Poštnina platano v gotovini.
Dom ol
v CI utili UÜM 13. avgusta 1941-TCllC
Caxkev mu 2\OAkovC,
belo upatije sredi temno zelene doline, iz katere &e odpira svetal pógled na našo tepo Ljubljano/, Vsa si d soncu, vsa lepa in ozaljšana, kakor nevesta. Da, saj si nevesta, nevesta božja, ki kipiš iz doline v nebo, kakor, Marija Vnebovzeta H svojemu Bogu. K tebi se zgrinjajo te dni trudne noge slovenskih romarjev ter iščejo hladu v senci tvojih posvečenih zidov. V tvoji dolini je mir, v tvojem hramu naša vera, na tvojem oltarju je naše upanje.

Bruno Mussolini
Dne 7. avgusta dopoldne je novo itirimotorno bombno letalo, ki )• pripadalo gotovi eskadrili, pripravljajoči sc na bližnje vojne podvige, ravno
£ričelo pristajati na letaliiču Sv, Justa pri Piti, • j« zaradi vzrokov, ki ie aito dognani, treščilo
na tla. Pri tem so izmed članov posadke izgubili življenje: kapitan-pilot Bruno Mussolini, poveljnik posadke in eskadrilje poročnik-pilot Francesco Vitalini Sacconi in podčastnik-mehanik Angelo iTrizzini.
Bruno Mussolini, sin ustanovitelja Imperija, ne je rodil v Milanu dne 22. aprila 1918. Ko je bi! 17 let star, je že imel letalsko diplomo ter se je kot prostovoljec prijavil na bojišče v Vzhodni Alriki.
V	vojni za Cesarstvo se je Bruno Mussolini udeležil mnogih vojnih podvigov in se je odlikoval z velikim pogumom in izkušenostjo. Neštetokrat «e je vrnil na svoje izhodišče z letalom, ki »o ga zadeli izstrelki sovražnika. Med vojno je opravil 250 ur poletov in izvedel 50 drznih vojnih dejanj. Za «voje junaštvo je bil odlikovan s srebrno svetinjo za vojaške zasluge na bojnem polju in z bronasto svetinjo za letalske zasluge, zaradi katerih je napredoval za poročnika.
Z letalom S 79 se je 20. avgusta 15(37 udeležil tekme Istres—Damask—Paris. Letalo je doseglo sijajen uspeh, preletelo je progo, ki je merila okrog 7000 km s povprečno brzino 350 km na uro.
Pozneje te je Bruno Mussolini prijavil med letalske legionarie, ki so se borili proti boljievi-kom v Španiji. Udeležil se je letalskih napadov na Alicante, Barcelono, Valencijo in Kartageno. Tedaj si ie pridobil drugo srebrno svetinjo za vojaške zasluge.
V	januarju 1. 1938 je sodeloval prl poletu iz Italije v Brazilijo s takim uspehom, da je napredoval zaradi izrednih zaslug za kapitana. Nato te j« posvetil ureditvi redne letalske zveze med Italijo in Južno Ameriko.
Ko so te začele sovražnosti s Francijo in Anfibio, je Brono Mussolini zahteval in dosegel, da jj n dodel'en nekemu operativnemu letalskemu oddelku. Sodeloval je pri raznih važnih letalskih podvigih na srednjem Sredozemskem morju, na grškem bojišču, pri Solunu, v Epiru in v Albaniji.
Zdaj, ko je preizkuJal «no izmad novih letal svojega samostojnega oddelka, je Bruna Mussoli-nija doletela slavna smrt.
Duce je dobil ob smrti svojega sina nešteto izrazov globokega sožalja.
Smrt Bruna Mussotinija je globoko odjeknila tudi v inozemstvu. Italijanski državljani v inozemstvu so povsod priredili velike žalne svečanosti v počastitev spomina padlega junaka. To se je zgodilo v Istambulu, zgodilo se je v Pekingu, v Južni ln Severni Ameriki, povsod, kamor je segla slava velikega letalca. Atenski listi so obširno po-.na Prvem mestu o kratkem, a junaškem Ilvljenju Duvejevega sina, ki je s svojimi letalskimi podvigi zlasti zadivil mladino. Drugi listi obširno in podrobno navajajo vse letalske akcije, M se jih je udeioiil Bruno Mussolini od abesin-eke vojne pa do zadnjih spopadov na Sredozemskem morju.
2i
Z zemljo se dajo delali naravnost Čudeži. To nam najl>olj dokazuje veliko delo. ki ga je podvzela italijanska vlada pri osuševanju ol.sirnih uočvirij, iz katerih je naredila najbolj rodovitna
*"Da(Äo s. misli, d. j. Italija kar na celi svoji površini rodovitna dežela. Toda to j« zmota. Od 288.538 kvadratnih kilometrov njene površine pripadata dve tretjini k alpskemu in apeninskemu Eribovju. Od teh dveh tretjin je 56 tisoč kvadratnih kilometrov popolnoma neplodnih, bodisi da so pokriti s snegom visoko v planinah, bodisi da so skalnati in peščeni itd. Pa tudi ostali del teh dveh tretjin je le deloma in slabo sprejemljiv za obdelovanje. Ima namreč le slabe pašnike, ki jih je mogoče uporabljati samo poleti. Gozdov je le malo v bolj oddaljenih dolinah. Malo več jih je na nižjih gorskih pobočjih. V ostalem je le prazna zemlja brez drevja in brez pravih pašnikov. Kar se tiče nizkega gričevja in visokih planot, pa prevladuje tukaj slaba zemlja, večkrat tudi lapor, ki to ga pustili za seboj pomikajoči se ledeniki ie v pred-zgodovinskih dobah. Ostanejo ie ravnine. V Italiji je največja ravnina tako imenovana Padska nižina, ki se iiri na obeh straneh reke Pad v severni Italiji. Dalje je nekaj manjših ravnin vzdolž ob Ti-renskem morju, ob mestu Pisa, v okolici Rima, v Kampaniji ob Napoliju, ob Jadranskem morju, v Apuliji ter v manjšem obsegu v Kalabriji, na Siciliji in Sardiniji. Statistika je dokazala, da je v padski nižini pridelovanje ' povsem umetnega značaja ter te ne da primerjati, kar se tiče naravne rodovitnosti zemlje, ie daleč ne dosega rodovitnosti ravnin ob Seldi in ob Renu (na Flamskem), Elbe (v Holsteinu), Sene (v Normandiji), Donave (v banatu in Romuniji), črne zemlje v južni Rusiji ter nekaterih delov Anglije. Tudi slavno italijansko podnebje bi nič ne pomagalo, če ne bi italijanski poljedelec uporabljal umetnih sredstev, da dovaja tvojim pridelkov vlage. Prevladujoča celotna suia ovira pridelovanje krme in vseh drugih pridelkov, ki
(ZEMLJA
dela| čudeie I
rabijo velike množine vlage. Kakor pa je znano, je krma eden izmed temeljev umnega kmetovanja. Kot poljedelska država Italija torej nikakor ni ena izmed trečnejiih dežel kar te tiče naravne rodovitnosti. Razmeroma majhen del njene površine je mogoče obdelati, in tudi ta del trpi zaradi suie in malarije.
Toda kljub temu se je kmetijska proizvodnja v Italiji dvignila v zadnjih letih do zavidljive vitine. Kako tc je moglo to zgoditi? Ni se zgodilo le zaradi intenzivnega pridelovanja, ki se ga italijansko poljedelstvo poslužuje že dalje časa ter privablja na ta način iz zemlje mnogo obilnejie količine pridelkov, marveč in predvsem zaradi velikih del pri izboljianju zamočvirjene zemlje. Tu je italijanska vlada naredila za kmeta in za dvig kmet-tke proizvodnje res nekaj, kar zasluži občudovanje.
Južnovzhodno od Rima se iiri vzdolž ob morski obali močvirna zemlja, ki se po italijansko imenuje Paludi Pontine, Pontinsko močvirje. Cez to močvirje teče starodavna rimska cesta, imenovana Via Appia, Apijtka cesta. Zemlja je po svoji naravi na tem močvirju precej rodovitna, toda zaradi močvirnega značaja nezdrava in neobljudena. Kako je ta zemlja nezdrava, dokazujejo najbolj razpadli zidovi mesta Ninle, ki je bilo y srednjem veku pomembno srediiče te dežele, pa je bilo zaradi malarije opuščeno. Njeni zidovi, nekdaj močni, so danes pokriti s travo, na njenih trdnjavah raste grmovje. V tej deželi je nekdaj prevladovalo vele-posestvo. Po večini ae je gojilo pašništvo. V teku stoletij je bilo veliko potkusov, kako bi se izboljšala močvirna zemlja in osušila, najbrž že iz časov Apija Klavdija, to je že v IV, stoletju pred Kristusom. Julij Cezar, Avgust, Neron, Trajan, Teo-derik in cela vrsta papežev: Bonifacij VIIL, Martin V., Sikst V„ in predvsem Pij VI. so se trudili, da bi Izsušili močvirno, toda rodovitno zemljo. Toda to delo ni nikoli v polni meri uspelo.
Tudi pozneje so se razne italijanske vlade zelo trudile, da bi privedle izboljšanje do konca. Toda vsi poskusi so Ili po vodi zaradi nesposobnosti vlad ali pa zaradi pomanjkanja obdelovalcev. Bi-
(Nadaljevanje na zadnji strani.)
j Kominternall
Socializem v vseh svojih oblikah — „,!.< Imenujemo kolektivizem ali marksizem ali nizem — je vedno po svojem značaju mednarj in sicer do skrajnosti mednaroden in sanjar i?' ker hoče odpraviti vsak pojem domovinstv,t državnih meja. »Delavei nimajo domovine« ui, oznanja Marksov komunistični manifest. '
1'rav ta nemški jud, Karel Marks, prerok ko. munizma, je dal svetu tako imenovani »znanstveni socializem« ter bil glavni graditelj prve komu! I nistične mednarodne organizacije, imenovane ko. ' munistične internationale, ki je zagledala lui iv«. ta 1. 1864 v Londonu. Toda ta international! ji živela le malo časa. Nasprotja med raznimi komj. nističnimi prvaki so ji zadala odločilni udarec.
Leta 1889 se je ustanovila druga internario, naia v Bruslju, ki pa je z izbruhom svetovne voj. ne izgubila na svoji veljavi.
Proti njej se je po koncu svetovne vojne leta 1919 ustanovila v Moskvi tretja internacionala ili I na kratko Kominterna. Njen ustanovitelj je bil ' sam Lenin. Ta nova internacionala je razjjolapili z ogromnimi denarnimi in drugimi sredstvi, ii zato nič čudnega, če je kmalu pritegnila nase simpatije ne samo evropskih komunistov, ampak u se začele zbirati okoli nje množice komunistifnih delavcev po vsem svetu.
Že I. 1935, to je šestnajst let po svoji ustanovitvi, je Kominterna mogla beležiti svoje večje uspehe. Navdahnjena od naravnost satanskega sovraštva do krščanstva je pridobivala po raznih ; krajih Evrope in ostalega sveta za komunizem na samo preproste sloje naroda, marveč tudi izobrt-žence vseh slojev, in to ne le pri preprostih in nekulturnih narodih, marveč tudi pri narodih i visoko razvito omiko. Mnogi so bili tako zaslepljeni, da jih ni moglo prepričati nobeno dejstvo ii »komunističnega raja«, videli so v komunizmu res nauk, ki naj bi prinesel svobodo ln srečo.
V tem času se je Kominterna mogla ponašati, da je imela pod svojim poveljstvom 76 strank raznih držav, 3 milijone 148 tisoč borbenih članov, 6 milijonov in 800 tisoč mladine.
Ta svojevrstna mednarodna organizacija j« bila kljub svojemu občemu značaju strogo podrejena osrednjemu vodstvu komunistične stranke v Moskvi. V Moskvi je sedel njen glavni vodja, tajnik Dimitrov, po narodnosti Bolgar, ki si je pridobil toliko zaslug v zgodovini »Ljudske fronte«. Osrednje vodstvo kominterne v Moskvi je odločalo o vseh važnejših zadevah jxisameznih komunističnih strank po raznih'državah.
Za velik del svojega uspeha se mora Kominterna zahvaliti železni disciplini, ki jo je uvedel najprej Lenin, za njim pa njegov naslednik. T* dva sta znala vedno držati v najhujši podrejenosti komunistične falange, zlasti pa glavne voditelje komunistične organizacije. Na zunaj je res izgle dalo, da je komunistična stranka v kaki državi podrejena komunističnemu kongresu, v resnici p» je za delovanje komunistične stranke vedno odgovarjal le po en sam mož. V Franciji je bil to Thorez, na Angleškem Polllt, na Češkem Gottwald, v Španiji Diaz, v Severni Ameriki Browder, v Argentini Ghloldl, v Mehiki Lombardo Toledano.
Glavno sredstvo, ki se ga je komunistična in-ter nacionala posluževala za dosego svojega končnega namena, namreč revolucije, je bila spretno organizirana propaganda, agitacija med ljudstvom vseh držav.
Vsa politika komunistične internacionale v Moskvi v povojnih letih je šla za tem, kako bi se v Evropi med raznimi narodi vžgala vojna. Vsi napori so bili usmerjeni za tem ciljem, kako bi Kominterna pognala evropske narode v medsebojno klanje, da bi potem boljševiška Rusija lahko nemoteno izvedla po celi Evropi avoje revolucij-ske komunistične načrte.
Ta želja se je Kominternl sicer deloma izpolnila, toda neizprosnost vojne se je obrnila tudi proti njej. Boljševiška Rusija Je padla sama v tisto jamo, ki jo je drugim kopala. Boljšoviški režim se je zapletel v vojno, v kateri bo najbrž boljševizem tako «Ji tako doživel svoj konec. Tako bo končal tisti tsrezbožni komunizem, na katerega je klical prekletstvo že pokojni Pij XI. v svoji okrožniel »Divini Redemptorls«.	,
(A. Brucculerl, La Festa, 3. avg.)
H
j JOŽE RAZOR 1
aza\ t>eč ne gremo
»Zdaj vidite, da v duši Marije Pogačarjeve le ni vse tako jasno, kakor ste prej mislili... Kar se pa tiče Vagnerja, bodite previdni. On je res vsega zmožen. Saj gotovo veste, da vas komunisti silno sovražijo, in lahko bi se zgodilo, da hi se poslužili na njegov namig skrajnih sredstev, da se vas znebijo.«
»Kako, mar je Vagner tudi komunist?« »Vam to povem, drugemu ne bi povedala: dozdeva se mi, da je on celo v vodstvu naših komunistov.«
»Torej to je tisti novi človek, ki je dvignil rožendolski komunizem do takih uspehov I Jasno, popolnoma jasno, on je res človek, sposoben za to.«
Naenkrat se je Grašič nečesa spomnil. Segel jo v žep ter pokazal Mariji neko pismo. »Ali poznate to pisavo?« Marija je vzela pismo ter brala z rastočim zanimanjem. Bilo je ono znano naročilo, kjer ukazuje osrednji odbor komunistične stranke v Kožnem dolu enemu izmed svojih članov, da spravi na najbolj primeren način s poti Franceta Grašiča. Pismo je bilo podpisano z veliko črko »V«.
Marija je pobledela. »To je brez dvoma Vagnerjeva pisava. Dobro jo poznam.«
»Torej tako I On sedi v osrednjem odboru komunistične stranke v Rožnem dolul On, pod-ravnatelj tovarne ter obenem voditelj komunistične stranke! Dobro, da to vemo!... Uboga Marija, kakšnemu človeku ste prišli v roke!«
Močneje je stisnila Marija roko mladega zdravnika, kakor da bi hotela s tem prositi od njega pomoči v svojem brezupnem položaju. On jo je pobožal po njenih svetlorjavih laseh, ona pa mu je medtem zrla v oči in izrekla kakor prošnjo :
»France!«
»Marija, morda je ta trenutek eden izmed najbolj srečnih v mojem življenju. Vi ne veste, koliko sem pretrpel zaradi vas. Mislil sem, da je vse izgubljeno. Moj Bog, kakšen občutek sem imel ob tej mislit Zdaj vem vsaj to, da so bile najine misli skupne, da sta se najini duši iskali in druga po drugi hrepeneli. Zdaj ni več nobene ovire, zakaj vam ne bi' razodel, da vas ljubim.«
»Gospod doktor.. .<
»Ne, reci mi «France», Marija!«
»France, tako sem srečna, če mislim na to. A vendar, tako se bojim. Saj ne bo mogoče.«
»Cemu ne bi bilo mogoče? Ljubezen vse premore.«
»Toda oče!«
»Prepričala ga bova. Za vsako vprašanje se najde rešitev. Tudi za tega bova našla.«
»Težko, toda upajva, upanje je tako sladko.«
»Da, upanje nate, Marija, je zame tako sladko, ljubezen je še slajša...«
»France I«
»Kaj je, Marija?«
»Jaz grem, preveč se je danes dogodilo med nama. Biti hočem sama in vse premislitL Na svidenje I«
»Na svidenje, draga!«
Spustil je njeno roko. Čutil je, da je prirasla k njegovi, in da je spustil del samega sebe.
France Grašič je s tem stopil v novo razdobje svojega življenja.
Odkritje voditelja komunistov je zelo posvetilo v razmere rožnodolske krajevne politike. 2e drugega dne je Grašič govoril o tem z župnikom. Župnik se ni čudil. Slutil je, da se za inženirjem skriva marsikaj zlega, vendar svoje slutnje ni mogel dosedaj z ničemer podpreti.
Razmerje med Grašičem in Vagnerjem pa je na drugi strani postajalo vedno bolj napeto. Vagner je že moral vedeti, da Marija ni brez čustva nasproti Grašiču, zato je mladega zdravnika še bolj sovražil. Pa tudi Grašič ni mogel ostati hladen v navzočnosti komunističnega kolovodje, ki se je tako spretno skril pod plašč tovarniškega podravnatelja in kt je na tako podel način zalp-zoval Marijo. Iskal je krčevito raznih možnosti, kako bi Vagnerja dobil pod svojo oblast. Toda ta je vestno vršil svojo službo, se izogibal vsake izpostavljenosti ter hlinil s čudovito popolnostjo
roman
poštenost svojih namenov. Nihče ne bi mogel spoznati, da so v njem skriva voditelj komunistov.
Nekega dne je prišlo med Vagnerjem in Grašičem do odkritega nastopa. Grašič je bil poklican v tovarno, kjer je stroj precej resno poškodoval delavca. Ko ga je Grašič obvezal, je potožil inženirju Vagnerju, zakaj nima tovarna boljših zavarovalnih naprav pri svojih strojih. Tako pa je delavec vsak trenutek podvržen nevarnosti.
Inženir Vagner je na to pikro odgovoril: »Zdravniki pravijo, da poznajo življenje. Kakor je očitno, si to poznanje lastijo po krivici. Življenje vedno zahteva žrtve. Kaj pa je poedinec v primeri s skupnostjo?«
»Ne bi tako govorili, če bi tisti poedinec bili slučajno vil Najbolj nemožato se mi vedno zdi to, če človek žrtvuje na ljubo nekim sanjarskim domislicam dejanja iz stvarnega življenja.«
»Torej vi mislite, da jaz podrejam življenje nestvarnosti? To slišim prvič in se mi zdi nezaslišano.«
»Mislim celo več. Vaš komunizem, ki je najbolj bedasta zamisel vseh časov, in prav zaradi tega za ljudi morda najbolj privlačna, saj ljudje hočejo neumnosti, se mi ne zdi odkritosrčen...«
»Oprostite, da vas prekinem. Govorite resno o komunizmu?«
»Rajši bi se šalil, toda mislim resno.«
»V tem primeru vam svetujem, da bl ne nasedali raznim kombinacijam ženskega izvora, ki jih od vas toliko opevana stvarnost ne sme jemati resno. Jaz ne tajim svojega marksistično-gospodarskega prepričanja, če mi pa kdo hoče vsiliti pripadnost k organizirani komunistični skupnosti, mu bom znal vrniti to kleveto z obrestmi in kapitalom. Opozarjam vas pa pri tem na dvoje: prvič, da se dekle ne razume na stvari, ki niso za njene možgane, in vam utegne zato dajati napačne informacije; drugič, da jo skušate čimprej pozabiti, to pa 8 praktičnega vidika, kajti lažje je prej pozabiti kakor pozneje. Vsako upanje je namreč izključeno.«
»Co se ne motim, govorite o Pogačarjevi Mariji.«
»Ne motite se.«
»Morda se motite vi, ko ne jemljete v obzir nekaterih dejstev. V tem primeru moram ugotoviti, da ste spet postali nestvarni. Kaj naj si mislim o vašem zgolj »gospodarsko-marksističnem prepričanju«, to vem sam najbolje in ne rabim kakšnih drugih informacij.«
»In kaj vi mislite?« je z ljubeznivim nasmeškom poizvedoval Vagner.
»Mislim to, kar mislite vi, čeprav tega ne priznate.«
»Torej vi vztrajate pri svojih očitkih glede moje pripadnosti?«
»Očitki to niso, so pa dejstva, ki jih je treba upoštevati.«	,
»Kar upoštevajte jih, zame so tako neškod-ljiva!«
»So bila neškodljiva, utegnejo pa pasti z vso svojo težo na vas, kakor so že mislila pasti na
druge I«	,
»Na žalost moram ugotoviti, da se ne izražate dosti jasno. Jaz ljubim obleko brez madežev, nebo brez oblakov in govorjenje brez dvoumja.«
Vagner je ostal miren, kajti bil je prepričan, da ima Grašič o njegovem sodelovanju s komunistično stranko pač gotove znake, nima pa nobenih dokazov. Toda tu se je zmotil.
»Ce hočete jasnost, vam lahko ustrežem. AH poznate vsebino tega pisma? Dajem vam ga v prepisu. Prosim, preberite.«
Vagner je vzel neznano pismo, ki ga je Grašič pobral v oni noči, ko so ga napadli trije neznanci. Ostal je popolnoma miren. Zganil je pismo, ga vrnil ter vprašal.
