362 Poučni in zabavni del. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina dne 7. avgusta 1894. I. v Novem Mestu. I. Devet let je poteklo, odkar biva naša družba. Tekom tega časa je prirejala vsakoletne svoje velike skupščine po slovenskih mestih, trgih in vaseh in je bila povsod prijazno in navdušeno vsprejeta. S ponosom smemo poudarjati, da ne pojenjuje ljubav, s katero se rodoljub-kinje in rodoljubi oklepajo te naše družbe, temveč le še bolj vskipeva ta vseslovenska ljubav širom mej naše lepe domovine. Ljubezen do naše mladine vodi nas Slovence iz vseh krajev ne glede na izgubo časa in denarja v razne kraje k družbinim skupščinam, da se razgovarjamo tam o naših narodnih težnjah. Da so taki razgovori pre-potrebni in da imajo veliko privlačno moč, svedoči velikanska udeležba ob naši IX. glavni skupščini v Novem mestu. Novomesto, središče lepe Dolenjske ni še gledalo do letos zbranih v sebi take baze gostov, nego je to bilo dne 7. avgusta. Videlo je namreč v svojem starodavnem zidovji v istini zastopane vse Slovence po naših podružnicah; tuše je pokazalo skupno „Slovenstvo" kot jednako misleče in jednako čuteče. Te velike pomenbe prepričano pa se je skazalo tudi Novomesto ob sprejemu in ob vsem tamošnjem bivanji naših milih sestra in bratov od vseh krajev našega ozemlja. Že v predvečer dne 6. avgusta je zasnovala vrla prva moška ljubljanska podružnica večerno zabavo na čast z raznimi vlaki v Ljubljano dospelim skupščinarjem. Pri „Zvezdi" se je pa zbralo po 8. uri toliko skupšči-narjev in druzega občinstva, da je bil vrt napolnjen. Vojaška godba je v občno zadovoljnost svirala tudi mnoga 363 slovanskih komadov. Družbeni prvomestnik Tomo Zupan v prisrčnih besedah pozdravi vse navzoče; osobito pa one skupščinarje, kateri so od daljnih krajev prihiteli že danes v našo prvostolnico. II. Dne 7. avgusta v jutro je Ljubljano zakrivala megla, ko smo hiteli na kolodvor. Ker je bilo udelež-nikov nepričakovano toliko, da se ni moglo vsem hitro ustreči, jmel je vlak blizu pol ure zamude. Mej potjo pridruževali so se domoljubi iz raznih krajev ob progi dolenjske železnice, z visokih stolpov, z imovitih hiš, pa tudi z nekaterih bornih kočic so nas začenši v Šmariji pozdravljale cesarske in narodne zastave; ljudstvo je skupščinarje prijazno vsprejemalo in strel iz topičev je poviševal ta v resnici veličastni pohod združenih Slovencev sredi skozi dolenjske ravnine. Taki družbi prijazni pozdravi so se bili priredili v Šmarji, na Grosupljem, v Višnji Gori, v Zatičini, v Šent Vidu, v Radohovovasi, pri graščini pl. Trbuhovič-a, v Veliki Loki, posebno pa v Trebnjem, kjer je tamošnji c. kr. notar Emil Orožen imenom bralnega društva prisrčno nagovoril izletnike. Uprav nad vse sijajen pa je bil vsprejem na novomeškem kolodvoru. Ko se je vlak pripeljal na postajo, zaorili so med pokanjein topičev burni živeli-klici mnogobrojnega občinstva, mestna godba pa je igrala „Naprej zastava Slave!" Ko so se navdušeni vsklici polegli, pozdravil je prvomestnik novomeške podružnice sv. Cirila in Metoda Ivan Krajec z lepimi besedami prvomestnika, glavni odbor družbe in vse skupščinarje imenom svoje podružnice, župan Frančišek Perko imenom mesta in notar dr. Albin Poznik pa imenom narodnih društev. Prvomestnik vodija Tomo Zupan se je na teh pozdravih zahvalil primeroma tako-le: Preblagorodni mestni župan! Slavna narodna društva! Pridi Gorenc! Z mrzle planine Vabi Dolenc, V gorke doline; Vince z gore Greje srce. Prišli smo Slovenci iz mrzlih pokrajin med Vas v gorke doline. Iz vseh slovenskih pokrajin smo prišli in smo se ta trenutek — preblagorodni gosp. mestni župan, slavna narodna društva in slavno občinstvo — razvrstili tu pred Vami žene in dekleta, možje in mladeniči — vsi enega prepričanja, vsi enih čutil. Bratovsko ste nas vabili; uljudnostna dolžnost nam je torej bila, da smo se takemu vabilu hvaležno odzvali. Odzvali smo se pa v ogromnem številu; le poglejte nas v tej množini zbranih tu okrog sebe, A niso nas privedle danes v sredotočje Dolenjske v prijazno Novomesto, Vaše vinorodne gorice — akopram vinska kapljica, zmerno vžita človeku dobrotno raz-vname kri; privabila nas je danes Vaša ljubav do družbe sv. Cirila in Metoda; Vaša ljubav za svoj rod in dom; ona ljubav, ki bolj kot vinska kapljica raz vname, ker ne razgreva samo krvi, ampak vsega človeka, njega duha in njega srce, Pridi Gorenc! Z mrzle planine. Vabi Dolenc V gorke doline; Mrzel je led. Pridi se gret! Nismo torej prišli radi Vašega vinca z gore, ki greje srce — prišli pa smo sem med Vas branit se ledu narodne mlačnosti; gret smo se prišli med Vas ob Vaši slavnoznani vnemi za narodove blaginje: namenjeni danes iz teh vzrokov obvršavati tu med Vami IX. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. Slavnoznana je Vaša vnema za ljubi dom, pravim. — Da! slavnoznana. — Priča te vneme je to trenotje Vaš veličastni sprejem odposlancev one družbe, ki skrbi, da se naroda to ne odtuji, kar je narodova najdražja posest, da se mu ne odtuji slovenska mladina. Zato Vam odzdravljam imenom družbe sv. Cirila in Metoda izražajoč prisrčno zahvalo na tem Vašem ljubem sprejemu in na Vaših ognjevitih pozdravih. Bog živi prvega meščana tega mesta, Vas, preblago-rodni gospod župan; Bog živi vsa Vaša tu navzočna slavna narodna društva; Bog živi vse častito bival-stvo tega kraja, lepo središče Dolenjske — starodavno Novomesto naj Bog živi! Navdušeni živio- in slavo-klici so sledili tem prvomestnikovim besedam. Potem so se razvrstila društva in občinstvo in šlo je do mesta. III. V mestu pa je bilo, da se sijajneje sprejeti ne more nikdo. Nismo opazili, da bi bila le ena hišica na glavnem trgu brez zastave. Ko je prvomestnik v spremstvu mestnega župana in podpredsednika Luke Svetca izvršil svoje dostojnostne pohode, zbrali so se nekateri skupščinarji, malo poprej se okrep-čavši, z drugim občinstvom ob 1/211. uri k sv. maši v frančiškanski cerkvi, zasedeni do zadnjega kotička. Sveto mašo za bivše mrtve in žive družbenike ter sploh za krščanski prospeh slovenskega šolstva je služil o. Efrem Turek, petje pa je oskrbelo „Dolenjsko pevsko društvo". Prijazna cerkev, izborno in veličastno petje, osobito „slavospev k sv. Cirilu in Metodu"; vse to jevnemalo pobožnost. „Dolenjskemu pevskemu društvu" je le častitati na takih pevskih silah. (Dalje sledi.) ¦>w^i n.....*¦ i- r —------¦ 363 Poučni in zabavni del. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina dne 7. avgusta 1894. I. v Novem Mestu. (Dalje.) IV. Ob pol dvanajsti uri se je pričela glavna skupščina v krasno nakičeni dvorani lepega novomeškega „Narodnega doma". Na odru, kjer so bili pripravljeni sedeži za društvene upravitelje, bila je podoba presvitlega cesarja, obdana z dekoracijami in raznimi cveticami ter rastlinami, Dvorana je bila prenapolnjena odličnega občinstva: odličnega pravimo: ker kedor se udeležuje tako od daleč prišedši naših velikih skupščin, ta v6, kaj hoče. In tacega najizbra-nejega slovenskega občinstva se je polnila velika dvorana. Posebno mnogoštevilno pa so skupščino počastile dame in prečastita duhovščina. To oboje pa nam je narodno-zgodovinskega pomena. Prvomestnik Tomo Zupan, z živahnimi živioklici pozdravljen, otvori skupščino nekako takele: Slavna IX. velika skupščina! Prisrčno pozdravljeni, častiti skupščinarji, ki ste se zbrali k IX. