LEP DELOVNI JUBILEJ
1500 avtomatskih telefonskih central SATC 4-30
28. FEB. 1964
LETO III ŠT. 8.
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, Elektroniko in avtomatiko, kranj
KRANJ, 25. februarja — V montaži telefonskih central je delovni kolektiv, kjer so bili navzoči tudi zastopniki tovarne, PSO in ZZA — slavil pomembno zmago: ta dan so izgotovili avtomatsko telefonsko centralo, ki ima zaporedno številko 1500. Ob tej priliki je šef EE tov. Stane Štraus na kratko takole orisal pot v razvoju telefonije v Iskri:
Izdelava avtomatskih tele- trala tipa A/60 prek' 100 pri-fonskih central spada v so- ključkov. Leta 1955 in 1956 razmerno mlado vejo proiz- smo pričeli s proizvodnjo cen-vodnega pragrama »Iskre«, tral tipa ŽAT in F in s tem vendar so na tem področju omogočili tudi PTT in želez-doseženi znatni uspehi.	niči da modernizirata zveze
Montaža telefonskih cen- oz. omogočita nove priključ-tral je leta 1952 v skromnih ke. V isto obdobje spada tu-prostorih pričela svojo proiz- di izdelava hišnih central vodu jo ha področju avtomat- G/60 in D/60. ske telefonije. Kot prvi ižde- V naslednjih letih 1958 — tek in »prvenec« Iskre v pro- 1959 se je znatno: večal asor-izvodnji avtomatskih telefon- ’ timan izdelkov, ki šo telefon-r skih central je bila v letu skim centralam potrebni, V 1952 izdelana cerit-rala tipa to obdobje spada tudi iždela-SATC 1/10. Že leta 1953 je va telegrafske centrale za pobila izdelana nova avtomat- trébé PTT. ska telefonska centrala tipà' Mejnik na področju izdela-SATC 4/30, katerih smo do ve telefonskih central pred-danes izdelali 1500.	. stavlja leto 1959, kô jé; stekla-
proizvodnja javnih poštnih central s koordinatnimi sti-kalniki (Crossbar). V letih 1960 — 1962 se jè znatno'povečala proizvodnja telefonskih central, predvsem za potrebe PTT in JNA. V letu 1962 je bila izdelana prva, hišna avtomatska telefonska cen-• trala tipa 20/200 s koordinatnimi Stikalniki. V istem letu so bile izdelane - poštne cen-' trale S koordinatnimi stikalniki, ki delajo v mrežnih sku; pinah kot vozčlne, rajonske in končne centrale. Prav tako | se je za potrebe JŽ, izdelala centrala ŽAT s koordinatnimi stikalniki. Letos smo pričeli z izdelavo hišne centrale L /60, s koordinatnimi stikalniki kapacitete do 1000 in prek 1000 1 priključkov.
Z izdelavo telefonskih central, pa se je istočasno večal tudi asortiman v »Iskri« izdelanih sestavnih delov in elementov za centrale. Tako smo v letih 1953 •— 1955 z osvojitvijo izdelave različnih vrst vrtilnih ¡zbiralnikov in drugih sestavnih elementov povsem pokrili potrebe koračnih céntral, ki so bili prej uvoženi. V letu 1960 je, stekla' tudi proizvodni a - koordi na t-nega stikalnika in smo že V Iz leta v leto je na področ- Ietu 1961 povsem- pokrili po-ju proizvodnje avtomatske te- trebe ž doma izdelanimi sti-lefonije prihajalo vedno več kalniki. novih izdelkov, katerih proiz- S povečavo asortimana na' vodnja se je iz dneva v dan področju telefonijé, se je večala.	znatno dvignila tudi proižvod-
Leta 1954 se je serijskim nia, ki se je v dvanajstih le-mntralâm pridružila še nova tih povečala za 230 krat in
Kranj, 25. februarja — Med govorom ob jubilejni izdelavi 1500 avtomatske telefonske centrale -tipa SATC 4/30 v montaži telefonskih central
Še vedno preveč nez
V letu 1963 se je v tovarni Elektromehariika Kranj ponesrečilo skupno 225 delavcev. Na poti na delo in z dela pa se je ponesrečilo 78 delavčev, tako da so bile registrirane Skupno 303 nezgode. Zaradi, nezgod, ki sO- se' pripetile, v tovarni, je bilo izgubljeno 23/6 delovnih dni,' zaradi nezgod na poti pa 840 delovnih dni.