»In kdo, mislite, da je tvorec tega pisma?«
»Ker ljubite govorjenje brez dvoumja, vam lahko povem: tvorec ste vi.«
»Kako morete to vedeti?« je še vedno v ljubeznivem tonu spraševal Vagner.
»Pisava je nedvoumna.«
-SOSEDSTVO-
Kmet na vasi se znatno razlikuje od samotnega kmeta. Slednji je v svojem mišljenju, ču-s vovan u, stremljenju in hotenju mnogo samo-stojnejši, zato pa tudi robatejši. Vaščan je pa kakor sem tudi že omenil — zelo odvisen od vaškega nevidnega duha, in tako tudi od svojih sosedov. Navezanost na sosede se razteza na snovno in duševno področje. Glede snovnih odnosov na| omenim le nekaj primerov, ki jih neizprosno terja samo gospodarstvo: vaška pota ne morejo biti stvar posameznika, ampak vso vasi; vsi jih uporabljajo, vsi jih morajo popravljati. Podobno je z nekaterim orodjem. Se bolj se pa navezanost na sosede kaže n. pr. pri zatiranja raznih bolezni. Ce pri sosedu zbolijo prašiči na rdečici, je v neposredni nevarnosti vsa okolica; ako jih da cepiti en posestnik, je od njegove strani dano jamstvo vsem sosedom, da njihovim živalim n» preti nevarnost. Kmet poškropi svoje drevje, da bi ga obvaroval škodljivcev. Toda njegov trud in strošek bo brez pravega pomena, če ena* ko ne napravijo vsi sosedje. Kajti škodljivci so uspešno zatro le s skupnim prizadevanjem.
V vasi izbruhne ogenj. V trenutku je vsa vas v nevarnosti, ne pa samo posestnik pri katerem je izbruhnil požar. Zalo so iz dokaj tvarne osnova po vaseh tako dobro organizirana gasilna društva. Znane so še vasi,, ki imajo skupnega pa-stirja-črednika, ki ga vzajemno vzdržujejo; ki imajo vaške vodovode, ki jih vzajemno popravljajo; ki imajo »gmajne«, katere skupno izkoriščajo. Vse to so znaki sosedstvenega sožitja, ki ga vaško življenje zahteva iz samih materialističnih nagibov. Zakaj vodovoda si ne more vzdrževati en sam kmet, pa tudi če bi ga mogel, se mu ne izplača; gospodarsko je bolje imeti vaškega pastirja, kakor da bi na skupnih pašnikih (n. pr. planinskih) vsak sam pasel svojo živino; »gmajna« bi ostala čisto brez pomena r gospodarskem oziru, če bi jo razparcelirali; kdo bo na svojem pasel, ko bi ne bilo drugače mogoče, ko na vrvi t Kmečki človek je zelo realen »gospodar«; glede skupnosti, ki se sklada z njegovim gospodarstvom, je vedno navdušen za dobro sosedstvo ln za vzajemno sodelovanje.
Za meščane vemo, da jih ne veže v sosedstvu nobena duševna vez. Pri vaščanih pa tega ne moremo trditi. Ravno nasprotno! Ce je pri sosedu nesreča v hlevu, je pol vasi pripravljene, da mu z vsemi razpolžljivimi sredstvi pomaga. V. tem primeru vendarle ne moremo trditi, da delajo sosedje iz golega materializma. Vmes je prav veliko idealističnih sestavin. Se bolj jasno se pokažejo ob smrti, ki ni težak dogodek le za do-tično hišo, ampak za vso vas. Pristni kmečki ljudje še vedno pomagajo vdovi, ki ji je umrl gospodar, obdelati posestvo, ne da bi pričakovali povračila; pogorelcu, ki ni bil zavarovan, pomaga celo več sosednih vasi z lesom in delom, čeprav, so sami zavarovani. — Tako bi lahko našteli še marsikaj v dokaz, da je vprav vaško sosedstvo ia vaško vzajemno življenje zelo prepleteno z organsko navezanostjo kmečkih ljudi med seboj, ki jo mi imenujemo primarno pranavezanost na človeka kar je podlaga pravemu vzajemnemu življenju; na vasi ga je torej vsekakor še precej, t, mestu pa nič. Mestni človek gotovo več svojega; življenja preživi v občevanju s soljudmi kot kmečki. Pomislimo na razne oblike družabnega sožitja, ki so mestna posebnost, slonijo pa na podlagi prijateljstva! Prijateljstva v meščanski obliki v splošnem na kmetih ni. Kajti beseda in pojem prijateljstva pomeni posamično doživljanje naklonjenosti in navezanosti ter iz obojega ' sledečo ljubezen poedinca do poedinca. Pravo prijateljstvo je vseskozi osebno osnovano doživljanje odnosov med dvema osebama. Pri kmečkem človeku smo pa že ponovno naglasili, da se njegovi osebni odnosi do bližnjega tako podrejajo družini in domačiji (posestvu), da je pri njem odnos do bližnjega skoraj vedno označen: z doživljanjem družinskih in posestveno-gospo-gspodarskih vrednot in dobrin in se v njih skoral izgublja.
Važne izjeme najdemo pa tudi v tem vprašanju zlasti pri kmečki mladini, ki podira ovire družinskih in gospodarskih odnosov med sosedi (n. pr. z ljubeznijo med fantom in dekletom dveh sprtih domačij), vendar iih res lahko imenujemo
"'^"(Odstavki iz dr. Puševe knjige »O kmečki duši«, o kateri bomo poročali prihodnjič.)
Radiotelegrafila ie stara iele štirideset let Ob času rusko-japonske vojne je bila Se v povojih. Dolga leta ie nato ostala v laboratorijih. Do I. 1914. se je že telo razvila, toda ni Se pokazala generalnim Štabom vse razsežnosti iu vužnosti, katero je zavzela v poznejših letih.
V onem času nam je radiotehnika dala le brezžični brzojav in telefon, kot nadomestilo za telefon in brzojav, kjer teh ni bilo mogoče postaviti, posebno za zveze med posameznimi ladjami ali med ladjami in celino. Ni pa Se ob-etnjala rndiofonija In televizija. Tudi radio-telegrafske zveze so bile pomanjkljive in negotove, ker ie tehnika gradnje aparatov bila šele v razvoju. Poleg tega pa še ni bilo mogoče proizvajati in uporabljati kratkih valov. Zveza med ladjami je bila mogoča le na majhne in srednje razdalje. Na zvezo z letali na poletu nihče ni mislil. Med posameznimi točkami suhe zemlje ie bila zveza mogoča tudi na velike razdalje, toda le s pomočjo dolgih valov, za kar je bilo treba ogromnih naprav in tudi velikanskih kapitalov. Zato pa so bile te postaje zelo redke.
Tudi tehnika določanja smeri oddaje ie bila šele na pofetku. V tem šele začetnem razvoju je radiotehnika že igrala važno vlogo v prejšnji svetovni voini, toda te vloge se ne da ■liti primerjati z vlogo, ki jo igra v sedanji vojni in z ono. ki io bo igrala v bodočih. Med leti 1914 in 1918 je radiotelegrafi ia prišla do veljave za zveze med posameznimi ladjami vojne mornarice. Tudi suhozemske armade so imele več radiotelegrafskih postaj. Celo Zepelini, ki so nadzorovali Severno morje, so imeli svoje radiooddaine postaje, s katerimi so obveščali svojo mornarico o bližan ju sovražnih ladij. Toda takrat radiomagnelični valovi še niso ustvarili nove fronte, to ie propagande. Tudi še niso mogli ustvarili zadostnih zvez med celinami, ki bi zmanjšale važnost podmorskih mrež angleških družb, v katerih rokah so bile vse zveze med celinami to in onslran Atlantika, kakor so bile vse pomorske poti v rokah angleške mornarice. Na ta način je Anglija imela na Atlantiku proste roke in ie to dejstvo mnogo doprineslo k zmagi Antante.
V zadnjih dvajsetih letih je radiotehnika silno napredovala v raznolikosti, v razširjenosti in v izpopolnitvi. Radiofonija ie nadomestila in izpopolnila tisk v razširjan iu poročil.
Kratki valovi, ki so mnogo gibčnejši od dolgih in srednjih, so omogočili cclo zvezo z
antipodi in to z aparati z razmeroma skromno potenco. Novi še krajši valovi, dolgi komai nekaj metrov ali celo le nekaj decimetrov, so še mnogo hol j razširili polje radiotehnike.
Tipko in slušalko ie nadomestila avtomatična oddaja in avtomatično registriranje. Na ta način se je povečal in olajšal promet radiotelegrafskih posttaj. Tudi televizija je že naredila prve korake. Lelaln, podmornice, tanki in posamezni oddelki so dobili lastne radiotelc-grafske postaje. Na vojnih ladjah pa so se radijski aparati pomnožili in specializirali za razne potrebe. Služijo za zvezo med posameznimi ladjami ene skupine, mesto raznobarvnih zastavic ki so se nekoč uporabljale, kakor ludi za zvezo med posameznimi večjimi skupinami ladij, čeprav ie razdalja med njimi zelo velika. Prav tako ie mogoča zveza med posameznimi ladjami in njihovimi bazami ter poveljstvom, ki na celini odloča o odhodu novih enot. Mogoče ie prižgati in ugasniti svetilnike ter sporočiti vsem pomorskim enotam, ki so na raznih krajih, vsa poročila o sovražnikovem premikanju.
Hadiotehnikn se je z uspehom lotila drugega. važnega problema, ki ima velik vojaški pomen, namreč brezžično poveljevanje na daljavo vsakovrstnih priprav, celo ladii in letal. Vojne mornarice so se oskrbele s posebnimi Indiami, katere vodijo s pomočjo radijskih povelj. ki plovejo po morju, spreminjajo smer in brzino, se ustavljajo in se znova pomikajo naprej. vse ne da bi bil zato potreben le cn mož
na krovu. Ravnajo se točno po nevidnih telegrufičnih poveljih, ki jih oddaja neka? enota. Takšne ladje uporabljajo modni 0 narice za vaje v streljanju, mesto kosi blaga, ki so ga nekoč vlekli za seboj mÄ čilci. Isla tehnika se 1*> lotila v bodočnost H Bih podobnih problemov, ki liodo ttidi Ä v vojne svrhe, krmarjcuje letal, motornih to, in torpedov s pomočjo radiotelegrafi je
Celo podmornicam morejo dolgi valovi v, prodrejo ludi skozi vodno maso, prinašati' velja in poročila.
M-
Pefa v pregovoril;
Beži kakor da mu gori za petami. Cesar človek nima v glavi, mora imeti v petah. Komur sreča ubeži, si zastonj za njo pete brusi.
Kdor je predolgo v, hiši, «a vrata po petah
tolčejo.
Komur sreča ni prirojena, si zastonj za njo
pete brusi.
Raznolik in neizmeren tok nevidnih vsi vani napolnjuje ozračje in združuje vse voiu sile vojskujoče se države in opravlja shiifo ki io v živem telesu opravlja živčni sisC Toda poročila, ki prihaiaio preko telegrafskih in telefonskih mrež in v skrbno zapečatenih zavojih, so mnogo boli varna, kajti radijska im> ročila more sprejeti tudi sovražnik. To dejstvo napravi ja iz rndiofoni je dvorezno orožje in opravičuje navidezno protislovno trditev, da , v vojni najboljša uporalia radiotelegrafije |i da se je sploh ne uporablja. To dejstvo se jat. Ija posebno pri ladiah. Čeprav sovražnik m more razbrati šifriranih poročil, vendar more z vso natančnostjo ugotoviti krai, kjer se lalij nahaja in ie s tem olajšano delo izvidnikih ladii in letal.
Indijskim vdovam ae bo treba več živim u grmade. Boj proti temu običaju so Evropejci pri. čeli že koj po svojem prihodu v Indijo, toda Šel« pozno so želi uspehe. Energično pa so nastopili proti sežiganju vdov oblasti pred 90 leti in sicer po smrti Singlia iz Kašmirja. Ta ie imel velik harem — 500 najlepših indijskih žen... Vse to po stari šegi hotele po smrti svojega gospodarja na grmado. Oblasti pa so to namero z izredno ostrim nastopom preprečile. Le posamezni primeri so še pričali, kako močno je med ljudstvom vkoreninjena ta kruta navada.
Trije bratje so umrli ob Ist: ari. Nenavaden primer se je dogodil v Rimu. Bratje Bartini so se rodili kot trojčki, bili so si podobni po postavi kakor po značaju. Te dni je eden izmed njiS izgubil pri neki avtomobilski nesreči življenje. Ko je o smrti izvedel drugi brat, je umrl zadet od kapi. Tretjega brata so iskali po teletonu, pa ga niso dobili, ker ga je isto uro zadela kap in jo umrl. Čudna smrt trojčkov ob isti uri je vzbudila veliko pozornost.
Rabljeva roka
Spisal J. Fletcher Ray.
Poslovenil Frane Poljanee
Pogledal sem roke. Ali on ni rekel: »če te tvoja desna roka pohuiša, jo odsekuj?« če bi imel ob sebi meč, bi si bil rokó odsekal. »Udari me, o Gospod.'< sem zavpil, »udari me, da poginem, zakaj moj greh je velik « . Tedaj je glas znova izpregovoril:
»Tvoja ura še ni prišla. Velike reči se bodo od tebe še zahtevale. Pred seboj vidiš tempeljsko pregrinjalo, ki pokriva presvelo. Ko se to pregrinjrlo raztrga na dvoje, bo presveto neza-knto očem vseh ljudi; in lepoto svetišča bodo vsi rodovi laliko gledali v življenju in smrti njega, ki sedaj visi na drevesu. In to ti bo znamenje, da je on dušo izdihnil.
Pojdi tedaj k Pilatu in zahtevaj Jezusovo truplo. In dal ti ga bo, prav kakor boš hotel, lakoj boš truplo snel in ga položil v svoj grob, da se dopolni pisanje: »In dal bo hudobne za njegov pogreb in pri bogatinu bo po smrti.'
Vedi pa, da bo tretji dan zopet vstal.
Tedaj sem storil čisto tako, kakor mi je
ftas ukazal. Videl sem Jezusovo truplo, polo-eno v grob, in glej! Tretji dan je zopet vstal; prav kakor jih more izpričati mnogo teh ki so tu navzočni.
" Iz 53, 9. Jezusa so hoteli z razbojnikoma vred pokopati v sramotno jamo v Hinomski dolini (Geheni); pa je Bog tako obrnil, da je frob našel pri bogatinu Jožefu Arimatejcu.
Križani je zmagal smrt in je zmago iztrgal
grobu. Nam je bilo razodeto, da nobena zemeljska jama ne bo obdržala njega, ki je prišel svet razsvetljevat s svojim velikim veii-častvom. Dasi pozno, se je našemu razumevanju žarek resnice le začel svitati. Gledali smo po kralju, in glejj Med tem je prišel nekdo ves krotek in mil — in mi ga nismo spoznali. Io, kar smo imeli za učenost, se je zdai izkazalo za zanič. Učimo se, da se resnica ni razo-dala samo človeški pameti, ampak srcem.
Galilejski siromaki, možje in žene, preproste vere, so srečali nekoga, ki je hodil ob jezeru in šel skoz njih žitna polja — moža nizkega rojstva, in vendar so ti kmetiči v njem spoznali Kralja. Morebiti bo zmeraj tako, da ga ponosni in sami s seboj zadovoljni ne bodo videli, in da bodo samo tisti, ki so potrtega in skesanega srca, ponižni, v njem našli Tnlaž-nika — in Odrešenika. Moja sramota mi je vedno pred ofini, da sem jaz, ki sem prihoda Odrešenika dolgo čakal, dvomil in se bal, in oa sem ga s svojim molkom zatajil. Glej I neverni otrok ga je pa imel za Svetega božjega in zanj dol življenje.
Zato naj bo njegov grob, ki sem ga dal vsekati za mojega ljubega sina Resa, ki ga več m. Znamenje naj bo, da mi je moj greh vedno pred očmi in da se moje srce očisti. In vi, ki dečka ljubite, poslušajte me. Nočem, da bi jokali kakor ti, ki nimajo upanja. Mar ta, ki je zdrobil pečat smrti, ne bo na svoje srce pritisnil njega, ki ga je tako ljubil?
Do tistega dne, o junaški Hermas, počivaj! Il si prvi morebiti mnogih, ki bodo dali živ-
_ r--- ............. u„ii,Kiu, n.i uiiuu uuii življenja za Jezusa Kristusa — svetega poslanca Najvišjega.
• Tkt ' s,,zanl,< t' žalostna in potrta mati, naj Nazarečan tvojemu strtemu srcu še prinese nebesa. Saj veš, da je on iz smrti naredil — svet sen. In ko se tvoj sin zburli, glej! se zbudi morebiti v tiatem raju, ki ti ga obeta vera.«
Nato je govoril o pogrebu, in sklonili smo glavé. Nekaj časa smo pokleknili in se od otroka poslovili. Nato je Suzana rekla Mariji: »O Mati Svetega, tvoja navzočnost je Her-mov grob posvetila. Če bi nas v naši žalosti ne bila ti obiskala in nam slave svojega Sina ne odjsrila, bi nam ta dan bil v večno terno.«
»Glejte,« je rekla Marija, »glejte, kako se v svojem spanju še zdaj nasmiha.«
Nato so ženč vstale in truplo odnesle v grob. Sonce je rdeče zahajalo za ajalonsklmi griči, ko smo odšli z vrta groba. S te/.kira srcem smo odhajali s kraja pogreba. Gledal sem sončni zahod in mi ni bilo nič do tegš, če nikoli več ne vzide. In moje srce se je zakrknilo in grenke misli so se po meni pasle, ko se je Suzana dotaknila moje roke in nu na uho rekla:
»O. Scipio, ti si ves potrt. Želim, Ha za-slišiš glas, ki mi prav zdaj govori na uho: ,Mati, nikar se ne boj. Glej, živim!'
O, Scipio! V srcu vem da je dečku zelo dobro. V dneh pomanjkanja ne bo jjoznai lakote; zanj ne bo ne žalosti ne trpljenja. Mi, ki ostanemo, bomo okusili smrt, morebiti ko leta ovenejo in nas obsodijo. On je pa odšel v jutranjem svitu. Starost ga ne bo težila. Njegov korak se ne bo opotekal, in njegovo oko se nikdar ne zatemni. Leta ga ne oslabe, saj čas ne piše brazd na čelo večnosti.«
še druge besede mi je govorila, pa se nisem zmenil. Glavo sem povesil in molče sel naprej. Mesec je vzšel in noč nas je zajela, ko smo prišli domov. Na prugu sem obstal. Nisem mogel stopiti v zapuščeno hišo, ki je slišala njegov smeli in njegovo radost. Besede nisem spregovoril, ampak obrnil sem se in bi bil najrajši zginil v noč, pa je Suzana roko dela okoli mene in me ustavila. Toda iztrgal sem se ji; bal sem se namreč, da postanem kakor ženska, pa nisem hotel, da bi R|e<la,a moje solze.	«Nadaljevanje prin.)
d 6 milijonov kg govejega mesa na leto nam
nudila Ljubljanska pokrajina po mnenju strokovnjakov.
d Prva slovenska zadruga pod imenom »Družba v denarno pomoč pbrtnikom in rokodelcem v Ljubljani« je bila ustanovljena 1. 1856. i d Preimenovanje ulic. V Ljubljani je bila preimenovana prva skupina ulic, ki so vse dobile bova italijanska imena. Napisi so dvojezični. V tej iprvi skupini preimenovanih ulic so med drugimi Rudi imena Verdija, Puccinlja, Petrarce, Marconija, TJlioa 3. maja ter Ulica Soške divizije, ki je prva
prispela v Ljubljano.
d Kako se nabavlja meso za ljubljanski trg.
Prevodova naloga je poskrbeti, da pride na sejme, ki so vsak teden določeni za posamezne kraje, do-boij živine naprodaj. Prignano živino ocenjujejo bo en zastopnik kmetov, mesarskega združenja in Prevoda Ko je živina ocenjena, pa je stvar me-arskega združenja, kako živino porazdeli med
Ivoje člane.	.
f d Ljubljana ima po najnovejših podatkih (krog 100.000 prebivalcev.
