Leto IV.
Szombathely, 14. januara 1917.
Štev. 3.
Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence,
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena NovIu Je na leto veakomi na njegov naslov 6 K, Sküpno v edno faro..................... 4 K.
Cena Novin v Ameriko Je na leto . . ... .12 K. Cena ednoga drobca je doma 6 filerov.
VREDNIK :
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERFÖLD, Zalamegye.
K tomi se more pošilati naročnine I vsi dopisi, nej pa v tiskarno.
Vsi naročniki tak domači kak amerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno rsaki mesec .Marijin 7ist“ i na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
„Nemajo vina“ Jo. 2, 3.
0bramba Marije.
Tak smo včení vsikdár — od mála malűj mao, ka či se oča srdijo, te k materi beŽímo. Oča računajo etak: „Krív je, morem ga pokaštígatí“. Mati si pa z srcom mislijo: „Žao njemi je, Zakaj njemi ne bi odpüstíla. “ Pa je to vsikdár tak bilo na sveti pa tüdi bode. Bog sam je že tak stvoro človeka pa nikaj novoga ne Povemo z tem, či pi-šemo, ka je Bog pol našega zveličanja tüdi tak zravnáo.
Op sam je bio tisti, ki jefisvojemi jedinorodjenomi Sini zemelsko mater odebraö, poslao i zgojo. Tá mati je bila njegovom! Sini nájdragša na zemli, to je poČastio, bogao, njéne želé spunjá-vao. Pa se nauč ne Čüdivamo, ka dnes v sv. evangeliumi njo t¾k mirovno čüjemo pravili: »Nemajo vina.* Se nam z cela naturno vidi, ka ona te, kda nemajo vina, to pove njemi ino niti ne prosi dale, ár zná, ka Jezuš! zadosta, či se ona za njé spomeni. Njéne prošnjo šče ne odvrno, njéne želé je ešče ne niháo níkdar nespunjene. Zdaj jo je tüdi poslűhno. Ne včasi, liki kda je prišla vüra njegova, poslűhno jo pa je.
So bili, ki so pravili, ka ne rad posebno. — Od koga to právijo? Od nájbolšega sína na sveti! Rad je po-slűhno včasi, kda je prišla vüra njegova: Kda je boža vola štela poslűh-notí njo! Pa ka je prav rad bio, či je ona prosila kaj od njega za lüdí, glejte, za mater nam jo je dao mirajočí na kríži.
Ali ne vídimo to po celom sveti, da svet od tiste vüre kde čast! Jezuša, tam častí tüdi bi. D. Marijot Ste vidilí že človeka, ki bi vam pravo, ka on Jezuša lűbi. Marijo pa nej ? To ne mogoče. — Nemre se dopádnoti sini, ki ne pošlüje matere njegove.
Záto je prav, či iščemo v denéšnjih nevoláj tüdi pri njoj pomoč. Štera je že etí na zemli tak zmožna bila z svojov prošnjov, ka so se čüde godile na njo, kelko zmožnejša je dnes kak kra-lica nebés!
Možá je zgűbíla rane, sína so njoj preganjali i 33 let staroga na kríž ra-zpeli. Je med vamí takši, takša, šteri je več zgűbo ? Možovje so vas povrgli pa njim ne glása več, dovice ste ostale z drobnov dečíčov: Z mislite si na mater. Marijo, ona razmi, ona čűtí vašo žalost. Síoe so vam odegnali pa spijo v hladnoj zemli tühínskoj svoje smrtno spánje: Mislite na Ma njo, tam je stála ona pod krížnim drevom i čűtila vso bolezen ino težávo srca vašega.
Pa za to zná, ka je zgüba, zná ka je nevo!a, zná ka je zamietávanje lűdi i siromaštvo. Ne bojte se, razmi tüdi vás pa ide k sini rekoč: Glej Go-spodne, nema možá, nema sínű, bodi njemi i njoj smilení. Zná se zgodítí, ka je njegova vüra za pomoč ešče ne tü, pa pride, hitro pride, ár jo naša mebeska Mati Marija zazové ino síii.