Statistika kaže, da so v letu 1963 nezgode pri delu številčno porasle (za 14 pri-
merov), dočim se je resnost nezgod zmanjšala. Zaradi tega je bilo izgubljeno 385 delovnih dni manj kot pa v letu 1962. Slična je tudi primerjava nesreč na poti rta delo in z dela. Številčno so tudi. te nezgode v porastu, (13 primerov), dočim je bilo izgubljeno 517 dni manj kdt prejšnje leto. Na- 1 nesrečo pri delu je bilo v letu 1963 izgubljeno povprečno 10,5 delovnih dni, v letu 1962 pa 13 delovnih dni; Tudi nesreče
Šef EE montaže telefonskih central tov. Stane ŠTRAUS govori o razvoju telefonije v Iskri
avtomatska telefonska cen-
(Dalje na 3. strani)
na poti so bile znatno lažje, saj je bilo v letu 1963 izgubljeno na 1 nesrečo 10,7 dni, dočim je v letu 1962 odpadlo na 1 nezgodo kar 20,8 dni. V lanskerti letu še je ponesrečil pri delu vsak 16. delavec, prav tako tudi v letu 1962.
Za številčni porast nesreč pr} delu je gotovo več vzrokov. Brez dvoma je imela odločilno vlogo sorazmerno velika fluktuaclja. Po podatkih kadrovskega oddelka je v lanskem letu vstopilo v tovarno 731 delavcev, 443 pa jih je ' izstopilo. Razumljivo
v začetku veliko manj spret-.n|3	ni, ne poznajo vseh nevarna-
«BI	s ti na njihovem delovnem
' ''' pjjl	mestu in se zaradi tega mno-
posebej^po
M '	-i---- r ■ 4-- ■ Iflfe -	-'3 cih in po stikalnih urah.
IS	Smola je v tem, da je do teh
I'	sprememb prišlo potem, ko
!	^sSilpI	Sfi	je bil izdelan proizvodni na-
piji t C	-	-1 črt za letošnje leto, kajti s
Ur'nikakor ne bomo’mOgti
•* *(yls8S' Ji	delka kranjske tovarne: in
verjetno bo moralo v danih ŠT .	mmmšmmm	pogojih priti 'do korenitih
:	sprememb, če hočemo, da
Tov. Franc	Pižent,	višji	strokovni	sodelavec ir	ZZA, ob	bo porabnikom naših dvota-
jubilejni	telefonski	centrali	tipa	SATC 4/30, ki	je dopri-	rifnih števcev na voljo do-
nesel močan delež pri razvijanju in konstrukciji telefon- voli “ teh fedelkov, skih central	-k-
Razstava elektronike v Parizu
C e si v Parizu: se moraš hočeš — nočeš sprijazniti z astronomskimi razdaljami. Ho dejstvo pa-, še prav posebej pride do izraza, če imaš namen v Parizu obiskati še kakšno razstavo:. Tega smo se zavedali ih. zato smo dan predi ogledom razstave elektronskih: sestavnih delov že zgodaj legli k počitku; da bi bili naslednji dan kar najbolje »na nogah«.