W d Sneg v pasjih dneh. 7. avgusta je bilo prav-
Icato jesensko vreme. Začelo je deževati, v plani-Egiah in tudi globoko po pobočju je zapadel sneg. [Marsikoga je zeblo, ker je šel na cesto brez pla-f«ča. V Ljubljani je kazal toplomer le 7.0° C to-
| piolo. Tramyaj je p0ljri na ljubljanski Prešernovi 1 ulici 3C letnega delavca Alojzija Zormana iz Hrastnika. Po prevozu v bolnišnico je ponesrečeni iz-
d ll"d V Prekmurju je ie civilna uprava. V Prek-murju, ki ga je po razpadu bivše Jugoslavije zasedla madžarska vojska, je te dni prenehala dosedanja vojaška uprava ter je sedaj vse urade prevzela civilna uprava.
h Na Hrvatskem so uvedli monopol nad poljskimi pridelki, ki ga neposredno izvaja Državni prehranjevalni urad s pomočjo svojih podrejenih organov. Medtem ko je za pšenico in koruzo že pred ustanovitvijo nove hrvatske države obstajal monopol, ki ga je imel »Pogod«, spadajo po novem pod monopol, ki ga izvaja samo država, koruza, rž, oves, ječmen in bob.
h Hrvatski zunanji minister dr. Lorkovič Je izjavil, da Je bil z Nemčijo dosežen sporazum, po katerem bo Hrvatska prevzela znatno število Slovencev, ki se bodo — je rekel g. minister — kakor so pokazale izkušnje, na Hrvatskem kmalu znašli in vključili v narodno celoto.
h Glede na ugodno stanje vinogradov računajo, da bo Hrvatska v novem gospodarskem letu lahko izvozite okrog 150.000 hi vina, zlasti dalmatinskega.
h Zopet imajo pšenični kruh. V Zagrebu namreč in sicer iz nove pšenične moke s primesjo ržene moke. Novi kruh prodajajo po 8 din za kg. ,Vsak dobi na krušno karto karto dnevno 250 gr kruha; za delavce je določeno 500 gr dnevno. Koliko pa za otroke, ki doraščajo?
h Hrvatska bo morala nvalati sladkor. Izdela ga 20.000 ton, porabi pa okrog 40.000 ton letno.
h Poročene »ene državnih uradnikov, ki so uslužbene, bodo na Hrvatskem ali odpuSčene ali pa upokojene. Po najnovejšem uradnem tolmačenju zakonske odredbe o prejemkih uradništva in u|jokojencev neodvisne države Hrvatske, so vse žene, ki so v državni ali drugi službi in katerih možje so državni ali drugI uradniki, avtomatično razrešene vseh službenih dolžnosti, če niso bile v tej službi več kot deset let. V tem slučaju ne bodo odpuSčene, temveč upokojene e pokojnino, ki jim po zakonu pripada.
h Darilo Nemčiji. Hrvatski uradni list je priobčil zakonsko odredbo, s katero se odobrava darilo mesta Zagreba Nemčiji, obstoječe iz zemljišča in gradu v najlepšem delu mesta, namenjenega nemškemu poslaništvu.
h Nova letalska zveza. Oni ponedeljek je na letalski progi Zagreb-Benetke-Milan vzletelo prvo potniško letalo, ki bo odslej redno vsak torek, sredo in soboto vzdrževalo potniški in robni promet na tej progi.
h 229 milijonov kun (dinarjev) so v letošnjem aprilu po poročilu zagrebškega »Hrvatskega naroda« zaslužili hrvatski delavci.
h Hrvaška perutnina. Po zadnjih podatkih Je na Hrvaškem okoli 9 milijonov glav perutnine. Vrednost perutninarske proizvodnje v širšem smislu (torej neizvzemšl jajca, perje itd.) presega letno eno milijardo dinarjev. V izvozu so jajca na I Hrvaškem na drugem mestu takoj za lesom. Iz- I voz perutnine je torej večji, kot izvoz goveda, »
konj, svinj ali ovac, če vzamemo vsako vrsto posebej, kajti izvoz perutnine in jajc dosega 30 % vrednosti celokupnega izvoza živine ali živalskih produktov. Kot posebna specialiteta je znan na Hrvaškem »zagorski puran«, ki ga zelo dobro poznajo na vseh svetovnih trgih. Izvažali so ga v Anglijo, Svico, Nemčijo, Italijo, Belgijo, da, celo v Francijo, ki ima sama zelo odlične purane in niso čutili nikakega pomanjkanja puranov, pač pa so vedeli ceniti kakovost hrvaškega purana. Samo izvoz puranov je vrgel Hrvatski letno okoli 3000 ton v vrednosti 40 milijonov dinarjev. Sedaj ga izvažajo največ v Nemčijo, kamor gre tudi največ hrvaških jajc, za tem pa v Italijo, Ceško-Moravski Protektorat in v Švico. KoUošjereja je v severnih hrvaških pokrajinah na višku.
h Upravna razdelitev Hrvatske je končana. Država je razdeljena na 22 županij, ki imajo 9 do 12 okrajev. Zupanije vodijo veliki župani.
h Hrvatska ima sedaj 1.2 milijona glav goveje živine, 2 milijona ovac, 300.000 koz in znatno šte. vilo konj.
Ob TO letnici smrti kalškega pesnika
Dne 6. avgusta je minilo 70 let, odkar je umrl slovenski pesnik, pisatelj in skladatelj Miroslav Vilhar.
Miroslav Vilhar je bil rojen 7. septembra 1818 v Planini. Ko je dokončal ljudsko in srednjo šolo, se je odločil za pravni študij, ki ga pa ni dokončal, ker Je po očetu prevzel graščinsko posestvo na Kalcu.
Njegovi umotvori, zlasti njegove pesmi, čeprav preproste, so bile velikega pomena za pro-buditev narodne zavesti v tistih časih. Vilharjeve pesmi so lahke, ljubavne, navdušujoče, skratka prave ljudske pesmi.	...
Kako pomenljive so in kako radi še danes pojemo njegove: Rožic ne bom trgala. Bom šel na planine, Ko tičica sme pevala. Lipa zelenela je, Na goro itd. in ne nazadnje »Po Jezeru«.
Slovenski narod je postavil pred leti svojemu ljubljencu v Postojni lep spomenik, ki si ga še vedno vsak lahko ogleda. Slava Vilharjevemu spominu I
h Zemun je dobil te dni svoje lastno županstvo s področjem in vsemi pravicami, kakor jih je imel pred 1. aprilom 1934.
h Koncert vojaške godbe v prid mestnih revežev je priredila italijanska posadka v Kar-lovcu. Občinstvo je dvorano napolnilo in z odobravanjem sprejelo obširen program.
h Dobro. Zagrebškega župana so obiskali zastopniki branjevcev in prodajalcev sadja. Pritože-
vali so se zaradi cen, ki jih je sadju določila oblaet Župan pa je odbil njihove zahteve ip napovedal nadaljnje znižanje cen sadju, ki je važna hrana otrok.	rj,
b Zagrebški listi te dni obračunavajo s Kar* lom Marksom, ki zanj pravijo, da spada med naj« večje sovražnike hrvatskega naroda. Najbolj m« zamerijo to, ker je dejal, da hrvatski narod nf vreden življenja, da je jetičen narod in da je pralj za prav samo podrtija naroda, ki mora izginiti £ tega sveta.	^
h Nova bazilika v Zagrebu. V Zagrebu nai| daljujejo graditev nove monumentalne lurške bal zilike. Sedaj dokončavajo spodnje dele cerkve} Novo svetišče grade s prostovoljnimi prispevkf vernikov kot zaobljubljeno lurško svetišče.
h Ostanke pogorelega sokolskegn stadiona v Zagrebu so razdelili med siromašno prebivalstva' za kurivo.
s Pšenica za begunce v Srbiji. Iz srbske pre« stolnice sporočajo, da je minister za trgovino do*1 bil od vojaškega poveljstva za Srbi io poob lasti lo? da pri odkupu pšenice pobere 1 odstotek pšenic«?1 brez plačila v korist pomoči za begunce v Srbiji^ g Poštno hranilni promet je bil s 1, avgustont; uevden na področju po Nemcih zasedene Kranjske in Spodnje Štajerske.	(
g V Kokri je utonil 24 letni dimnikar Jože Golob.
g Kakor vsi r.emški čebelarji tako morajo tudi štajerski čebelarji odstopiti državi po 2 kg meda öd vsakega panja, in sicer: tretjino poletnega pridelka, tretjino pomladnega in tretjino je«' senskega. Prav tako so vsi štajerski čebelarji pov stali člani osred. nemškega čebelarskega društva.;
g Kaplanijo v Mozirju zadnje čase temeljita popravljajo in jo preurejajo za potrebo občinskih' uradov.
g Svoje rojstno mesto Tržič je nedavno obi», skal nemški general Rindel, ki je bil te dni odli« kovan z redom železnega križa. General se je vpi« sai v zlato knjigo tržiškega mesta.
Nova knjiga
Silvia Sardenko: Roma. Nova izdaja 19i1t Med šmarnimi mašami Slovenci radi romajo. Pa med vsemi božjimi potmi jim ie do daneS^ ostalo najimenitnejše — romanje v Rim. Davnl^ Slovenci so Romo dobro poznali, so jo vnetč. ljubili. Badi so potovali k njej, rekli so, di! romajo in bili so res romarji. Borna je toref' dala ime vsem slovenskim božjepotnikom. fa' danes so celo nekatera slovenska božja potaj daleč od nas, kaj šele rimska božja pot. Todai kar mnogokrat ni dano telesu, ie vselei dano duhu. Kdo more zabraniti, da nam ne bi verna!! misel pohitela na Brezje, na Svete Višarje in še dalje? Misli so neovirane romaricel Ako pa pobožno misel spremlja še lepa romarska knjWj ga, tedaj je duhovno rdmanie še posebno pri* ietno, koristno in uspešno. Taka romarska kniift ga je pesniška zbirka »Roma«. Pesnik Silvia Sardenko nas v duhu vodi po sedmerih rimskitf holmih, po rimskih svetiščih, med starimi rim« skimi zidovi, po rimskih trgih in po svetih rim«! skih potih, ki drže v večnost. Lepa knjiga, ki, jo je opremil mojster Ježe Plečnik, tiskal«; Blaznikova tiskarna, založil pa pesnikov ožji; rojak dr. Aleš Peršin, kljub obširnemu obsega, (enajst pol) ni draga, a po svoji vsebini dragoni cena. Naročite jo lahko v vseh naših knjigarnah,'; Ce jo do 15. avgusta naročite neposredno prt, založniku (Dalmatinova 3), dobite 20 odstotkov,-: popusta. Knjiga stane sicer v platno vezan*' 23 lir, v polusnje pa 38 lir. Poštnina se zaračunava posebej. Naj bi na vsaki mizi naših hil ležala ta knjiga kot krščanska knjiga naših domov.
Uredniška pošta. P. F., Ribnica. Na vprašanja ne odgovarjamo osebno, marveč v našem kmetijskem in pravnem svetovalcu. Tam poglejte tudi vi rešitev vašega vprašanja.
Novi grobovi
m Umrli so: v Kozaršah pri Starem trgu Te-režija Šumrada roj. Znidaršič. v Poljanah nad škofjo Loko vdova po poštarju in podobarju Marija Šubic. — V Ljubljani so odšli v večnost: 85 letni upokojeni upravitelj Tomšič Josip, načelnik uprave monopola v p. inž. Pavel Kobler, Frano Florjančlč in ravnatelj zemljiške knjige v p. Ivan Benkovič. — Naj počiva v miru!
O1
[ |z J ulijske KVajirie
Msgr. Trinko se je ponesrečil
Kakor poroča bolonjska >L'Avvonire d'Italiac, Je v ponedeljek zvečer msgr. profesor Ivan Trinko v Vidmu (Udine) stopil iz neke trgovine, kjer je kupoval električno svetilko. V mraku, ko je Sel čez cesto, se je pa zaletel vanj neki kolesar s tako •ilo, da je starega gospoda treščil ob tla. Msgr. Trinka so najprej prepeljali v nadškofijsko semenišče, kjer je zdravnik ugotovil hudo vročino. Rentgenolog dr. Chizzola ga je v torek zjutraj pregledal in ugotovil notranje poškodbe, nakar so msgr. Trinka prepeljali na kliniko prof. Cavarzeranija. Njegovo stanje je bilo v torek zjutraj še precej zadovoljivo. Msgr. Trinko uživa v mestu in vsej Benečiji velik ugled in visoko spoštovanje, zaradi če. sar je pred kliniko zhranih polno ljudi, ki se zanimajo za zdravje priljubljenega profesorja.
Zdravstveno stanje msgr. Trinka se po zadnjih poročilih obrača na bolje. Od srca želimo, da bi sivolasi profesor in kulturni delavec msgr. Trinko čimprej ozdravel.
p Zlata poroka. V podružni cerkvi sv. Petra v žapužah pri Staljah na Vipavskem sla 25. juli-
S" i slovesno praznovala svojo zlato poroko Franc vokelj in njegova žena Milija, rojena Nadlišek. Čestitamo in želimo še mnogo zdravih leti
p Zlata poroka v Ajdovščini. Dne 25. julija sta obhajala svojo zlato poroko g. Franc Furlan In njegova boljša polovica Antonija rojena Žvokelj. Slavljenec je po poklicu mizar, slavljenka pa skrbna gospodinja. Sest otrok, ki sla jih imela v zakonu. sta lepo vzgojila; poprijeli so se obrti in trgovine in so danes na lastnih nogah. V znak hvaležnosti so priredili dobrim slaršem dan veselja. Z njimi, s sorodniki in prijatelji so pristopili — okoli 100 po številu — k mizi Gospodovi. Po cerkveni slovesnosti so se v domačem krogu prav prijetno pozabavali. Zlata poročenca sta še čvrsta in zdrava in jima želimo še mnogo Brcčnih let v naši sredi. — Ob priliki tega redkega jubileja je bilo velikodušno pogoščenih okrog sto potrebnih želodčkov. Bog plačaj 1
p Birma v Kromhergn. V nedeljo, 3. avgusta je bila sv. birma v Krombergu pri Gorici. Slav-nost je potekla v prazničnem razpoloženju kot vse vse slične slavnosti po naših vaseh. Zlasti okusno je bil v Kroinbergu okrašen že itak po lepem načrtu zasajeni prostor pred cerkvijo. Pri slavoloku, ki je peljal s ceste proti stopnišču pred cerkvijo, je nadpastirju poklonila pester šopek domača deklica s skromnim, pa prelepim pozdravom: »Hvaljen Jezus Kristus.« Notranjost cerkve, ki je brez-dvomno med najlepšimi božjimi hrami, kar jih je zgradila vojna odškodnina, je bila prav mojstrsko ovita v zelenje. Pevci so svojo nalogo opravili tako Izbomo, da se je o njih pohvalno izrazil prevzvi-teni nadškof, ki je v tem pogledu zelo skop v besedah. Birmancev je bilo nekaj nad 40.
p Velika požrtvovalnost podjetnikov. Kakor drugod v Italiji, so tudi v Trstu izplačale vse tvrd-ke in industrije svojim uslužbencem in delavcem, ki se nahajajo pri vojakih, posebne nagrade. Uslužbenci so prejeli z 31. julijem enomesečno plačo, delavci pa 18 dnevno mezdo Za gospodar, eka podjetja je to znatna obremenitev, saj je ve. liko njihovih nastavljencev v vojni službi, toda priznati je treba, da so podjetja to breme rada prevzela ter so pokazala s tem veliko patriotično »vednost.
p Lep jubilej tihega, velikega dela. Dne 1. avgusta letos je poteklo 25 let, odkar deluje v župniji Sv. Jakoba v Trstu gospod Ivan Oinerza. Prišel je v tržaško škofijo iz Ljubljane kot gorenjski korenjak. V teku teh dolgih let pa se je ves po-tržačil, postal je pravi domačin. Svoje prvo dušno-pastirsko mesto je nastopil pri Sv. Jakobu v Tr. »tu ter je tu ostal do danes. Sv. Jakob je največja tržaška župnija, saj šteje nad 40.000 duš ter je zaradi svoje obsežnosti in velikega števila prebivalstva tudi ena najbolj napornih. Kljub temu, da ga dušnopasti rsko delo v župniji vsega prevzame, pa je še našel časa, da je prevzel vodslvo Marijine družbe po smrti msgr. Frančiška Guština, ki jo je vodil celih 30 let. Kakor je neumoren v dušno pastirski službi pri Sv. Jakobu, kjer ga vsi farani globoko spoštujejo in ljubijo, tako je požrtvovalen v vodstvu Marijanske kongregacije in v drugih tihih, velikih delih za dušno in telesno dobro vernikov.
p 30 dnevni itredni dopasti za vojnke. Vsi
vojaki katerega koli poklica, katerih obnašanje jc neoporečno, imajo pravico do 30 dnevnega iz-rednegu dopusta. Ti dopusti se lahko dobe v teku vsega lela in so jih deležni tudi častniki. S tem dopustom se hoče omogočiti vsem vojakom, da z vršitvijo 6\ojega poklicnega dela doprinesejo v vseli pridobitnih panogah svoj delež k gospodarskemu podvigu države. Zato je prepuščeuo razsodnosti poveljuika, da dobe vojaki dopust v času, ki je za njih poklicno delo najprikladnejši. Ob sedanjem času imajo prednost kmetje in kmečki delavci. Oni, ki so že imeli 20 dnevni poljedelski dopust, dobijo dodatno lahko še 10 dni izrednega dopusta za poljska dela.
p 104 letna starka je umrla v Bujah na Vi pavskem. To je bila Antonija Dubac, rojena leta 1837. Bila je vdova po delavcu. Žena je bila navzlic svoji izredni starosti še vedno umsko čila in se je spominjala vseh večjih dogodkov, ki so se dogodili doma in v svetu v njenem stoletju. Vse svoje življenje je živela zelo zmerno.
p Župnija sv. Jakoba v Trstu je slovesno praznovala god svojega farnega patrona. Je to ena največjih tržaških župnij ter šteje okrog 40.000 vernikov, obsega pa ves jugovzhodni del mesta med Sv. Justoni, Skednjem in Kalinaro. Svoj farni praznik je obhajala župnija s tridnevnico, na god sv. Jakoba j>a je bila še slovesna procesija po glavnih ulicah šentjakobskega okraja. Cerkvenih slovesnosti se je udeleževalo veliko ljudi.
p V zavetišču za onemogle v istrskih Bujah je te dni umrla 104 letna Antonija Dubac, vdova Gardoševa. Do konca je bila vedrega duha.
p Cene suhemu mesu. Odredbeni list tajnika Stranke objavlja v svoji 167. številki nove cene 8uhomesnate robe, ki jih je določil Osrednji odbor za nadzorstvo cen od 6. avgusta dalje. Cene so naslednje: pršut, surov, parmski, 25 lir kg, kuhan pršut 23.75, Šink 26.40, surova salama 25, morta-dela, bolonjska, 15, klobase za kuho 16.20, kuhane klobase 18, slanina 14.50, mast 13.50 lir kg. Cene so mišljene za prodajo od proizvajalca franko od-hodna postaja in proti gotovini.
p Tudi milo na karte. Ker so v tem času možnosti za nabavo maščob, potrebnih za proizvodnjo mila, znatno manjše, je Ministrstvo za korporacije smatralo za potrebno, da od septembra dalje zniža racionirano količino mila, z namenom, da bodo krite potrebe do pričetka nove kampanje. Ministrstvo je odredilo, da se od 1. septembra dalje odmerja 150 gramov mila na osebo mesečno. V prodaji smejo biti kosi po 300 in 150 gramov za ceno 1.20 odnosno 0.60 lire.
p Is Trsta. V sredo, 6. avgusta se je prikadila nad Trst z morske strani huda nevihta. Lilo je is temnih oblakov, kakor iz škafa. Komaj pa je
dež polegel, pa je zapihala takšna burja, kakor sredi najhujše zime. Po mestu je kar žvižgalo in piskalo, ljudje si skoraj niso upali na ulice. Toplota, ki je bila še pred nekaj dnevi visoka ter je znašala v senci nad 30 stopinj, je v hipu padla ter je zdrsnil termometer na 10 stopinj Celzija — kakor kje v novembru. Brez plašča ni bilo mogoče na ulico, tako je bilo mrzlo. Pod udarci burje se je morje jako vznemirilo ter Je tako valovalo, da se ni upala nobena ladja iz pristanišča. Ribiške ladjice, ki jih Je nevihta zajela na morju, so bile v veliki nevarnosti. Z vsemi močmi so hiteli ribiči v pristanišče ter so ga vsi z izjemo ene ladjice srečno dosegli. Po to ladjico pa je moralo poslati pristaniško poveljstvo manjši par-nik, da Jo je spravil na varno ter rešil dva ribiča, ki sta se v njej nahajala, gotove poguhe. Nevihta je zahtevala na morju najbrže tudi človeško žrtev. V ljudskem kopališču v Barkovljah zaposleni čuvaj Marij Pipan se je nahajal v malem colnicku na odprtem morju, ko je nevihta z vso silo izbruhnila. Proti sili viharja niso zalegle njegove moči ter ga je burja nesla vedno dalje od obale, dokler ni ljudem izginil izpred oči. Pristaniško poveljstvo je poslalo ladje, ki so ga iskale, vendar ga niso našle. Še sedaj se ne ve za njegovo usodo, boje pa se, da se je zgodila usodna nesreča in da ga je razburkano morje pogoltnilo.
p Novice iz Tomaja. »Tomaj — kraški raj< je središče kraškega vinogradništva za pridelovanje terana. V tomajskih latnikih raste najbolj Žlahtna črnozarna teranska kanliica, ki ima zlasti letos izredno visoko reno. Žal pa so že naše kleti prazne, terana smo prodali že lansko jesen in
zimo po nizki ceni ter imajo sedaj od njega dobiček samo trgovci in gostilničarji. Letos, ko so upali, da bodo imeli od terana lep' dohodek, pa se obeta slaba vinska letina. Trla je lej» nastavila in bi bil pridelek prav obilen, zlasti ker nI suše, pa vlada pomanjkanje ga-lice in vinogradov ni bilo mogoče dovolj izdatno in pogosto Škropiti. Trsje je napadla peronospora ki v naših vinogradi! strahovito gospodari ter nam uničuje pridelek, da človeka kar srce boli, č0 gleda to opustošenje. Morda bomo dobili tretjino tega, kar bi lahko imeli, če bi bilo dovolj gulico na razpolago. Skodn, ki zadene našega kmeta, je izredno velika, saj je v Tomaju teran glavni, skoraj edini pridelek, ki daje nekaj dohodka. — .Nesreča nikoli ne počiva, ne zadene samo ljudi, ampak tudi živali. Velejiosestniei gospej Cernetovi iz Tomaja SI. 29 se je ponesrečila najlepša in najboljša krava, ki je dajala 16 litrov mleka na dan.
[
Smrt zaslužnih žena

(Kostanjevica na Krasu.)
Te dni smo pokopali go. Amalijo Urdih, mater širom znanega Boìtjanovega gostilničarja in močnega in jiodjetnega posestnika in pa tudi uglednega, čeprav še mladega našega ključarja, l'ogreb je bil zelo lep. Občudovali smo krasne suhe in sveže vence z ganljivimi napisi, ki so pričali veliko ljubezen otrok za svojo skrbno, dobro maino. Pokojnica je imela kar 17 otrok, od katerih jih sicer živi le 7, a so vsi lepo preskrbljeni, razen po letih najmlajšega, a po velikosti največjega Kar-lota. Njega je umirajoča mama težko čakala, a le dočakala na vojaški izredni dopust. Kako mu je bilo pri srcu, ko je mogel svojo ljubljeno mamo zadnjikrat sinovsko poljubiti I Pogreba se je udeležilo izredno veliko število ljudi. Pokojnica je imela odprto srce in roke zlasti za lačne otroke, katerim je večkrat narezala velike kose kruha, ko so se vračali iz rudniške gmajne. Ganljivo je bilo slišati, ko so pri jiogrebu šepetali ined seboj: »Umrla je mati kruliatc Bog daj usmiljeni pokoj-nici obilo nebeško plačilo, preostalim, zlasti pa še mlademu Karlu obilo tolažbe!
