Stran 6. Novice. — Osebne vesti. Deželni odbor je ugodil prošnji ravnatelja deželnih dobrodelnih zavodov, vladnega svetnika gosp. dr. Alojsija pl. Valente, za uniirovljenje in mu za njegovo dolgoletno poslovanje v tej lastnosti izrekel zahvalo in priznanje, ProvizoriČno vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov je deželni odbor poveril primariju g. dr. Karolu vitezu Blei-weisu. — Grospod Josip Rihar iz Logatca je imenovan živinozdravnikom za Šmarje pri JelSah. — Davčni nadzornik g. dr. Karol Šavnik je imenovan ministerijalnim koncipistom v finančnem ministrstvu. — Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani so imenovani: finančni koncipist g M. Spindler davčnim nadzornikom, konceptni praktikant g. E. Kandare finančnim koncipistom, oficial deželnega plačilnega urada g. Stran 7. Aleksander I n g 1 i č blagajnikom, davčni pristav g. Viktor Cesnik davčnim oficialom in davčni praktikant g. Valentin Novak davčnim pristavom — Premeščeni so: višji finančni komisar v Logatcu, g. dr. Ivan Kupni k, k uradu za od-merjenje pristojbin v Ljubljano, davčni oficial v Ljubljani, g. Karol Pire, k okr. glavarstvu v Logatec in konceptni praktikant v Kočevju, g. Aleksander Gruzelj, k davčni administraciji v Ljubljani. — Konzul v Jeruzalemu, g. Alojzij Pogač ar, je imenovan generalnim konzulom, v ministrstvu zunanjih del službujoči vicekonzul, g. Ivan Hočevar, pa je imenovan konzulom. — Promocija. Gospod Mihael Podlesnik iz Lehna na Pohorju bil je dne 20. t. m. na graškem vseučilišču pro-moviran doktorjem vsega zdravilstva, čestitamo! — Poroka. Dne 26. m. m. se je v Ljubljani gospod Vaclav Hucl, c. in kr. nadporočnik v Gradcu, % gdč. Vla-dimiro Hren, hčerko gosp. Fr. Hrena, grajščaka, svetnika trgovske in obrtniške zbornice ter podpredsednika „ Narodne Tiskarne". Iskieno čestitamo! — C. kr. trgovsko ministrstvo je podelilo mestni posredovalnici za delo in službe v Ljubljani 300 kron podpore. — Na sveti večer je bila v hiši gospoda Eiharda Dolenca na Grmu dvojna zaroka. Zaročili sta se obe hčerki gosp. vodje: Gdč Ljudmila z zdravnikom g. dr. Arnoštom Dereanijem in gdč Olga z g. Bogoslavom Skalickim, voditeljem državnih vinogradniških nasadov na Kranjskem, čestitamo! — Otvoritev mestne ubožnice. V soboto ob 11. uri dopoldne se je otvorilo veliko, prelepo poslopje in najple-menitejšim, humanitarnim svrham namenjeno poslopje: mestna jubilejna ubožnica. Da se postavi to poslopje, je sklenil občinski svet dne 21. decembra 1. 1897., in sicer v proslavo 501etnega vladarskega jubileja cesarja Franca Jožefa I. Stavba se je pričela zidati meseca maja i. 1900. in je sedaj dovršena. Zgrajena je v Elberieldskem, paviljonskem sistemu, kakor so sezidane vse vzorne ubožnice. Izvršile pa so stavbo, za katero je naredil načrt gosp. arhitekt Fabiani, sledeče tvrdke: Gosp. Tonnies (zidarska, tesarska in ključarska dela), F. Supančič (krovska), A. Uranič (kleparska), Ignac čamernik (kamnoseška), Srečko Nolli (instalacija vodovoda), Fr. Stare (sobno-slikarska), brata Eberl (pleskarska) in W. Bnickener & Comp. (centr. kurjava) Stavbni voditelj je bil mestni stavbni asistent g. Ivan Žemljic. Otvoritve so se udeležili gg : dež. predsednik baron Hein z glavarjem Haasom, sodni predsednik Levičnik, dvorni svetnik Bačič, fml. Chavanne in Baldass, general pl. Angerholz, podpolkovnik