Razstavni prostori letošnjega VII. mednarodnega salona elektronskih sestavnih delov so v severnem delu mesta. Med seboj so povezani tako, da ti v sprejemni avli postrežejo s razstavnim katalogom in se lahko vpišeš na posebne kartončke;' na katerih zabeležiš katere panoge
te najbolj zanimajo. Na vsa-, kem koraku lahko dobiš kakršnekoli informacije. V tej. sprejemni avli se nahajajo poleg poštnega urada in menjalnice tudi celice za teleprinterske. in telefonske zveze;
Letošnjega salona se je udeležilo- kar 683 razstavijalcev sestavnih delov s področja elektronike, kar pomeni, da je kar najbolje, da si iz kataloga najprej poiščeš tiste proizvode, ki te najbolj zanimajo, sicer si že v naprej obsojen na brezplodno »romanje« do onemoglosti.
Glavni sestav . prikazanih proizvodov je bil takle: antene in pomožni materiali, elek-troakustične naprave, elektro-akustieni sestavni' deli; ohiš-
Pariz je mesta palač, velikih, arhitektonskih vrednot
ja (kondenzatorska in dr.}, polvodniki, VF tuljave, merilne naprave, releji, elektronke, stikala in stikalne naprave, varovalni elementi, napajalne- naprave, transformatorji in. dušilke za omrežne in tonske frekvence, spremenljivi in nastavljivi kondenzatorji, orodja in material za elektroniko, kondenzatorji in upori ter spojni materiali..
Proizvajalci uporov in kondenzatorjev zlasti' reklamirajo miniaturne izvedbe, kakovosti glede na temperaturne obsege in električne stalnosti ter velike količine, ki so jih zmožni proizvajati (LCC 500 tisoč kondenzatorjev na dan). Na polju polvodniške tehnike še vedno misliš, da si v džungli najrazličnejših izvedb, vsak favorizira svoje. Seveda so. tu tudi- veliki proizvajalci. kot TELEFÜNKEN,. SIEMENS, CSF — Compagnie .générale de télégraphie sans fil, PHILIPS, - SYLVANIA ki navsezadnje, tudi ITT,, kî lej veliko pomenijo, na tem. področju.
Pri spojnih elementih, kot so konektorji, razne priključne- letve- itd. je ist. leta v Šteto, opaziti stremljenje za miniaturizacija in-skrajno, zanesljivost kontaktov ter izredno-široko področje uporabnosti v- profesionalnih elektronskih napravah- ■ (TUCHEL, ,, HIRSCHMANN). Ogromno, je tudi, število, proizvajalcev;' ki nudijo,- sestavne dele in pod-sestave za televizijske sprejemnike: kot so- odklonski si-sitemi,, vrstični transformatorji, kanalniki in podobno.. Tudi na področju sprejemnih in oddajnih anten je zelo živahno in je izbira zares zelo velika. Seveda tudi niso zamudili priložnosti proizvajalci: s prikazovanjem kompletnih merilnih naprav in instrumentov za preizkušanje sestavnih delov, bodisi ;za uporabo v laboratorijih, pri razvoju ter v serijski proiz-. vodnji za manjše natančnosti (MARGONI,. PHILIPS, UNTTRON, ROCHAR. AEG, SIEMENS):. Firmi AUDAX in
Eden. izmed pogledov na. znameniti Louvre
PERLEES spet predstavljata precej bogato izbiro zvočnikov ih zvočnih: kombinacij za najbolj kvalitetne zvočne: reprodukcije.
Pri sestavnih delih za avtomatizacijo kot se releji in relejne kombinacije proizvajal pi spet zasledujejo, miniaturizacijo, tropikalizacijo in skrajne zanesljivost v delov®-njjr. Težko- je našteti tisoče; raznih, magnetnih, keramičnih, in drugih materialov,, ki-sodijo na področje sestavnih delov- v elektroniki, izbira je: zares velika, ¥ posebnem, prostoru je tudi razstava literature s področja elektronike,, s posebnim- poudarkom-na sestavne dele. Zanimivo, je, da med razstavljale! ni bilo. opazki vzhodnih proizvajalcev, kljub- tempi da vemo, da so tudi tam taki,, ki bi s svojimi kvalitStnimi Iz,, delki na. vsak način lahko nastopali na salonu. Prepričani smo. bili,, da bi, se. tudi
ISKRA z. marsikaterimi pro izvodom lahko ' pokazala, v Parizu.