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda. V velikih skupščinah smo do sedaj zborovali v središču Slovenskega, v Ljubljani, na Primorskem, na Štajarskem, po Gorenjskem in Notranjskem. Danes je veliko skupščino preprijazno sprejela Dolenjska v svoji centrali. Tu bodete čuli tajnikovo, blagajnikovo in nad-zorništva poročilo o preteklem upravnem letu. Sodili bodete iz teh poročil, ali je v VIII. druž-binem letu slovensko občinstvo za našo družbo storilo preveč, dosti ali premalo. Sodili bodete pa tudi, ali je vodstvo zbirajoč se v sejah ali pa poslujoč s svojimi podružnicami storilo svoje dolžnosti. Ob sodbi glede vodstva naj Vam bode, prosim, to pred očmi, da se nam leto za letom delo zmno-žuje in da bi družbinim poslom za Primorsko, Koroško in Štajarsko komaj več mogla zadostovati ena oseba, ki bi nikakega druzega posla ne imela. Mi vsi, pri vodstvu delujoči, pa smo v svojih stanovskih dolžnostih z delom preobloženi. In tako ogromno delo vrše udje glavnega vodstva brezplačno, akopram bi jim glasom glavnih pravil to ne bi bila naloga.* Konečno Vam —- in sicer, kakor dobro veste, ne prvokrat pri veliki skupščini naše družbe — izjavljam, da so vsi udje družbinega vodstva koj od začetka družbe pa do danes bili in so vsak trenutek v načelnih družbinih vprašanjih enih nazorov; vsi udje glavnega vodstva se zavedajo v popolni jedinosti svojih važnih družbinih dolžnostij; vsi smo stali v preteklosti in bodemo stali v prihodnjosti kot skala neomahljivo za sv. vero, za viteškega cesarja Frana Josipa, za ljubljeno slovensko domovino. Po uleglem se burnem in dolgotrajnem odobravanju predstavi prvomestnik vladnega zastopnika okrajnega glavarja Otona viteza Vestenecka, konsta-tuje velike skupščine sklepčnost po zahtevi § 15. glavnih družbinih pravil ter pozove glavnega tajnika v župnika Antona Zlogarja, da prebere, temu v svedok, zglašene in navzoče delegate pri IX. veliki skupščini. Vodstveni tajnik Anton Zlogar na to obvestuje, kdo so v zmislu § 14. družbinih pravil zglašeni s posvetovalno in glasovalno pravico. Potem, ko so se prebrali oglašeni udeležniki IX. družbine velike skupščine, naroči prvomestnik Tomo Zupan, naj glavni družbini tajnik župnik Anton v Zlogar glasom § 16 družbinih pravil prebere vodstveno poročilo od VIII. velike skupščine v Sežani, dne 26. julija 1893., pa do danes. To izvestje slove: Veleslavna skupščina! Velespoštovane dame, častiti rojaki! 1. Vitalno vprašanje glede slovenske narodnosti se nedvomno suče okrog našega šolstva in posebej prav okrog ljudskega šolstva, ki je podlaga na-daljni vzgoji in naobrazbi narodovega naraščaja. Šolsko vprašanje je eminentno kulturno, a žal! da se je pri nas osobito z ozirom na slovanske rodove — presu-kalo nekako v politično vprašanje. Tega krivi gotovo niso Slovani, nego njih protivniki, ki kratijo natorne i ustavne pravice slovanskemu šolstvu. Čudno je to, a resnično, — da neprijatelji slovanskega šolstva ure-zavajo njegov šolski kroj, ki mu pa ne ugaja. In kolikor bolj slovanska mladina zdihuje in stoka v tej pretesni obleki, toliko bolj jo protivniki potiskajo vanjo. To pa je nenatorno stanje, zoper katero se je vnel odpor na severu in na jugu. Zato so se osnovala zasebna društva, da bi kolikor moč odpomogla tem nedostatkom. Da so si Čehi osnovali svojo „osrednjo Matico šolsko" je glasen doka?:, kako njihovo šolstvo še ni povsod pravilno urejeno. Mej Nemci spričuje „Katholischer Schulverein", da je „Deutscher Schulverein" slovanskega šolstva največji nasprotnik. — Ni li vsled tega morala nastati tudi naša družba sv. Cirila in Metoda? In v sličnih razmerah je jednaka družba nastala v naši bratski Istri. — Vse naše slovanske družbe glasno govore, da se naše šolstvo ne sme zlorabiti kot politično vprašanje, vrniti se mu mora značaj kulturni in pedagogični. Mej našim narodom to pravo stališče zavzema naša družba sv. Cirila in Metoda; njen obstoj zmir glasno kliče: dajte slovenskemu šolstvu, kar mu gre po božji in natorni postavi; ko ono te pravice zadobi, potem družbe treba ni. Kako je naša družba v preteklih letih v zmislti> svojih pravil pospeševala versko in slovensko šolstvo, znano Vam je, čč. skupščinarji, iz prejšnjih naših poročil; danes nam se je ozreti na zadnjo upravno dobo od današnjega dneva nazaj do dne 26. julija 1893., ko se je VIII. skupščinska slavnost v rodoljubni Sežani na Krasu obvršavala s takim navdušenjem i sijajem, ki sta morala vsplameniti čuteča srca za to vseslovensko družbo. Vodstveni izvestitelj bo rešil svoj nalog le bolj v glavnih potezah, da ne bode ni preutrudilno zanj in predolgo za čč. skupščinarje, kateri pa si iz teh kratkih podatkov utegnejo vendar le napraviti istinito sliko o društvenem delovanju. (Dalje sledi.) 364 373 Poučni in zabavni del. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina dne 7. avgusta 1894. I. v Novem Mestu. (Dalje.) Vodstvene seje. 2. Pri VIII. skupščini v Sežani bil je v družbino vodstvo vsled odstopa odbornika dr. Tavčarja, kateri radi premnogih drugih opravil izvolitve ni hotel več prevzeti, soglasno poklican deželni arhivar kuratAnt. K o bi ar. A odbornik dr. Tavčar je družbi v daljnjo razpolago ponudil svoje sile prav tako, kot je doslej v pravoslovnih zadevah — to storil brezplačno. Vsled preselitve odbornika Antona Zlogarja iz Ljubljane v Kranjsko Goro koncem aprila meseca spremenilo se je le nekoliko vodstveno poslovanje. Glavno tajništvo je za zdaj še ostalo v prejšnjih rokah, le tekoče upravne zadeve izročile so se mestnemu učitelju Alojziju Kecelju. Zbog te okoliščine se je pomnožil trud osobito našemu neumornemu prvomestniku, ki paznim očesom motri vse društveno gibanje. Iz teh razmer je tudi umevno, da se tu i tam vsaki želji ali vsakemu dopisu ni moglo takoj ustreči — osobito ne, če ni bil pravočasno doposlan. V obče naj blagovoli uvaževati slavna podružnična načelništva kakor tudi posamni rodoljubi, da družbino vodstvo do danes še nima svoje stalne pisarne, nego posamni upravitelji rešujejo družbine zadeve tedaj, ko jim to dopušča stanovski poklic. Ta način družbinega poslovanja se je pridržal že vseh preteklih 9 let, da se je prihranilo več troškov ter vsota mogla rabiti za društvene namene. Družbino vodstvo je reševalo dospele vloge deloma upravnim potom, deloma v svojih sejah, katerih je^ bilo v zadnji upravni dobi osem, in sicer: prva te upravne dobe ali LXX. dne 30. avgusta 1893., v kateri se je vodstvo v zmislu § 18 glavnih pravil konstituiralo kakor prejšnja leta, ter so vsi dosedanji upravitelji sprejeli zopet drage volje svoje posle. LXXI. dne 28. septembra, LXXII. dn6 8. novembra, LXXIII. dne 20. decembra 1893. 