LISTEK. Carska krona in suženjska veriga. Odlomek iz zgodovine bolgarske države. Po nem. izvirnikn spisal A. M. (Eonec.) Docim so bili v francoskem taboru veseli in dobre volje, je prišlo porocilo, da prihaja Sultan Bajesicl od Traovega. In še celo zdaj niso hoteli nehati posvetai vitezi od razuzdanega poeetja. Tedaj se prikažejo okrog poldne 28. kimovca krdela tarške konjenice, pripravljeaa za boj. Kralj Sigmund je še lahko pravočasao postavil svoje eete v bojai red. Predno se je vse to zgodilo, so se vrgli francoski vitezi na sovražaika s tako silo, da so polomili Bajesidovo bojxio vrsto in mu prlzaOjaR velike izgube. Malo je manjkalo in Turki bi se bili morali umakaiti. Toda v odlocilnem treautku je dal sultaa svojim aajboljšim cetara, ki se še niso udeležile bitke, povelje za napad. To je bilo za krščaasko vojsko usodepolno. Francoze so potisaili nazaj in maogo najboljših bojevaikov je padlo. Kmalu je nastal splošea beg. Sicer so se še upirali nekaj časa Nemci, Poljaki ia Cehi pod poveljstvom Sigmunda, a koncao so se spustili v beg tudi ti. Od malega števila zvestih vojakov spremljan, je prišel Sigmuad le s težavo do Doaave in zbežal na neki slabi ladji. Kakor so bile Bajesidove izgube velike, tako so bili pomembai sadovi njegove zmage. Po bitki pri Nikopolju se je obrail proti zahodu, vjel zadnjega bolgarskega vladarja na Balkanskem polotoku, kneza Sracimira, in združil njegovo ozemlje s turško državo. Poaosai zmagovalec je mislil že tedaj, da sme zahtevati od cesarja Bmaauela v Carigradu predajo njegovega glavnega mesta. Emanuel pa sultaau niti ni odgovoril. Bajesid je preaašal to prezirljivo ravnanje z zavestjo, da bo že prišel čas, ko bo nekega dne mesto ob Zlatem rogu odmevalo od zmagoslavaega vriska njegovegaljudstva. Toda sam nivec dočakaltega dne. L. 1444 je pretila Turkom še enkrat velika aevarnost, da bi jih preobvladali kristjaai. Mladi ogrski kralj Ladislav je šel s svojim poveljnikom Huajadom, najslavaejšim vojskovodjem svojega časa, v boj proti neveriiikom ia ajihovemu sultanuMuraduII. Benetke, Genova ia r>npež so ga podpirali z ladjami in deaar- jem. Pri Varai ob Crnem inorju je bila bitka. 2e so mohamedaaci pokazaii pete in Murad sam je obupal. Tedaj se razširi vest, da je kralj Vladislav umrl. To je dalo mohamedaacem novega poguma; vrgli so se zopet aa kristjaae in izvojevali sijajao zmago. Sedaj se je morala prepričati Evropa, da ni vec rnogoče poraziti silaega Turka. Za Bolgarijo pa ni bilo vec nobeaega upaaja, da bi si pridobila zopet svobodo. Devet let po nesreSaem dnevu pri Varni se je zrušila popolaoma vztočao-rimska država. 29. maja 1. 1453. je padlo mesto KoaštaatinaVelikega v roke zmagoslavaemu saltaau Muradu II., ia KoaŠtaatinXL, zadaji cesar, je kot junak izkrvavel pod sabljami jaaičarjev. Zašlo je solace svobode kršcaaskini aarodom na balkaaskem polotoku, zacela se je dolga, temna noc sužeajstva, v kateri ni videla ostala Evropa solz, ki so jih jokali tamkaj podjarmljeai narodi, niti slišala vzdihov, ki so se izvijali iz prs trpecih. Ubogobolgarsko ljudstvo je moralo silao trpeti, in najžalostnejše je bilo, da je izgiailo celo ajegovo ime iz imenika ostalih aarodnosti, usoda, ki še ai doletela nobeaega drugega naroda. Bil je za Bolgare strašen udarec; nekaj časa aajmogočaejša država na vzhodu Evrope, pred katero je trepetalo celo poaosno vztočno