Indeks cen in življen jski standart podeželskega učiteljstva. (En gros — en idetail.) Redno vsak mesec abjavlja narodna bams ka indekse cen, ki nam kažejo gibanje in stanje našega gaspodars'tva. Za določevanje teh indeksov uporablja podatke, ki jih kaže borzna trgovina. Tako izkazuje indeks v no** vembru 1930. inapram letu 1926. za rastlinske proiavode 71*, za 'živalske 95*1, in za indu« strijske 74*8, napram indeksu 100 v 1. 1926. Ako pa vzamemo za podlago indeks pred* vojnih cen v 1. 1913., tedaj vidimo, da je v 1. 1929. znašal ta za agrarne produkte še 101*3, za industrijiske in lkolonija'lne pa 163*7, za no* vember 1930. (čas največje baisse) bi bil in= deks napram predvojnemu 100 za agrarne produkte okrog 50, za industrijske pa pri= bližno 125. Na prvi hip bi človek misliJ, da bi moral pri takera indeksu cen živeti tudi temu pri* merno ceneje, da bi torej za agrarne proiz= vode, <ki so me stali 1. 1926. n. pr. 100 Din, dall darigs samo 71*40 Din; količino mesa, ki me je stala leta S1926. še 100 Din, bi danes kupil1 že iza 95*10 Din, manufaktura bi se foila morala v tem času tudi poceraiti, in sicer za 25*20 Din pri 100 iDin. Znano dejstvo pa je, da indeks cen v nadrofoni prodaji ne odgo* varja vedno indeksu en grosstrgovine. Ker se v zadnjem času množe glasovi, da namerava kraljevska vdala v sedanjem času izvesti regulacijo prejemkov državnemu uslužbenstvu, ne bo odveč, ako po&kusimo ugotoviti indeks cen v nadrobni prodaji, ki edina prihaja v poštev za uradništvo. Zaradi tega bom mavedel cene nekaterih živil in naj« potrebnejših predmetov, ki se rabijo v vsa-1 kem gospodinjstvu. Imam v idružini 5 oseb in služkinjo ter moram slkrbeti še za sina, ki se šola v Ljub-* ljani. Vse 'tu navedene oene veljajo za na« drobno prodajo. V teku enega meseca se po* rabi v mojem 'gospodinjsftvu — živiin na vasi — sledeča množina: 60 kg kruha . . po 12 kg moke . . „ 3 kg riza , 10 kg siadkorja . , 1 kg zgane kave , 1 kg cikorije . . > 5 kg masti . . , 15 kg mesa . . , 8 glav zelja . . , 40 kg krompirja . , 4 kg fizola . . , 60 kom. jajc . . , 4 kg kase , 2 1 olja .... 3 1 kisa . . . , 2 kg soli . . . , 1 kg psen. zdroba , 1 kg kor. zdroba > 90 1 mleka . . . , 3 1 petroleja . . , 3 kg pral. mila . , 1 Vj m.3 drv ... 3 sk. vzigalic . . , 60 zemelj . . . „ Skupa i Detailne cene v 1913. -*32 -*30 -•32 —*96 4*80 120 1*60 -*80 — 04 -*04 -•32 -04 —*24 -*80 -16 —*24 —*36 -•24 —•16 -32 —•80 5- -*02 -04 1912 1926. 650 6 — 20- 18*— 60 — 18*— 30 — 15 — 1*50 2- 12 — 1- 6*— 20*— 3- 3- 7*— 4*— 2*- 8 — 14*— 75*- 1 — —*50 333*50 letih: 1930. 4*— 3*50 9- 14- 56- 18- 22-- 17*- 1*50 -*50 2*50 1*— 4*- 16*- 3-— 2 50 5- 4*— 2*— 6*50 14*- 83*— 1- —*50 290*50 1913 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 1926. 203*1 181*8 568*2 170*4 113*6 136*4 1705 1700 340*9 454*5 340 9 227*2 227*3 227*2 170*5 1250 176*8 166*7 113*6 2273 159*1 136*3 454*5 113*6 158*6 ndeks cen 1930. 113*6 106*1 227*2 132*7 106*6 136*4 1250 1932 340*9 113*5 710 2272 1515 181*8 170*5 1042 126*3 166*7 113*6 184*7 1591 150*9 454*5 1136 138*1 1926. 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 1930. 