1, LXXIV. dn6 7. fe-bravarija, LXXV. dne 18. aprila, LXXVI dn6 14. junija in LXXVII. dne 13. julija 1894, O čemur se je razpravljalo v teh vodstvenih sejah, razvidno bo vsaj deloma iz poznejših podatkov. O podružnicah. 3. Kakor veste, čč. skupščinarji, so naši družbi življenska moč njene podružnice. Lani 123 izkazanim prirastlo je v glavnem imeniku še osem novih in sicer: tek. št. 124. Moška podružnica za Rožak in okolico 125. Ženska podružnica v Prvačini. 126. Podružnica za Velikovec in okolico. 127. Moška podružnica za Sežano in okolico, kot najlepši spomin na ondotno lansko skupščino. 128. Ženska podružnica v Krškem. 129. Ženska podružnica v Kobaridu. 130. Ženska podružnica v Škofji Loki. 131. Ženska podružnica za Škofjo Ves pri Celju. Poskočilo je tudi število pokroviteljev, pri-deljenih raznim podružnicam, — navadno v bližini svojega bivališča. Tek. štev. 116. „Društvo učiteljev in šolskih prijateljev" za okraj Kamenik. 117. Ženska podružnica v Trstu št. I 118. Občina Sežana na Krasu. 119. Fran Stepančič, veleposestnik v Temnici. 120. Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah pri Trstu. 121. Ženska podružnica v Sežani. 122. f Hinko Kavčič v Razdrtem, posestnik in deželni poslanec, v hvaležni spomin njegove trudoljubivosti poslali po njega smrti njegovi čestilci. 123. f Prelat Andrej Alijančič v Celovcu poslal po prijatelju naše družbe še pred svojo smrtjo drž. obveznico s kuponom za 100 gld. 124. Št. Jakobsko-trnovska ženska podružnica št. IV. po zastopnici gdč. Ivanki Praprotnik-ovi. 125. Litijske Slo* venke po zastopnici gospej Josipini Koblar-jevi. 126. Župnija v Rojanu pri Trstu. 127. Vipavska Čitalnica. 128. Ženska podružnica v Trstu št. II. po zastopnici Milki Mankočevi. 129. Št. Vid pri Zatičini. 130 in 131. Mariborska posojilnica št. II. in III. 132. Posojilnica v Radovljici. 133. Ženska podružnica v Prvačini. 134. Moška podružnica za Sežano in okolico. 135. Litijske in Šmartinske Slovenke št. V. 136. Feliks Ferk, zdr. in veleposestnik v Mariboru. 137. Ženska podružnica za Krško in okolico. 138. Jos. Rode, posestnik v Ka-meniku, 139. Občina Draga. 140. Podružnica v Šiški, 374 141. f Gospa Marija Murnik-ova. 142. Gospa Ivana Vodnikova. 143. Posojilnica v Ribnici. 144. Frančišek Mally, tovarnar v Ljubljani. 145. Elija Predovič, vele-trgovec v Ljubljani. Do 1. avgusta t. 1. torej šteje družba sv. Cirila in Metoda 104 moške podružnice z 8407 člani in 27 ženskih z 2958 družbenicami, skupaj 11.365 udov. Lansko leto se je priznala v Sežani našemu ženstvu palma prvenstva z ozirom na delovanje v prospeh naši družbi; tudi letos biva vodstvo pri tej sodbi, kakor je razvidno iz neuradnega spiska od prijazne nam roke: „Delovanje ženskih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda v preteklem letu 1893", ki so ga nedavno prejele naše podružnice. Zdaj, ko so stopile žene slovenske in dekleta v svojih podružnicah tako številno na plan, da bi se borile z možmi vred za slovenske idejale, zmaga pač ne bo izostala. Da, žene slovenske, kakor je vam ljuba naša deca, tako ljub naj vam je materin jezik, njemu zahtevajte v šolah prvo in častno mesto, ne dopuščajte več, da bi se izneverjala mladež svojemu rodu. Ta požrtvovalnost, katero v novejšem času kaže slovensko žen« stvo, mora s ponosom in zadovoljstvom navdajati slovanske rodoljube, a tudi občudovanje in spoštovanje izvabljati stranskemu svetu. Večina podružnic je uprav tekmovala v svrho denarnih dobav za družbine namene. Dobro sredstvo pridobiti za to znatnih prispevkov, so primerni koncerti in zabave. Kolikor se je vodstvu poročalo, osnovale so se deloma ob svojih zborovanjih, deloma posebej vzgledne veselice, naslednje podružnice: Črna na Koroškem, ženska podružnica v St. Juriju ob juž. železnici, Teharje pri Celju, Rožak v Tolinčicah in Podravljah, moška in ženska podružnica v Gorici s prelepimi božičnicami v Gorici, Podgori, Pevmi, Loč- ¦v niku; podružnica na Greti, podružnice Beljak, St. JanŽ, Priblaves, Šteben, Velikovec, Apače, Kotmara ves, Tolsti vrh; Šiška, moška in ženska podružnica v Trstu veliki koncert s sodelovanjem opernega pevca Josipa Trtnika in ondotnih slovenskih društev. (Dalje sledi.) 384 Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina dne 7. avgusta 1894. I. v Novem Mestu. (Dalje.) Posebno važni so podružnični shodi, kajti pri njih se nudi članom, kakor tudi ljudstvu sploh koristnega pouka in primerne zabave. Uprav neprecenljivega pomena pa so ti shodi za naše koroške brate; podružnice so jim prava ognjišča domovinske ljubavi; zato jim vodstvo rado pošilja govornike, katerim so podružničarji za njih pouk srčno hvaležni. V obče velja pravilo, da tudi priprosti narod potrebuje vedrila, saj ima brig in tug dovolj in včasih naj se tudi priprostemu oratarju v prijateljski družbi razvedri na-gubančeno čelo, da gre pokrepčan z novim pogumom na delo, za kruh svoji obitelji a tudi na delo za pravo svojega naroda — kajti glavna opora slovenstvu je značajni oratar in obrtnik. Tema dvema pa uprav naše podružnice brez posebnih troškov in trudov lahko nudijo potrebnih ukov in razvedril. In ako jim narodovi voditelji tega ne oskrbe, iščejo si čestokrat zabave po svoje — kar je pa navadno na kvar njim, njihovim družinam, vsemu narodu in tudi državi. Kako se da vse to doseči — na jedno stran ljudstvo vzga jati, na drugo pa družbi nakloniti prispevkov, v tem podaja napotke ne sicer društveni, a jako rabljivi spisek, te dni razposlan podružnicam z naslovom: „Delovanje moških podružnic družbe sv. Cirila in Metoda sosebno v preteklem letu 1893." Družbini šolski zavodi. 4. A podajmo se k družbinim šolskim zavodom! 0 njih zgodovinskem razvoju ne sodi Vas zdaj obveščati, saj se itak vsak družbenik lehko o njem pouči v prejšnjih „Vestnikih", ki zabeležujejo vse važniše podatke. a) Začnimo pri najstarejšem zabavišču v Celju, katero se je omislilo slovenskim starišem, da so v preteklem letu vanje pošiljali 59 otrok. Vrtec je prav dobro uspeval pod vodstvom častitih šolskih sester, katere vzgojevalne moči družbinemu vodstvu nakladajo relativno najmanj troškov, s čemur mora osobito naša družba poštevati. b) Zabavišče pri sv. Jakobu v Trstu je zbiralo nad 70 otrok in je pristno semeniše. c) Za prvo slovensko osnovno šolo pri sv. Jako.bu v Trstu", katera se je letos razširila že v petrazrednico, in je tako ta naša šola prva in jedina slovenska petrazrednica na vsem Primorskem, kar je vsekako značilno za primorske razmere, a mislimo tudi častno za našo tu se v blesku kažočo res vseslovensko družbo. Njeno voditeljstvo je obelodanilo letos „šolsko poročilo, katero obsega vso šolsko kroniko od 1. 