Zadnje čase nas je zapuätila ga. Tere-zina Trampuž, naša dobra trgovka, o kateri se je reklo, da je bila mati ubogih in pa tudi »naš kaplan«. Kdor koli jo je česa prosil, jo bil gotovo uslišani O tem lahko pričajo številni in ne mali dolžniki, ki jim je pomagala. Bolj ko s trgovinsko zajemalko, je ljudem pomagala s peresom. Gospa Terezina je po smrti prvega moža poročila pokojnikovega brata in se nase j ila v naši vasi. — Čeprav po rodu iz ugledne Paulinove drulijie v Kanalu, se je takoj udomačila in vzljubila naš kraški svet. Ljudje so kaj kmalu spoznali njene vrline duha in srca in se takoj začeli zatekati k njej po nasvete in prošnje. Ker je dobro znala kar tri jezike: slovensko, nemško in italijansko, katerega je krasno govorila kot pristna Florentinka, je njena trgovina dobila lice pravega informativnega iirada. Veliko je delala v tem smislu in veliko dosegla zlasti s svojim lepim nastopom. Bila je tudi versko izobražena in globoko verna. Gospa Terezina je bila tista, ki je v marsičem pomagala in tudi nadomestila duhovnika Večkrat je celo šinarnicc prebirala ljudem, ki so se shajali v cerkvi. Vsako nedeljo je vodila popoldansko molitev. Za pogrebom je šlo toliko ljudi, kakor jih le redko vidimo. Tudi sosednji gg. duhovniki so prihiteli, da po-čaete spomin zaslužne pokojnice. Prišla sta tudi bivši upravitelj g. Rejec ir Opatjega sela in g. Oblak iz Gorjanskega, ki je iz posebne prijaznosti pri sv. maši kar sam spremljal in pel žalostinke rajnki v slovo. Gospodu Karlotu, našemu večletnemu cerkvenemu ključarju in vsem drugim sorodnikom in prijateljem drage pokojnice globoko sožalje! — Dobri Amaliji Urdibovi pa bodi vsemogočni Bog najboljši plačniki
V tramvaju. Gospa Papihova sedi v tramvaju s sinčkom Rudijem. Rudi ie star že 11 let, ■ mama ie plačala le malo vozovnico, ki velja za otroke do 10 let. Rudi ie poreden. Mama: .»Ce ne boi miren, dobiS vpričo vseh ljudi klofuto! c Rudi: »Ce dobim klofuto, povem sprevodniku. koliko sem star.«
Med zakoncema. On ie kupil svoji ženi za sod uhane, v katerih sta bila vdelana dva mala bisera. Niel sta se rdela premajhna. Nevoljna se je ogledovala v ogledalu: »Ti-le tvoji biserčki so pa res premajhni!« On pa ie zagodrnjal v opravičilo: >To se ti le tako zdi, ker so tvoja ušesa prevelikal«
Prijete n obisk. Gospodar kuharici: »Slišite, Marija, jutri pride moja tašča za dalj časa na obisk. Tu imate seznam iedi, ki iih ima rada. Ce skuhate ta čas, ko bo pri nas, le eno samo Izmed njih, boste še isti dan leteli iz hiše.«
Se ena zakonska. »Moja žena ima to grdo navado, da me kar sredi stavka prekine,« ie «ožil zakonski mož. — »Vesel bodi, da ti tako daleč pusti,« ie dejal drugi. »Jaz pa še začeti ne morem.«
Katehet: »Kai moramo storiti, da pridemo jr nebesa?« — Učenec: »Umreti!«
Nil ne pomaga. A: »No, ali vam ie jahanje kaj pripomoglo k skujšanju?« — B: »Meni ne, pač pa konju...«
Prava priložnost. Mati: »Otroci, danes me pa pustite lepo pri miru. Vsa sein bolna, niti roke ne morem dvigniti. — Bratec (bratcu): »Jankec, le brž povej mami, da si razbil šipo.«
Profesorska. Profesor Pika pride domov brez dežnika. Gospa Metka ga vpraša: »Kdaj si pa opazil, da nimaš dežnika?« — Pika: »Ko je nehalo deževati in sem ga hotel zapreti.«
Neki čevljarski mojster je s svojimi pomočniki sedel pri večerji za mizo, na kateri je stala skleda klobas. Naenkrat je električna luč ugasnila. Ker je bil mojster v skrbeh, da bi pomočniki temo preveč ne izkoristili ter več pojedli kot pa Je bil njih delež, je hitro pograbil skledo in jo drža! pod mizo. Ko je čez nekaj časa njegova žena stopila v sobo s prižgano svečo in je skleda spet prišla na mizo, ni bilo klobas nikjer. Sultan, ki je čakal pod mizo, se je dobro okoristil z izredno priliko.
Nesporazum. Gospa Smid pri mesarju: »Ali mi hočete kosti pri mesu malo presekali, da ne bodo tako dolge?« — Mesar: »Gotovol Fran-cel Dai, presekaj gospe j vse kosti!«
Pred zverinjakom. Mihec: »Očka, ali pri-'dejo tudi levi v nebesa?« — Oče: »Nc. sinko.«
—	Mihec: »Očka, ali pride teta Spela v nebesa?«
—	Oče: »Seveda pride.« — Mihec: »Kaj pa če lev požre teto Špelo?«
Mol navade. K natakarju, ki ima dve hčeri, čmolasko in svetlolasko, pride snubec: »Prosim za roko vaše hčerke.« — »Hčere?« vpraša natakar. »Izvolite črno ali svetlo?«
Povest o dveh Judih. Dva Juda prideta v gostilno in vprašata, ali imajo kaj za večerjo. »Samo še dve ribi, drugega nič.« odgovorijo, »Prinesite!« Prinesejo. Ena riba je.velika, dru-ga pa majhna. »Kar vzemi,« pravi prvi Jud drugemu, in ta si vzame večjo ribo. »Sram te bodi,« pravi prvi Jud ne vol ino, »še ma ni re ne poznaš!« »I, katero bi bil ti vzel, če bi bil prvi jemal?« vpraša drugi Jud. »Malo, seveda!« »No, potem ie vse v redu, sai io imaš,« odgovori drugi Jud.
Stalna služba. Mož: »Zaiec ie res dobro pripravljen. Kdo ga ie pa pripravil?« — Zena: »Predzadnja kuharica ga je osnažila, zadnja vložila, nova pa spekla.«
Način, po katerem se da izdelovati milo Iz
listov figovnika, je odkril Antonio Perricelli iz
Katanijo.
Portugalska lire» koloni] ima po zadnjem ljudskem štetju 7,702.000 prebivalcev. Lisbona presega 700.000 duš.
Skupina podjetnih Madžarov je sklenila, da bo začela iskati velike zaklade, ki počivajo po njihovem mnenju že štir stoletja na dnu Donave med Esztergonom in I'arukanynano.
150 kg je tehtal Indijski knez Krakrazatin Najaram, kolapurski maharadža, ki je te dni umrl. Pravi jo, da je bil močan kot sam Samson.
V	indijski Kalkuti je umrl 7. avgusta slavni indijski pesnik Rabindranath Tagore.
V	Budimpešti je odšel r večnost znani madžarski pisatelj svetovnega slovesa Mihael Babits.
Na debelo so pokrile te dni gosenice metuljev cesto, ki pelje čez JQtland na Danskem; vsa vozila so se ustavila, ker je postala cesta polzka.
Kruh na karte dobi jeseni tudi Švica; 225 gramov na dan in osebo.
V	bolgarski zunanji trgovini j s sedaj na prvem mestu Nemčija, na drugem pa Italija.
Največji jes v Evropi so pričeli graditi v Ustju na Oravi v Vzhodni Slovaški; elektrarna
KRATKE
pod jezom bo dajala Slovaški 14 milijonov kilovatov električnega toka.
650 letnico ustanovitve neodvisne švicarske države so praznovali 1. avgusta v vsej Svici z velikimi slovesnostmi.
Irska je prepovedala krmljenje živine z žitom zaradi ustavljenega uvoza iz Južne Amerike.
54 tovarn za izdelovanje radijskih aparatov ima sedaj Italija.
Ljubavno pismo, napisano v letu 2200 pred Kr. rojstvom, so odkrili pred kratkim v Kaldeji.
Leto9 je minilo 20 let, odkar je umrl slavni italijanski tenorist Enrico Carusso.
Grob kneza Arpada, ki je pripeljal Madžare v Panonsko nižino, so izkopali na področju občine Pamor, v bližini ogrsko Budimpešte.
Po nori odredbi mora romunski mlinar iz vsakih 100 kg žita namleti — nič manj ko 90 kg moke.
300 letnico obstoja španskega tiska je praznovala te dni španska javnost. Španski najstarejši list »Gazetla« je tudi najstarejši list v Evropi.
V afriškem Alžiru je umrl 80 letni pater Lu-dovik Girault, bivši tajnik kardinala Lavigerieja.
Trava je aajizdatnejše sredstvo tudi za ljudi, je ugotovila neka ameriška kemična družba.
110. leto svojega življenja je praznovala te dni najstarejša ženska na Irskem Ivana O Con-nor. Je popolnoma zdrava in baje še nič ne misli
Da 41 stopinj toplote v senei je bilo zadnje dni v grških Atenah.
Nad 40.000 hrvatskih delavcev dela seda] v nemških rudnikih in na nemških kmetijah.
Veliki požari so te dni librahnili na Ur-škem; goreli so veliki gozdovi pri Keredionu,
8kmM&aÄenat i« <« "ni prejel zakonski predlog, po katerem naj se razveljavijo poroke, sklenjene med kristjani in judi.
1,650.000 inozemskih delavcev je v Nemčin.
5 ur traja sedaj voinja iz Belgrada v Berlin.
Umrl je slavni indijski pesnik Rabindranath
TagNovo trgovinsko pogodbo na obsežni izmenjavi blaga sla podpisalil Madžarska in Finska.
Velik požar je iibruhnil 3. avgusta ponoči v glavnem poslopju japonske paroplovne družbe v kitajskem Hongkongu.
Naznanila
n Krka Romarski shod pri sv. Kosmu in Daudjanu na Krki bo letos ,r nedeljo, 31. avgust«. n« predvečer, v soboto ob 20 bodo litamjs, pridiga in darovanje. - Romsrski shod druge »e-
^^^^nLS^ o^MÄtno «lo&oumno dekle Oblečena j^ v rdečo bluzo, karirasto krilo, na gUvl črn klobuček in bosonoga. Doma je te Zg. labukovja, p. Trebelno pri Mokr Zadnje dni so io menda videli okrog St. Vida pri Mi«m. Kdor bi jo našel, naj blagovoli sporočiti na občino Trebelno.
ŠPORTNE a DROBTINE
sp Bivši čl a» ljubljanske Ilirije Anton Cerar, | doma iz Kamnika, bivši plavalni rekorder, se je preselil v Celovec, kjer je nedavno prvič nastopit za svoj novi klub »Klagenfurter AC«. Na progi 200 m prsno je zmagal s časom 2:53.6.
sp Športno življenje v Kočevju. Tudi v Kočev« ju je zanimanje za nogomet precejšnje, zlasti se« daj, ko igramo prijateljske tekme z moštvi iz drugih krajev. Tako je zadnjo nedeljo v juliju gosto« vaio v Kočevju moštvo SK Novo mesto. Obe moštvi sta bili po moči>precej enaki. SK Novo mesto pa: je imelo srečo in odločilo igro v svojo korist z 1:0 (0:0). Zadnjo nedeljo je gostovala v Kočevju enaj« storica SK Ribnice, ki že dalj časa ni prišla v Kočevje v goste. Ribničani so še mladi in se jim po* zna pomanjkanje treninga, zato je bila tudi igral nezanimiva. Kočevarji so bili ves čas v premoči in zmagali s 5:2 (3:1). Pri domačinih je bil naj« boljši mož inž. Horvat Mirjan, bivši ligaški igralec zagrebške Concordije, pri gostih pa Zbrizaj Danilo.
sp Temeljita zmaga dr. Euweja nad Bogoljubovim. Pred kratkim se je precej na tihem začel in ne dosti manj na tihem končal šahovski dvoboj, ki sta si ga bila napovedala svetovno znana ša« hista Euwe in Bogoljubov. Dogovorila sta se bilal na 10 partij, ki sta jih odigrala na Češkem v Kar« lovih Varih. Dvoboj se je končal precej presenetljivo, kajti gotovo nihče ni pričakoval, da bo dr, Euwe pokazal tolikšno premoč nad Bogoljubovim, ki tudi slovi za izredno močnega igralca. IzH je bili 6.5 proti 3.5 za Euweja. Igra je bila do konca za« nimiva, čeprav si je dr. Euwe že v jirvem delil dvoboja priboril tolikšen naskok, da se mu ni bilo proti koncu nič več treba bati, da bi ga Bogoljubov, dohitel ali celo pustil za Beboj. Temeljita zmaga ja dr. Euwe' vsaj v neki meri vrnila sloves, ki ga je bil v "zadnjih letih kar nekoliko zapravil, posebno s svojim porazom nasproti Aljehinu, ko sta: igrala za svetovno prvenstvo.
sp V bojih ns vzhoda je padel znani finski športnik Veikki Tuominen, eden najuspešnejših! dolgoprogašev. Na 10.000 m je letos dosegel čas 90:07.6.
sp Nedavne so Imeli v južnofivedskem mestu Bastadu teniški turnir z mednarodno udeležbo. V, moških dvojicah sta zmagala Garell in Stenberg, katerih zadnja nasprotnika sta bila 83 letni Šved« ski kralj Gustav in njegov soigralec Oestberg (7:^ 1:6, 6:4).
sp Braniteljies številnih ienskih svetovnih rekordov Ragnhild Hveger je nastopila v svojem rojstnem kraju Helsingöru na Danskem in preplavala 100 metrov v ča3u 1:07.88.
sp Teniška tekma je bila v nedeljo 3. avgusta med Ljubljano in Trstom na teniških igriščih Triestine v Trstu. Zastopstvo Ljubljane je odpravilo tržaško z uspehom 5 :2. Največji delež I« doprinesel zmagi Boris Smerdu.
Romarske pobožnosti na Dobrovi
Prihodnje dni se bodo začela romania na našo priljubljeno božjo pot na Dobrovi prt Ljubljani. Romarje opozarjamo na sledeče:
Dobrovska cerkev ie obdarovana s posebnimi odpustki, ki so bili nazadnje dovoljeni « pismom Leona XIII. z dne 26. avgusta 1879. P« tem pismu prejme vsak romar, ki od I. večer« nie pred Mariinim Vnebovzeliem do II večer« nie nedelje po Marijinem rotstvu obišče cer« kev M. B. na Dobrovi, preime sv. zakramente ih v njej moli nekai v papežev namen, popoln odpustek. Ta odpuslek se more nakloniti tudt dušam v vicah. Letos bodo za spovedovante vM čas na razpolago štirje duhovniki. Ob nedeljah bo vsako uro od « naprei sv. maša do 11. Ravno, tako oba praznika. Popoldne bo ob pol 4 nai-prei ura molitve pred Najsveteišim, kier bomo prosili Jezusa ln Marijo za blagor domovine tt za mir med narodi. Nato bo kratekgovoriu pete litaniie Matere božje. Ob delavnikih bodo maše od 7 naprej. Ce bi posamezni romar alt skupina romarjev želela ob delavnikih mašo ob določeni uri, nai sporoči svoto želio oaebntf ali pa pismeno na župnijski urad na Dobrovi pri Ljubljani.	7)
m
Umrli vseučiliški profesor dr. Alfred Serko, znani učenjak in raziskovalec narave, ki se je pustil pičiti od strupene kače, da bi se sam prepričal o učinku | v pika. — Škoda, da je ^^ učenjak, ki bi naši prirodoslovni vedi lahko še zelo mnogo kori-«til, tako hitro umri.
2e v ljudski šoli smo razdelili kače v dve glavni skupini, v nestrupene in strupene. Me<l nesiruDene smo prišteli vsem znano belouško, temnozelenkasio kobranko, dobrega plezača go-ža, črnico in sinokuljo, ki je nekoliko podobna gadovi samici. V Južni Ameriki in Vzhodni Indiji žive nestrupeni, po več metrov dolgi udavi, ki preže v pragozdib po drevesih na mimoidoče manjše živali, se ovijajo okoli njih, jim stro kosti in jih potem počasi pogoltnejo.
Naši domači strupeni kači sta že omenjeni gad in modras, o katerih sle v šoli marsikaj slišali in v časopisju že mnogo zanimivega brali. Gotovo obe strupeni kači dobro poznate
		
	JgMgp	
		
	k^BBpSSKwtiy	
HHE BBÌ*		
		
Gad požira mii
DOMAČE IN

in tudi veste, kaj je treba JfcMflpMM storiti, če bj vas ta ali ona kdaj pičila.
V	vročih krajih je mnogo jako strupenih kač. ,y Sev. Ameriki je najnevarnejša klopotača. Razdražena škrebeta z roženi-mi obročki na koncu repa. Odtod tudi njeno ime. V Indiji imajo velik strali
pred naočarko. ki je poldrugi meter dolga. Ako hoče vpičiti, se spne s trejino svojega trupla pokonci in napihne vrat. Pri tem se pokažejo na vratu maroge, podobne naočnikom. Indijski glunici izrujejo neočarki strupene zobe in potem jo nauče aa pleše. Vseh kač na svetu je več kot 1800 vrst.
V	Južni Ameriki v pragozdovih in ob reki Amaconki, ki je po obsegu svojega vodovja največji veletok sveta, ne najdeš samo cele množine raznih zveri, tičev, papagajev in krokodilov, temveč lepo vrsto najrazličnejših strupenih kač. Sploh je največ kač v tropskih (vročih) predelih naše zemlje. V smeri proti severnemu in južnemu tečaju se kačje število, kakor tudi njih velikost zmanjšujeta.
Kače žive posebno v gozdnatih planinskih' pokrajinah. Skrivajo se pod kamenjem, listjem in mahom in zlezejo podnevi večkrat v vodo. Nekaj vrst kač živi na drevesih, na ravnih, peščenih tleh, pa tudi v morju. V mrzlih krajih naše zemlje spe kače zimsko spanje, dočim v tropskih krajih kače v vročem poletju otrpnejo.
Kače se preživljajo na splošno z raznimi živimi živalmi. Umore svojo žrtev tako, da jo objamejo, stisnejo in zaduše ali pa jo usmrte s pikom. Le malo jih je, kakor n. pr. belouška, ki bi pogoltnile kar živo žival.
Ugriz strupene kače spoznaš po dveh, tesno drug poleg drugega vidnih vbodljajih strupenih zob. Drugi znaki pika: boleče vnetje, zatekanje, okrog rane se črna ploskva povečava, hitrejše bitje srca, hitrejše dihanje, čut groze, bljuvanje, krvava vodà in krvavo blato, krči, izguba zavesti. Pomoč: rano je treba izsesati ne z ustnicami, ampak s posebno sesalno pripravo, stiskanje krvi iz rane, prevezi ud nad pičenim mostom, razširjanje rane z čistim nožem, da pospešiš odtok s strupom zmešane krvi. Rano lahko tudi izžgeš in namažeš na primer z jodovo tinkturo. Najbolj ■uspešno sredstvo proti kačjim pikoin so protistrupi, ki se dobe v lekarnah in razpolagajo z njimi zdravniki. Kogar je kača pičila — tudi če je še mlad — naj poleg drugih ^pripomočkov povžije takoj mnogo močnega alkohola na primer v žganju. Io je že marsikoga rešilo gotove smrti.
Umrljivost zaradi kačjih pikov je bila svoje dni zlasti v tropskih krajih jiredno velika. Zelo pa se je zmanjšala, ko so izumili cepivo proti kačjemu strupu. Najprej v Parizu, notein pa tudi drugod, na primer v Butantunu v Braziliji, v Kuzauliji, v Indiji in v raznih državah Združenih držav Severne Amerike so uredili v zadnjih letih celo vrsto kačjih zavodov s kačjimi kmetijami in vrtovi. V Butautanu v Braziliji prodajajo okoličanski kmetje vsako leto v zgoraj označeni namen do 15.000 Kač, ki jih polove sami. Vsak kmet dobi od kačjega zavoda posebno pripravo za vbrizgavanje cepiva in primerno količino protistrupa, da si takoj sam cepivo vbrizga, ako bi ga na kačjem lovu presenetil kačji pik. Za pike raznih vrst kač je potrebno posebno cepivo. Če zdravnik ne ve, kakšna kača je človeka pičila, zmeša oba protistrupa. Eden od teh je gotovo uspešen.
Da lov na kače ni navadna igrača, nam priča daljši opis udeleženca neke ekspedicije v pragozdove od reki Amaconki. Naj govori pisatelj sain:

Velika kobra opazuje okolico
TUJE KACE
Zemlirrid Južne Arne'
reko Amaconko
flUf	»Krog petih popoldne
je bilo. Sedel sem kraj Amaconske reke, v senci orjaškega drevesa in sein pisal. Povsod je bilo eno samo zelenje in en sam mir. Nenadoma opazim z enim očesom, da se je v travi nekaj zganilo. Pogledam in vidim dolgo, leske-tujoče se truplo, ki se počasi plazi pod travami in se bliža mojim nogam. Maj se prikaže ozka, trioglata, temna glava, ki jezla, se potopi med travo in je komaj za 30 cm oJdaljeua od mojih čevljev. Kačal Po truplu sodeč, je to mlada kača — velikanka ali anakonda in meri dva inetrn v dolžino. Ni strupena, a grize. Prva misel: Živo boš ujeli Počasi in previdno skočim zdaj z eno zdaj z drugo nogo in se dvignem. Anakonda me še ni zapazila. Zdaj vidim, kako ji glava polagoma zginja v travi. Planem pokoncu in stojim z nogo na njenem tilniku. Pod travo vse oživi, s krčevitimi gibi se bližata truplo in rep k tlom in imava jot Že je tu tovariš s čolnom. Drživa anakondo za tilnik. Ni vreče ne zaboja, brž jermen sem, brž krog vratu kače, že je privezana v čolnu. Drugi tovariš jo fotografira. Noto smo odveslali.«
Še en dogodek. V svoji indijanski koči smo pri kosilu. Kuhar pravi, da bo pral perilo in potrebuje kos mila. Naj si ga vzame iz zaboja, mu pravimo. Tedaj pa iznenada krik groze. Kuhar prilliti ves pretpaden in pravi, da leži na milu kača jararaca, ki ga je skoraj ugri-rnila v roko.