Bojna.
V Romaniji z velikimi stopaji napre-düjemo. Na jugi smo prišli do meje ruske i zavzeli naj vekše trgovinsko meši Brailo. Cela Dobrudša je naša. — V zgornjoj Romaniji smo prišli do Sereth reke. Zavzeli smo mesta Macin i Jijilat. 2400 vojakov smo zgrabili i 10 strojnih püsk zaplenili.
RtlSko boji8Če. Pri Bigi so Rusi en del nemških jarkov dobili v roke, v Bukovini so pa premagani. Više jezere jih vlovljenih. — Morja. Ivernia angležka ladja se je potopila. Vtopilo se 120 1jüdi.
Dom i svet.
Kralj se je zahvalo po kronanji z temi rečmi: ;Genjen od zvišene slav-nosti kronanja, iz šrčnoga prepričanja tüdi v kraljičinom imeni se globoko zahvalim svojemi ljübljenomi vogrskomi narodi za vernost i vdanost, štera se je pri kronanji tak navdüšeno i vogr-skomi narodi pripravno odkrila. Zago-tovimo narod, ka njegovo ljübav, štere zaistino sijajni dokaz nas je glo-boko geno i z odkritosrčnov srčnov radostjov napuno, vsikdár iz globočine srca povrnemo.*
j Novi nabor. Leta 1899 rojeni to je Í7 let stari1 do od jan. 29. do febr. 10. prebirani. — Pod orožje moro stopiti 18 —24.let stari jan. 29.
Kronanje.
Prišo je željnočakani den, po šteromi je hrepeneo celi vogrski narod vsakoga maternoga jezika v državi sv. Štefana. Vreme je toti oblačnö bilo i rosilo, pršilo, vendar je ne moglo ‘ zadržati svojega kralja poštüvajočih düš, da ne bi rano stanoli i še v trnici od-potüvali, Vnogi z stroškom na celi den, v Büdino, da bi vidili ljübljeno kral-jevsko dvojico, kak se pela na kronanje.
Stalnoglavnomesto se je BO. Decembra rane prebüdilo. Svetlost še je vužgala v palači i prostoj hišo, v kraljevskom g radi i v delavcov pr¾bivališči rano ob zori. Trakovi? svetlosti so se bliščali i kopali v starodavnom Dünaji i se obimnoli tisti iz Grada z onimi iz sta-nišč podložnikov izhajajočimi. Pomen-ljiv prizor! Svetlost ljübezni kraljev-skoga srca se zaroči dnes z svetlov Ijü-beznostjov podložnih src poleg ra-vnanja božjega. Kak veliki spomin, kak veseli den. Zaročenje, štero prelomiti nišče ne sme, de se dnes sklepalo, zato
1
NOVINE
1917. Január 14.
je tak svetlo vse tak rano v Budapesti, v središči, v srci vogrskoga orsaga.
PoIsedmih so poslaniki i velikaši vküp prišli v zbornici na seje. Kronanje je prinas naime postavno delo, zato se more začeti i dokončati v državnom zbori. To tak odločijo poslaniki (követje) kak drtige pravde. Iz zbornico se pela jo zdaj poslaniki v cerkev sv. Matjaš králja ali v cerkev koronüvanja. Na gori sv. Gerarda so topovi naznanili začetek državnoga zbora. Kola za koli, motor za motorom, civilje, vojaki, eden v lep-šoj opravi kak drügi se paščijo vsi za-endrügim proti gradi. Stiška je tak velika, da ništerne kočije trištrtin vüre mora čakati, dokeč mora se z mesta genoti. Indašnje madjarske noše, za-stave, grbi se vrstijo v nedopovedljivoj lepoti i formi sporedoma. Brešček koro-nüvanja je vse okoli obdan z gledalci. Mramorna grajka obda poldrügi meter visoki brešček, oznotraj je pa mlada tratica i gredice z róžami. Zemlja, štero je vsaka županija sem poslala, je v ce-mentnoj posodi na njem. Tü de kralj mahao z mečom proti štiram krajom sveta. Okoli breščeka kronanja je 16 visokih drogov spostavljenih, raz šterih višijo tri metre duge bandere, obšite z apoštolskim križom i zlatimi zvezdami, na teh se bllščijo tüdi grbi i zastave iz raznih dőb vogrskoga vladanja.