Schmied, topničarski in orožniški podpolkovnik in več častnikov, dež odbornik posl. Fran Povše kot glavarjev zastopnik, župan Ivan Hribar s predsedstvenim tajnikom E Lahom in več občinskih svetovalcev. G. kanonik Sušnik je ob asistenci dveh duhovnikov poslopje blagoslovil in potem naglašal krščanski, humanitarni namen stavbe. Nato je imel g. župan Hribar daljši govor, v katerem je povedal zgodovino ubožnice in naštel faktorje, ki imajo za zgradbo zasluge. Končno je v nemškem jeziku popisal stavbo, v kateri je že danes 42 ubožcev. Poslopje obstoji iz suterena visokega pritličja in nadstropja. V suterenu so kuhinja, sobe za posle, prostor za centralno kurjavo, pralnica, shramba za perilo ju za jedila V pritličju so dvorana, hodniki in spalnice za možke. V srednjem traktu je lepa, svetla in zračna jedilna dvorana, ki je določena tudi za podnevno bivanje možkih ubožcev. Na levi in desni dvorane so visoki in svetli hodniki, ki se tudi kurijo, ter omare za obleko. Hodniki imajo velika okna ter so zelo prijazni. Dalje sta na levi in desni po dve spalnici za 8 do 20 oseb, dve bolniški sobi in zdravniška soba, kopeli s 3 banjami in umivalnica. I. nadstropje je določeno za ženske in so dvorane in sobe razdeljene istotako. Poslopje mestne ubožnice je stalo okoli 220.000 K; za hišo je vrt 6000 m2, spredaj je lična železna ograja in vrt z nasadi. Tudi ta stavba je v okras vsemu mestu in še posebnj Vodmatu. — Vinarska zadruga v Novem mestu. Načelstvo dolenjskega kletarskega društva v"Novem mestu opozarja svoje zadružnike, da imajo po § 11. zadružnih pravil ostalo polovico podpisanih deležev vplačati do 31. decembra m. 1. ter jih tem potom prosi, naj nemudoma vpošljejo zaostale zneske. Ob jednem se obrača načelstvo do vseh interesentov, katerim so se vposlala vabila k pristopu, z uljudno prošnjo, da se blagovolijo izjaviti v smislu poslanega jim dopisa. — Kletarski tečaji. Kletarstvo je na Kranjskem, osobito pa na Dolenjskem, še vedno jako zanemarjena stroka. Kmetovalci imajo večinoma le z nizkimi vini opraviti, katerih trpežnost je zlasti letos radi lanske slabe letine jako dvomljiva, ako ž njimi pravilno ne ravnajo. Nobeden napreden in pameten kmetovalec ali vinski trgovec ne bi smel zamuditi prilike, da se v umnem kletarstvu izuči. Sosebno ugodna prilika nudi se mu sedaj v tem oziru pri državni vzorni kleti v Rudolf o vem, kjer se prirejajo trodnevni teoretični in praktični kletarski tečaji, pri katerih se lahko v vsem potrebnem temeljito izuči En tak tečaj vršil se je meseca decembra, prihodnji pa se bode vršil v drugi polovici meseca januvarija. Kdor se ga misli udeležiti, zglasi naj se nemudoma (najpozneje do 10. januvarja) pri tehničnem vodstvu dražavnih vinskih zadev v Eudolfovem. Ako bode zadostno število udeležencev, vršil se bode en tečaj še meseca februvarja. V interesu napredka na gospodarskem polju, opozarjamo naš$ gospodarje na ta, zanje prekoristen pouk. — Vipavska železnica. V poskusne^ predoru pri Dornbergu se je vdrlo kakih 50.000 kubičnih metrov sveta. Eačunaje meter po 80 kr. znaša škoda do ^0.000 gld. — Afera Wallburg. Ker se govfaj, da je afera Wall-burg zaspala, konstatframo, da ta afera ni zaspala, ampak stopila v jako zanimiv stadij. — Povodenj na barji. Ljubljanica, Išca in ostali potoki so na barji vsled zadnjega deževja narasli, stopili čez bregove ter preplavili ceste in polja. Voda je marsikje pritekla tudi v stanovanja in hleve Barjanov ter povzročila dokaj škode. Ees, krasno zimo imamo, vredno, da jo vrag vzame s Falbom vred. — Zaznamek dne 2. januvarija 1902 izžrebanih obveznic 4 °/0 posojila kranjskega, katerih glavinski zneski se bodo dne 1. julija 1902. leta v imenski vrednosti izplačali, a 20.000 kron štev. 21. 