1887. do letošnjega šolskega sklepa. Prav želeti bi bilo, da bi tako poročilo dobil v roko vsak naš družbenik, vsak rodoljub, ki se je spominjal naše družbe, videl bi, da ni zastonj položil svojega obola na domovinski žrtvenik. To šolo je obiskovalo 320 otrok in bilo bi jih še več, da je prostora. Ta po naši družbi dani dokaz, ki nas stane že čez 20.000 gld., ni še menda zadostno spričalo temu, da je prav v mestu Trstu dovolj slovenskega življa ne samo za jedno šolo, nego še za dvakrat toliko. Ako pomislimo na te ogromne žrtve, skoro bi rodoljubu krvavelo srce: ad quid perditio ista? k čemu ta potrata? — rajši bi denar dajali stradajočemu težaku-------pa ne, človek, ki res ljubi svoj narod, žrtvuje zanj do zadnjega bora, ker noče, da bi njegov narod poginil dušne smrti — osobito ne oni čili narod, ki je tam ob modri Adriji bramba katoliški cerkvi in avstrijski državi. Družbino vodstvo je še voljno žrtvovati za slovensko šolstvo ob Adriji, dok pravične — in gotovo ne pretirane — zahteve slovenskih roditeljev zmagajo, in te bodo konečno morale zmagati. Nameravane premembe v učiteljskem in vzgoje-valnem osobju se v Trstu radi mnogih zaprek letos še ni moglo izvršiti. (Dalje sledi.) 393 Poučni in zabavni del. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina dne 7. avgusta 1894. I. v Novem Mestu. Družbini šolski zavodi. (Dalje.) č) Zabavišče v Rojanu je vzgajalo nad 70 otrok, in ono d) na Greti pa okrog 50. e) Zabavišče v Pevmi pri Gorici je začetkom leta vsprejelo 50 otrok, ono v f) Ločniku pa 35. g) zabavišče v Podgori pri Gorici, kjer se je vpisalo nad 100 otrok. Žal, da dosedaj še nismo mogli ustreči vroči želji ondotnega županstva, da se pomnoži še z jednim oddelkom, ali da se osnuje nov otroški vrtec. Sijajne vspehe s svojimi učnimi zavodi je dosegla „Sloga" v Gorici, njo krepko podpira naša družba, kajti kar je „Slogin" namen samo za Goriško, to je naši družbi namen za vse „Slovensko". Tako podpirajoč si je prisvaja naša družba. h) Zabavišče društva „Sloge" v Gorici v ulici sv. Klare s 66 otroci, i) tamošnje zabavišče v ulici Barzellini s 45 otroci in j) goriškoslovensko štirirazrednico s 326 šolarji. Vse te naše zavode so nadzorovali p. n. gg. državni šolski nadzorniki, kakor tudi od cerkvenih oblasti imenovani in po družbinem vodstvu naprošeni ali po njem odposlani nadzorniki, ki so se o njih izrazili s pohvalo in zadovoljstvom. Slavna skupščina! Če pomislimo zdaj na teh več kot tisoč otrok, ki jih pestujejo naši zavodi, vidimo, da naš trud in naša požrtvovalnost ni zastonj. Čegava bi bila ta deca brez naše družbe ? Ali bi je ne bili že naši neprijatelji na severu in jugo-zahodu vkljub 7. zapovedi božji zvabili v svoje zavode, od koder bi se gotovo ne bili več vrnili kot katoliški Slovenci. Da naša družba obvršava pravo patrijotično delo, lehko bi Vam, čč. skupščinarji, dokazali iz načina vzgoje in pouka v naših zavodih, iz naših cerkvenih, naših dinastičnih in narodnih šolskih slav-nostij, a o teh veselicah, spodbudnih za učence, sta-riše in navzoče občinstvo, poročali so itak naši časniki. Dovolj je, da družbino vodstvo konstatuje: Naša osiročena mladež se že vzgojuje po jedinopravnih pedagogičnih načelih: v katoliškem, avstrijskem, slovenskem duhu. Družbini zavodi imajo že konfesijonalno in narodno šolo, za kar se je izreklo naše ljudstvo v svoji ogromni večini. Družbinemu vodstvu je omenjati zdaj še najbolj skeleče rane na slovenskem telesu, to je slovenskega šolstva na Koroškem. Kako radi bi bili že letos slavni skupščini naznanili veselo vest: „Sola v Velikovcu je odprta, — a zaprek je bilo dovolj, da se to ni moglo izpeljati. Družbeni tajnik si je lani meseca avgusta z dvema čč. šolskima sestrama ogledal ponujano nam hišo v Velikovcu, katera pa žal za šolski namen ni prikladna. Zato se je moral pogojni nakup preč. gosp. proštu Serajniku, kateri se je v svojem rodoljubnem srcu že radoval, da prav v njegovi hiši bo prva slovenska šola v Gorotanu, zopet 394 odpovedati in misliti na drug prostor. Vodstveni ud Ivan Hribar potoval je zato nalašč v Velikovec ter kupil prav primeren stavbeni prostor v obsegu enega orala 706Q0 za 1250 gld., kateri prostor se je mej-časno dal v najem. V tej zadevi pa je občni zbor celovške podružnice dne 27. junija 1893. sprejel in nam doposlal nastopno resolucijo: „Načelništvu se naloži, da se pri glavnem vodstvu zahvali za sklep: ustanoviti v Ve-likovcu večrazredno slovensko šolo in da slavno vodstvo prosi, da bi družba sv. Cirila in Metoda najbolj ko mogoče podvizala se izpeljati omenjeni sklep". Družbino vodstvo se je že nakanilo stopiti pred slovenski svet z okrožnico, proseč ga zopetnih žrtev, darov za to velepomembno šolo, katero kanimo zidati vspomladi. Na jesen in po zimi se bo potrebno pripravilo in osobito se nadejamo, da bodo koroški rodoljubi s stavbinim gradivom prihiteli na pomoč. Mislili smo, da bode zabavišče pri šolskih sestrah v Mariboru odprto že početkom šolskega leta 1893/94, a še do zdaj ni. Družbino vodstvo se je zgla-šalo z opetovanimi vlogami na c. kr. deželni šolski svet v Gradcu in na c. kr. ministerstvo na Dunaju, naznanjalo je te odloke mestnemu šolskemu svetu v Mariboru, posredovali so v tej zadevi gg. državni poslanci, a do danes še ni definitivne rešitve o tej, sami na sebi res malenkostni zadevi, kajti štajerski neslovenski rojaki se bodo prepričali, da se Maribor ne bo podrl, ko bodo tam res samo slovenski otroci zahajali v slovensko zabavišče. Ker je preosnova tržaških naših zavodov v tesni zvezi mej seboj, torej ni bilo možno odpreti lani obljubljenega novega zabavišča na Belvederu v Trstu". Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda. — Šolski in učni pomočki. 5. V smislu svojih pravil izdaja družba tudi razne spise, osobito mladinske. Od prejšnjih so L, III. in IV. zvezek popolnoma pošli in podružnica, ki bi utegnila imeti še kaj imenovanih izvodov v razpeča-vanje, storila bi veliko uslugo vodstvu, ako mu je vrne. Letos smo izdali že X. zvezek z naslovom; „Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole". Vredil Ivan Mercina, učitelj na c. kr. deški vadnici v Gorici. S tem spisom se je odpomoglo nujni potrebi naših zabavišč in sploh se je v tej slovstveni stroki ž njim ledina orala. Naši časopisi so jo prav laskavo ocenili in priporočili vsem ljudskošolskim knjižnicam. Na razpolago ima družba še dokaj spisov, a dokler se ne razpečajo prejšnji spisi, ne kaže izdajati novih. Naše podružnice z razpečavanjem takih spisov so najboljše pospeševalke slovenskega slovstva. Družba je pospeševala krščansko prosveto v smislu svojih nebeških zavetnikov sv. Cirila in Metoda tudi s tem, ker je rada uslišavala prošnje za podaritev raznih knjig. Molitvenih, nabožnih, šolskih; poučnih in zabavnih spisov je družba prejemala od mnogih darovalcev, druge, osobito šolske, je nakupovala, nekatere je imela pa v svoji zalogi. Društvena ekspedicijo, ki jo hvalevredno upravlja Ivan Bonač-eva knjigoveznica, razposlala je na vse kraje slovenske domovine, osobito ob mejah, od lanske skupščine do inclusive 1. avgusta t. L vkupno 13349 knjig. Pri naročevanju in razpošiljanju šolskih knjig je družbo podpirala „Narodna šola" s svojim ptedšed\ nikom deželnim poslancem Feliksom Stegnar-jem, ka-4 terej tu javno izrekamo zasluženo zahval. (Dalje sledi.) 