Kočija so kredi. Iz dobe Marije Te-rezije prelepi batarje i drügi okinčani vozovi brez računa čakajo goste iz kra-ljevskoga grada, šteri je dnes z zele-nim, zlatonitnim vencöm obdan. Teli-kajše so okinčane i palače okoli Grada. Najlepši je voz, šteri čaka na kraljevski par. Osem beli konjov z poz!ačenov škerjov vozi zlatopotačna kočija pokrita z škrlatom.
Tričetrt na devet se sprevod koro-nanja zača mikati z Grada proti cerkvi. Vojska je celi trg sv. Jürja zagradila i stoji kak ocelna stena, ne püsti ni-koga skoz. Sprevod odpre četa domo-branskih huzárov pod voditelstvom Lipcsey stotnika. Za tov ido kočija žu-pana stolnoglavnoga mesta, Barczy Štefan. Kočija so rdečo-žuto-bela. Konji toga se spačijo, ali le ¾fitro je pomirijo. Šest v rdeče oblečenih bobnjárov i ro-glarov z žutimi črevli pride zdaj. Na ramah nosijo plašč i na njem veliki državni grb (országcimer). Dvajseti sto-pajov za temi se prikažejo vogrski peški darabonti iz telesne kraljevske straže z potegnjenim mečom, v belom plašči do pét, na glavah pa nosijo kučme iz zelenoga žamata z belim perom.
Konjenik pride zdaj z belov palicov:
kraljevski klicár (hirnök):	Szegedy-
Masszak, dvorni svetnik voditel dvor-janskoga uráda. Zatem pride dvorna kočija, rdeča, pozlačena. V prvih sedi grof Eszterházg Šandor, vrhovni dvor-ján kraljíce. Za njim vojvoda Lobkovitz Zdenko, vrhovni kraljevski adjutant, grof Auersperg Karol i baron Gaudernak Jožef, stotnika telesne straže, grof Ló-nyai Albert i grof Festetich Pavel vrhov-niva komorniška meštra, grof Csekonics Andraš, vrhovni stolni mešter, grof Bánffy Jurij, vrhovni vratarski mešter, grof 8chönborn Kard, vogrski kraljevski vrhovni dvorjan. Dragi kamni, imenit-nost oblek, kinči kočij se ne dajo niti razložiti.
Kočijo vojvode Eszterházg Mikloša,. vrhovnoga konjeniškoga meštra i voj-vode Keštetich Taszilója pride. Za njima pa barona 8kerlec Ivana, horvackoga bana. Sledijo na štirah kočijah dvorne dame v belosvilno oblečene. Žmetna sta-riska kočija vojznejo ž njimi, a slugi i vojaki je oslobodijo iz tnokroga peska. Za temi se péla Eszterházy—Andrássy grofica, namestnica vrhovne kraljičine dvorjenice i grofa Apponyi Šandora žena; grof Tisza Števan namestnik palatinov Prihaja zdaj sam.
En čas je vse prazno. Naednok za-trobijo rogovi, i zrak se napuni z*Éljen klici. Prihajajo ^raljevška kočija. Vse se gene; zastave se prignejo, vojska čast skažüje, zvonovi donijo, z robčeki, kranščaki mahajo, iz kočij se pa od-klánjajo v obleko vogrska velikoga ad-mirala oblečeni kralj, kraljica v zlato-beloj obleki kronanja i ravnotak oble-čen mali trononaslednik. Ljübezen, nav-düšenje, radost, vernost, vse, kaj je dobroga, svetoga, čistoga, plememtoga je napunjavalo te hip srca; vé sveto bo delo, štero se začinja; korona, štera se dotikale glave svetoga moža, apo-štolskoga, Jezušovo Matercerkev potr-déčega králja, sv. Števana se bo polo-žila na glavo njegovoga naslednika.