Jararaca je najltolj strupena braziljska kača. Zares: majhen, temen klopčič l"ži nu milu v zaboju. Sežem z dolgo pinccto in dvignem »živo smrt« iz zaboja. Mlada je še, tanka ko peresnik, kratka ko svinčnik, a strupena do smrti. Odslej bo treba v vsak zaboj prej posvetiti.
Več tednov smo se nekoč potikali p) bca-ziljsko-gvajanskih pragozdovih, v srcu deviške divjine ob reki Jary. Sedeli smo v hiši. Naenkrat vzklikne preparator Rajmund: »Kača leži v grmič ju v vodi.« Brž s puško tja, zakaj kačo, ležečo v vodi, težko dobiš. Polagoma se bližamo: resnično je debela, poldrugi meter dolga kača. Sprožim in zadenem. Kača se premetava, da pljuska voda visoko navzgor. S kolom dvignem kačo in jo vržem daleč na sipino. Kar naglo je kača pri sebi in v velikem loku skoči k vodi. Spet jo z gorjačo vržem nazaj. Belordeča je, vitka in urna ko podlasica. Rajinund in tovariš kričita, nekdo kačo fotografira, jaz pa jo venomer podim na suho. Nekajkrat je kot opica šinila naravnost proti meni. Morda bi kdo dejal, da je hotela napasti. V resnici se kača le boji in ne ve, kam ne kod.
Rajmund mi vrže precep. Brž zgrabim z njim kaco. Kar močno se za-grize vanj. Nekaj udarcev. Kmalu jo imamo v kozarcu alkohola.
Na koncu naj še omenimo, da so strupene kače smrtnonevarne človeku, ne pa vsem živim bitjem. Kakor se nekatere gosenice hranijo največ z najbolj strupenimi rastlinami, so tudi živali, kakor jež, štorklja m še druge, ki požro brez vsake škode gada z njegovima s strupom napolnjenima žlezama vred.	.	. . _
Kače, strupene in nestrupene, velike im male, je Bog ustvaril človeštvu v prid in ne v škodo. Krivi smo sami, če tildi te vrste plazilcev zaradi nepopolnega poznanja njih življenja tudi v sedanjih prosvetljonih časih ne izkoriščamo v toliki meri, kot bi lahko. Prizadevajmo si torej, da z umnim opazovanjem odgrnemo kopreno tudi tej zagonetki, kar bo le v našo korist
Nevarna tropska kata boa konstruktor
Uslužbenec v butanlanskem kačjerejskem zavo-du odvzema kači strun
Kalje vzgajaliSle p Butantanu v Braziliji x najmanj 250 strupenimi kačami
Modras na pohodu
. iki ^i ..V*
Anakonda.
Sončenje kač pred kačjo zgradbo v Butantanu
Hitreje se pripogiba In puli korenje; ko se pa natančneje ozre, vidi, da nekdo drug prihaja.
»Pa ga le še nit... Lej. kako sem se bila prestrašila. Vem. da mi je šla vsa kri v glavo. O, pa kako sem čudna, zato mi sili kri v si a 70, ker se pripogibam; bom pa bolj rdeča, morebiti mu bom še bolj všeč. Prav za prav bi se bila jaz že lehko omožila, ko bi bila taka kot druge, ki gredo venomer za njimi, da ga dobe tako ali tako; jaz nisem mgla biti taka, jaz sem čakala rajši pravega. In ta se mi zdi pravi, kakor nalašč zame. 0, Bog je že prav naredil, da mn je umrla, ...meni je namenjen, to vidim, samo ko bi teh otrok ne imeL, ali pa ko bi samo pri teh bilo, pa kdo ve?... Dolgo ne bo mogel biti brez gospodinje.. .«
Zdelo se ji je. da vidi nekaj črnega na poti od tare. Zasloni oči z roko, ker si ji je bleščalo, in motri ono črno stvar, ki se ji je bližala in bližala. Ko pa vidi otroka poleg človeka, ji za-gomezi po vsem životu, vročina pritisne in kri se burneje pretaka po vseh žilah.
»On je!c dahne predse »Moj Marko!...<
Sedaj pa naloži procko s korenjem do ločna, da je viselo na vse strani, potem si ogleda še enkrat gole noge in si uredi obleko, da bi ne bila kaka guba premalo...
Ko se Marko približa, izkuša Marta zadeti procko na glavo, toda — ojl — vse moči je izgubila; ni šlo in ni šlo, naj se je še tako upirala. Zato se je proseče ozirala na pot proti Marku...
In on je videl Marto in procko in vedel, da je treba pomoči.
>Ti neumnica, kaj pa nalagaš toliko, da ne moreš zmagati !c jo posvari Marko.
Pa on je bil dobrega srca. Stopi s poti med korenje in gre pomagat Marti!
»Odložiti bi bila morala, ko bi tebe ne bilo..«
»Zakaj pa nakladaš toliko, saj nisi samo za danes na svetu!«
Združene moči dvignejo procko od tal.
»Ti si pa res močna.<
Pogleda ga hvaležno in gre ž njim na pojt.
Težko je bilo iti molče, težko govoriti o onem, kar je imela na srcu.
»Sedaj si opravil za njo, kaj ne?c
Marko prikima.
»Pa te je dosti veljala sedaj ob bolezni, kaj ne? Predolga je bila...«
»E, kaj tol... To nobenega nič ne boli, pa tudi ne skrbi.«
Marta je čutila, da ni zadela prave strune, pa je bila v zadregi, a on je molče peljal ob roki otroka.
»E, nisi užil dosti veselja t njo, sedaj boš pa
še trpel z njenimi otroki...«
»Saj so tudi moji, se bo že potrpelo ■..«
Marta se ugrizne v ustnice.
»Pa otroci se morajo tudi strahovati...«
»0, po potrebi...«
»Pa se boš ženil, boš potreboval gospodinje.«
»Kakor bo treba, sam svoj gospodar sem...«
»Tako je.1... Pa izberi tako, da bo kaj vredna! Zdrava mora bili, delavna ln močna, gospodarna, pa tudi imeti mora kaj... Katera si prej ni nič prihranila, tudi potem ne bo varčevala. 0, saj jih poznaš...«
»Glej, glej, kako skrbiš...«
»Veš, dal Dolgo te že poznam, pa bi rada, , da bi se ti dobro godilo...«
In tako so prišli mimo korita, kjer je Sken-drova Lenčika devala ravno posodo s pc.ilorn na glavo.
»Ti si pa močna,« se nasmeje Marko. »In hitro si oprala...«
»O, jaz bi ga bila več,« omeni Marta.
»Jaz bi pa bila tudi dvakrat toliko korenja prinesla kakor ti,« jo zavrne Lenčika in zardi od sramote.
Bala se je, da bi Marko ugenil, da je čakala njega.
Marti se togotno zablisnejo oči.
»Težko hodiš Micikal« ogovori Lenčika Markovo hčerko. »Kaj ne. Mieika je?«
»Da, njeno ime nosi,« potrdi Marko in vpraša otroka: »Poznaš teto?«
Hčerka prikima.
ZA /v\©ŽA
nuuua
Gredoč vzame Lenčika tisti zavitek iz žepa ln ga stisne Markovi hčerki: »Na... Pa spravi, boš doma pogledala!«
Toda otrok je vselej radoveden. Precej izkuša razviti. Ko pa ni šlo ročno, da očetu.
»Poglejte!«
»Kaj si ji pa dala?« reče Marko, vzame zavitek in ga razvije.
V roki mu je ostalo rdečeopisano medeno
srce.
»O, o, o... Micika .. lej... lej!«
»Lejtet Lejte!...« vzklikne Marta pomenljivo in z jeznimi očmi ošine Lenčiko, ki je povešala oči in rdela ...
Ah, Marta je bila od togote kar rjava, in zaničljiv smeh se ji je prikazal na obrazu, da je kar pihala...
»Pa še zrcalce ima,« omeni Marko... »Na, Micika! Vidiš, kako te imajo teta radi... Le spravi, boš doma pokazala!«
Dekletce ima v roki srce in gredoč ogleduje Lenčiko, in ko ji ta ponudi roko, se je oprime otrok ljubeznivo.
»Vedve bi bili kmalu prijateljici,« se nasmehne Marko radovoljno. »Ali imaš teto rada?«
Otrok prikima.
»0, otrok ve, kdo se mu dobrika,« pristavi Marta in korači srdita.
Šli so vštric po poti. Marko po sredi z otrokom. Ob levem kraju Marta s procko, na desnem pa otrok in Lenčika s škafom.
Marta je koračila z nevoščljivo togoto v srcu, Lenčika z nejevoljo.
»Kaj se je prismolila?« sta mislili druga o drugi.
Za vasjo privozi naproti z voli kmet Zaman. Na vozu pa so sedeli delavci in se šalili.
Marko in obe spremljevalki se umaknejo s pota. In ker je obe srce vleklo k njemu, sta stopili neboté in nevedé oba s pota z Markom. Ena je stala na desni, drugi na levi, ko so 'bibali voli z vozom mimo.
In ko so videli delavci vdovca Marka sredi žensk, so se suvali s komolci, si pomežikovali in namigovali...
»Viš!... Viš!... Viš!...«
»Hahaha...« se zasmeje Zaman. »Da viditet Ali nisem pravil?... Ta jo kmalu dobi!... He — hej, Markol Tič sil... Komaj si pokopal eno, imaš že dve!«
»He, kako Je inoški sladak!.,. Kaj ne punce?«
In voz Je odšel.
Tudi Marko se je smejal in pogledal Marto na levi in Lenčiko na desni. Lenčika je bila rdeča od sramote in Marta od togote. Marko si je pa mislil: »To menda pa res nekaj pomenil«
Pa se je še bolj smejal.
»Pa pojdimo, no, ker smo že skupaj I«
»Čeljusti« zavpije Marta za vozom.
Lenčika pogleda Marka in nato hitro pobira stopinje. Gorelo ji je na licih, gorelo pod nogami in jo peklo v srcu.
»Kaj bežiš... ali te je pogruntal?« vpije za njo Marta s škodoželjnim smehom in se ne umakne od njegove strani.
Lenčika je bežala pred njima, a ona sta šla za njo, in Marta si je mislila: »Ni vrag, sedaj se bo vsaj name spomnil Markol«
»Bog plati. Lenčika!« vpije Marko za njo, ko zavije domov.
Pa se vendar hvaležno ozre in odgovori:
»Nima za kaj!«
»Za eno srce!« se posmehne Marta. Bog vé, kaj je z njim namerjdla.c
»Kaj pa misliš — ?« se začudi Marko.
»Ej. tihe vode...«
Marta zavije na Rojnikovo dvorišče. Marko pa gre svojo pot.
In spotoma ie mislil na Marto in Lenčiko in obe primerjal kakor kupeo blaga
»E, ta Marta je oblastna... Kako ti govoril... A Lenčika ima rada otroke. To sem videl... I«
In hipoma mu je vstalo vprašanje: »Katero I bi ti vzeli«	f
(Dalje prihodnjič.) d
pisne
Ob teh besedah, kakršnih do sedaj še nikoli ni slišal, se je deček vznemiril in razžalostil. Dejal si je: »Res je; tako ne more iti naprej, Treba je končati s ponočnim delom.« Toda istega dne je oče pri večerji vzkliknil: »Ta mesec sem za naslove prejel dvaintrideset lir ved kot prejšnji.« Pri teh besedah je potegnil izpod mize zavitek sladkarij, katere je kupil, da bi z otroki proslavil svoj zaslužek. Otroci ao bill tega zelo veseli. Tedaj je Julij zopet dobil pogum in dejal v svojem srcu: »Ne, ubogi očka, ne bom še prenehal delati. Trudil se bom, da se bom med dne. vom dovolj naučil, toda ponoči bora še naprej delal zate in za ostale.« »Dvaintridest lir več! Vesel sem tega. Toda ta-le« in pokazal je na Ju. lija, »me žalosti.« Julij pa je tiho sprejel grajo in a silo zatrl solze, ki so mu silile v oči. Kljub temu pa mu je srce napolnjevalo sladko veselje.
In nadaljeval je z delom. Toda vedno težje je zmagoval ta napor. Delal Je ie dva meseca. Oče ga je večkrat grajal in, ga gledal z vedno večjo nevoljo. Nekega dne je odšel v šolo, da bi poizvedel o njemovem napredku. Učitej pa mu je rekel: »Zelo nadarjen je, zato Se gre naprej. Toda nima več takšnih uspehov kakor poprej. Zaspan je in raztresea Njegove naloge so kratke in površne. Lahko bi delal bolje, mnogo bolje!« Zvečer je oče poklical dečka na stran in ga prijel trdo, bolj kot nikoli poprej. »Julij, dobro vidiš, da delam, da si uničujem zdravje in življenje, da morem zdrževati družino. Ti me pri tem mojem prizadevanju ne podpiraš. Nimaš srca zame, niti za svoje brate in sestre, niti za svojo mater.« »Nel Nikar ne reci tega, očka!« je vzkliknil deček in bruhnil v jok. Že je odprl usta, da prizna očetu resnico. Tedaj ga je oče prekinil: »Veš, v kakšnih razmerah živimo. Veš, da se moramo vd truditi, vsi prinašati žrtve. Jaz sam bi moral po. dvojiti svoje delo. Upal sem, da prejmem ta me. sec pri železnici sto lir več kot navadno; prav danes pa sem izvedel, da ne bom dobil ničesar.« Ob tej novici je Julij zamolčal priznanje in znova obnovil svoj sklep. »Ne, oče, ničesar ti ne povem. Ohranil bom svojo skrivnost, da bom mogel delati zate. Za žalost, ki ti jo povzročam, te hočem od-škodovati na drug način. Za šolo se bom že toliko učil, da ne za03tanem. Najbolj važno je, da ti pomagam pri delu, ki te ubija.« In je nadaljeval z delom. Zopet sta minila dva meseca ponoč-nega dela in mučnega truda pri učenju podnevi. Seveda tudi očetovo karanje ni prenehalo. Najhujše pa je bilo to, da je postal oče vedno bolj hladen do dečka; le redko je še govoril z njim, kakor da bi šlo za pokvarjenca, za katerega ni. več upanja, da bi se poboljšal. Julij je to opazil. Neizmerno ga je bolelo in ko se je oče obrnil na drugo stran, mu je skrivaj pošiljal poljube; žalost in ljubezen sta se zrcalili na njegovem obrazu. Žalost in napor pa sta vplivala tudi na njegovo zdravje; hujšal in bledel je vsak dan bolj. Tudi učenje je vedno bolj zanemarjal. Dobro je vedel, da bo nekega dne moral končati s ponočnim delom. Vsak dan si je rekel: »Nocoj ne vstanem več.« Toda ko je bila ura polnoči, ko bi moral obnoviti in utrditi svoj sklep, se mu je zdelo, da zanemarja svojo dolžnost, da, če ostane v postelji, zmanjša očetu zaslužek za eno liro. Vstal je ter si mislil, da ga bo neko noč oče presenetil ali kako drugače izvedel za njegovo skrivnost. Mogoče bo kdaj dvakrat preletel naslove in bo tako spoznal, da mu dela krivico. Tako se bo njegovo nočno delo končalo samo od sebe, ne da bi ga moral sam prekiniti, za kar ni imel nikakega poguma. In nadaljeval je s svojim ponočnim delom.
Toda nekega dne je oče pri večerji izgovoril besede, ki so bile zanj odločilne. Mati ga je pogledala in ker se ji je zdelo, da je bolj bled in bolj slab kot navadno, mu je rekla: »Julij, ti » bolan.« Nato se je obrnila k očetu in mu dejala! »Julij je bolan. Glej ga, kako je bled. Kaj ti je, sinko moj?« Oče ga je bežno ošinil in rekelS »Slaba vest je kriva slabega zdravja. Ni bil takšen, ko se je pridno učil in ko je bil ubogljiv in ljubeč otrok.« »Toda saj Je vendar bolan!« Je vzkliknila mati. »Ni mi več mar za njega!« ja odvrnil oče.	i
(Nadaljevanje prihodnjič.) I
j DOBROVA 12? j
Ljubljančani, bližnja okolica, zlasti pa Gorenjci so romali med »šmarnimi mašami« na Dobrovo pri Ljubljani. Je to najstarejša božja pni na Kranjskem, kakor pravi Valva/.or. Pri-frlek božje poti ni ugotovljen zgodovinsko. Prva cerkev ie bila pozidana lela 1231. Gotovo jc, da so te veliko prej prihajali romarji. 500 lei jc ta cerkcv služila Marijinemu češčcnju. Leta 1711 so začeli zidati novo cerkev, ki ie liilu dovršena v letu 1716. Že lega sama nas opozarja, da so morali bili posebni nagibi, da so postavili cerkev na tako samoten kraj, ko so vendar imeli na razpolago toliko drugih lepih mest v okolici. Ta nagib je ohranjen v legendi, du ie pobožen pastir trikrat našel svojo čredo klečali pred Marijino podobo v leščevju.
Do lela 1723 je spadala cerkev na Dobrovi pod župnijo St. Vid nad Ljubljano in so ondulili duhovniki oskrbovali tudi božjo pot na Dobrovi. Tega leta je bil pa nastavljen na Dobrovi samostojen vikar.
Niso ohranjeni zapiski, kako se je razvijala božja pol tedaj, ko je spadala cerkev pod šentvidsko župnijo, niti ko je dobrovsko cerkev opravljal samostojen vikar. Šele poročila vikarjev iz druge polovice 18. stolelja nam poročajo o velikem obisku romarjev. Iz druge polovice je ohranjen napis, ki je bil vklesan v kainniliti plošči, ki jo je darovalo mesto Ljubljana v zalivalo, da ie Marija obvarovala Kranjsko deželo kuge, ki ie štiri lela razsajala po Koroškem, Štajerskem, Hrvaškem in v Gorici. Plošča, ki je bila vzidana v slari cerkvi, ni ohranjena. Napis je bil latinski. V slovenščini bi se ta napis glasil takole:
»Najslavnejši božji Materi Mariji na Dobrovi, ki tako slovi zaradi velike množice ljudstva. ki prihaja semkaj iz bližnjih in daljnih krajev Kranjske k Njej, ki je Ia kraj izbrala za kraj milosti in slovi po čudežih. Vso Kranjsko deželo ie čudežno rešila kuge, ki je skozi 4 leta razsajala ob njenih mejah. V večen spomin hvaležnosti poklanja to Emona. V letu Gospodovem • 1682. Od ustanovitve Emone 2904.«
V drugi polovici 18. stoletja je božja pot silno cvetela. Celrli vikar na Dobrovi poroča o »neštevilni množici, ki prihaja semkaj, da počasti Kralnco«. Isti poroča ludi, da ie bilo nekatera leta po 200 maš med šmarnimi mašami in do 10.000 oblia jancev. Da so mogli zadostili številnim romarjem, je bilo na razpolago ob nedeljah po 11 spovednikov, ob delavnikih pa po 5. Ker cerkev ni posebno velika, so bile spovednice postavljene v dolbinah v zidu na severovzhodni strnili cerkve. Ta zid je še ohranjen. Maševali so duhovniki v cerkvi, ob velikem navalu romarjev pa je bila pridiga in maša v kapeli na pokopališču, ki je imela zidano steno samo na južni strani, druge strani pa so bile odprte. Obok in streha sta bila oprla na dva stebra.
Mrzle refo: me cesarja Jožefa H. so težko zadele tudi dobrovsko božjo pot. Romanja so morala prenehati. Vse, kar je spominjalo na božio pot, je bilo odstranjeno. Tako so morali posekati vse leske, ki so rastle še tam okrog. Prvotno se je namreč imenovala božja pot »Marija v Leščevju«, ker je pastirček našel Marijino podobo v leskovem grmu. Ko je prenehala pihati mrzla sapa jožefinizma, je leska na severovzhodni strani zopet ozelenela in stoji še danes, a božja pot ni več tako oživela kot v preišniem stoletju.
Marsikateremu še ni znano, kje je Dobrova in kako se pride semkaj. Vse te opozorimo, da leži Dobrova v bližini Ljubljane, zahodno od nje. Če hočeš priti peš, se pelii s tramvajem do Viča. od lam imaš potem še 5 km poti do Dobrove ali po banovinski cesti ali pa zaviješ kmalu, ko prideš na Vič, proti vasi Vrhovce, pod gradom Bokalci, po stranski, senčnati poti. Pazi, da boš pri križu, ki je na tvoji ievici, krenil čez brv na desni breg Gradaščice, potem ti bo pa cerkev, ki io boš videl, kazala pravo smer. Če se pa rajši voziš, pa se pel ji s tramvajem ali pa po idi peš k gosilni »Pod staro lipo«, tam stoji avtobus, ki odpelje od nedeljah oh pol 8 zjutraj in ob pol 1 popoldne proti Polhovemu gradcu. Če bo več romarjev čakalo, bo tudi vozil posebej na Dobrovo in nazaj v Ljubljano. Ob delavnikih bi bil avtobus za Dobrovo na razpolago 'večjim skupinam od pol 8 naprej, potem ko je pripeljal iz Polhovega gradca in iz Horjula. Priporočamo pa vsem romarjem, da vzamejo za prigrizek kaj s seboj. V gostilni pri »Mežnariu«, takoj pod cerkvijo, bodo mogoče dobili tudi kaj malega.
Smola barona Dorivala
Dokler sem imel saia vpravka s Šepcem, je bil« še nekako. Od kar sem vas poklical na pomoč, nisem več življenja varen!« Dorival je lovil sapo.