Razstavljali so. v glavnem proizvajalci iz. Francije;, An, glifl& Amerike, in. Zahodne; Nemčije. Na samih razstavnih prostorih je bil®- vseško,-z! opaziti velik red; povsod so ti postregli z vsemi: po»-drobnimi informacijami in v večini primerov s kopic® skrbno izdelanih prospektov.
-Z. M,-
ŠE VEDNO PREVEC NEZGOD
(Nadaljevanje s: V. str.} j izvajanjem varnostnih predpisov, izpolnitvi tehnične in osebne zaščite ter tudi povečani brigi za varnost pri delit s strani posameznih vodilnih oseb v tovarni. Žal. pa je ta briga marsikje še nezadostna in bo potrebno kontrolo zaostriti.
Propagandna služba dela obračun
'Propagadna služba ima v, našem- — kot v, vseh drugih — podjetjih prav. svojski položaj. Tega ne trdimo samo zaradi tega., ker je namenjena. predstavljanju podjetju v javnosti in- tudi ne zaradi: tega, ker sredstva le- troši, ne pa tudi- otipljivo ustvarja, temveč predvsem zaradi tega, ker je tako, po kadrovski,, kot po organizacijski plati navezana. na dokaj samonikel- raz-voj. Zgledovanje: po vzorih drugod, ji te 'delno- pomagaj saj. se mora v naj večji meri prilagajati naši družben! ureditvi in še prav: posebej na? šim tržnim razmeram. Po-
sebno - težavo predstavljaj® ustrezni kadri za ekonomsko propagando in publiciteto. Čeprav s težavo; si je še nekako mogoče zagotoviti osnovne kadre za posamezne precej ozke dejavnosti — grafike,, fotografe, aranžerje, tehnike, novinarje in podobno — na izredne težave pa naletimo pri iskanju organizatorjev in idejnih nosilcev obsežnejših akcij, v katerih 'se združuje kopica specializiranih dejavnosti.
Preteklo let® jepredstsavlgaš. 1® za. propagandno službo, prvo sorazmerno, normali)® poslovno leto. O deiavnosti pro-
pagandne. službe v njem je 13. februarja tudi. obsežno razpravljal Upravni odbor podjetja. Prav zanimivo sr je ogledati nekaj, podatkov in osnovnih zakonitosti iz te razprave.
Na splošno lahko ugotovimo, da je znotraj podjetja lani pretežno, ugasnilo kriti-karstvo: glede prav vsega, česar se loti propagandna služba. To. je seveda predvsem poslediea določenih uspehov. Pobrskajmo med številkami!
Na področju komereialho-tehničnih publikacij, ki predstavljajo predpogoj za prodajo naših izdelkov je propagandna služba lani izdelala 107 srbohrvaških in 35 angleških osnovnih prospektov v skupni nakladi: 540:000 izvodov, 2 kataloga, 1 Elektrotehniški priročnik v nakladi 10 000 izvodov, številne manj-
še publikacije im začela, redno, pošiljati, kompletne kataloge prospektov na 780 naslovov v državic V del« je še petjezič-na informativna publikacija ® podj.etju: ter- 1600- nadaljnjih katalogov, na ime; Žal moramo ugotoviti, da izredno pomanjkanje kadra v propagandni službi povzroča prav v zadnjih mesecih nevarne,-zaostanke pri izdajanju prospektov, kr zajemaj® sedaj že: več deset izdaj;- zato bo treba, v tej dejavnosti zaposliti še: vsaj dva elektrotehnika in d® polnitii osebje za grafično obdelavo publikacij.