Radosten, sijajni, sveti!, veseli sprevod — pa za par let se spremeni v žalostnoga, kda v grobnici kralevskoj v kapucinskoj cerkvi ne do več poznali njegovoga Vel. Karola IV. nego samo ubogoga grešnika. — Vse nas čaka smrt.
V cerkvi Matjaš kralja, kam se sprevod miče na kronanje, je vse okinčano. Rdeče draperije i preproge pokrivajo oltar, trone, tribüne. Bela je samo ka-pela lorettska i glavnoga oltara zno-trašnji del. Všiti so v rdeče beli dvojni križi v znamenje, ka je kralj apoštolski kralj.
Red v cerkvi sinovje velike gospodé držijo gor. V rokah palice nosijo, zato se i palični gospodje zovejo.
Najprle prihajajo vogrski i horvacki püšpeki; tei sprejmajo papovoga nun-cija Volfre di Bomo ja. Ob 7. odprejo lado, v šteroj so znaki kronanja; de-nejo se tei na blazinice rdeče z zlatom zarobljene. K njim priložijo krono kra-Ijice. Z tov je bila koronana Elizabeta kraljice 1. 1867. Cena té lepe korone je 3 mil!ijon koron. Meč državni (or-sački) prinesé zakladnik dvorni. Ede-najset državnih zastavonoscov se gor po-stavi kre znakov. Pride dr. Csernoch Janoš, estergomski (ostrogonski) knezo-primas v kardinalskoj krasnoj obleki, küšne razpelo i poškropi se z blago-slovljenov vodov; razvrstijo se cerkveni dvorjeniki i ido k vratam pred kralja. Medtem pride mati kraljova Marija Jožefi nadvojvodinja, brat MikŠa nadvoj-voda, Ferdinand bolgarski car i drügi iz kralevske drüžine do 20 oseb pa sküpni ministri i generala Kövess pa Conrad Hötzendorfski.
Herold na hrbti i prsah z grbom (cimer) državnim naznani, da se kralj bliža. Tülki zatulijo, bobni se oglasijo, v cerkvi zadoni vogrska himna: ,lsten áldd meg a magyart“ (Blagoslovi Bog Vogrina), kraljevski par z malim trono-naslednikom stopi pred loretsko kapelo. Kraljici denejo tü krono na glavo. Od-xtod se^miče procesija pred glavni oltar. , Pred kraljom se nese apoštolski križ i znaki kronanja: Sv. krono nese grof Tisza Štefan, jabokö države, baron Škerlec Ivan, horvacki ban, meč sv. Štefana grof Csekonics Andraš, križ, na šteroga kralj prisegne, grof 8zéchenyi Emil, menjši križ vojvoda Festetich Ta-sziló, žezlo (kraljevsko palico) grof Appongi Šandor. Znova zatrobijo ro-govi i se speva dale narodna himna, Kraljevski par pride na sred cerkve stoječi svoj tron. Sinek je pri babici (mamici) v molitvenici, odtec gleda vse, kaj se v cerkvi godi. Miren je i kda trüdén postane, ga babica v krili držijo. Če de živo, de že sam na sebi sküša-vao, kaj pomeni svečanost denešnjega dneva. Svetišče več jezér sveč svetloba presveti. Dühovščina ^v najdragša cer-kveno opravo obleČena obda tron kro-najočega knezoprimasa v svetišči. Tü je tüdi za kralja tron.
Začne se kronanja. Králj si vsede na stolec v svetišči; više njega sédi knezoprimas v znamenje, da je cerkve-noj oblasti i kralj podvržen. Nadbiskup iz Kalocse prosi knezoprimasa: ,Pre-čaštiti Gospod, katoličanska Maticerkev
1917. Jannár 14.
NOVINE
S.