61*5 57*8 40*0 77*9 93*9 1000 73*3 113*7 100*0 250 20*8 1000 66*7 80-0 1000 833 71*4 1000 1000 81*5 100*0 110*7 1000 1000 86*0 'Iz teh stevilk se razvidi indeks cen teh, v ivsakem gospodinjstvu najpotrebnejših stvari. Napram predvojnim cenam so se to rej vse te stvari podražile z edino izjemo fi= žola, ki je celo napram predvojnim cenam v ravnokar preteklem, letu nazadoval za celih 29 'točk. Ta v splošnem konstanten porast cen (nagram prodvojmim) gre seveda deloma tudi na račun razivrednotenja denarja. Ven« dar se že iz navedenega razvidi, da se indeks cen v nadrobni prodaji precej razlikuje od indeksa v borzni kupčiji in ravno to sem ho» tel ugotoviti. Zdaj pa še življenski staiidard — upo^ števam seveda samo gori navedene stvari. Ako bi bil nakupi'1 vse gori navedene mmoži= ne blaga v letu 1913., bi moral' dati zanje 96*80 izl. iK, v letu 1926. ,1872*50 Din, koncem lota 1930. pa 1458 Din. Ako vzamem za pod= lago 1. 1913., tedaj ,se je pri teh predmetih zvišal življenski standard tako^Fe: 100, 176*2, 137*2. Ako pa označimo cene v 1. 1926. s 100, tedaj bi znašal žiVljenski standard koncem 1. '1930. samo 77*9, kar pomeni, da sem za te stvari ikoncem ,1. 1. izdal za 22*1% manj nego v letu 1926. Imam pa poleg 'teh izdaitkov se izdatke za vzdrževanje sina v Ljubljani. Pred vojno je stala vzdrževalnina dijalka 40 zl:. K, 1. 1926. sem plačeval 625 Din, to šolsko leto plačujem pa 700 Din mesečno. Služkinji sem plačeval pred vojno 15 zl. K na mesec, leta 1926. sem ji moral dati 200 /Dirn, Tetos pa že 250 Din. Ako upoštevam še te izdatke, tedaj bi znašal življenski standard napram 1. 1913. (1 zl. K = 11 Din) 100, v iletu 1926. 161*6 in koncem 1. 1930. iše 144*2. Ali če vzamem za podlago 1. 1926.(stabilizacijo dinarja), tedaj znaša moj življenski standard koncem 1930. leta 88*9, kar pomeni, da so se mi izdatki na^ pram 1. 1926. znižali za 11*1%. Po teh ugatovitvah bo vsakogar zanima= lo, kako razmerje napram tem izdatikom za« vzemajo moji prejemki. Pred vojno sem bil v službi pri CirilflMetodovi družbi in kolikor se še spominjam na službeno pragmatiko nje= nih učiteljev, bi imel s 24 službenimi Teti me> sečno okrog 310 zl. iK, kar bi dalo v ^sedanji vakti 3410 IDin. V l 1926. bi bil imel s tolik* šno .silužbeno dobo na mesec 3032 Din (tedaj sem prejemal draginjsko doklado neokrnjeno, ražliko v stanarini 122 Din in za zapisniko* vanje pri krajnem šolskem odboru 70 Din na mesec). Letos pa prejemam na draginjski do= kladr 100 Din manj, odpadla mi je razlika na stanarini in mesečnih 70 Din od kfajmega šol« skega odbora, ker po novem zakonu o narod« nih šblah nimam do nje pravice. Od države prejemam 2650 iDim in deputat v kurivu me« seono 1K m3, v vrednost 124*50 Din, sku» paj tedaj mesečno 2774*50 Din, ali brutto 2864*50 Din. Indeks mojih prejemikov bi bil tedaj napram predvojnemu 100 v I. 1926. 88*91, koticem l 1930. jpa 84*0. Ako pa pri* merjam svoje mesečne prejemke z 1. 1926., tedaj znaša indeks mojih prejemkov 94*47, kar pomeni, da so se mi dohodki napram predvojnim zmanjšali za 16%, napram onim iz 1. 