Vprašanje brez odgovora. Tovariš uredoik! Ko bi ti vedel, da so mi kakor bob debele solze orosile oči, ko sem čital, da je zopet velikarlsko krdelo značajev zapustilo — svoje boljše prepričanje ter se vrglo v rodovitno naročje sv. Slomškariije. bi se tudi ti smejal do solz. Kot razsoden človek sem namreč pomislil še za ped pred nosom ter videl prihodnje čase, ko naju zapusti še poslednija jata biser- iln kremen^znaičajev ter ostaneva, moj ljubi prijatelj, sama na klerikalnem slovenskemi svetu! Reci torej, če ni že ta domislek vreden vsaj pest kakor bob debelih solz! No, za danes je moj rraraen popolnoma drugačen. Kremen- in biserznačajev ne bom kadil. marveč posežem nekoliko globlje. Bilo je nekega vročega popoldne, ko smo izmučeni iskali ostankov kosila ob pol 4. popoldne »Pri zlati kapljici« v Ljubljani. Prej smo bili do grla siti Gabrškovih in še drugih puščob uradne učit. konference. Kar se oglasi naiš dični- Janko Žirovnik in pripoveduje, da on s šolsko miladino ne more škofa pozdraiviti ob birmovanju, dokler ne dobi zato uradnega obvestila in obenem — seveda — tudi zato potrebnega oprostila za nekaij ur pouka. Čas je bil zato prekratek, ker dopisi i;z Ljubljane v Borovnico roma.o cele tedne, a škoiov kočijaž je najbrž že tisto popoldne snažil slovečo Noetovo barko — škofovo kočijo — za prihodnjo soboto. Iz te zarirege ni mogel pomagati Žirovniku rati c. kr. okr. šol. svet ni-ti sam nadzornik, ki je sicer precej radodaren s priimki a la »Sie — ein so sinupler Oberlehrer!« Toda srce se je nam olajšalo, ko je odprl usta znani Ribničan L6wenstiick z Ljuibijanskega polja in podal tole zlato resnico: »Škof ¦je naš dušni pastir. Mi mu moramo biti poslušnr. Zato je naša dolžnost, da ga pozdravimio. Za posiedice se ne smemo batL« Kdo bi ne prisodil venca zmag.e taki modirosti! No, mož, ki sicer ne zasluži teh vrstic, se je ta dan proslavil še drugače. Ker smo mu odgovarjali rezko in ostro zaradi njegove neznacajnosti, je vprašal slednjič junaško, kakor da je vrgel na mizo poslednji trumf: I, kaj pa je značaj? — Seveda smo knieli vsi takoj na jeziku Niedergesassovo deiinicijo, Toda nekii hudom>ušne_ nas je prehitel: »Tone, značaj je nekaj takega, česar ti ne poznaš!« S tem je bila zadeva rešena — v splošno zadovoljnost i>n Tonetovo grozno pohujšanje- Odtod strah, dragr prijatelj, kaj bo, ako ostaneva sama na slovenski klerikalni zemlji med samimi neznačaji? Le potnisli. če pride k Tebi tovariš in Ti glasno toži, kako je nesrečen, ker se je ponujal že dvakrat in trikrat Slomškariji. pa ga niso sprejeli — ali ni zares vreden pomHovanja? Vsaj jaz bi mu dal groš, ko bi mi ostal ob mesecu od učiteljske plače. In naše dične in veledične tovariši-ce. ki; so se do nedavna ponašale z napredtiostjo svojih očetov, dedov in pradedov, ali niso vredne, da bi jim človek privoščil poleg Slomškove zveze še zakonsko zvezo najmanj z baroni von — von — von X? V taki družbi je res mene strah in ne zaman, zalkaj ob bodočem koHčkaj neugodnem vetru se ti- vzor-značaji lahko še pridružijo zopet v naše vrste. In potem. moj dragi prijatelj, potem nas bo preveč — zares preveč — po številu namreč — ka^kor jiih je sedaj preveč pri koritu. Žalostna nam majka! Za danes Ti samo še puščam vpraisanje: Kaj je bolje, da ostaneva sama ali d nas bo preveč? Takih vzor-značajev čuvaj nas Bog! Da si mi vrlo zdrav! Tvoj Radovednež.