žele, da bi se nazoči imeniten vojak podigno na kraljevsko čast.6—Knezo-primas pita: „Pa znaš ti, ka je on vreden i pripraven za to čast?" Odgovoro ,Zaistino Znamo, ke je on vreden toga, na hasek bo Matericerkvi i državi.* Knezoprimas odgovor!: »Hvala Bogi.“ Zatem te kralja opomina na visokost njegove čast!, kralj pa poklekne, roki na evangelij položi pa prisegne, ka de pravično ladao i Matercerkev brano. Zdaj moli primas nad kraljóm, té pa spadne na obraz i ostane tak ležeč pred oltarom, dokeč ne zmoli dühov-šćina nad njim litanije vseh Svétcov. Kralj stane, doldene kalpag, odveže sábljo, poklekne i se sv. oljom namazilijo njegovo desno roko pri čonklah, lákti i v ramah. Zagrne se zatem v plašč sv. Štefana i, začne se sv. meša. Pred evangelijom vzeme iz rok primaša sv. Štefana meč, naj farani sirote i Matercerkev ž njim i mahne trikrat v cerkvi ž njim, zvüna cerkvi pa dajo domo-branci prvi častni strel. Kralj zdaj na gornjo stopnjo oltara poklekne, kje se njemi položi na glavo po knezoprimasi i palatinovom namestniki grofl Tisza Štefani krona sv. Števana. Primas ga opomina, naj jo noši v svétosti. Zatem njemi da v roke žezlo i jaboko države z opominom, ka naj po právoj poti vodi svoje podložnike, njega pa sam Kristuš. Zdaj ga pelata na tron njegov knežoprimaá i nadbiskup kaločki. Ti-dva sta ž njim na troni, drügi nišče. Tü njemi pravi primas: ,Stoj na tom mesti i obdrži je, štero si podedovao po postavnom nasledništvi od Boga Ti danom v oblasti vsemogočega Boga.“ Pod tronom zakriči zdaj grof Tisza: ,Éljen a király“ (Živio kralj), kaj trikrat ponovijo v cerkvi i zvüna cerkvi, zvonovi stolnoglavnoga mesta zadonijo, topovi na gori sv. Gerarda i puške domobranske se z častnemi streli oglaso. —	.
Poleg té dike i slave kraljevske si zmislimo, ka nas čaka neskončano vekša, kd¾t mo v nebesa vzeti i za kralje pa kraljice nebeske kronani. Pa Jezuš, ki je kralj vseh kraljov v nedopovedljivo lepšoj i vekšoj diki Prihaja k nam med velikaši svojih angelov pri svetom obhajili! Oj kak lepa more biti düša naša, zaročnica toga najlepšega kralja.
Kraljice kronanje. Kralj z kronov na glavi Prihaja z kraljicov pred primasa i ga prosi, naj njegovo tivarišico za kraljico koronüje. Kraljica spadne na obraz i ponizno moli z dühovščinov litanije vseh svetnikov;, zatem jo ma-
zilijo z sv. oljom kak kralj i njoj po-loži vespremski püšpek korono domačo na glavo, sv. Štefana korone njoj pa deneta na desno hramo primas i pa-latinov namestnik. Primas jo dvakrat blagoslovi i opomeni, naj bo smilena do siromakov i njoj da v roke žezlo i jaboko države. Klečeča kraljica stane i jo pelajo na tron k kralji, kje že-zlo i jaboko države nazaj dajo kralji v roke. Strel i zvonjenjé se ponavlja kak prle.
Nadaljava se po tom obrédi sv. meša, štero pobožno poslüša kraljevska dvo-jica. Večkrat jihva okadijo, evangelium i pateno küšneta, pa darüjeta vsaki en zlat za Matercerkev. Pred podigávanjom njima vzemejo korone z glave i kda zvonček naznani, ka je kralj nebe izemlje prišo na svet, ga molita kle-čeč kralj i kraljica pa cela cerkev, zastave se prignejb, kolena nanizijo i ta najvekša čast i oblast spozna moč i gospostvo tistoga Deteta, -štero se je v Betlehemi, v štali narodilo. Kda je prišlo sv. prečiščavanje, sta kralj i kraljica pred oltarom ,klečéč ponizno Jezu-šovo telo k sebi vzela; po sv. obhajilf pa pila malo tokajskoga vina iz keliha 500 let staroga; zatem pa goreče hvalo dala za milošče sprejete.