404 Poučni in zabavni del. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. ve-lika skupščina dne 7. avgusta 1894. I. v Novem Mestu. Dobrotniki naše družbe. 6. Iz vseh dosedanjih pojavov smemo po pravici trditi z zadovoljnostjo in hvaležnostjo, da ga ni več zavednega in v resnici narodno čutečega Slovenca, ki bi ne bil na kakoršenkoli način podpiral naše družbe. Ker štejemo dobrotnikov in prijateljev mej ženstvom in mej moštvom na tisoče, toraj Vam jih, čč. skupščinarji, ne moremo več naštevati po imenih. V tem oziru si Vas usojamo opozoriti na skoro vsakomesečni izkaz darov v naših časnikih. — Da so se darovi — vkljub preobilnemu narodnemu davku za slovenska podjetja — tudi za našo družbo skoro podvojili, zahvaljati je slovenska društva po vseh naših pokrajinah, ki so prirejala akademije, koncerte, poučne shode, zabave .. . tudi naši družbi v korist. Imenoma navedemo: Dolenjsko okrožje akademičnega ferijalnega društva „Sava" s koncertom v Kostanjevici. „Celjski sokol". Čitalnica in bralno društvo v Idriji. Gorejnsko okrožje „Sava" koncert v Kranju. Bralno društvo v Mokronogu. Vsa, deloma že prej označena društva v Trstu in okolici. Čitalnica in učiteljsko društvo v Sežani — osobito ob lanski skupščini. Slovenska bratska društva v Gorici. Prvo slovensko pevsko društo „Gorotan" na Koroškem. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. Isto-tako več ali manj skoro vse čitalnice po Slovenskem. Dohajali so božični, novoletni, veUkonočni darovi, kakor tudi ob raznih veselih in žalostnih dogodkih. V smislu vodstvene okrožnice so se spominjale naše družbe osobito slovenske posojilnice in hranilnice, mnoge so se že vpisale mej pokrovitelje in od večjih posojilnic se to zanesljivo pričakuje. Krona darovom sta že stalna prispevka visocega deželnega zbora kranjskega s 1000 gld. in si. mestne občine v beli Ljubljani s 500 gld. A da se je ta ogenj domovinske Ijubavi vsplamtil, provzročili so narodni časopisi, ki so se ob raznih priUkah simpatično spominjali naših naporov; „Slovenski narod", „Mir", „Edinost", „Soča^ imajo stalno rubriko za kronske darove. Sam „Narod", je izročil vodstvu že 19. ali 20. zbirko kronskih darov vkupno 7695 Kr. 73 h. „Narodovim" kronskim darovom pa je stvaritelj in pogumen nadaljevalec do danes vrednik Josip Nolli. Tolika jednodušnost v požrtvovalnosti gotovo veseli vsacega rodoljuba, a imponuje tudi strancem. Bodi vsem pospeševateljem družbinih namenov, vsem načelništvom, vsem narodnim časnikom iskrena zahvala. A spominjajoč se živih dobrotnikov ne smemo pozabiti milih pokojnikov. Kolikor se nam je naznanilo, pokosila nam jih je dokaj tudi zadnje leto nemila smrt. Preminola je Jera Klinar-jeva, ona gospa, ki je v svojem hotelu pri Pestranu sprejela našo IV. veliko skupščino v Bledu 1. 1889. Dr. Bilec, prej v Postojini, zamrl v Gradcu, Pesnik Fran Gestrin v Ljubljani. Posestnik Josip Kržič v Borovnici, volil družbi 200 kron. Družbenik Jan. Nep. Horak kot predsednik obrtno-pomožnega društva, vsako leto naklonil po 10 gld. Deželni poslanec Josip Ivančič, c. kr. notar in podpredsednik tolminske moške podružnice. Dekan Adolf Harmelj, osnovatelj i prvomestnik podružnice v Komnu. Josip Bernard, svečar v Ljubljani, volil 100 gld. Nadžupan Ferdo Mahorčič, bivši prvo- 405 mestnik podružnice v Sežani. Pri ženski podružnici v Idriji: ustanovnik Lavoslav Svoboda, letnice gospe Antonija Juvančič-eva, Minka Poženel-ova, Leopoldina Šenčar-jeva. Pisatelj učitelj Josip Freuensfeld, ustanovitelj ljutomerske podružnice, zamrl v zlati Pragi. Telegr. uradnik Ferdo Černovšek, odbornik krške moške podružnice. Župnik Boštjan Gra-dičnik v Bilčovsu, odbornik podružnice Kotmaraves. Dekan M. Ambrož v Kapli, blagajnik podružnice Št. Janž v Rožni dolini. Gospa Marija Murnikova v Ljubljani, prvomestnica šenklavško-frančiskanske podružnice, kateri je pridobila (6) pokroviteljic, sploh znana kot vzgledna načelnica narodnega ženstva. Anton Škrabar, večletni blagajnik podružnice na Greti. Prelat Frančišek Košar f v Iki, ustanovnik mariborske podružnice , velik pospeševatelj vodstvenih namenov, "čegar dopisi do vodstva spričujejo njegovo res plemenito katoliško in slovensko srce. Filip Milonik, odbornik žiljske podružnice na Koroškem. Josip Regali v Ljubljani. Štefan Faganel, letnik moške podružnice v Gorici. Janez Kukopič, posestnik v Št. Jurju ob južni železnici, volil 10 gld. Učitelj Rudolf Dolenec, odbornik vipavske podružnice. Kakor živih, tako se je družba tudi teh in drugih nam nenaznanjenih prominolih družbenikov i dobrotnikov spominjala pri današnji presv. daritvi; ohranimo je vsi mi v častnem spominu! 7. Nadejamo se, da ste čč. skupščinarji, iz tega upravnega poročila prepričali, da se naša družba še zmirom razširja povsod, koder bivajo Slovenci, ona raste naravnim potom brez umetnega pritiska in brez sile. Pokazali smo vam danes armado blizu 12.000 bojnikom, ki stoje na straži zoper dva mogočna ne-prijatelja na severu in na jugu. Mi vse njim nočemo prizadeti nič zalega, le to jim odkrito in možato povemo, da naj pustijo slovensko deco pri miru, naj je ne vabijo z mamečimi pretvezami v svoje šolske zavode, naj puste lastni materi slovenski, katera jo želi po svoji skromni moči odgojiti zveste Bogu, cesarju, domovini. Kakor oni želijo svojo mladež vzgojiti v duhu svojega naroda, tako naj tudi nam privoščijo isto mi nočemo njihovih otrok; le svoje hočemo imeti v slovenskih zavodih. Ta klic, da hoče imeti naš narod tudi svoja vzgojevahšča in izobraževališča, kakor drugi narodi, žiri naj se po vsej državi, prodre naj do vseh mero-dajnih krogov. Narod, kateri v svojih skromnih razmerah toliko žrtvuje v kulturne namene — osobito v šolske — narod, ki že desetletja prosi, naj se vender vravna naše šolstvo po pedagogičnih načelih, narod, kateri je snežnobel v svoji zvestobi do mile Avstrije, ki je z bratskim narodom hrvatskim stoletja branil zapadno kulturo ter tudi po pravici zasluži v sled svoje tedanje i sedanje vernosti častni naslov: „ante- murale christianitatis, krščanstvu predtrdnjava"; ta narod ne zasluži tolikega preziranja. Ali naj ostane še dolgo naš narod narod-trpin, mučenik? — To je deloma odvisno tudi od nas, ki smo vsklili iz njega. Delujmo skupno vsi v njegov blagor, vsaj vidimo, da je naš dosedanji napredek večinoma le delo „slovenskega dlana in uma". De-lujmo prav v duhu njenih nebeških zavestnikov sv. Cirila in Metoda. V tej družbi zginejo vse razlike — visocega in nizkega, izobraženega in priprostega. Tu se mora vse spajati v harmonično jednoto, kakor sta sv. brata, prišedši mej slovanske rodove, spojila vse stanove v bratovski ljubezni, ter jih zunanjemu svetu pokazala kot prosvetljene krščanske Slovane — je-dine v veri, jedine v jeziku. (Dalje sledi.) 