Prve vidnejše uspehe: je dosegla v zadnjem letu tud! novinarska. dejavnost. Izšlo je 13- izdaj Informacij za. tisk, ki jih je hkrati1 s prek 1200-fotografijami prejemalo 152. redakcij v vsej državi-. Izvedi
li so tri velike novinarske
konference odprtega tipa, izvršili 30 obsežnih obdelav posameznih problematik za razne tuje novinarje, napisali 287 člankov raznim redakcijam v skupnem obsegu 574 strani in z 211 fotografijami ter izdali 3 številke Tehniških poročil Iskre.
Na področju sejmov in razstav je propagandna služba pripravila in uredila 930 m2 na, treh velikih sejmih, nadaljnjih 217 m2' na štirih malih sejmih, pripravite osem- razstav, uredila 20 velikih izložb- in izvršila nekaj deset "aranžma-np» prostorov. To; je ena izmed najbolje vpeljanih, de? javnosti;
Neposredne propagandne akcije, v, obliki- oglasov, propagandnih oddaj v radiu in. televiziji- ter podobnov s® bile zaradi pomanjkanja ustreza®
nro L-.o ^ ra. in- ono/iofor?. l/nnji la.
Priprave za II. zimsko - športne igre napredujejo
Sindikalni odbor ¡podjetja ISKRA je poveril organizacijo in izvedbo letošnjih zimskošportnih iger sindikalni podružnici ¡kranjske ISKRE.
Kljub ¡zaskrbljujočim snežnim razmeram v naših planinah so Kranjčani optimisti. Saj je bilo -na Krvavcu še vsako leto ob konca marca dovolj snega, zato bo tudi letos!
Da pa ne bo ob arovozapad-ilem snegu nihče presenečen, so se že pred 14 dnevi lotili potrebnih priprav. Ustanovljena sta bila organizacijski in tekmovalni odbor, posameznim tovarišem pa so bile razdeljene-, zadolžitve, ki naj zagotovijo nemoten in uspešen potek tako množične prireditve. Med drugim je organizacijski odbor izdelal propozicije -— -¡razpis in pravila tekmovanja, ki jih je ¡poslal sindikalnim podružnicam vseh Iskrinih delovnih kolektivov. V želji, da seznanimo z njihovo vsebino širši krog njihovih članov, se je organizator odločil, da važnejše izvlečke propozicij in •razpisa objavi tudi v našem časopisu.
PROPOZICIJE
' za tekmovanja na TI. zimskošportnih igrah podjetja ISKRA, dne 29. III. 1964 na Krvavcu.
1.	Glede na dane pogoje ¡obsega letošnji program -športnih iger ¡naslednji tekmovalni (disciplini:
—	vdlcšlallom
—	biafflhwi na SSfcm
2.	Udeleženci tekmovanja 'se lahko prijavijo \v ¡naslednje tekmovalne razrede:
’ Veleslalom
Tekmovalni razred I: V tem razredu tekmujejo ¡tekmovalci, ki so oziroma so ¡bili po 1.1.3®® registrirani kot aktivni ¡tekmovalci;
tekmovalni razred II: zajema tekmovalce, ki d® I. ja-
nuarja 1964 še niso dopolnili 35 let;
tekmovalni razred lil: zajema tekmovalce, ki so 1. januarja 1964 dopolnili 35 let;
ženski razred: v tem ¡razredu tekmujejo tekmovalke ne glede na starost;
biatlon: v tej disciplini nastopajo patrole s tremi Slani ne glede na Starost, ¡toda brez ¡reprezentantov.
3.	Tekmovanja se lahko udeležijo samo člani delovnih kolektivov podjetja, štipendisti podjetja ISKRA 'ter dijaki Pš ,in Tš -Iskre, ki bodo svojo udeležbo prijavili do 15. III. 1964 sindikalni podružnici tovarne ISKRA KRANJ organizacijskemu odboru II. zimško-športnih iger ISKRE.