Tudi ravnatelju Zobcu jo je zmanjkovalo. »Gospod baron.« pravi, »močno me je prizadelo, kar ste mi poveduli. Takoj dožeuem, če je Emil Šepec res pobegnil. Prej pa vam moram pripomniti, da vas je jeza zapeljala, ia ste krivično presodili dogodek. Emil Šepec je stal §e pred uro na mestu, kjer stojite zdaj 'i. Videl sem ga, kakor vidim vas. Povedati Vum pa tudi moram, da v svoji dolgoletni službi nisem naletel na tako podobnost med dvema [človekoma, ki sta si popolnoma tuja, ki sta Po|H)lnoma iz različnih družabnih slojev. Taka podbonost opravičuje zamenjavo. Zoper vaše očitke moram vzeti svoje uradnike v varslvo. Ce boste imeli priliko, da sami vidite šepca, m i bost ed a li prav. Prosim, pojdite z menoj v zaporno celico!«
»Pravkar od tam prihajam,« zamrinra Do-»ivol. Gre pa le.
Kajpak je bila zaporna celica prazna.
Ravnatelj je pobesnel.
Dorival je sedaj razumel, zakaj se je orjak tako plaho izognil svojemu delodajalcu. Ravnateljev glas je odmeyal re/.ko in ostro po hod-

nikih, slednjič se je le posrečilo, da je dobil krivca predse.
Preiskava je dognala naslednje:
Šepec je bil zaprt v sobi, kjeru je imel navadno ravnateljev sluga stanovanje. Ta prostor so imenovali zaporno celico, je pa bila za zapor samo v izjemnih slučajih. Okrog štirih popoldne so Šepca semkaj zaprli. Vrata, ki so vodila na hodnik, so bila zaklenjena z varnostnim ključem. Ta vrata so bila edina, koder se je šlo v sobo. Na nasprotni strani vrat znotraj je bilo v steni mujhno enokrilno okence, ki je bilo tako pritrjeno z železnim klinom na okvir, da sc je odpiralo le, če si odstranil vijak. Okence je gledalo na dvorišče, ki je bilo tlakovano s kamni. Ravnatelj Zobec je dognal, da je bil vijak odvit s klina, delo, ki ga je Šepec opravil nujbrž z močnim žepnim nožem. Kako je Šepec nadaljeval beg, se je zdelo ravnatelju Zobcu čisto jasno. Pod oknom je bil močan napušč okrog in okrog hise. lo detektivovem mnenju je Šepec z nnpušča skočil
na dvorišče.
»In najbrž se je pr item kaj poškodoval!«
je menil Zobec.
Dorival seveda ni oporekal, preprčial se pa je, da mora iti spreten telovadec previdno po napušču in more priti do velikega okna, če
Brezskrbno je letala mlada čebelica v krasnem poletnem dnevu od cvetke do cvetke ter si nabirala sladkega medu. Bila je tako srečna da je mogla zreti vso lepoto okrog sebe, pisano polje zelen travnik, temne gaje ter zlasti cvetke, ki so jo tako gostoljubno sprejemale in ji ponujale sladke tekočine iz svojih prekrasnih čaš. Tako je letala mlada čebelica cel dan breskrbno ter zaupala v dobroto narave. Toda joj, ni opazila, da se medtem sonce vedno bolj in bolj bliža zatonu, da so kopičijo na jugu temni oblaki, ki drve z veliko naglico nad pokrajino.
2e je udaril riirzel piš. Čebelica, neizkušena, je tedaj sprevidela, da un i domov. Urno je zapustila gostoljubno cvetko ter /.letela proti čebelnjaku. Toda bilo je prepozno. 2é so začele padati prve debele kaplje. Na levo krilo je čebelici kanila z vso silo velika kaplja in jo prekucnila. Komaj se je revica rešila v bučni cvet. Tam se je skrila in v strahu čakala noči.
Tedaj pa je zaslišala zraven sebe korake. Zdaj je pa po meni, si je mislila. S polja je tisti trenutek hite! Mlinarjev Tonček. Starše je pustil za sabo ter sam urno tekel domov. Prav pri bučnem cvetu se je ustavil ter se ozrl nazaj za starši. Pogled mu obvisi na cvetu. Tedaj zapazi čebelico.
»Revica, kaj bo s tabo, ti boš umrla tukaj čez noč in v takem vremenu!« Zasmilila se mu je v dno srca; ulrga! je cvet in ga varno nesel domov k čebelnjaku. Tu ga je postavil pred vhod v panj in stresel nalahno z njega prezeblo in prestrašeno čebelico. Brž je spoznala ta svoj domek ter urno pohitela skozi vhod k svoji materi kraljici v panj, kjer jo je pozdravilo veselo brenčanje njenih sestric.
Tonček je povedal svojo zgodbo mamici, ki ga je pohvalila.
»Mamica, tako sem srečen! Zakaj neki?«
»Ker si storil dobro delo. Človek je srečen tedaj, kadar deli dobrote, nesrečen tedaj, kadar seje zlo in sovraštvo.«
Ponoči se je Tončku sanjalo, da je priletela čebelica in se mu zahvaljevala.
»Hvala, Tonček!« je brenčala s svojimi krili.
se stisne na plosk k steni in se z razprostrtimi rokami oprijemlje okenskih okvirjev. To pot je ubral njegov drzni in preverjeni dvojnik.
»Kako se vam pa je prav za prav posrečilo, šepca ujeti in semkaj pripeljati?« vpraša Dorival, ki ni mogel umeti, da bi nerodni ljudje »Prometeja« ukanili prebrisanega Šepca.
»Srečo smo imeli!« odgovori ravnatelj Zobec. »Mož nam je sam prišel v mrežo. Danes popoldne je prišel v moj drugi oddelek, v po-zvedovalnico. Predstavil se je kot grof Pala-činski in zahteval zasebno pojasnilo. Kaj mislite, o kom?«
»Kako naj uganem?« odgovori Dorival in skomizgne z rameni. »Saj to je vseeno«
Ravnatelj Zobec se je nasmehnil kakor tak, ki ne kajve.
»Kakor mislite. Zahteval je natančno pojasnilo, kako in kaj je z nekim gospodom Do-, rivalom Samostrelom.«
»Pojdite, pojdite!« se je čudil Dorival.
»Slučajno je bil prav takrat gospod Krvina v pozvedovolnici. Pozanimal se je za dozdevnega grofa Palačinskega in se takoj prepričal, da ima tokrat v rokah pravega Emila Šepca. Ko sem bil obveščen, sem naročil, naj vašega dvojnika primejo. Ko bi bili doma, ko sem vas prvič klical, gospod baron, bi se nesreča no bila pripetila. Ker ste šele zdaj prišli, je imel Šepec tri ure časa, da je iztuhtal načrt, kako bi pobegnil, in ga tudi izvršil. Naročil sem bil uradniku, da mora vsak četrt ure pogledati, kako je s šepcem. Ljudje trdijo, da se je to zgodilo.«
»Potem jaz nosim krivdo, da se vam je zmuznil,« se je ponorčeval Dorival. »Zato sem jih pa dobil po glavi.«
6*
Ribnica. Oni petek je umrl v visoki starosti 88 let Krampelj Ivan, ki je bil 40 let v službi pri Cenetu. Naj v miru počival
V Novo Štifto in k Sv. Rokn. Ze sedaj opozarjamo ha veliko slavje v božjepotni cerkvi v Novi Štifti, kjer bodo proslavili njeno tristoletnico. V petek, 15. avgusta, naj se zbero v tem krasnem Marijinem svetišču vsi častilci Matere božje iz Ribniške doline, vabljeni pa sq tudi obiskovalci te lepe cerkve in izletniki od drugod. — V soboto, 16. avg., in v nedeljo, 17. avg., pa je romanje k Sv. Roku nad Vel. Laščami 1
Borovnica. Dijak Drago Lebes je oni dan delal kemične poizkuse, pa mu je pri tem stekleno cev razneslo v roki ter inu razmesarilo desnico. Je moral v ljubljansko bolnišnico.
Ponikve pri Trebnjem. Te dni je na ulici v Novem mestu ugriznil velik pes 59 letno dninarico Frančiško Vidmar iz naše vasi in ji zadal hude rane. Vidmarjevo so pripeljali v bolnišnico in je njeno stanje precej resno. Ni izključeno, da bi pes ne bil stekel.
Gahrovee pri Novem mestu. Ko co peljali s travnika z mrvo naložen voz, se je ta prevrnil na 38 letnega Martina Cermoglja. Mož je sicer brž odskočil, vendar mu je noga ostala pod težkim bremenom in se tako močno poškodovala, da je moral ponesrečenec v bolnišnico.
Novo mesto. Doma je sekal drva 13 letni šolar Drago Medvešek. Pri tein mu je nenadoma priletelo debelo poleno v zgornjo čeljust in mu jo tako ranilo, da je moral v bolnišnico. — Ker je ravnatelj naše realne gimnazije Ivan Dolenc na dopustu, ga do 19. avgusta nadomestuje profesor Leskovic Viktor vsak ponedeljek, sredo in petek od 9 do 11 dopoldne. — Novomeški veleposestnik Anton Türk ve za sledeče konje: konj fuks, Visok, žig 53; konj črn, 1008; konj pram, žig 160; konj fuks, žig 115; kobila fuksa, žig 121; koni pram, žig 1008; konj fuks-lisec, žig 2569; konj fuks, žig 3436; konj pram, žig 2863; konj šimel, žig 3B; kobila sirka »ig 306; kobila fuksa, žig 1202; kobila prama, žig 2604; kobila prama, žig 2633; konj pram, žig 2718; konj prani, žig 2722; konj fuks, žig 2038; kobila fuksa, žig 2208: konj pram, žig 2863; konj žig 4105; konj pram, žig 4115; kobila fuksa, žig 121; konj pram, žig 202; konj fuks, žig 104; konj pram, žig 80; kobila temno rdeča, žig 13 in konj črn, Žig 132. (Uredništvo za točnost številk ne prevzema odgovornosti.)
Trebnje. Vse odvisno mleko sme v našem kraju sprejemati le nabavna zadruga. Prav tako morajo kmetje točno prijaviti vse posnemalnike.
j IZ RAZNIH KRAJEV }
Vsa trgovina z mlekom in mlečnimi izdelki je prešla iz proste prodaje pod državno nadzorstvo.
Ziri. Popravljati so začeli šolsko poslopje, prenovili pa so že občinski dom in bivši sokolski dom, v katerem ima sedaj svoje prostore carinski urad. Ob sobotah in nedeljah pa so v njem filmske predstave.
Ajdovec. Vojska je tudi pri nas pustila svoje sledove. Štirje fantje in dva moža so se oglasili iz vojnega ujetništva. Želimo, da bi se kmalu vrnili. — »Domoljuba« vedno težko čakamo. — Zito smo poželi. Kar lepo je obrodilo. Tudi vinogradi lepo kažejo. — Ce kdaj, bi morali danes vsi izvrševati Kristusovo zapoved: Ljubite se med seboj I — Petdeset slik Marije z Brezij že krasi naše hiše. V štirih vaseh so tudi že blagoslovljene. Slovesnosti blagoslova ne bomo nikoli pozabili. Sprevod se je vil od hiše do hiše. Med potjo smo peli 1 itanije Matere božje. V vsaki hiši smo zapeli Marijino pesem, nalo je bil nagovor in blagoslov. Dol. in Gor. Ajdovec pa je imel slovesnost blagoslova v ccrkvi.
Št. Peter pri Novem mestu. Žetev je povečini končana in hvala Bogu, ni preslaba. Ze se oglašajo veseli glasovi cepcev in strojev, ki naznanjajo rnlatev. Da bi le ljudstvo srečno uživalo božji blagoslov. Tudi drugi poljski sadeži dobro obetajo, ker je dež zemljo nedavno prav blagodejno namočil. Vinska trta obeta različno: ponekod dobro, drugod nekoliko slabše. Po vinogradih «e oglaša čriček, ki naznanja veselo trgatev. — Naša župna cerkev je bila te dni od zunaj prav lepo prenovljena. Da bi prenovljeni božji hram še bolj pritegnil nase farane k udeležbi službe božje! — Na desnem bregu Krke v »Otoškem borštu« so sedaj spet pričeli s kopanjem premoga. katero delo se je ob razpustu bivše kraljevine Jugoslavije ustavilo. Sedaj je na delu pri kopanju premoga in gradnji ceste pred rudniki nad 50 delavcev. V noči od 28. na 29. jul. je zgorel poln kozolec z žitom posestnika Kastelica Jožeta iz Dolenjega Vrha. Ubogi posestnik trpi občutno škodo. — Vse bralce »Domoljuba« opozarjamo, da tudi letos naroče »Slovenčev koledar«, s katerim so bili
V vsako hišo katoliški časopis!
lani prav zadovoljni. Cas kliče in zahteva, da lju
binio in spoštujemo dobro slovensko knjigo, zito koledar vsi naročimo!
Begunje pri Cerknici. Prisrčno slovesnost Bmo imeli zadnjo nedeljo v juliju. Gospod župnik je naročil materam, naj prineso in pripeljejo vsa otroke v cerkev k blagoslovu. Popoldne se je res vsa cerkev napolnila z našimi najmanjšimi. Lepo je materam govoril g. župnik, potem pa je blagoslovil otroke. Marsikatere oko se je zrosilo, ko so prejeli blagoslov ti mali, nedolžni otroci' za. viti še v plenice in v povoje, prav po zgledu 'Kri. stusovem: »Pustite malo k meni.« — V nedeljo bomo imeli isto slovesnost za naše bolnike. K enajsti maši so povabljeni vsi naši bolniki. Ne, kateri že več let niso mogli v cerkev. Skrbimo da bodo mogli priti prav vsi. Naj bo ta dim lep' praznik za naše najbolj trpeče brate in blago, slovljen za vso župnijo.
Konjice. Na cesti v smeri proti Slovenski IU. strici se je pred kratkim peljal delovodja konji-, škega cestnega odbora Jože Podbukovšek, in sicer z motornim kolesom, s koncerta. V temi ja Podbukovšek treščili v nekega kolesarja in oha sta padla. Kolesar je odnesel le lahke poškodbe Podbukovšek pa ima pretresene možgane.
Jezica. V Tomačevem je te dni kolesarila Vinka Žitnik, žena mesarskega pomočnika, stanujo-čega v naši vasi. Pri tem je zadela ob neki voz, padla v velikem loku na cesto in se poškodovala.
Novice iz Boršta. V naši fari smo dne 20. julija volili novega župnika. Fara v Boršlu ima še to predpravico. Poleg nje v tržaški škofiji še žup. nije Sežana, Osp, Podgorje in Klane. Pravica iz-vira še iz starih časov ter se je pri nas zvesto držimo. Izvolili pa smo si za svojega dušnega pastirja g. Franca Malalana, ki je skoraj naš rojak. Doma je namreč s sosednjih Opčin. Dosedaj je bil dekan 7 Oepu v Istri. Volitve so se vršile v prisotnosti g. dekana iz Klanca in g. župana iz Doline. Volili so vsi hišni gospodarji, ki so bili polnoštevilno zbrani. Prvi je oddal svoj glas z dvigom roke župan, nato vaški načelnik, za njim najstarejši gospodar, potem pa v&i ostali gospodarji po vrsti. Vsi glasovi so bili za g. Malalana, ki je s tem postal naš župnik. Želimo g. župniku, da bi srečno in zadovoljno živel med nami ter bi bilo njegovo delo v Borštu blagoslovljeno. Naj dodamo še tole: V mizarski delavnici mojstra Ivana Družine je nastal požar, ki mu je vpepelil po. slopjo z delavnico, mizarskim orodjem in vso zalogo lesa, tako da znaša škoda več deseltisoč lir. Udarec je zanj tem občutnejši, ker ni bil zavarovan.
»Kajpak, gospod baron, nekaj ste tudi vi krivi,« nadaljuje gospod Zobec, »in če prekli-čete naročilo, se bi vendar ne čutil dolžnega, da vam vrnem v teh okoliščinah prejeti predujem.«
Dorivala je nehote po3il smeh. Aha, to ga srbi in skrbi! Zastran denarja je pomiril Dorival ravnatelja, in ločila sta se v miru.
Kar ž Klane volje je odšel iz hiše. Šepec je v prostosti, in on se je znebil ravnatelja Zobca, ki mu je samo neprijetnosti prizadeval. To sta bili dve pridobitvi, ki jih je bil resnično vesel.
Na Zeleni cesti si je v trgovini za klobuke kupil nov klobuk. Sklenil je, da večerja pri
Figovcu.
Ko je zavil z Zelene ceste na Mariborsko, je začutil, da ga je za ramo prijela na rahlo
roka.
»Oprostite, gospod Samostrel, samo eno vprašanje!«
Dorival se obrne. Pred njim stoji Emil
Sepec. »Vi?«
»Oprostite, da vas nagovorim kar tukaj na cesti.« pravi oni drugi s prijaznim nasmehom. »Najprej sera vam hotel izraziti obžalovanje, ker so v zavodu »Prometej« z vami tako grdo ravnali.«
»Kdo vam je pa povedal?«
»Vidim, da ste bili prisiljeni, kupiti si nov klobuk.«
»Saj, sajl Ste šli za menoj?« >Sem, gospod Samostrel. Hotel sem porabiti ugodno priložnost, da vam naznanim svoj obisk. iVam je prilično, če se oglasim jutri okrog
petih zvečer pri vas? Prinašam vam tudi pozdrav od gospodične Leničeve.«
»Ampak — kakšne okoliščine so vas nagnile, da me hočete obiskati?«
»Saj imava, gospod Samostrel, važne zadeve med seboj. Sporazumeti se morava v Adamkovi zadevi. Vsa čast, gospod Samostrle! Ne. prosim, nikar ne ugovarjajte! Kar ponosni ste lahko na svoje delo! Torej, ob petih. Saj me boste čakali, kaj ne, gospod baron?«
»Bom, kar pridite. Bom doma. Veste, kje stanujem?«
»Seveda vem, gospod Samostrel. Na svidenje!«
Pozdravi jn se spet obrne proti Zeleni cestL 12.
Dorival je šel k Figovcu.
Od tam je telefoniral Galdinu. Sluga mu je sporočil, da je prišel gospod stotnik in čaka na milostljivega gospoda. Dorival je poklical stotnika na telefon.
»Kaj pa je, sinko?« vpraša Potokar.
»Nič posebnega. Sedim pri Figovcu in bi bil zelo vesel, da bi mi ne bilo treba samemu jesti borne večerje.«
»Prav,« reče Potokar. »Pridem.«
Dorival se je vsedel v kotiček, kjer se dà pri kozarcu vina tako prijetno kramljati. Srečanje z Emilom šepcem ga je obvladalo, pred vsem pa jutrišnji obisk njegovega dvojnika. Nekaj trenutkov je mislil, da bi zadevo zaupal Potokarju in ga prosil, naj bi bil pri razgovoru poleg, se je pa koj premislil. Ne, sam si je juho skuhal in sam jo bo snedel — tako je sklenil in se smejal. Ce po pravici povemo, je Dorival komaj čakal na šepcev obisk, najsi
se je bal, da ga bo izsiljeval. Ne samo bal, ampak kar pričakoval. Sicer pa je to samo pravična kazen, če bo moarl odriniti velike denarje. ..
Potokar je prišel. Prinesel je dobro voljo in lakoto. Skupaj sta prijatelja večerjala. Po-tokar, ki je ljubil dobro kapljico, je kar metal vase in se ga je vino kaj kmalu prijelo, kakor po navadi.
»Naj ti povem, kaj te tišči?« pravi Dori* valu in ga potraplja po ramah.
»No?«
»Ves si so spremenil!«
»Bes je!« se smeje Dorival. »Bolj kakor slutiš!«
»Zaljubljen sit«
»Kaj še!«
»Si, sil Meni lahko kar mirno priznaš. Božičeve Bute se ne znebiš tako zlepa, če si se enkrat vnel, prijatelj moj! Povej mi odkrito: Naj te peljem k Božičevim ali naj »o ne peljem?«
»Pelji me!«
»Aha — že tako daleč?«
»Saj, tako daleč.«
»Potem prjdem jutri ob petih pote.«
»Jutri? Ne morem.«
»Zakaj ne?«
»Imam sestanek. Obisk dobim.«
»O, ti grešnik vseh grešnikov!«
»Prosim, Potokar, ne zbijaj šal. Gre za poslovni pogovor, ki je po vrhu še zelo neprijeten!«
»Bo dolg?«
»Tega ti ne morem povedati. Pojdiva po< jutrešnjem h konzulu Božiču.«
Šena in seHanji čas
Živimo v velikih £asih, ko se pripravlja bodočnost za kasnejše rodove. Vsak si želi samo, da bi bodočnost bila boljša, lepša in mirnejša. Naj se zunanji dogodki vrstijo tako ali drugače, eno je gotovo: če hočemo, da bo bodočnost lepša, mora posebno osnovna cclica človeške družbe, t. j. družina, poslati boljša. Slovenski pregovor pravi, du mati vsaki hiši tri ogle po-koncu drži; zato se morajo velikih časov zavedati posebno sedanje in bodoče matere.
Kaj je torej dolžnost naših mater in deklet? Ce se vprašamo, kaj ie naravni poklic žene, tisti poklic, katerega je Bog položil v njeno arce, moremo na kratko odgovoriti: njen poklic tie biti mati. Ona ie čuvarica malega nebogljenega življenja. Stati mora ob bolniški postelji otrokovi, žrtvovati se mora vsej družini in vsakemu članu posebejl To se ne godi en teden, mesec, eno leto... Njen poklic je, da se žrtvuje popolnoma vso, dan za dnem, od zore do mraka, vse svoje življenje, do zadnjega diha.
Z materinsko službo pa je nujno združena ljubezen. Samo mati je tista, ki zna obupano «ree potolažili, vlivati novega poguma in osrečevati razdvojenega človeka. Z ljubeznijo, ki jc nihče drugi ne pozna, sklepa ročice nebogljenega otroka k molitvi, z ljubeznijo zna gledali od skrbi razorano čelo, z ljubeznijo zna prenašati vsakdanje zoprnosti.