414 Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina dne 7. avgusta 1894. I. v Novem Mestu. Zato naša družba ni in ne morebiti: ni stanovska, ni politična, ni sebična, ni zgolj moška, ni ženska, nego katoliška, vesolna in pa narodna — toraj vseslovenska. In to se bo obistinilo, čč. skupščinarji, ako prisluhnemo besedam p.snikovim, ki si jih sleharni vzemi za spominčico iz današnjega našega zborovanja: »Življenje Tvoje svetlo geslo vodi: Najprvo bodi zvest katoličan, Potem slovenski sin navdušen bodi, Potem Avstrijec veren in Slovan*. Prvomestnik omenja, da je letos tajnikovo poročilo naštelo izvanredno vehko družbenikov, ki jih je slovenstvu prezgodaj odvzela nemila smrt. To smrtno četo pa vodi Frančišek Košar, mož po Božji volji, mož po narodovi volji. Bil je velik prijatelj naši družbi in bolj s srcem pisanih poročil ni v družbinih aktih, kot so poročila tega cerkvenega dostojanstvenika — posebno še o štajarskem šolstvu, do družbe. Na čelu ženskih mrličev pa nam stopa ta trenutek pred dušno oko Marija Murnik-o va, žena po Božjem in po narodovem srcu, voditeljica slovenskega ženstva; vlani obsorej v polnem zdravju tako, da se prvomestnik še danes ne more udati tej resnici: da je Marija Murnikova mrtva. Izmed naštetih v prvi vrsti ta dva naša umrla nosi narod v svojem srcu prav tako, kot sta ona dva v srcu nosila narod. Isto tako prvomestnik budi spomin, do vse ostale vrste naših letošnjih umrhh: „teh vaših prijateljev in sorodnikov, teh blagih duš, ki vam spomin nanje razdira čuteče srce," — zato slednjič poživlja skupščmarje, naj se njim v spomin blagovoli v znak globoke hvaležnosti iskrenega sožalja dvigniti s svojih sedežev. (Dvignila se je družba; nepozabljen pa nam bo prizor, ko smo videli ob prvomestnikovih besedah v Frančišku Ko-sarju in Mariji Murnik-ovi brisati si solze ne le iz ženskih očes, ampak solzili so možje.) Prvomestnik popraša na to zborovalce, da-li želi kdo besede k temu vodstvenemu poročilu. Nikdo se ne zglasi k besedi. A tudi nikogar ni bilo, ki bi ne bil glasnim priznanjem odobraval v tem tajnikovem iz-vestji naslikano delovanje vodstva družbe sv. Cirila in Metoda v upravnem letu 1893. Poučni in zabavni del. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. ve-lika skupščina dne 7. avgusta 1894. I. v Novem Mestu. (Oalje.j VI. Mesto glavnega blagajnika deželnega odbornika dr. Josipa Vošnjaka poroča o denarnem druž-binem stalu za 1. 1893 ud družbinega vodstva, deželni arhivar Anton Koblar. Račun za VIII. družbino leto 1893 kaže: Z veseljei^- konstatujem, da so tudi v 8. druž-binem letu se dohodki zvikšali in da so presegali troške za znesek 1535 gld. 7, kr. Najvažnejša točka, so doneski podružnic, na katere se mora najgotoveje zanašati glavna družba. In zato bi pač morale vse podružnice spolnjevati svoje dolžnosti, vsako leto nabirati doneske ter jih v prvi polovici leta, kakor določuje § iO. družbinih pravil, poslati vodstvu. Glede tega še ni vse tako urejeno, kakor bi bilo želeti v prospeh naše družbe. Leta 189i5. se sicer znašali doneski 17915 gld. 50. kr., kar je najvišja vsota, odkar družba deluje, vendar bi ta znesek lehko bil še veči, ko bi vse podružnice delovale, kakor bi morale. Nobenih doneskov niso poslale sledeče podružnice: Ribnica, Šoštanj, Kropa, Kamena Gorica, Dobrava, Brasloviče, Turijak (se je 1. 1894. preustrojilaj. Kranjska Gora, Sevnica, Cernomelj (spi že tri leta), Senožeče, Begunje pri Cirknici, Ponikva, Logatec (spi že tri leta), Šmarje pri Celji, Rečica pri Mozirji, Smlednik (spi že štiri leta), Ormož, ženska v Ilirski Bistrici (spi že pet let), Kanal na Goriškem, PUberk, Črna, Št. Lenart v Slov. goricah (spi že pet let), Pri-blaves, Škofja vas pri Celji, Laški trg in Libeliče. Torej od 124 podružnic jih 25 ni spolnilo svojih dol-žnostij, več kot peti del. Nujno prosim, da bi podružnice, katerih sloni družba, ne opešale, temuč da bi vse brez izjeme s podvojeno silo lotile se dela in da blagajnik v poročilu za 1. 1894. ne bo imel imenovati nobene podružnice, ki ni poslala doneskov. Med ostalimi dohodki zavzamejo prvo mesto kronski darovi. Družba prijela je prvih kron IO.60O in sicer 5433.40 nabranih od uredništva „Slovenskega Naroda", oziroma g. Josipa Nolli-ja, kateremu bodi izrečena družbina zahvala. Vsi dohodki so znašali 17.859 gld. 37 kr., blizu za 2000 gld. več, kakor 1. 1892. in bili sploh naj veči, odkar družba deluje. Dohodki gld. 1 kr. 1 7915 50 2 866 ..^ 3 Podpora si. dež. zbora kranjskega .... 1000 — 4 500 — 5 2583 54 6 Kronin dar nabran od »Slov. Naroda« . . 2716 70 7 Volila (dr. Škofic, dr. Cucek itd.) .... 1443 57 8 232 16 9 601 90 17859 37 Troški . 16824 30 Prebitek , 1535 07 Saldo 31. dec. 1892 . 14697 06 Saldo 31. dec. 1893 . 16232 13 Treski gld. kr. 1 Za družbine šolske zavode v Trstu in okolici 6616 -66 2 Za družbine šolske zavode v Gorici in okolici 3300 — 3 Za šolski vrtec v Celju........ 320 — 4 1463 79 5 656 67 6 252 96 7 Vezanje, razpošiljanje družbinih in drugih kniig............. 818 95 8 50 — 9 50 — 10 Nakup molitvenih, učnih in zabavnih knjig 1095 98 11 Nakup stavbišča za šolo v Velikovcu . . . 1250 — 12 Razni stroški........... 448 99 Skupaj , 16324 30 1 1 423 424 Največ troška ima družba za šolske zavode v Trstu in Gorici z okolico. Za peterorazredno šolo v Trstu z otroškim zabaviščem, za zabavišč v Rojanu in na Greti je družba potrosila 1. 1893. 6616 gld. 66 kr,, za podporo „Sloginih šolkih zavodov, za otroška zabavišča v Podgori, Pevnu in Ločniku 3300 gld. Za šolo, ki se bode zidala pri Velikovci, nakupila je družba primerno stavbišče za 1250 gld. Po odbitih troških se kaže prebitek, kateri se je priložil glavnici, ki je koncem leta 1893. znašala 16.232 gld. 13 kr., naloženih pri raznih narodnih denarnih zavodih. VIL Prvomestnik pozove uda družbinega nad-zorništva, profesorja dr. Ivana Svetino, naj veUki skupščini prebere „poročilo družbinega nadzorništva." To poročilo se glasi: Nadzorništvo je tekom 1. 1893. dvakrat skontro-valo, blagajnico, dne 22. februvarija in 2. novembra in vselej je našlo, da se je blagajnično stanje vje-malo z blagajnično knjigo. Dne 14. macija 1894. je nadzorništvo pregledalo račun za 1. 1893. in ga potrdilo. Pri poslednjem skontrovanju 14. marcija 1894., bilo.je v blagajni 15.664 gld. 39 kr. in sicer naloženih pri sledečih denarnih zavodih: v poštni hranilnici gld. 741*13, v mestni hranilnici ljubljanski gld. 144475, v južno-štajarski gld. 2111, v posojilnicah: puljski gld. 109202, celjski gld. 53227, sevniški gld. 1555-89, sinče-veški gld. 116866, v Djekšah gld. 2608-64, v Tinjah gld. 56049, v Velikovci gld. 1116 67, na Suhi gld. 827, v Klečah gld. 1000 itd. Slavna skupščina potrdi račun za 1. 