'Po končanoj, meši se je kraljica z trononaslednikom med vihérnimi ,Éljen* klici pelala v Grad, kralj je pa ostao v cerkvi, kje je za viteze z zla-timi ostrogli potrdo junake, ki so se posebno odlikovali z viteštvom na bo-jišči. Kralj sedeč na troni z kronov na glavi, obdan z plaščom svetoga Štefana se je dotekno z mečom sv. Štefana ram vitézov. Ništerni so na kankah stali tam. Posebno toplo je pozdravo kralj poročnika Vén Zoltana, ki je vučiteo trononaslednikov i koga junaška dela je dobro poznao.
Prisega i vdarci z mečom. Po svetoj meši se poda nepopisno lepi sprevod na trg sv. Trojstva. Kralj stopi z kro-nov na glavi na víšek prisege, v levici drži križ, v prave tri prste pa proti nebi i prisegne, ka ustavo vogrsko verno obdrži, ka moj Vogrske, Horvacko, Slavonije i Dalmacije ne püsti pomenjšati nego je rajši še povekša. Po prisegi zadoni narodna himna : »Blagoslovi Bog Vogrina.“ Spevle jo nebrojna množica z odkritov glavov, kralj jo pa poslüša z genjenim srcom.
Po prisegi prido vdarci z mečom. Kralj se poda na serci proti breščeki kronanja na trgi sv. Jürja z sijajnim sprevodništvom. Z kronov na glavi pri*
jezdi na višek, potegne z nožnice meč sv. Štefana i ž njim štirikrat vdari: 1. proti jugi močno, strastno, 2. proti sevri, 3. proti zahodi i 4. proti izhodi. Kralj je bio bledi i meo suznatfe oči. Razvedrilo se njemi pa lice, kak je ovaro pri ednom okni kraljico tivaršico z sinekom, ki, če de ga Bog živo, bo enkrat tüdi mahao z mečom sv. Štefana proti štiram krajom svetá; — ali njega te že ne bo.
Obed kronanja. Po vdarci z mečom sv. Štefana se nedopovedljiva lepota preseli vse v Grad. V obednici se spra-vijo vküp. Prestreto je za šest oseb. Škér, kupide, vse je iz čistoga zlata. Z kronov na glavi iz plaščom sv. Štefana pride kralj z kraljicov. Iz zlate ročke leva na roke kraljevskoj dvojici vodo grof .Tisza Števan, knezoprimas njima je pa obriše. Krono vzemejo krali dol i si sede z kraljicov k stoli. Tü dobijo mesto še štirje, nunćij papov, knézoprimaš, nadbiskup iz Kalocse i grof Tisza Števan, namestnik palatinov. Na zlatih tanjerah nosijo jesti gor poslanika plemenitaši vogrski. Dénejo jesti na stol pa včasi je tüdi z velikim vklánjanjom odnesejo. Devetnaj½et vrst pride na ^tol, ali nišče se ni edne jedi ne tekne. To je samo ceremonija pa tüdi lepo zatajüvanje. Pomeni poče-ščénje kraljevske časti pa to, ka je ta čast zdrüžene z vefikimi križi i teža-vami. Kralji zatem natočijo vino, vzéne pehar, ga zdigne i pravi: „Bog živi domovino!“ (Éljen ahaza!) Sledijo veseli „Éljen“ klici. Kralja pozdravi kne-zoprimas rekoč: »Bog živi kralja!* (Éljen a király!) Vsi stánejo zdaj, kučme se v zrak zdignejo, srca od navdüšenja raztegnejo i toplo pozdrave pošlejo proti novomi vladari i vladarici, topovi na gori sv. Gerarda pa z močnim gr-menjom potrdijo to, kaj se v obednici kraljevskoj godi.
Po tom obredi so zaprli sejo držav-noga zbora. Odposlanstvo državnoga zbora je pa ponüdilo v Gradi kralji i kraljici dar naroda, vsakomi 50 jezér zlatov. Kralj se je zahvalo za dar i naz-nano, da dar v namene domovine odloči.