75; a 10.000 kron štev. 34, 72; a 2.000 kron štev 33, 94, 107, 130, 131, 136, 168, 234, 316, 355. 548, 574, 586, 627, 749, 828, 939, 906, 1029, 1080, 1251, 1345, 1364, 1501, 1528, 1561, 1643, 1744, 1780, 1811, 1873, 1918, 1941, 2003, 2067, 2081, 2143, 2151; a 200 kron štev. 187, 272, 550, 618, 703, 945, 962, 1016, 1083, 1223, 1430, 1637, 1787, 1825, 1863, 2107, 2343, 2617, 2708, 2914, 2972 Zaklj uček: Glavinska imenska vrednost 2 komada a 20 000 kron.....40 000 kron 2 „ a 10.000 „ .....20.000 „ 38 komadov a . 2.000 „ .....76 000 „ 21 n a 200 „ ..... 4 200 „ 63 komadov skupaj . . 140.200 kron Navedene obveznice, izžrebane z glavinskimi zneski v imenski vrednosti, bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala zgorej navedenega dne, ravnaje se po dotičnih veljavnih predpisih. Omenja se, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi 3 mesece pred zapadlim rokam izplačevale proti 4 % eskomptni pristojbini. Stran 8. — Izkaz o izžrebanih in do sedaj še ne izplačanih obligacijah 4 % kranjskega deželnega posojila a 200 kron štev. 646, 699. 712, 1379, 2043; a 2000 kron štev. 590, 640, 1394, 1397, 1398, 1523, 1662, 1681, 2100. Deželni zbor štajarski se je sešel dne 28. septembra Slovenski poslanci se v smislu sklepa, nadaljevati abstinenco, niso udeležili zasedanja. Prišel je samo posl. Robič ta pa le v svoji lastnosti kot dež. odbornik. — Slovenjegraški okrajni zastop, v katerem imajo Slovenci ravno toliko zastopnikov, kakor Nemci, je izvolil svojim načelnikom Slovenca S tem so Nemci zadobili večino v zastopu in bodo lahko delali, kar bodo hoteli. Kakor se vidi, so slovenski Člani okrajnega zastopa veliki prebrisanci. — Deželni zbor goriški je imel koj v prvi seji burne prizore. Eazveljavil je mandat katoliškega poslanca KI a v Ž ar j a, ker se ta nahaja v kazenski preiskavi zaradi poneverjenja. Razveljavil je pa tudi mandat naprednega poslanca dr. Treota, češ, da ta lani ni bil vpisan v noben imenik občinskih volilcev in torej nima pasivne volilne pravice. — Z nožem. Dne 15. m. m. sta se na poti iz Skofje-loke v Godešice Peter Jugovic in Janez Hafner za šalo me tala. Nakiat si je Hafner od necega gledalca tega turnirja izposodil nož in je Jugovica brez najmanjšega vzroka zabodel v prša ter ga težko ranil. — Ušel je iz blaznice na Studencu Gregor Lavrič iz Ribnice. — Tatvina v frančiškanski cerkvi. Posestnici Ivanki Zakroniikovi iz St. Vida nad Ljubljano v frančiškanski cerkvi v Lju(.^ni ukradenih 400 kron. . Policija je tatico cel dan zasledoval*, a ni se posrečilo, jo zaslediti in aretovati. Na večer je pr-j^a na južni kolodvor k sekundernemu vlaku mlada deklica, za katero je prinesel postrešČek več zabojev. Ta deklica vzbudila je pozornost policijskega stražnika. Začel jo je izpraševati, odkocida je in kam da gre. Deklica se je policaja prestrašila in j& skušala prikrivati črno usnjato torbico, katero je imela v roki. Ko jo je stražnik vprašal, kje je dobila torbico, katero boče prikrivati, je zarudela in ni vedela v prvem hipu ničesar povedati. Stražniku se je vse to sumljivo zdelo in začel jo je natančno zaslišavati. Nasledek tega je bil, da je deklica priznala, da je izvršila tatvino v frančiškanski cerkvi. Za ukradeni denar si je nakupila blaga in igrač Denarja se je dobilo pri njej 320 kron. Tatica se piše Angela Breznik Stara je 17 let in doma iz Šoštanja. Služila je v Ljubljani, a v zadnjem času je bila brez službe. Odpeljati se je nameravala v Spielfeld. Policija je tatico izročila c. kr. deželnem sodišču. — Požar. V Polzeli v vranskem okraju je nastal v Sieglovi tovarni, kjer se izdeljujejo čolna merila, velik požar. Na pomoč so hiteli gasilci iz Št. Petra, Celja,' Žalca, Št. Pavla, Št. Jurija na Taboru in Braslovč Koliko je požar pro-vzročil škode, nam še ni znano. Nevarnost je bila velika, da ni zgorela cela Polzela, a vstrajnemu delu gasilcev in delavcev se je posrečilo, požar lokalizirati. — Uboj v zaporu. Dne 30 septembra m. 1. se je bil pripetil v Vižinadi (v Istri) strašen dogodek. Radi tega dogodka je stavil poslanec Spinčič dne 22. oktobra v zbornici poslancev nastopno interpelacijo: „Dne 30. septembra m. 1. na praznik patrona naše župnije, je v gostilni pri „Filomeniu došlo do prepirov med delavci hrvatske in italijanske narodnosti, najetimi na gradbi železnice. Občinski redarji so nekega mladega Hrvata odvedli v zapor. Dasi ni nikdo videl v gostilni, da bi bil mladi mož tepen pred ali po njegovem are-tovanju, so ga vendar naslednjega dne našli mrtvega vsled groznih udarcev. Prebivalstvo in delavci so najhuje razburjeni proti redarjem, Na licu mesta je bila sodna komisija in nade- jati se je, da se dotični zlikovci razkrijejo. Ker se nam ta zločin predstavlja groznim, in ker v Istri ne bi bil to prvi slučaj, da varnostni organi postopajo na naigrozoviteji način z državljani hrvatske narodnosti, smatrajo podpisani za svojo dolžnost, staviti do ekselence minist. predsednika in do ekse-lence ministra za pravosodje nastopno vprašanje : Sta li njiju ekscelenci pri volji označeni dogodek, dati najstrožje preiskati ter sporočiti zbornici o vspehu preiskave ter eventuelno ukreniti energične odredbe, da se taki in slični slučaji grdega postopanja od strani varnostnih organov v Istri ne bodo več ponavljali, in sploh, da bodo varnostni organi prisiljeni strogo vršiti svoje dolžnosti?" Ministrski predsednik Korber je v seji poslanske zbornice dne 9. decembra odgovoril na to interpelacijo in sicer v sporazumljenju z ministrom za pravosodje. Rekel je: „Dne 30. septembra 1901. ob 10. uri zvečer je došlo v gostilni v Vižinadi do dejanjskih prepirov med delavci hrvatske in italijanske narodnosti; posredujoči trije občinski redarji so aretirali hrvatskega delavca Tomaža Cvitkovica in so ga odvedli v zapor. Naslednjega dne so našli Cvitkovica v občinskem zaporu umirajočega in je kmalu na to umrl. Kot vzrok smrti se je konstatiralo zlomljenje senčne, oziroma kosti temenice. Proti občinskim redarjem je več prič izreklo obtožbo, da so Cvitkovica, ki da je bil ob aretiranju še popolnoma nepoškodovan, ko so ga ekskortirali, suvali ob zid in da je sosebno redar Peter Clamar z udarcem s pestjo na glavo Cvitkovica istega tako poškodoval, da se je okrvavljen zgrudil na tla. Clamar pa taji vsako krivdo in trdi, da je bil Cvit-kovic med eksortiranjem zadet od kamena, vrženega od neznane strani!! Proti Claaiarju se je uvedla sodna preiskava, ki je dovela do tega vspeha, da je proti njemu uložena obtožba radi ubojstva. — Poneverjenje. V Trstu je trgovski potovalec Josip Jaritz poneveril svoji tvrdki 5255 kron in je potem pobegnil. Klatil se je po Krasu okoli. S svojo radodamostjo po gostilnah je obrnil pozornost nase. Tako je v Lipici plačal za večerjo 100 kron in v Sežani je delil med goste, katerih še poznal ni, trabuke. V Sežani so ga prijeli in našli pri njem 4040 kron. V zaporu se je Juritz skušal obesiti. —- Brzovlak v restavraciji. Da ima tudi železuiški stroj vČasi svoje muhe, dokazal je nedavno sledeči slučaj, ki se je pripetil na kolodvoru v Frankobrodu. Ob tretji uri po noči pridrvil je brzovlak, ki bi imel priti dve uri pozneje, z velikansko hitrostjo na kolodvor. Pred očmi osobja, ki si vsega tega ni moglo razlagati, niti ni imelo časa, drvii je kar naravnost proti velikemu stebru, ki je podpiral verando kolodvorske restavracije, ter ga podrl, posmuknil mimo grele omaro s časniki, ki se navadno prodajajo na kolodvorih ter jo razdrobil, da je vse časopisje kakor listje letelo po peronu, zapuhal še parkrat ter slednjič obstal v restavraciji prvega razreda. Da je sploh obstal, bila je zasluga strojevodje, ki je, ne ozirajoč se na smrtno nevarnost, vstrajal na svojem mestu, ter z zadnjo močjo zavil zaporo. Vse to se je vršilo v tektt nekaterih sekund in nikdo ni imel časa premišljevati, kaj in kako se vse to vrši. Potem še le, ko je stopil začrneli strojevodja iz svojega sedeža tam v zdivjani lokomotivi, se je začelo povpraševale, kaj se je prav zgodilo. Stvar seveda je bfte navadna železniška nesreča, ki pa se je izredno srečno končala, tako da je splošna situacija dogodivše se zmešnjave napravljala vsem pričujočim zabavo. Mej potom je po besedah strojevodje počila zavora na stroju, torej mu ni bilo mcžno zadržati vlaka, ki je drvil, da je dve uri prezgodaj prišel. Da ni našel pripravljenih tračnic in priprav za svoj sprejem se razume, ter drvil dalje, toda z nadčloveško močjo hotel ga je strojevodja ustaviti na tem kolodvoru, kjer pa je v silnem diru skočil iz tračnic in z zadnjimi močmi drvil v restavracijski prostor, kjer je obstal. Hotel se je najbkže malo okrepčati. Kurjač jo je odkuril vže zunaj, boječ se za svoje kosti Stran 9. ter si vzlic tej previdnosti pri skoku iz lokomotive zlomil roko. V restavraciji nahajal se je samo en gost, ki pa po njegovih lastnih besedah ni ničesar videl, ker pri velikanskem dimu in polomu, ki je nastal, ni mislil druzega, kakor da se je vse na njega podrlo. Ko se je zavedel, ležal je med polomljenimi mizami, med raztresenimi časopisi in pobito posodd. Stroj pa je stal veličastno in zmagonosno pod krasnim restavracijskem kandeladrom in krog njega ljudje, ki so občudovali to nenavadno predrznost lokomotive. V jutro po nezgodi bilo je na kolodvoru vže vse v navadnem redu in svojeglavna lokomotiva je vže zdravila svoje polomljene ude v železniškik kovačnicah. — Obupen čin reveža. V Korneuburgu je prišel te dni 501etni Ivan Meixner k redarstvu prosit, da bi ga sprejeli v prisilno delavnico, ker ne more dobiti radi svoje starosti nikjer več dela. Ker ni Meixner ničesar zakrivil in je bil torej povsem pošten človek, ni moglo redarstvo ustreči njegovi želji ter ga je zato odslovilo. Tako je bil revež zopet na cesti. 16 m m. pa so zgorela gospodarska poslopja posestnika Beera v Korneuburgu, in Meixner se je javil, da je on zanetil ogenj, da bo tako dobil zavetje v — prisilni delavnici. Požigalca so zaprli. — Dragocen zemljevid dala si je napraviti Saksonska vlada. Na zemljevidu ni označeno samo površje kraljestva, temveč je opisan vsak kosec ondotne zemlje, kaj krije t sebi, li sestoji iz kamenja, rude, premoga, itd. Tudi površje je na zemljevidu prav natančno označeno, kakova je zemlja, ali kamenita, ilovica, prodorna ali težka. Ta zemljevid ima za rudarstvo veliko vrednost, ker se iz njega prepriča vsakdo na prav lahek način o svojstvu enega ali druzega dela države. "Sestava tega zemljevida potrebovala je izvedenih rudoslovcev ter je stala 4 milijone kron. — Tudi južnoafriška vojna. V Melbourne so naložili velikanski parnik z 700 konji za južno Afriko. V lepem vremenu so se konji odpeljali, namenjeni, da s svojimi kopiti pomagajo zatreti burski narod. Toda tem ni bila sojena ta uloga. Poveljnik omenjenega parnika pripoveduje v nekem nemškem časopisu o tej vožnji sledeče: Dne 12. oktobra nahajali smo se, nič slabega sluteči, 100 milj od suhe obali. Naenkrat nastali vihar pokvaril nam je gonilni stroj in sedaj smo bili brez moči nasproti valovom, ki so kakor hiše veliki drvili čez našo ladijo. Prizori — pravi dalje — ki so se vršili med konji, se ne dado popisati. Zdivjane živali klale so se med seboj, da je kri curkoma tekla na vsih krajih čez ograje. Nikdo iz med moštva si ni upal približati se ubogim živalim, katere so bile popolnoma zgubljene. Ko se nam je po več dnevih neznanega trpljenja posrečilo priti v zavetje, bilo je 200 konj popolnoma mrtvih, ostalo je še 500 konj, ki pa so vsi več ali manj ranjeni in popolnoma nerabni za vojno. Tako povsod preganja krivične Angleže zaslužena šiba nemile usode. — Pet lastnih otrok umoril. Kakor poročajo listi, se vrši v Chartresu, na Francoskem, obravnava proti kmetu Edvardu Briereju, ki je umoril 21. aprila po noči svojih pet otrok. Hotel se je oženiti z mladim, bogatim dekletom, a to je dejalo, da ne mara vdovca s peterimi otroci. Briere vse taji ter pravi, da so bili isto noč roparji v njegovi hiši in so ti otroke umorili mej tem časom, ko je bil on v gostilni. Toda dokazi so skoro popolnoma jasni, da je Briere sam morilec. — Drag pes. Na Angleškem, kjer se mnogo pečajo z vzgojo psov, kupil je amerikanski milijonar krasnega psa za 20.000 dolarjev, ter je zato poslal iz San Frančiška v Ameriki več oseb na Angleško, da mu krasnega in še bolj drazega psa srečao pripeljejo v Ameriko. Pes je pri dobrej oskrbi res prišel srečao v roke gospodarja, toda- menda mu je bilo dolgčas po meglenem Londonu, čez nekaj dni so ga našli mrtvega Milijonarju bilo je vendar bržkone nekoliko žal za toliko dolarjev. — Žrtve svetilnega plina. V Hietzingu so stanovale v skupni sobi tri žene, vsaka stara nad 60 let. Ko je prišla 15. m m. njih postrežnica v sobo, je našla vse tri na posteljah v nezavasti, v nos pa jej je vdaril duh po plinu. Poklicala je urno ljudi na pomoč, in dognalo s# je, da je prišel strupen plin s ceste iz neke poškodovane 'Jvi v sobo. Starke bodo vsled zastrupljenja skoraj gotovo uj,r\e.