rimsko cesarstvo in pred njo zatemaelo, je bila sedaj izbrisana iz števila aarodov. Bila je teptaa, mucea sužeaj, ki ni smel niti jecati, ako ga je trpiačil mučitelj. Ostalo je tako stoletja, dokler ni napočilo Bolgariji novo, zlato jutro, jutro vstajeaja in svobode, ko je zaslišala vsa Evropa, kako je rožljaje padla suženjska veriga raz roke in noge teptaaega in mučenega sužaja. Kako lahko delavec obogati* K bankirju (bogatašu) Balkerju je prišel nekega dae priprosti ribič prosit podpore. Bankir ga je nekaj casa pazao motril in vprašal: ,,Ali pijete alkoholae pijače?" — ,,Malo", odgovori ribič, ,,tu in tam kako čašico". — ,,Dobro", odvrne baakir. ,,Glejte, danes je 2. januar; poskusite to leto, nobene alkoholne pijače ne piti, pa se čez leto dni zopet oglasite pri meai!" — Ribič je držal besedo in se čez leto dni oglasil pri bankirju. — ,,Ali igrate?" ga vpraša bankir. — ,,Malokedaj, vcasi stavim. loterijo", odvrne ribič. — ,,Poskusite to leto celo nič igrati, pa pridite 6ez leto dai zopet k meni!" Ribič se je držal tega in čez leto dni se prikaže zopet pred baakirjem. — ,,Ali kadite tobak?" ga tokrat vpraša bankir. — ,,Gospod, kako ne bi, saj ribič ne more brez tobaka živeti!" — ,,No, pa poskusite to leto brez tobaka, pa se mi čez leto dai oglasite!" — Leto je iniaulo, a ribiea ai bilo vec doloeeni dan k bankirju. Poslal je tedaj svojega slugo k njemu, rekoc: ,,Včeraj sem Vas celi daa čakal, zakaj niste prišli?" — ,,Ni bilo treba", odvrne ribič. ,,V teh treh letih sem se odvadil piti, igrati ia kaditi ter sem si toliko prihranil, da tuje podpore vec ae potrebujem." — Ia iz tega priprostega ribiča je postal glasoviti amerikanski milijoaar z imenom Vanderbilt. V težavaih razmerah živi dandaaes delavstvo, splošna draginja delavca najbolj tlači. Iščejo se vzroki delavski bedi, delajo poskusi, rešiti socialao vprašaaje, krivda se zvrača na daaašaji družabai red ali aa druge staaove, a aajhujši krivec in sovražaik delavstva tiči v ajem samem — ia to je alkohol. Dokler se ta nadic ne izžeae iz delavstva, tudi zvišanje plac ne bo kaj izdalo. Cim več se zasluži, tem vec se zapije, potem seveda ne pomaga ni6. Belgijski socialai politik Laveleye pravi: Ce bi delavci hoteli varčevati svoje groše, ki jih izdajejo za žgaaje, bi v 20. letih lahko pokupili vse tovarne, v katerih sedaj delajo. Alkohol je velikaaski goljuf. Delavea človek potrebuje primerae hraae, alkohol ga goljufa, ker izmece zanj deaar, redilnih, človeku potrebnih telesaih saovi pa nima nič (kakor žganje) ali pa le zelo malo (pivo); alkohol goljufa človeka, ker se mu zdi krepcilea, v resnioi pa le omami človeka in seasoma spodje telesno moč in zdravje. Alkohol je goljuf, ker obeta človeku dobro voljo, da človek pozabi aa svoje težave in skrbi, v resaici pa človeka poživini, razdere domaci mir in pahne celo obitelj v aesrečo ter raztegne svoje prokletstvo še na potomstvo. Nikar se naj nihče ae izgovarja, da je žgaajepitje posledica siromaštva; nasprotao, žganjepitje in sploh popivaaje pospešuje siromaštvo. Ce hoceš sam sebi dobro, ce hočeš kaj imeti ia biti zdrav ter s svojo družino zadovoljno vživati svoj težko zaslužeai kruhek, varuj se aajvečjega sovražnika — alkohola! Najboljša alkoholaa pijača ni vredaa težko prislužeaega delavskega viaarja. Poskusi živeti brez alkohola, zlasti žgaaja, pa boš videl, da imamo prav.