Ta idealna slika žene in matere pa je postala sodobnemu ženstvu tuja. Moderno dekle in žena se ne zavedata ali pa nočeta več priznati svojega naravnega poslanstva in si postavljata kot smoter svojega življenja le trenutno uživanje in čim večjo udobnost S tem pa, da žena zanika svoj naravni poklic, tepta v blato svoje dostojanstvo.
Ker pa vodi k boljši in srečnejši bodočnost! preko, zdrave družine, je sveta dolžnost vsake sedanje in bodoče matere, da prizna svoj naravni poklic in se resno zaveda svoje življenjske naloge.
3Keä štirimi očmi
M. S. Rada bi ob nedeljah šla na izlet, toda mati me nikamor ne pusli. — Vaša želja po sprehodu v prosti naravi je popolnoma razumljiva, saj morate ves teden delati v zatohli delavnici. Razumljiva pa je tudi skrb vaše matere, sai dobro pozna nevarnosti, ki groze mlademu, neizkušenemu dekletu. Izberite si nekaj dobrih in resnih tovarišic in seznanite jih s svojo materjo. Ce bo mali videla, da je vaša družba zanesljiva, vas bo gotovo pustila z njo na izlet. Seveda jo morate pridobiti za svoj načrt z ljubeznijo, ne pa s trmoglavostjo in zabavljanjem. Lepa beseda lepo mesto najde. ,To velja tudi v družini.
S. T. Oče mi brani knjige. Jaz pa izbrabim vsak trenutek za čilanje. Citam pa vse, kar dobim. Človek mora spoznali življenje. — Vaše veselje do knjig je hvalevredno. Ce je vaš oče zaradi tega ne vol jen, je najbrž vzrok v vaši preveliki vnemi za knjige, ker pri tem mogoče trpijo vaše vsakdanje dolžnosti. Skušajte torej ,v lem oziru najti pravo skladnost in oče vam gotovo ne bo več delal težav. — Kar se pa tiče dejstva, da svojega čliva ne izbirate, je vaše naziranje zgrešeno. Ni vse za vsakega, kakor tudi vsaka hrana ni primerna za vsakega človeka. Življenja prav gotovo ne boste spoznali iz knjig, ki življenje namenoma tako opisujejo, da vzbujajo v človeku najnižje strasti. Saj je prav v takšnih knjigah namen pisateljev le, da Špekulira s človeškimi strastmi, nikakor pa, dn bi svoje čitatelje poučil o življenju in o namenu človeka. Ali se vam zdi, da je mogoče spoznati, da so gobe strupene tako, da jih jami uživamo?
Odgovori na vpraSanla. Ce hočete imeti odgovor v naši posvetovalnici, pošljite vprašanje na naslov: Uredništvo Domoljuba (Ženski sv»t), Kopitarjeva 6, Ljubljana.
Praktična pletena jopica
Za izdelavo je potrebno 25 dkg temne volne in 5 dkg svitle. Najprej si izrezi kroj iz papirja. Za sprednji del nasnuj toliko pentelj, da dobiš potrebno širino, nato pleti dve pentlji desno, dve levo, do primerne višine. Nato plcteš eno vrsto desno, drugo levo tako, da so na zunanji strani same desne. Odprtine za žepe dobiš, če nekaj pentelj v določeni višini zapletcš, kakor kadar delo končaš. V naslednji vrsti pa znova nasnuješ prav toliko pentelj in nadaljuješ z delom. Pri odprtini za rokave snaineš in zapleteš najprej pet pentelj, nato tri in nalo še nekajkrat po eno, kolikor je potrebno. Ravnaj se po kroju, prav tako glej po kroju za odprtino spredaj in za širino ramen. Rokave prični na spodnjem koncu. Rob naj bo precej visok, da ga lahko zaviješ nazaj. Svetel rob jopice, robov, pri žepih in ovratniku pa so kvačkanj. Pas je lahko iz iste svetle volne ali pa usnjat.
Nel^aj nasvetov
Za likanje svile ne smeš nikdar uporabljati zelo vročega železa. Med železo in svilo deni kos belega papirja.
Stekla se ne sme nikdar umivati, če padajo nanj sončni žarki, ker postane megleno. Najboljše je, če ga snažiš s svilenim papirjem. Madeže od apna ali barve na šipah odstraniš z razredčeno solno kislino.
Iz steklenic odstraniš neprijeten duh, če deneš vanje nekaj oglja in ga pustiš nekaj časa v njih.
Steklenice, ki jih rabiš za olje, osnažiš tako, dn deneš vanje toplo vodo in žagan te ter iih dobro pretresaš. Nato jih še enkrat tzmij s toplo vodo.
Strupene gobe spoznaš, ako jih na spodnji strani potreseš s soljo. Ce postane mesto, ki si ga potresla, rumeno, ie goba strupena, če postane črna. 'je užitna. Ce postane zelena alt siva, sicer ni strupena, a ie ne uživaj. Dobro sredslvo je tudi to, da deneš srebrno žlico v posodo, kjer se kuhajo gobe. Najzanesljiveiše I sredslvo pa je, da posamezne vrste «ob poznaš | in veš, katere so užitne in katere ne.
»Odprl ,Hojo za Kristusom' in čitaj, kjer se ti knjiga sama odpre.«
Danica jo je ubogala in čitala: »Kdo mi bo dal resnično proste peruti, da poletim k tebi in se v tebi odpočijem?«
Ni mogla nadaljevati. Dala je knjigo teti in jokajoč odšla.
Odkar mu je žena zbolela, ni več spal v svoji postelji.
»Treba bo najeti bolniško strežnico,« sta dejala svaka, toda on jn odgovoril: »Zadoščam jaz!« In čuval je nad bolnico z modro pozornostjo zdravnika in z nežno ljubeznijo soproga. Zdelo se je, da postaja bolnica nemima, če se je le za hip oddaljil.
Vsak dan ga je Danica spraševala. »Kako se ti zdi, da je z mamičinim zdravjem, očka?« in on ji je odgovarjal kratko: »Slabo I«
Njegove oči 60 bile rdeče od bdenja in od neizjokanih solz.
Tisto jutro, ko so bolnici prinesli popotnico, je na hčerkino vprašanje odgovoril:
»Skrbno zasledujem potek bolezni. Nobenega upanja nimam več.«
Istega dne zvečer je Danica vstopila v Balonček, ki je bil poleg materine spalnice in ki se jo spremenil v lekarno. Njen oče je oblečen ležal na divanu, pokrit z lahko odejo, a ni spal. Danica je trepetala ob misli na to, kar je hotela očetu reči; toda premagala je strah in ošabnost ter skoraj v eni sapi dejala:
»Poslušaj očka: mamica umira, ker smo hudobni. Bog nas kaznuje zaradi naše nevernosti. Ti ne veruješ v Njega in tudi jaz nisem verovala. Hlinila sem se z molitvijo, da nisem žalila mamice. Bila sem hinavka. Obljubiva, obljubi, da bos postal dober, če ozdravi, da boš veroval in da boš šel v cerkev.«
Zdravnik se ni ganil. Danica se je čutila olajšano, saj se je tako zelo bala učinka svojih besed. Zdravnik je dejal s temnim, upornim glasom:
»Tvoja mati bo živela malo več kot en dan.« »Ne, oče!« je zakričala Danica. Tedaj je oče skočil z divana in ko je videl blaznost v dekle, lovih očeh, jo je z vso silo pritegnil k sebi:
»Da, da, otrok moj; storil bom vse, kar hočeš.« Ta pogovor je pustil nekaj v dušah obeh: v očetu nekaj njenega upanja, v hčerki sled njego; vega obupa. Ko je teta dejala: »Treba je misliti na sveto jjoslednje olje,« Danica ni več jokala, ampak je dejala pogumno: »Sama bom govorila z mamo.« In medtem, ko je duhovnik, katerega so poklicali v naglici, pripravljal blagoslovljeno vodo v zdravnikovi delovni sobi, med znanstvenimi knjigami, ki se ie zdelo, kakor da bi se čudili tem kretnjam in molitvam, je deklica stekla v materino sobo. Bila je k sreči sama. Pokleknila je jx>Iee jiostelje in približala svoj obraz materinemu. Njeno srce je vpilo:
»Ne zamisli me! Ne zapusti me! Vem. da bos kmalu umrla, toda obljubi mi, da me boš z onstran vodila, da mi boš še pomagala, mamica!« Tako je vpilo srce; usta pa so govorila med ßolzflim j
»Mamica, nikakor ne mislim, da se je tvoja bolezen poslabšala, ker prihaja duhovnik k tebi. Trdno verujem, da ti bo Gospod vrnil zdravje; toda kljub temu ne pozabi me, mamica, ne pozabi me ...«	... . ,
Skrila je obraz v odejo, da bi zadušila bolesten krik: »Ne zapusti me!«
Dejala je: »Odpusti mi, ker sem te tolikokrat spravljala v obup.«
Bolj kot z besedami ji je s kretnjo deiala matir »Ubogi moj otroki Kdaj si me vendar spravljala v obup?«
Nato je dejala bolj mirno in jo pri tem gledala z ljubečim pogledom:
»Bodi vedno dobra ... Skušaj spreobrniti očeta ... Misli na Branko... Kai boä storila? All misliš nadaljevati s študijem?«
Nenadoma je Danica zaslutila trenutne bridkosti, še druge, na katere do sedaj ni niti mislila. Kljub temu pa je odgovorila brez oklevanja: »O, ne, mamica I Nemogoče!« »Srednjo šolo pa vendarle končaj!«
(Nadaljevanje prihodnjič.)
S:-M "4
>'W.>UZ~Bc. i** '.:: t■■
naši veliki mož]e
LJUBLIANSiU
liutwi—mo yt t ft m phuajen hktvi-jli»	im-w. I»u5in «- »i nr«	a
ii nia t r.inn mnr-. . fu » sič-tm «ir rartiiitf rn v^aiif not «r-BSTM- tu aAana» a ww. hat * p-*citfc Ol » aii-Tiin;: umnw» «ur iim-juL-risau-.. t «•	t;iiu»ii une triam iil dm»
Kin BB!-n: Hm. i» rio^i 3* ii^nmi« n « ti '-»t imlm» v~uciL un n Sil*»un j» xmv: fwfcantiistata. 7» ^ ni* imita	ctr «■ ut w.i.linhcit «nei i«fusi n^ndiKni niuéi,» t »t ft*..« m.H»£» Iiis» ar.ll f rwirn. e. m m yvpr&Zi ni usiuénen. cunn. »ei* i natiMqita iti-1 iBntej» i ir' Eir.mst ieu*" .: wr 7 «nuii E-eu t ir.' sc )t iiMrtwi>::i «dmCThu i:-». Č» f Jf nwe n*-weumin ..-uairnm in. j iie-ramo* n—t-r»-ri -ICZWTit ie~ jt J»l> He-, Biie-- Sp** UOU.1 tüMr
F-»i .. VI -v.»* 13-t L;uni^itL. O» l*«art Hrei .» i>2 istarit riti ftwetra c. t nn- '»4 pri JeievLieaA na Gvre-sj-umi jež»*- k- j» jo ^rrprxaa;s — kaic<» vefait	!jo4i — fé'ii	t--»
^c je r ifit cü rrri^l m.>51 kili l'srr.rij
T vit T.jtr'. j», ie pr»»ie-s je ™ ijil irresti to Ff.vt Ltm» -t». N"ce>.-o isii>l»-zi T-xtiia je etto pr»-Ttfe T yaaàrt	vsevolüki	o I>-.LSt.a
Gri?»»r Ž ki i* slataga Ivzjd* poHinl k ee-V t» L»cii. ter z* '-»se tiro,.; t d-akre katoliške wre. Twtulì i» tia b rti komi; »ao ^»'A. ko is-Vntee k*i ai Dan»; a. L'je« Z) je ni!o potlal v MTC&1«: sasorja. k;«r j« Hr»s o*tai fciri l»ta tj w rrj»;a: t samostaaik: k»ii- Tiko j« uj»t gi&p+r t*Jjoč:lno posr-g»! t Hr»m>vo vzgojo. Od j«	mladi hr^a »krtmo krš«an«ko vigo-
» BJTx>rl tiste T<iMKKti do katoliške Cerkr?, ki za je poza^je tako odlikovala. Kmalu nato je «lop:! K~a » je-rurtsko šo!o » Gradeo, nato pa na dusa;«ko TM-arilišče. >"a željo iroj^i vzgojitelja « je odpraril r Italijo ni univerzo v Padori, a nemi boiez^n. ki se ga je lotila v Ljubljani, je bi-(Sr^ao tpremenila potek njegovega življenja. V >vo-ji t>o!»zai je baje obljubi, da postane duhovnik, aio ozdravi. To obljubo je tudi izpolnil in leta 1588. ga j» aekovski škof Marlin Brenner posvetil za ibikrka. Se isto leto ee je vrnil v Ljubljano kot kanonik in stolni pridigar. Dobil je torej isto službo, ki jo je pred njim imet — Primož Trubar. ie tedaj je zastavil vse svoje sile, da fim bolj oavrji rptiv luteranstva v Ljubljani. Os^m let po-as?je je postal stoini dekan in po smrt: škofa Tartarea upravitelj ljubljanske Jkof.je. Spìoàao »e je U-iii cod.iob da bo poslal tudi oje^ov nasledalk. la r** i* dTe b:! postavljen za !jubljaa«k*ea ifc-vfa. ZA*?, j» porrai', v» *voj» »üe uà) Ifzs. kx'ti V. i iz bo!; oTnejil moč luteraastra ter pspsl 1 «re^arfl katoliško vero. Za rroj? z*ìsj si »t- ičrral rt-k: »Ce te plaši trai, g!»j na p'»tJ>:c
M^.*® to zafeli psdat: le pni udarr. prrfi ■»fr l»t»raeslTa t avcSrij»k h d^že-tah. ?ia(tvo}r>Ja je stri mjpre; saiKrro^noil htnaul». C" piraot.Tt. tuo p» stopil na pr»5»	-n
pr,<j.psrje«. V L;obi;asi je po rojtodor^a Btr^-prvrBel vodetvo irTi;sa;a olVAor prK- p-*-l«.»EV>H> eis «Ol Tonai Hr»a_ TA», f* fc
«4M»» zatiraaje lu>rast!Ta Pr*>4;-kaiil; so bili panod izeaaa:. ajian >e bil tii: Felinjaa Trubar, sj Primoža Trubarja PrVXasti t^: SfTfcda n:so mirorati. 5ep-»sUao so c prv kako bi prebili s*ìt<,. tt>j.v r»rl;-tzala. TMi n»-Jrr>;roda Ferd cjn-d je aariopai Ttvlw> t«o!j ol,oče» L'rtanor:! je tako jasmue v»nt» sli riformarkomii:;e, ki to f»->t<rri> iz kr»;s T kn;.	j;h zapnse^aie,
kaj i« rs podira!« la'j?riai.k« prifane. K* j« pr»la komisija v tll> aH kr»;, »	rs» noit» j® itati» r m~1im b.i» 1'.:
: » > tnöflsik rersk« koaut/: u p-» i P^ 0 t^ci' .i k v»rt4"5i nssrtah. o prar: r»n. o kaloéafc «rtm. • mslaiiüTs il*, ff* vy ironl: l;»4je	1» ». l«^	i sf.
b« fcaije. a&e.iai: te yr^iilamSat Vrt «e ablast: defeia^gi kaeo.
3'
TOMAŽ HREN
1 r.-Hc Krmiš., ti trtajAMk ' th^KTt strf
"wimi lil ex. t .>» j"!«-, f"»/» «ttonsji r J i;iaiFi: ra.a-ir. nmea s»-;r.»-iiii»n Z-Httt » cir» ♦ cnurxi iife j—«im StiJt. en. j»«w,»* »t wärt- t» . trti ,ti!>it»-ti r-r'T>~n "ri ^-ti^s: ur,»—laiKta cz. t» .»t t j»	v L. 1 v
. .Ml 1-J"* - > li ti H IW«KIi:'r s» j --.irrll!. n IL-.Ì-TO» —	'»TBtZ	»
iw.t.M- kn* in Sm.KiirfiiL K«« .uw.:i ifj tWC-J» u.'ia I	»«irà >4ik
iv!« T*>h«i_ V va l .•» j« i.ti-' stn. Z» L; t ■ . j«	si T-V,» KtniTL t»V»
E-ti, 7-i* i Šaifjt laki. Ywwt v. 1, u:.-» jnnl rut k r»	«t/ i m
itr.^--Pt»t taks w Tršf> -r-f-'ti^ btnrr-
fì..» t ekterjjir. e	k-m.fi- »r 3 m
Drar» Mt j» r»r»rt f .1 ì^j.ti i x.t t»>«j-
'.-• tü VsulI	f H"»	K'f-'iz:-^-
T,n. Crvtm*Ij .1 Vt«-eli» Pv-noi «v r^r«* tv
».»..►»	Ti-lt> si^ta a	l,ti- rt
tato' iiio T»ro
Tako K j»	7 »—tia H-»it pBnf* -Ji
je k-»S;ii: t-i <lim«t*t> >r»-	»c«»';
pnMr) cizjj t oir * tsVjliii* «rkv» t-!-r s tta rtšiJ iLir>l pr-r-i ritii'y.+e.^jo
O irsf^fca	» j« pončaj Tool ti Rr»a
ž« po <ìott5>i: riz^tairjš ei	L 2"5fl.
pi» pip»ža	: >T^-iio :s
pa r»>!iar iarao zxžel»ao VA 11--^ »»?•..«> katoliške	Krsai«k»x :s Sra-
j»r»k»3i -lo rrk« Drrr» ««» ritk pr»ni»'_ k*r s«m proti '.?it»ranoB ia t'Mkore »	5»
naa:ba »v Duha moe»! vitka ti apostolsko onà.tx Po!»m opisuj« pap«žo. kako je v kratka ?»ra «i»za '.»ta sfitti' izr«dno veliko krtrov«r»kih ks;*«. pridobil katoliški f«rkvi veliko errkvs is v»? kot 40 000 daš pripeli«! k prari fr«di Kristusovi, i» «« j« prenovilo oblete Liobljais» :a B.>nih c»rirra. izpr»m»6ik> f j» tod; življenje aj»n;h pr«b;va>«T, ki v tisj kažejo r rs«ni rroj»m re.iro;a kririjaa» in katoličane.	.
Uničevanju protestanstva je «'»-iBo d»'-o ta povzdisto katoličanstva Tr»Sa je VV> ma nitrit»« postaviti novo »»arbo in ljodFtro tui: 4t»»t»o pridobiti za katoliško v»ro. Zato ■» «krt»» 1 Terrai H-»« za dobre maìnik«. d»V>ra! Ktw> z j»ix ti a »• zval na Kranjsko ka>or:o». P^'wkiiop»-' ;,» t m«n k ol»o5avi naših oprtrs iz rais m^'jioa mnoeo zas'cìia.
S Hr»t>:>tr i« w>t»-»iiti® tnft "m t^t s4»j-^>'.»1 « i« V.r^i» i?mnt>T lzšip V s6er-«nt t t. »-Vjr.t t FT ,c Tut» 1»	1 Car-4»«
ia »CnavCiji ai '.istk. T» m rti .-..Trj:: »r»a-p-' rMt «r ìffrtpT. t i«, t,«.»«. ,;» ^ j.^Ji »v 1 ;-rtz-Izšel > tuf- ti:tS	s
sVtanit k et > sräefl 11 Vri m>« '"as i»t Rr»a
«m .1» :'--'tr ;t' i-.' K-. T-*rvo X rs»ri£r»ao	1-
ri» t -5«» si 'ef.it.	' ■yt «.» ;> -3r«r2»> is-
n-.'il PiW t» rt j» liV Rr»». k t- «e t;4» F'n»rKTI. J*	i-tfrh stif-tOT. ki j:Ti M M-
*T>t ssassa tr^ist^ :a u >,o	h '
X m»Bti ?J3Ji»J;.stl.
Ba;'T*?fa	i«, ia i» T ai-ots
ti».J»' i»rwo »-1 -vjKf. ki j« r»rfki -irrisi -r-'-fTivt» 5 n->.:-B (estreJsiB ii r■■»	d» w> > J ^iitrj ztrtvt okl>-
T 1» tfvi+i» r»-». pr^-^ai ■>	b'a?«v
bVna »»i * rv» preoriRi to^ ;a <iy.-of». kskor t-t T ta« »3 L« Tca'ok-fc j» btl rani: Sto> rty>r-imntt z no ^-osrW o r>a :» ».»«•oo"' V»Ts*rt«a» »'-»tn ki >» n»>vi ia csor» trra;aio	ijxt k pf«t»«!ast:ran Pl««n:P
k »» srn	i^lr-^ v'atj: »vi® oi^lbam"
» f kvtr-o<?	r*liti iz datele.
detoran » katolitaMr ra dob« To-»ata H."»ta s •»	p* r.im tndi dovolj ja,no
P**a*. da bko bili S« protestanti tist'. ki so po-MWesko iioTstra. To je bilo ia tiste čas«
ST v***^J!' CT "Porabljali tako Iute-ras- kakor katoličani S»um«stno j« torei s'aviti
Pet jtoaHrtHja
K*r te k Pf-v-r »aBitr»! smtdaitt di
h* vt ri .Vi« tarli k-ritor z> jr ubn. k ti j, tarvtA. i» « g* krittii z tJav-j m»? 14.
T c, it je- ztfjAM -Ar-Jt VrU «7. ko fc-.,tuvu Msiailtta v ie rrrK3o t Xusssna f-kuwi b» V »tik» k» Ta	potkocu^o tati. p»ir,jT0

tktf • rfn s	«e
-•jraeit
<h iCLÌ» a» .»«/3 t**te-r nifi» luitaik^i svt. ta. t*TÌ.*v n»V-r» Pe<n » R
IViba*	kértsn v F -u
!M ittZitd	-zJh 1 >T:itt. t; [>i,r,w
TTt«E«»9 rastküb iiofv» C*	- t^j ,
P»!«tt r-etiii U>i> «it.0 aie?'/ri M.