Ob treh so pristopile ženske vogrske plemenitaške pred kraljevski par; da bi njem ponüdile svoj poklon. Z gla-vov so se globoko nanizile pred njim. Edno vüro je trpelo to pozdravljenje.
Znake kronanja so z Grada nazaj spravili v Matjašovo cérkev, kje je je
4.
NOVINE
1917. Január 14.
vsaki lehko pogledno do jan. 2. Te den popoldne so prenešeni nazaj v Grad do novoga kronanja.
Ob šestih večer je kraljevski par od-potüvao z Budapesta v Beč. Z rastečih rož so njemi napravili znake kronanja (krono, jaboko itd.) i nalekli v kočija na vlaki. Te rože naj ga spominajo na ljübezen i vernost naroda vogrskoga iz vsakoga maternoga jezika pa naí njemi olejšajo križ, šteroga je naše vzeo z zlatov kronov sv. Števana.
Glási.
Pozdrav po8ilajo: Franc Ivan z Črensovce i Kukor Gyula z Bodcčanja, pe-šaka 82. pp.; zahvalita se dobromi Jezuši, ka njim je pomogeo neprijatela izgnati t naše domovine, zdaj so njemi že v njegovoj zmerom za pe-tami; prosita vseh nas molitve, ka hitrej pride blaženi mir; Bagar Ivan z Črensovce da 1 kor., Maíko.Andraš z Odranec 2 kor., Krampač Ivan i Kavaš Mihal vsaki 1 kor., Žalik Jožef z V. Polane 2 kor., Markoja Jožef z Sr. Bistrice 2 kor., Horvat Ivan Matjašov z Dokležovja 1 kor;, Hozjan Števan z Črensovce 1 kor. na podporo našega slovenskoga tiska. Nabrali so té ¾nesek iz siromaške svoje plače, štero dobijo v bolnišnici; pi-šejo, ka njim je jako na vao to čtenje, da ne morejo k meši hoditi i božja réč v naših spisah glášena njim srce veseli; Bengel Števan z Lipovec i paj-daši, domobr. 20. dpp.; naznanjajo, da so meli božično drevo, pred šterim so iz srca molili maloga Jezušeka i ga prosi li za mir.
Štemplin kronanja. V spomin kro-nanja so izdáni štemplni. Čisti dohodki spadnejo na siroté vojakov. Dosta jih že nej k odaji.
Raztrgana dvekronske banke valájo samo do konca meseca januara. Do toga Časa naj vsaki polovino ali četr-tino banke da od sebe, zato ka sledkar do té polovice ali štrtinke menjšo ceno mele.
Pravi krščanski sprevodi se širijo pri nas na Dolenskom. Glasijo nam iz Be!tinec, Dolnje Lendave, ka mrtve ne zajejo i ne zapijejo več, nego brez krmine držijo pravo krščanske spre-vode. V Črensovskoj fari je večinoma zdaj že takši sprevod. Poganov je malo. Nazadnje so v lepom krščanskoga, treznom dühi zakopali v Trnji Šajaš Jožefa i Dorenčec Jožefa, na G.-
Bistrici pa Horvat Kato. — Radi bi te veseli glas zvedili tüdi z Goričkoga. Goričanci, ste še poganje? Dajte odgovor, če ne držite več trobine. Razve-selte nas!
Dvojno plačo so dobili vslužbenci mesta Czegléd na spomin kronanja.
Pomiloščenje dobijo Vnogi od novoga kralja, ki so pod kaštigov i so se pobolšali.
Brezp!ačni obed je stojezer ljüdi dobilo v Budapesti na den kronanja.
Cena krumplov je poleg vladne do-ločbe od 11 do 17 kron po 100 ki-Iah. Visi cena od kakovosti; če so krumpli ne bili notri javleni, nego pri rekvirivanji odvzeti, je cena 2 kor. falejša.
Žganico je Vlada pod zapor vzela i jo vceni tüdi.
Prve postave, štere je novi kralj podpisao so pogodbe trgoviuske z zvü-nanjimi državami i dačne postave.