1926. pa za 5*53%. j Ako sedaj vse reasumkam, je moj živ« Jjenski standard za 11*1% boljši, indeks pre= Ijemkov pa za 5*53% slabši, iz česar izhaja, da so se mi izboljšale moje življenske prilike za 15*5%. Pri itej priliki pa ne smem pozabi'ti po» udariti, da so naši agrarni produkti svojo ibaisso že iv inovembru 1930. prakoračili ter da se je začel položaj za te produkte na maših in tudi na inozemskih borzah boljšati, kar znači, da imoramo v kratkem tudi v nadrobni prodaji računati z zvišanjem o&n. Od novem« bra 1930. .do danes se je cena pšenici na bor« Izi zvišak za 55 do 67*7 točk, ječmenu za 52*5, koruzi za 57*5 do 80 in imoki 0 za 95 točk. Ka* ikor hitro pride to zvišanje cen do svojega izraza tudi v nadrobni prodaji, moram raču« nati s poislabšanjem sedanje konjumkture in gori omenjeni 5*53% sedanjega gaspodarske* iga plusa bodo začeli kaj kmalu kopneti. V svojih izvajanjih nisem navedel izdat* kov za obleko in obutev in to namenoma. Kot sem že gori poudaril, ise splošno prizna* va, da so indu-strijski piroizvodi vzdržali si indeks precej visoko nad indeksom oen agrar« nih proizvodov. Ker pa vlada zmotno mne« nje, da korakajo naši izdatki vzporedno z indeksi cen in bi zaradi tega kdo mislil, da so >se naša živila (v glavnem ta) tako zelo pocenilla, da hiso naši službeni prejemki v nikalbem pravem razmerju z našimi izdatki, zarto sem se v svojih izvajartjih omejit v pj*vi rviristi ,na živiia, ali drugače povedano, upošte« val sem samo izdatke v gospoditijstvu (v otžjem pomemi besede). i Zdelo se mi je po>trebno napisarti te vrste rv očigled dejstvu, da je ravno učiteljstvo ostalo nedeležno poviškov, ki jih druge «ku« 'pine prejemajo že leto dni. Nisem pa upo= števal davkov, iki ne znesejo malo ter glasov, da se namerava zvišati davek na plače in na« ložiti še odtegiljaj za penzij.ski fomd. Ako bi &e ito izvedlo, ibi ®e naš pbložaj občutno po-= ¦slabšal. Spričo splošnega zmotnega mnenja, da je prinesel novi zakon o narodnih šblah po« deželskemu učiteljstvu precejšnjo izboljša« nje gmotnega položaja, naj ija tem mestu navedem se par številk, ki bodo povsem toč= no reproducirale dejanski finančni efekt tega zakona. V misilih imam učitelja s 24 služ.benimi leti. Ker sem šolski upravitelj, ki sem imel v šoli stanovanje že pred tem zakonom. sem prejemal na razliki pri stanarini mesečno 122 IDin. poleg tega še 70 Din za svoje delo pri krajnem šolskem odboru. Po uveljavljenju novega zakona nimam več do tega denarja pravice, zato pa prejemam Wi m3 drv na mesec, kar pomeni. da sem za 67*50 Din na slabšem kot pred zalkonom. Če bi bil učitelj in bi stanoval v šoli, bi prejemal pred zakonom ma stanarini 150 Din, ki tpo zakonu odpadejOj prejel bi pa >v drvih 124*50 Din, kar pomeni, da sem za 25*50 Din prikrajšan. Samski učiitelj !je prejemal1 pred zakos nom na stanarini 112*50 Din, četudi je stano val v šoli. Po novcm zakonu ta stanarina od= pade, prejema pa ina kurivu 62*25 Din meseč« no, efekt je minus 50*25 Din. Ako pa bi tak samslki učitelj bival ¦zunaj šole, <bi prejemali od občine na stanarimi 150 Din in v kurjavi 62*25 Din, bi bil tedaj za 100*25 Din na boljšem. Pač pa so mlajši 'tovariši precej na foolj-* šem od nas, !ki službujemo že daljšo dobo. Na najboljšem so še učitelji dnevničarji, iki stanujejo zunaj šble. Ti niso prejemali pred uveljavljenjem novega zakona nobene stana* rine, ki jo sedaj prejemajo od občin v izmeri mesečnih 150 Din in poleg tega še v kurivu 62*25 (Din, itako da so za celih 212*25 Din na boljšem kot pred tem zakonom. R. Ž.