1893. z dohodki 17859 gld. 37 kr., s stroški 16.324 gld. 30 kr., s prebitkom 1535 gld. 7 kr. in končnim blagajničnim ostankom 16.232 gld. 13 kr. in zdaj v smislu § 22. družbinih pravil vodstvu oprostilo. Prvomestnik konstatuje, da je skupščina to nad-zorniško izvestje soglasno sprejela v znanje. VIII. Prvomestnik naznanja, da po pravilih letos izstopijo naslednji udje iz družbinega vodstva": Matej Močnik, Ivan Murnik, dr. Josip Vošnjak, m Andrej Zamejec. Skupščinar deželni poslanec Slavoj Jenko na-svetuje, da se izvolijo z vzklikom dosedanji odborniki. Skupščina z dobro- in slava-khci pritrjuje temu nasvetu. Prvomestnik preide k volitvi družbinega nadzorništva in razsodništva. Poslanec Slavoj Jenko predlaga dosedanje člane, kar skupščina jednoglasno odobri. (Imena nadzornikov in razsodnikov se objavijo skupaj ob konci.) Prvomestnik naznanja, da je s tem vspored končan in vpraša, če je komu izmej čč. skupščinarjev še kaka želja do družbinega vodstva ter če sploh še kdo v družbinih šolskih zadevah želi kakega pojasnila. Zastopnik gretske podružnice Anton Bremic se imenom svoje podružnice zahvaljuje za prejete dobrote, katere je glavna družba delila Trstu. Trst, zatrjuje govornik, je avstrijska postojanka ob Adriji. Družba je mnogo storila za Avstrijo in za nas ta-mošnje Slovence, a neprijatelj naš je pazil na vsak njen korak in slovenskim šolam nasproti ustanavljal svoje šole. Da pa bodo družbini zavodi pri nas v Trstu še vspešneje delovali, treba jim je v večjem številu in časih drugod, kot do sedaj. Zato nasve-tujem, da naj se dosedanji otroški vrtec na Greti, ki je na nepravem kraji, prestavi v najete prostore na Belvederu. Predsednik izjavlja, da v tem ne more velika skupščina obravnavati, ker se po § 12. naših družbinih pravil ta podružnični nasvet ni predložil poprej glavnemu družbinemu vodstvu v posvetovanje; a bavilo se bo s tem nasvetom koj kmalu družbino vodstvo. ((Dalje sledi.) 443 Poučni in zabavni del. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina dne 7. avgusta 1894. I. v Novem Mestu. (Dalje.) Nato prvomestnik stojč spregovori: Častiti skupščinarji! Nj. Veličanstvu našemu cesarju je usojena bila te dni britka izguba. Njegova cesarska visokost, prečastiti veliki mojster nemškega viteškega reda, vladarjev strijc Viljem, se je ponesrečil na grozen način. Ob tej trpki rani cesarjevemu srcu bi si usojal predlagati, naj velika skupščina izreče Njegovemu Veličanstvo prvič: najponižneje iskreno sožalje, drugič pa si usojam nasvetovati, naj v jedno izjavi velika skupščina ob slovesni priliki svojega devetletnega zborovanja v Novem Mestu globoko udanost, zvestobo in pokorščino Nj. Veličanstvu našemu cesarju. Če nas pooblastite, izvrši ta Vaš sklep sedaj neposrednje po seji potom tukajšnega okrajnega glavarstva imenom družbe sv. Cirila in Metoda depu-tacija treh družbinih članov. (Skupščinaji vstanejo ter z živio- in slavaklici na presvitlega cesarja odobre prvomestnikov nasvet.) Konečno se prvomestnik zahvali čč. oo. frančiškanom za preskrbitev božje službe, vrlemu pevskemu zboru za prekrasno petje v cerkvi, Novome-ščanom, osobito mestnemu županu, narodnim družbam in novomeški podružnici na prisrčnem vsprejemu, vsem zborovalkam in zborovalcem, vsem častitim delegatom posamičnih podružnic, vsem podružnicam na požrtvovalnem sodelovanju tekom preteklega upravnega leta ter brezizjemno vsakemu, ki čuti in dela za našo družbo ter zaključi IX glavno skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Novem Mestu. Takoj po sklepu zborovanja se poda deputacija k novomeškemu okrajnemu glavarstvu. Prvomestnik vodja Tomo Zupan si je privzel v ta častni posel podpredsednika Luka Svetec-a in družbinega nadzornika profesorja dr. Ivana Svetino. Okrajni glavar vitez Oton Vestenek, ki je sploh z največjo eleganco postopal družbi napram, je radovoljno obljubil lojalno izjavo v minijaturi tu zbranega vesoljnega Slovenstva dovesti do Najvišjega prestila. S tem potrjuje nastopni čestilni dopis: Slavna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo je blago-izvolilo zapovedati, naj se naznani veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda za izjavo udanosti in sožalja Najvišja zahvala. O tem obveščujem pričujočim slavno družbo sv. Cirila in Metoda povodom odloka vis. c. kr. deželnega predsedništva z dne 11. avgusta t. L, številka 2340. C. kr. okrajno glavarstvo. Novo Mesto, dne 12. avgusta 1894. Vesteneck 1. r. IX. Po zborovanju je bil skupni obed na Tuče-kovem vrtu, katerega se je udeležilo nad 200 skup-ščinarjev in bi se jih bilo še več, ko bi bil prostor. Okusno okrašen vrt, dobra postrežba, ubrano tn vstrajno igranje novomeške mestne godbe, pokanje topičev, vse to pospeševalo je prijetno zabavo in netilo vzbujeno navdušnot, katero so pojavljali skup-ščinarji v prelepih govorih. Prvomestnik Tomo Zupan nazdravi tako le: Častita družba! Zdelo se nam je, da je dolenjskemu vedremu ljudstvu usojeno ostati še dalje v tišini med tem, ko stopajo drugi na dan. Zdelo se je, da naj to lepo ozemlje bo vselej še samo za-se med tem, ko se zvezujejo druga v svetovnem prometu. A le zdelo se je tako. Oni, kojega dobrot našteti ne premorem — ne vedel bi niti začetka ne konca — je dal govoriti svojemu čutečemu srcu tudi v prid Dolenjske. Le ena sama velika njegova dobrota naj nam stopi ta trenotek v sredini te oblagodarjene dežele, v krasnem Novemmestu bivajočim, pred naše dušno oko. Po milosti Nj. Veličanstva je namreč zdrčal šele pred nekaterimi tedni prvokrat železni voz skozi dolenjske pokrajine v Novomesto. Uprav ti dolejnski železnici pa je namen Avstrijo in slovensko ozemlje ob novem prevažnem kraju zvezati z onim potom, ki je redom izvor in pospeševatelj človeškega blagostanja: z morjem. V spominju te zadnje — posebno Dolenjce kakor vse nas Slovence osolnču-joče dobrote Nj. Veličanstva naj hvaležno zakličem imenom družbe sv. Cirila in Metoda: Vsem raznim avstrijskim narodom dobrotnemu cesarju Franu Josipu, njemu ki se je prav zadnje dneve skazal posebno naklonjenega dolenjski strani naših pokrajin — trikratna slava! Gosti se navdušeno pridružijo slavaklicem na cesarja, godba igra cesarsko pesem in topiči grme. Govotili so še: novomeški župan Perko, pl. Sla-dovič iz Novomesta, Omerza iz Kranja, prof. dr. Medved iz Maribora, c kr. notar Luka Svetec iz Litije, Ivan Hribar iz Ljubljane, kapelan Pankracij Gre-goreč iz Trbovelj, prof. Šukije, dr. Poznik, dr. Ivan Tavčar, Andrej Gabršek iz Gorice in prof. dr. Marinko. Vsi govorniki so povdarjali korist družbe ter poživljali vse stanove, da delujejo neumorno za nje razvoj in moč ter da v tej družbi vedno ostanimo vsi Slovenci požrtvovalni in edini. Omenjati je še, da so povodom IX. velike skupščine gospa Ivana Gutnikova, gdč. Antonija Kadiv-čeva, litijske in šmartinske Slovenke z razprodajo kokard naklonile družbi 128 gld. čistega dobička., (Dalje sledi.) 444 463 Poučni in zabavni del. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. ve-lika skupščina dne 7. avgusta 1894. I. v Novem Mestu. (Dalje.) Brzojavno so pozdravili družbo Sv. Cirila in Metoda v Novem mestu; Bela Peč: Gotpod, otmi nas, ginemo! Sv. brata Ciril in Metod, prosita za nas! Morituri vos salutant! Ertin, Maly. Bohinjska Bistrici: Zbrane skupščinarje srčno pozdravljata, želeČ najboljšega vspeha. Predsednici ženskih podružnic šentpeterske v Ljubljani in krške: Ana dr. Zarnikova in Marija Pfeiferjeva. Brežice: Ker je nas zastopnik službeno zadržan, pozdravljamo tem potom najsrčneje vse udelelnike. Živela družba, rešiteljica slovenske mladine! Podružnica v Brežicah. Budjevice: Cehi, na slovesnosti v Budjevicah zbrani, spominjajo se Vaše slavnosti in kličejo bratom Slovencem prisrčno: na zdar! živela slovanska vzajemnost! Lene. Celje: Kdor je bogat, daj rokohvat — dočim reven mol, vloži mali groš: in naš narod siromak — bode imovit orjak. Dragotin Hribar, duhovnik Marzidovšek, notar Svttina, profesor Bezenšek, Vatro- slav Holz. Celovec: Metropoli Dolenjske na velevainem shodu zbranim rodoljubom in rodoljubkinjam srdačni živio! Bog blagoslovi delo slavne družbe, ki bodi narodu našemu upanje na boljšo bodočnost! Podružnica celovška. Celovec: Zadržani udeležiti se shoda pozdravljamo vse udeležence želeč, da prospeva slavna družba in utrdi ob mejah skale zoper naših nasprotnikov navale. Jagodic, dr. Kratit, Legat. Črrnošnice: Slavna družba sv. Cirila in Metoda, danes Te pozdravlja Rim in Slovanski Velegrad, zbrano v glavnem mestu vesele Dolenjske. Tudi mi dva te danes po-niino pozdravljava s srčnim vzdihom do ljubega Boga; naj blagoslovi na prošnjo sv.brttov Cirila in Metoda za dušni in telesni blagor milega naroda delajočo družbo sv. Cirila in Metoda. Rog živi! Brata Ciril in Metod. Črnomelj: Živeli vrli branitelji naše dece! Slava kliče Vam rodovina Kupljenova. Črnomelj: Bog blagoslovi delo slavne družbe! Prva belokranjska ženska podružnica. Črnomelj: Zbranim narodnim bojevnikom gromo-viti živio! Notar Kupljen. Črnomelj: Vrlim braniteljem naše mladine: Slava in gromoviti živio! Franjo Susteršič, Ivan Nagu. Gleichenburg: Za domovje se borite, za domovje vdarite! Slovenci* in Hrvath Gleichenberg: Blagoslovi mili Bog delovanje pre-potrebne drulbe! Prisrčno pozdravljam vse prečastite skupščinarje, ker sem sam zadržan. Zakaj, pojasnjuje kroj. V duhu sem pa pri Ves in z Vami. Od tu Vam kličem z brati Hrvati: Na zdar! Doktor Štor. Gleichenberg: Ovdje boraveči Hrvati i Slovenci Vam kliČu: Napred za dom in slavjanstvo. Živili! Stanko Tuškan, dr. Franjo Štor* Herpelje: Iz Materije v tužni Istri: Bodi pozdrav Ijena slavna skupščina, ki deluješ za narodne pravice. Naj Tvoji napori dosežejo zaželeni vspeh, da bi sijalo sotnee enakopravnosti našemu narodu, kateri živi za cesarja in domovino. Kastelic. župan. Idrija; Idrijska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda kliče udeležnikom glavne skupščine trikratni živio! Karolina Lapajnetova, predsednica. Idrija; Živi družba Cirila in Metoda! Živi vrlo vodstvo! Slava zbrani skupščini! Delavsko bralno društvo. ILastav; Glavna skupščina deluj v združenje duha, moči in srca Slovencev. Sveti Ciril in sveti Metod, varujta slovenski rod! Dekan Rogač, dr. Sebesta, Požar, Sifrer, Stemberger, Volk. Krško; Zadržane osebno prisotne biti, strinjamo se v duhu z Vami ter Vam zakličemo srčni Na zdar! Odbor ženske podružnice v Krškem Litija; Sveta naša apostola čuvajta svetinje predra-zega naroda. Slava skupščinarjem! Za občino Litijo: Jos. Dumjen, župan. Litija; V neustrašenem bojevanju za svetinje pre- drazega naroda blišči nam svetlejša bodočnost. Živeli skup- ščinarji! Slava stoiki dolenjski! Ivan Gregorčič, Mahorčič. Litija ; V blagor naroda zbranim skupščinarjem: Slava, živeli njih voditelji! Josipina, Kristina in Marija Koolar. Litija; Srčni na zdar in slava! Koprivnikar. Ljubljana, Obžalujoč nemogočnost sv,je osebne udeležbe pozdravljam prisrčno, želeč daljnega vednega napredka: Natalija Trudenova, predsednica tržaške ženske podružnice. Spodnji Logatec; Družba sv. Cirila in Metoda naj se še bolj okrepi in razširi, da jej bo mogoče vse- stransko delovati v korist in napredek našega naroda. To želi in kliče v imenu „Zaveze slovenskih učiteljskih društev": Mibnifiar, predsednik. Spodnji Logatec; Vsem zbranim mladinoljubom kliče: Bog obudi še mnogo jednakih društvenikov. Ženska logatka podružnica. Spodnji Logatec; Bodite srčni branittlji slo- vtnske mladine. Svet naj zna, da Slovenec še živi! Vsem zborovalcem najsrčnejši pozdrav. Moška logaška podružnica. Mokronog; Budi, vnemaj družba zlata, — Sreče ti odpiraš vrata! — V tebi narod reši se — V tebi vlada sloga zlata! — Vsak se čuti v tebi brata! - S slogo le se zmaga vse! Bralno društvo mokronoško. Mokronog; Častithn udeležencem velike skupščine kliče srčni živeli Podružnica mokronoška. (Konec sledi.) 464 474 Poučni in zabavni del. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. ve-lika skupščina dne 7. avgusta 1894. I. v Novem Mestu. (Konec.) Ptuj: V Hajdini zbrani gostje na Slambergerjmi primicji naudušeno pozdravljajo slavno skupščino nase slavne družbe, Jcličoč jej: Tako naprej! Vodušek. Škofja Loka: V Stari Loki zbrana dekanijska duhovščina nazdravlja Kožuh, dekan. Tomažič, župnik. Trst: Bodi nam Vaša družba pot k jedinstvu! Ljubljančanje v Trstu. Tolmin: Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Tolminu pozdravlja srčno slavno skupščino ter kliče njenemu požrtvovalnemu odboru trikratni: Zivio, slava t Oibor. Tolmin: Zbranim skupščinarjem slova ! Tolminska podrti Inica. Toplica^Zagorje : V duhu z Vami Vas najiskre-nejŠe pozdravljamo, želeč, da bi res pvenehalo vsako stran-karstvo. ifaj bi vsi Slovenci dožno in požrtovalno delovali na to, da se utrdi prevažna družba, posvečena vzgoji niše mladine. Bog in narod! Vipava: Učiteljsko društvo postojimkega okraja, zbrano v Vipavi, kliče zbranim udeležencem in častit emu predsedstvu: trikratno slavo! Višnja Gora: Bog živi, Bog krepi prekoristno društvo in Bog vcepi pravo hvaležnost narodu do družbe, ki nam rešuje našo deco. Mestno županstvo Višnja Gora Vrhnika; Zbrane skupščinarje pozdravljati vrh-niški podružnici, Bog in narod! Lenarčič. Hitro je minul čas in treba je bilo odriniti na Grm. Tu nas je prijazno vsprejel ravnatelj kmetijske šole, Viktor Dolenc, ter nam razlagaje vse skazoval. Po šesti uri zvečer vrnili so se skupščinarji na sicer prostoren, a za ta dan premajhen Brunarjev vrt, kjer je bil koncert. Novomeška godba in „Do lenjsko pevsko društvo" s svojimi moškimi in mešanimi zbori rešila sta svojo zadača v polni meri. Po izborno vspelim koncertu treba je bilo pravočasno oditi na kolodvor, kamor so nas spremili prijazni Novomeščani. Tu smo se ločili stiskaje roke v nadi, da se čez leto dni zdravi snidemo ter ohranimo današnjo ponovljeno naudušenost v dosego blagega družbinega namena: Slovenskim otrokom slovensko šolo!