«. ytZfr U ti Uteri >-j krrur. r r.»ijko 1 r.' ' ■:• : • ij-.č» - :- ir-irj»- . kri T:«4» Pe^rtno hrraajr v Rati! ^ /ren i'.n.^ia iKyasa. Z.» V> evori iv. stt-: u.9 awtii rt • r»i'inio t»4- :•.'«.!.? ijkni
u pnrik barn blf»iln. Se ni Mei xa kar ns ■stateri sfesnki kJ w MB ■sipum«' : kričan-«••»■». L'®. -ti Pe-ver v Ram kA-às * :■ birwi kai ut«a tliičr "V vrós. tir tt	lo.
un» snemtsa. P<-j« * IO 1 Hi-, .i •im »e t >43 Bfc-rJj, >ne Ork»«, t: :u i> . r_rl je Miti Pflflmntfo	Certrijj »-1 : ~ jj.
tieri: i-:<c. — rmskias ü
Kvas
»Nthäa kraiiettro te ■MÉaéa* k't«- ki a »e ir*i» tfjaka ter a sLrSa v ir.
st 1- vi :> oeio	•
ti ii te rai»J Eritrei m vi, da bi orisal biijAf	Orkw 1»
«o4ot. zanese	jnt ta	uh
boli	&nt Orti*. Jiiiibniu ;<e-
Win triiiiajB-jT te ^^tma. l adt ntns a giotoko :otk»av'j Blu r nsà^rt >:<ai.-doUer ni btl aekeea <tae nrt s»r«a»tai d V rei?t z nenn duhoen.
Kdaj te b3 na>irt prr: krat v Rim a kdo rt te uaetel si i«»t. R'aasak:	jt
Sv«iooij pripowJeda te orsar Khrfii : ••»-mal li Risu J>Ae carinii apv»).-1 a_fc sfa - r. k: v> r ista iati ari nvwti nr»t «rk^ct kr-Mata. To te um ooKsist o	kr:».tji-->»
v Rimu. L 52-
Nekai irt za tea k a>x«c4 Patri sii riBMkim krnt«sa«ei rroie m») sčtao. V r,;v.-3s h ooeojs ter« risavi i.	ia » «al-
alie kc< >rjj) t.» t-«a tt*tai To k txk» Ifta >8l Lr-J «1 tu te sam ParH ko< rr.Uti drfaritia a^eiiral ni Hsnàeei marta r »..tni z»4e-ti rar »d; prt*az iaa il vi tirasi m'i r> pkot Primi li » za rktra .«r9«£i v Risr-. k^r » ci ss?« iris iä«»ilai kri«: issi, ki » jc-j ih nasoroti oa Apitlko trtii Pat«l te ostal t R aul dt« |«*i t«r kar iz »eče oreaniriral krvč»osira v rimskem a*-üa. Kri/anstt j * v> nzmemo reto hitro prodiralo v R aa ui po-43» Pi t«i v «n«a Lrn>«d ti o eh ptj«rL k. iih t« ptsaj grškim krist jaaom. pcudrit« .>1 r m-skih kristianov. ki w> ir oesirtke hiše. Kr^'un-sito »« torei prodrlo t odi ai «sarti, dvor. Osar i« bil i«dii Neron. ki «« kot pni ričel pnr^aniiti kri»! une ter tr«l nar.ie krirdo 11 poiia Rima, ki ca i« tam wnroftl
Mno«o nariünk rimskih plea>«n:tai?T je ie v prrih stoletjih pristopilo h krščanski veri. kar mm d">karu>«io imena: Potnztoniia Grwini. md-bina Aciliier. koorul Glabrit-». karul Fla vi j Kl«n»ent r ž«no t«r nečakinjo Flatiio D-imitilo. Vendar pa i« bil r«čn d«l krščanske oMine v Rimu s«starli«n ir pne-prostf*a liod«:vi ter celo :x <užni«T. K den irnt«d osto*».''irti ih sužnjev, Kalist. i« priiel cflo do visoke s!u/l* rimskega škofa in rerkvenesa Tladaria.
Zanimivo i«, da t prvih račeluh a>"d rimskimi kristjani domačini niso bili v »ečini. Večino so trorili tujci, in tudi r«č papeže^' Je bilo nerimskega nxlu. Tudi uradni cerkveni te-tik «e bil skorai dvesto let eriki in ne latinski.
V času papeža Korn«liia (L 231—2521 te bilo v Rimu 46 duhovnikov. 7 diakonov. 7 sub-diakonov. 42 akolitor t«r 52 drugih kleriknv. 7 diakonov ie bilo predpostavljenih sedmerim cerkvenim rimskim pokrajinam, na katere te bilo razdeljeno rimsko roesto.
Za naše mlajše
STANKO IN VERICA ODKRIVATA NOV SVET
Stanko si ie tudi ^izmislil, da iih teta in stric ne bosta utegnila izpraševati po-(števanko in katekizem ter jih grajati, če iiraa pokažejo albume. Naučil se je tudi neka i latinskih imen, ker je mislil, I da bo s tem naredil imeniten vtis na strica Ambroža.
Verica je porabila ves svoj pro-atl čas, da je iskala raznovrstne cvetlice in jih je imela že devet in devetdeset. Tako rada bi jih imela sto. Kako lepo bi bilo, če bi mogla reči stricu in teti:
»V svoji zbirki imam sto raznovrstnih cvetlic.«
Sto mnogo lepše zveni, kakor devet in de-yetdeset!
Po kosilu se je v svoii lepi obleki spreha-baiala po vrtu, ko je nenadoma zagledala majhno zlatorumeno cvetlico, katere še ni imela v •voji zbirki.
> Stota! < ie zamrmrala vsa navdušena.
Toda žal, cvetlica je bila tako daleč, da je ni mogla doseči. Bila ie prav na sredi blatnega jarka.
Prav v istem trenutku je zagledala Stanka, ki ie žvižgaie pritekel na vrt.
»Oh, Stanko!« je zaklicala. »Moja stota cvetlica!«
Tudi Stanko ie želel, da bi Veričina zbirka 'dosegla število sto. Tudi niemu se ie zdelo imenitno, da bi se mogli z njo postaviti pred stricem in teto. Nemudoma je pritekel k sestrici.
»Kie ie?« ie vprašal.
»Nisem je še utrgala,» ie dejala Verica. »Tam ie. v iarku.«
»Presneta reč!« ie vzkliknil Stanko. I Tudi Francek je pritekel.
»Zakaj ne stopimo v čoln in io gremo ntrgat?« ie svetoval.
»Ne smemo se dotakniti čolna, če smo sami,« ie dejal Stanko. »Toda nek drug načrt imam.«
Stekel je na drugo stran vrta in privlekel za seboi majhno lestev. Potisnil io ie preko jarka in naslonil .na nek pani, ki je itrlel iz vode, tik poleg rumene cvetlice. Zdelo se ie, da ie podlaga precej trdna, čenrav se ie lestva nekoliko majala. Stanko se je po kolenih počasi plazil po lestvi. Verica pa ie od vesel ia skakala in plesala po travi.
»Moi stoti cvet! Moi stoti cveti Oh, Stanko, kako te imam rada!«
Nenadoma pa, plosk! Stanko «e ie iztegnil, da bi dosegel cvetlico, lestev ie zdrknila s štora ra in Stanko je padel v vodo.
Voda ie pliusknila preko njega, lestev pa je tok odnesel k bregu,
»Oh, Francek, reši ga!« ie vsa prepadena vzkliknila Verica.
Toda Francck ie že bil poleg vode in se vpraševal, kai nai stori, ker ni znal plavati. Ta hip se je Stankova glava pokazala na vrhu vode. Kmalu so se pokazala tudi njegova ramena, pokrita z blatom.
»Našel je plitvino!« ie olajšano vzkliknil Francek. Toda Stankove oči so izražale grozo.
»Pogrezam se v blato!« ie zaklical, ko je prišel do sape in izpliuval umazano vodo.
Res je znova začel izginjati pod vodo. Bolj kot se je trudil, da bi se rešil, bolj se je ponzai v blato.
»Nima pomena, da skočim tudi iaz v vodo,« ie deial Francek. »Še prei kot on bi se pogreznil. Hitro po čoln!«
Stekel ie k čolnu in odpel verigo.
»Verica, skoči tudi ti v čoln!« je zaklical deklici. Moraš mi pomagati.«
Deklica ie vsa- trepetala od strahu, toda ubogala ga ie.
Medtem ko sta onadva šla po čoln in stopila vanj, se ie Stanko že do vratu pogreznil v vodo. Preden sta dospela do njega, je že izginil pod vodno gladino. Za hip so še njegove roke krilile po zraku, nato ie popolnoma izginil pod vodo.
Medtem ie čoln že prispel do njega.
»Drži me trdno,za noge!« je Francek ukazal Verici. »Gre za moje in Stankovo življenje.«
Verica ga je ubogala. Francek se ie sklonil preko čolnovega roba in iztegnil roke v umazano vodo. Verica se ie z vso močio oprijela njegovih nog, da tako prepreči, da ne bi tudi on padel v vodo. Srce ii ie močno utripalo.
Začutila ie, kako so se njegove noge napele.
»Imam gal je tiho deial Francek.
Neka i trenutkov pozneje sta z združenimi močmi dvignila Stanka v čoln. Neka i minut ie ležal na dnu čolna brez sape in napol onesve-ščen. Toda kmalu si ie opomogel. Nekaj časa ie še kašljal in pliuval umazano vodo, nato se je v sedel.
»Uhi« ie vzkliknil. »Mislil sem, da sem že
utonil!«	. . _
»Sai «i v resnici,« ie deial Francek.
Verica ie bila še vsa prepadena in malo ie manjkalo, da ni začela jokati. Toda Stanko, nepoboljšljivi Stanko se je sklonil preko čolna.
»Kljub vsemu hočem utrgati stoli cvet,« ie iziavil. Utrgal ga ie in podal Verici,
Francek pa je odveslal k bregu.
»Glei, da se čimprei umiješ in preoblečeš,«: je dejal Stankolu, ko so stopili iz čolna.
Stanko, ki je bil še pred kratkim tako lep v svoii novi beli obleki, je bil sedai ves črn od glave do nog. In blato, ki ie pokrivalo njegovo obleko, obraz in roke, je imelo vse prej kot blagodišeč duh.
Vsi trije so se napotili proti hiši po stranski poti. Želeli so se izmuzniti v hišo, ne da bi iih kdo opazil. Ko so dospeli do ulice sredi drevoreda, so obstali kakor vkopani. Zaslišali so glasove gostov!
»To sta stric in teta z materjo!« ie zastokal Stanko. »In prav proti nam prihajajo!«
Ni jim bilo več mogoče zbežati, ka iti v. naslednjem hipu je skupina zavila okrog utice.
Gospa Raveva ie pravkar deiala teti:
»Ljuba teta Henrika, Stanko je zares ljubek v lepi beli obleki, katero ste mu vi poslali.«!
»Kai nai to pomeni?« jo ie prekinila teta. Dvignila ie svoia očala in pogledala Stanka.
Gospei Ravevi je zastala sapa. Stric Ivan se je okrenil v slran, da bi zakril svoj smeh.
»Ali je to Stanko s svojo lepo belo obleko? Res je izredno ljubek,« je deiala teta Henrika.
»Stanko, otrok moj!« je vzkliknila gospa Raveva. »Kai se ie vendar zgodilo?«
»Padel sem v jarek,« je priznal Stanko.
»Ali si šel v čoln? Govori resnico!« ie strogo vprašal stric Ambrož.
»Res je ...« ie začel Stanko.
Stric Ambrož ie ie-zno udaril s palico ob tla.
»Povei resnico, brez ovinkov!« ga ie prekinil.
»Da,« ie boječe dejal Stanko. »Toda ...«
» Nobenega ugovora!« ga ie znova prekinil stric.
Gospa Raveva ie presenečeno gledala otroke. Nikoli še niso do sedai vedoma in hote prekršili njenih zapovedi.
»Saj dobro veste, da ie čoln edina stvar, katero sem vam prepovedala rabili," kadar niste pod mojim nadzorstvom.«
Verica ie skušala zadevo pojasniti, toda teta Henrika io ie prekinila.
»Najbrž je ta tuji deček, katerega ste sprejeli za svojega, zavedel Stanka, da ie storil to, česar bi ne smel,« ie dejala, in ostro pogledala Francka skozi očala. »Kakor hitro sem o tem izvedela, sem rekla, da to ni pametno. Kajne
Ambrož?«	. ....
Tudi stric Ambrož ie s prodirliivim pogledom opazoval Francka.
»Kdo ie predlagal, da greste v čoln?« ie vprašal otroke.
»Jaz,« ie deial nedolžni Francek. »Toda...«
»Ni se treba opravičevati, gospodič!« ie zagodrnial stric Ambrož.
»Nezaslišano!« ie vzkliknila teta Henrika.
»ln Stanko se ie dal zapel iati, da ie prekršil materino zapoved! Marija, gotovo iih boš za kazen poslala v njihovo sobo in ilm ne bos dovolila, da bi malicali z nami.«
Gospa Raveva je žalostno pogledala otroke.
»Odidite v hišo. umijte in preoblecite se. Malico dobite v igralnici.	. .
Oba dečka sta vsa potrta krenila proti nisi,
Verica se ie spustila v obupen jolf. ^
(Nadaljevanje z 2. stranili
Zemlja dela čudeže
stvena napaka vseh teh poskusov je bila v tem, ker si je država privzemala le to nalogo, da osuši močvirje, obdelovanje polja pa je prepustila zasebni pobudi, ki svoje naloge ni izpolnila, bodisi zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, bodisi zaradi nesposobnosti, Mussolini je naredil konec temu po-, lovičarstvu s tem, da je uvedel tako imenovano ' celotno izboljšanje, ki je bilo uzakonjeno dne 23. decembra 1923.
Ta zakon je prinesel bistvene spremembe. Prizadevanje za izboljšanje zemlje ni ostalo le v okviru izsuševanja. To je le prvo delo. K temu je bilo pritegnjeno še veliko drugih del, kakor graditev cest, graditev vodovodov, graditev namakalnih priprav, graditev zdravih stanovanf in poslopij.
Tako so v kratkem času sredi nekdaj nezdravega močvirja vstala kar cela moderna mesta, obljudena s kmeti. To so: Littoria, Sabaudia, Pontinia, Aprilia in Pomeria. Tam, kjer je še pred nekaj leti kraljevala malarija in vladala smrt, stoje zdaj moderna kmečka naselja z ljubkimi domovi. Tam, kjer ae je še nedavno razprostila zasmrajena močvirska voda, poganja zdaj žito in se razlega vesela pesem Italijanskega kmeta.
Ta primer nam jasno dokazuje, kaj vse se da narediti, če se stvar vzame resno. Zemlja skriva v sebi ogromna bogastva, treba je le iti na delo s trudom ter marljivostjo izvabiti iz nje bogate zaklade.
Dopisi
Borovec pri Kolevski Reki. 31 letni delavec Mirko Jargac je bil zaposlen v gozdu nad Borovcem. Naenkrat ie zadel ob gada, ki je Jar-gaca pičil. Moral je v bolnišnico.
Dolenja vas pri Novem mestu. 80 letni Progar Pavel je spravljal oni dan žito v ko-zolcc. Starček je stal na vozu. Naenkrat je izgubil ravnotežje in padel z voza. Zlomil si je roko in se precej poškodoval tudi na glavi.
Malo Globoko pri Zagradcu. Dhe 5. avgusta je obhajal svoj 98. rojstni dan najstarejši faran naše župnije Jernejčič Jože, po domače Fingorjov oče. Naš jubilant je dočakal polnih 98 let, a ima Se vedno izvrsten spomin.. Dobro se spominja tistih dni, ko je bil še grad v Zagradcu. Nadalje Vam ve povedati o plavžu, takozvanih fužinah,
Mostova esenca JHostiir
Z nišo umetno esenco Mo^tin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena I stekl. za 150 litrov L. 11-50, po pošti L. 19-—, 2 steklenici po pošti L. 33-— 3 steklenice po pošti L. 42—.
»ro<a|a dragulja Rai«. Ljubljana, Židovska ul.1
Na deželi pa zahtevajte Mostin»pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino.
po katerih se še danes imenuje del Zagradca Fužine. Kolikokrat se otroci zbirajo okrog njega in on jim pripoveduje. Vse pa pove na prijeten kmečki način, da te hočeS nočeš spravi v dobro voljo. Najbolj mu je žal, ker mu je v zadnjem času tako opešal vid, da ne more več v župno cerkev, katero je tako pogosto obiskoval. Največja zabava mu je sv. rožni venec, pri katerem ga največkrat najdemo na klopici pred rojstno hilo.
Preiikušen redilni prašek
„Redin" za praSiie
Pri malih prašičkih pospešuje Redin prašek hitro rasl.krepi kosti in jih varuje raznih bolezni. Večji prašiči pa se čudovito hitro redijo in dobro prebavljajo. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. L. 4--, po pošti L. 7--, 8 zav. po pošti L. 15--, 4 zav. po pošti L. 19--. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite- pravi Redin se dobi samo z gornjo sliko.
Prodaja drogerlja Kant. Ljubljana. Židovska ul.1
^a deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino.
*lfFfi
Mali oglasnik
1030 lir nagrade
dobi, kdor Izsledi konja prama, starega 5 let temne barve, mala zvezda, težka glava, dolga dlaka, srednje težak, oddan na Vrhniki, odpuščen v Skot-ljlcl. — Kobila prama, stara 13 let, je botj upognjena čez pas, noge Ima posiljene od težke vožnje, mera 157/180, na zadnje noge se ne da kovati. Naslov : Sešek Anton, posestnik — Brezovica št. 56, p. Ljubljani.
Kamnite nagrobne spomenike
kakor tudi vsa druga kamnoseška dela, prenavljanje starih spomenikov ln vklesava-nje napisov vam naredi po najnižjih cenah Zagorc Josip, kamno- ■ sek, Brälln 27, Novo mesto, Tavčarjeva o. St. 2.
Kolesa
ln šivalne stroje, malo rabljene, dobite pri »Prometu«, nasproti krlžanske cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled.
Pastirja ali pastirico
od 12 do 14 let, za jesensko pašo, sprejme Helena Brollh, Vnanje gorice 73, Brezovica pri Ljubljani.
Iščem vola
belorumen, šekast, zadaj na plečetu žig. dlaka kodrasta. Sporočiti proti nagradi 200 lir Janezu Jamnlk, Huda Polica 2, Smar-je-Sap.
Suhe gobe
jurčke ln lisičke, kupi vsako količino tvrdka Fran Pogačnik, Ljubljana, Tyräeva cesta št. 33 (Javna skladišča).
ISčem
konjsko opremo in voz parlzar, ne vem ali Ima žig ali ne, kolesa dobro ohranjena, zadnje desno novo s širokimi platišči, oddan v Skofjo Loko. Sporočila proti nagradi na Alojzija Rusa, Log 30, p. Brezovica.
Suhe gobe
repno ln motovllčevo seme ln kumno kupuje Sever & Komp., Ljubljana.
tted
vsako količino kupim. Ponudbe na upr. »Domoljuba« pod »Med« St >328.
Bika
slmodolca ali monta-fonea, 200—300 kg težkega, kupim. Drobnlö Franc, Vel. Stara vaa št. 10, p. Grosuplje.
1000 lir nagrade
dam onemu, ki Izsledi vola montafonea, na nizkih nogah, drobno hodi, Ima majhno glavo ter lepe velike pokončne roge. Ko ]• vprežen, rad muka, ko pride domov, na dvorišču rad poskoči. Za-' strlženo Je Imel st. 14: Oddan je bil k Svetim Trem kraljem. Nagode Matija, Dol. Logateo št. 20.
700 lir nagrade
dam onemu, ki ml spo^ ročl, kje se nahaja konj Slmel, pomešan s alvo dlako. Visok 1SS4 obseg 180 cm, desno uho nalomljeno, na lovi strani na rebrlh Ima Jamico, na prsih malo gobico, star 7 do 8 let.' Opeka Andrej,-Vrhnika, Petkovškov» št. 14.
Naznanila
n Prodajalcem gob. Več gob so te dni prinesle nabiralke na ljubljanski živilski trg, posebno je bilo dosti prav lepih jurčkov za vlaganje. Dosti nabiralk jurčkov je očividno prišlo prvič na trg ter so prodajale gobe še na merice. Ker so pa merice na trgu strogo prepovedane in morajo vsi prodajalci svoje blago prodajati na tehtnico, so nabiralkam gob tržni organi pobrali nekaj meric, drugače pa še niso bile kaznovane. Držale so se tudi maksimalnih cen ter je bilo ogromno lisičk prodanih po 60 centesimov, a tudi majhne nerazvite jurčke za vlaganje so nabiralke rade dale po 10 Lir kilogram. Da pa prodajalke gob ne bodo na ljubljanski trg več prihajale z mericami, temveč s tehtnicami, prosimo podeželske naročnike
listov, naj nabiralke gob opozarjajo, da je na ljubljanskem trgu prepovedano prodajanje na merico ter naj si zato nabavijo tchtnice.
Podobnost A.: »Rekli ste, da sem podoben oslu?« — B.: »Ne, oprostite, ne vi. Zamenjal sem vas z nekim gospodom, ki vam je zelo podoben.«
JA B LIN - JabOlftilK
za izdelavo umetne domače pijače Vas stane trn 50 litrov zavitek L. 11-40. po poŠti L. 16"—, 2 zavitka po poŠti L. 80-—, 8 zavitki po poŠti L. 43 — Prodaja Drogerija Emona Ivan Katic « LjaUjana - Nebotičnik
LJUDSKA
Posojilnica je bilai ustanovljena leta 1895,
0S0JILNICA V LJUBLJANI
zadruga z neomejenim jamstvom v lastni palači v Ljubljani, Mikioiičeva ceste, 6 nasproti hotela Union
sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroitvn
!?,!mi0„lj"bb*,	,ir M cel° *a. "«»zemstvo 30 Hr. _ Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnina, Inse-
rate in reklamacije pa uprava »Domoljuba», - Oglasi se zaračunajo po posebnem ceniku. - Telelon nredništva in uprave: St. 40-04. Izdajatelj: dr. Gregonj Pečjak. - Urednik: Jože Košiček. — Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič.