i
i
“458-Dintinjana-naslov” — 2009/6/10 — 9:20 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 8 (1980/1981)
Številka 1
Strani 34–39
Bojan Dintinjana:
FOTOGRAFIJA ZVEZDNEGA NEBA
Ključne besede: astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/8/458-Dintinjana.pdf
c© 1980 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2009 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
;~.. . .•...
~
FOTOGRAFI JA ZVEZDNEGA NE BA
ASTRONOMIJA
Le malokd o s e spomni, da bi lahko pole g f otograf ir anja vseh mQ
goč i h objek to v na naši Zemlj i usmeril obje kt iv sv oje ga f otoap~
rata navz gor, prot i zvezdn emu nebu. In venda r f o t ogr afir an j e
zvezd ni pr av ni č za hte vno - dobre re zulta te l ahko doseže mo že
s či sto pre pro s t im f otoap ar a t om. Zal p re ve č k r a t pom i sl i mo, ka -
ko so zve zde l e zelo odda l j e ne in zel o š i bke s vetlob ne t o čk e ,
tako da jih niti ne moremo fotografirati . In če že pomislimo
na to, da bi svoj a opazov anja zvezd, planetov, kom etov ali
u trin kov zabeleži li s fotogr afijo, ka ko to s t or i ti?
Kdo r ni navaj en sv oje ga f ot oa par at a usmer i ti navzgo r , bo ob iz
razu " zvezdna f otografij a" pomisl i l na veli ke zvezd arne, t el e-
skop e in na vse vr ste drugih naprav, ki na j bi sodi le zraven .
Pa te mu n i tak o ! Prvi posnet ki neba niso bili delo astronomo v .
Prvo f ot ogra fij o Lune je l e t a 1840 napravil newyor ški sp lo šni
zdravni k Henry Drap er .
Prav got ovo j e naj lepš e i meti dom a s vo j last ni t el es kop, t oda
l e kol iko mlad ih ama te r je v si poleg iz dat kov za nj, č etu d i ga
lah ko sami izdelaj o , more p r i v oš č i t i še na kup astr ografa in
ost ali h p r i p omoč k o v . Dosežki am aterja, ki upor ablja poceni fO -
t oaparat, so l a hko ne le upo rabn i, temveč morejo pr ispevati
znano sti, kot npr . leta 1975 de lo am aterj a iz Los Angelesa, ki
je pos ne l se r ijo f otog r af i j i zbr uha zv ezd e No va Cygni . Ast ronQ
mi ja j e tako znan s tv eno po d ročj e, kjer blest i jo pra v amat er j i
i n obe nem tak o , kj e r z ače t ni k lah ko naj de že iz kuše ne in pok l !
c ne as t ro nome vedno pr i prav l j en e pomagati . Tako ama t er j i daje-
jo dr ag ocene opazoval ne podatk e poklicnim a s t r onomo m. Ti s e t§
34
--
Sl . 1 : Ozvezdj e Vel i kega Voza (UMA) , pos ne to s statično kamero 50mm/ 1 . 7 na
v isoko občut lj iv fi 1m I I f or d HP5 (29 DIN ) , osvet l i t ev l O s. S prost im oče ­
som ne moremo videti vseh zvezd, k i j i h je f i lm zaz na l .
S I. 2: Ori onova megl ica - ve l i kan ski ob la k pI in ov i n zvezdnega prah u. M42
j e naj sve tl ej ša pl in s ka megl i ca neb a, s pros tim očesom jo vi d imo kot zvez -
do , obda no z medI im so jem. Posneto z ast ron oms ki m t el es kopom Cel e s tr on 14,
F = 3900mm, e ks poz ic i ja 10 minut na f i lm Kodak 103a -F .
35
ga zavedajo in to amaterjem tudi priznavajo, zato se štev i lo
amaterskih opazova lcev nenehno veča . Njihov trud je cenjen,
njihovo delo sprejemlj ivo in dosežki uporabljeni .
Tud i v Sloveniji se je amaterska astronomija pričela zadnja l ~
ta hitr e j e ra zv ija t i in s ice r v okv iru Ast rono mske ~ekc ije pr i
Zvezi šOLT ter As tronomskega društva Javornik.
Nebe s na te lesa, ki jih lahko f otografiramo, so Sonce, Luna ,
planeti, meteorj i , kometi, sever ni sij, megl ice, zvezdne kop i-
ce in galaks ije . .. - Zvezde navidezno vzhajajo in zahajajo.
Fotografija pa nas o tem še posebej prepriča . Fotoaparat pri-
trdimo na s tojalo in ga usmerimo navzgor. Pri daljši ekspozic!
j i pričakujemo, da bodo zvezde, ki so med ekspozicijo spremen!
le svo j položaj, pust i le za seboj č rte . Tako tudi je - te črte
i menujemo zvezdne sledi. če ek spozicijo skraj šamo , so tudi sl~
di kr a j š e . Pri dovolj kratki ekspoziciji in občutljivem film u
drobne s ledi zaznamo kot točke, ki rea lno ponazarjajo sliko
zvezd . S polno odprto zaslonko objektiva , naravnanega na nes-
k o n č n o s t in deset sekundno ekspozicijo lahko zazn amo na emulz!
ji vse zvezde, ki jih v i d i mo v jasni temni noči s prostim oče ­
so m in ce lo več .
Vendar fotografija seže dlje v veso lje - za beležimo lahko tudi
10000 -krat š ibkejše zvezde. Pravzaprav moramo v ta namen zbr a
ti le več svetlobe, to je, da pri enaki zas 10nki - odprtini fg
toaparata, poda ljša mo čas osvet l i t ve . Zato pa moramo s fotoapa-
ratom slediti navidezn emu g ibanju zvezd. Vodimo ga z da1jnog1~
dom, ki je s fotoaparatom pritrjen na vrtljivi osi, usmerjeni
prot i nebesnemu polu (s l . 3) . Vse skupaj zasučemo tako, da se
zvezde v vizirju da ljnogleda ne premaknejo - tako lahko osvet -
1imo film tudi za ve č ur, vendar pa že 20 - 30 minutna osvet1!
t ev popolnoma zadošča .
Pr i pre do lg i ekspoz ic ij i svet loba ne ba počrn i fi lm in prekr ij e
šibke zvezde. Za vs a ko kamero (astrograf) in film l ahko določ!
mo najda ljš i čas osvetlitve in magnitud o zvezd, ki jih na fil -
mu l o č i m o od ozadja . Svetlobno jakost fotoaparata podamo s fo-
togra fsk im razmerj em Fl O (F = gor iščna razda lja, O = premer
36
Sl. 3: Prepros t o stojalo za tel e-
skop i n doma izdel ana astrokamera z
objektivom epi skopa
SI. 4: Množ ica zvezd i z pas u M lečne
ceste v ozvezd j u Laboda (CY G) . V
sred in i j e pI i nska megJ ica NG C 7000,
ki svet i v rdeči ba rvi . Svetla zvez
da na desni je Deneb. Osve tl itev -
30 min
37
Sl . 5 : Ozvezdje Bika (TAU), posneto s kamero, k i je sledila gibanju zvezd,
osvetl i t ev 15 min., ostali podatki so enaki kot pri s lik i 1 .
Na s l iki lah ko v idimo tud i zvezd na kopico M45 , imenovano tudi Pl e j ade, ki
je ena na j lepših zvez dnih kopic z bogato mito loško t ra dic ijo pri vseh naro-
d ih sve ta. Ses tav ljena j e i z oko l i 100 zve zd in obda na z oblakom med zve zd-
nega pr ahu.
38
za s l on ke) . Za fil m Koda k 103a -0 i n obj ekt i ve z r a zl i čn i m f ot o-
graf ski m r a zme r j em ses t av i mo npr . t a belo
Flo 1.0 1.4 2.0 2 .8 4 .0 5 .6 8.0 11.0
najdaljši čas osvetlitve 1 2 3 4 5 7 10
minute
20 30 40
2 3 4 5
Kako š i bke zve zde š e lahko zaz nam o na filmu, j e pr edv s em odvi ~
no od g ori š č n e r az dal j e obj ekt i va i n od o bč ut lj i vos t i f il ma.
č im da lj š a j e gor i š čn a r azd a l j a , tem š i bkejš e zvez de še la hko
posnamem o . I nt en z it e ta s ve t l obe neb a na emulz i j i se v t em pr i -
me r u zma njš a. Z magni t udo - m ozna č imo na j šib kej še zvezd e , ki
j i h la hko najd em o na filmu (o s ij u zv ez d, ki ga i z ra žamo v ma g
ni t udah, si br ale c l ah ko ka j v eč pr eber e v č l a n k u "O siju",
Pr e s e k ~ ( 1 9 7 8 / 79 )2 ).
Odv i s nos t me jn e magni tu de od g ori ščne r azd a l je :
m 8 9
I
10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 2 1
F(cm) 0.75 1 2 10 20 50 100 200 400
Ta be la velj a l e za s nemanj e ob jas ni t emni n o č i d al e č s t r an od
močn ih mest ni h lu či , ki r a zme r e m o čno posla bš a j o.
Z obje kt ivo m 2 . 8/ 135mm in vis oko občutljivim filmom ( npr .
Ilf ord HP 5 , TRI- X Ko dak , Koda k Re cordin g . . . ) lah ko f otog r af i-
ramo zvez de do 13m. V te m pr imer u f ot og r af s ka em ulzi j a zazna
svet l obn i t ok 3x l0 - 1 5 W.
Bojan Dintin j an a
39