Dár -j* kralja. t kralj je malo pred smrtjov štojezér frankov (kron) poslao sv. Oči za dár na potrebe Matere-cerkvi.
Na Švicarsko püstijo Nemci tiste francozke zajetnike, šteri so že više 18 mesecov zgrabljeni i majo najmenje troje dece. Na prošnjo sv. Očé se je to zgodilo. Francozi brščas v to tüdi privolijo.
Mela bolgarskoga kralja. Bolgarski kralj je dao meše slüžiti v lorettskoj kapeli, kde so znaki kronanja bili izpostavljeni v tistoj opravi, v šteroj se je meša kronanja slüžila. Po sv. meši, štero je pobožno poslüšao, je 500 kor. med siromake dao razdeliti.
Fundacija. Na spomin kronanje je grof Csákg Karol 100 jezer kron položo za zidanje katoličanske 1jüdske šole.
Tolvaji so hoditi na Sühom vrehi pri Gašparič Janoši. Že so stenó pod-kopali, ali ovarali so je i odegnali. Ešče v treh mestah šo šteli vdreti v hrambe da se njim je pa ne p05rečil0. Samo v ednom mesti so odnesli malo graha i nešterno jajce.
Hromi zajetniki se zamenijo. Prošnje se morejo pred naše vojno minister-stvo vložiti. V prošnji more zaznam-jeno biti, v čem má falingo zgrablje-nec naš.
Nábor je bio v Lendavi 8. i 9., v Soboti od 10—12., v Mono-štri pa bo od 15. do 17. toga meseca za 18 — 24 let stare.
20 filerje se do marc. 8. vzemejo notri v vsakom dačnom urádi (adó-hivatal) v slüžbenom časi.
Sv. obhajilo na Nemškom. L. 1915. še je v Nemčiji 234 miljon 758 jezero 673 ljüdi prečistilo. Na vsakoga kato-ličanca 12 sv. obhajil spadne.
Z krone sv. Štefana se je zgübo en dragi kamen: topaž. Najšo ga je k sreči en dühovnik.
Kavarne, krčme se ob edenajstih moro zaprti.
Kljüke, kvake, kljüčnice iz medi moro trgovci i fabrikanti vladi prepü-stiti na vojne namene.
Ki so kalendarov nej dobili dozdaj, je té meséc z Marijinimi Listi vküp dobijo najprle, mi drügi pa, ki smo je že dobili, mo malo čakali na Liste. Te mesec vse bo. Januarski listi novoga leta do tüdi k ovim pridjani.
Spanje nešče priti na človeka zavolo nemirovnosti i ponovljenja starih ran, bolečin. Pomaga Fellerov ,Elza-fluid* iz rastlinskih essenc. Pri porača ga više 100.000 zahvalnih pisem. Pred-bojnske cene. 12 kantic franko 6 kor. Pravi se dobi pri E. V. Feller lekar-niki Stubica, Centrala 146. Horv. Tü se dobijo tüdi lehko poganjajoče, ne-škodljive rebarbarske ,Elza-Krogljice*. 6 škatljic 4 kor. 40 f. poštnine prosto. — Kürjih oči ne režite z nožom, to je nevarno. ' Pri Felleri se dobi dobro vrastvo proti njim za 1 ali 2 kor.
Pošta.
Györköš Jožef. Gančani. 6 kor. sem dobo. Z toga 3 kor. za Novine 1. 1916. Pozabili ste je plačati. Ovo na novo leto ostane. Dobite vse po pošti. — Hegedüs Matjaš. Šodišinci. Le naberte se! Pošilao bom vaše z Gederovskimi i krajnčkimi. Pozdrav.
vkrepčevalne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male Stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljttčen. Ta domača pijača se pije poleti mrzlo pozimi pa vroče namesto nima. Snovi z natenčnha navodilom stanejo K 10 Poštnina proste proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednost!, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko! zmožnosti
Janez Grolich, drogeríja »pri angelju" Brno Štev. 85. Moravsko.
Nyomatott az Egyházmegye könyvnyomda gyorssajtóján Szombathelyen.