4.	Rezultati tekmovanja se ocenjujejo posamezno v okviru tekmovalnih disciplin ¡tekmovalnega razreda ter ekipno. Za ekipno uvrstitev se šteje čas:
—	treh tekmovalcev razreda M*
—	dveh tekmovalcev tekmovalnega razreda III,
—	ene tekmovalke ženskega tekmovalnega ražreda
—	jim moštvo biatlona.
5.	V kolikor vodstvo tekmovanja ugotovi, da tekmovalec ne tekmuje y ustreznem razredu ¡glede na proipo-zicije tekmovanja, ga lahko diskvalificira. Ža pravilno •uvrstitev tekmovalcev v tekmovalne razrede je odgovoren vodja vsake tekmovalne ekipe.
'6. 'Tekmovalka tekmujejo «a ¡lastno odgovornost. Prireditelj ime prevzema nobene odgovornosti ' za morebitne poškodbe s trajhejšumi posledicami.
"7. Podrobna ¡določila ® ¡organizaciji in poteku tekmovanja so 'objavljena v razpisu.
‘Skupina ISKRAŠEV — jamarjev iz Sežane po vrnitvi iz jame
Jamarji v Sež
Že lani smo nekajkrat za-, pisali v našem listu, *da imajo v Sežani marljiv jamarski klub, katerega pretežni del članstva ¡izvira iz vrst ‘delovnega kolektiva maše ■»postojanke« v Sežani. Pred nedavnim so se 'sežanski jamarji ¡zbrali na svoj redni letni ¡občni Zbor, da bi se tam ¡podrobno pogovorili o delu v minulem letu in ¡sprejeli nove naloge.
¡Med najpomembnejše ak: čije sežanskih jamarjev prav gotovo sodi ureditev že daleč naokrog poznane podzemske jame Vilerrica, katero so 's požrtvovalnim in neutrudljivim delom usposo- 8 9
8.	Organizator tekmovanja si pridržuje ¡pravico, da spremeni čas ¡in kraj tekmovanja, če bodo to zahtevale dediščine. O jem pa morajo biti pravočasno obveščeni ■vsi prizadeti.
9.	Organizator zavaruje ¡pri ©OZ za 'dan tekmovanja (29. ITI. 1964;) »vse nastopajoče tekmovalce,
¡Organizacijski odbor
bili, da so jo ob proslavi katerega je jama Vilenica zdaj dneva mladosti ¡mladine zdru- dolga 06 metrov in globok« žene Iskre, 19. maja lami pre- 186 metrov. S tem so že podali prometu. To je bilo .tež znano jamo spoznali še glob-ko delo, za katerega ¡jamarji, ilje, a obljubili ¡so, da bodo vsekakor zaslužijo vso po- svojo . dejavnost še madalje-hvalo.	' vali, saj je v Okolici Sežane
Letos so se sredi januarja še veliko priložnosti za us-znova zatekli v jamo Mileni- pesno in zanimivo jamarsko Ca in z uspehom odkrili še udejstvovanje, katerega ,plo-enega izmed njenih žarnimi- davi gredo v korist -našemu vih podaljškov,, tako imeno- turizmu, vani Fabrisov rov, ¡na račun	Koj ;
Lep delovni jubilej
(Nadaljevanje s 1 str.)) predstavlja danes četrtino 'Celotnega bruto produkta kranjske, tovarne.
Iz leta tv leto se je zaradi izboljšav, novih proizvodnih postopkov in s priučenostjo delavcev dvignila tudi storilnost, saj se je v primerjavi z ■vrednostjo izdelanih 'tel. ¡central povečalo število zaposlenih samo za '6® krat ((od 39 v letu 1952, na 258 ¡oseb »v letu 1964;).
Ob koncu se je šef EE zahvalil vsem, ki so ¡pripomogli s svojim delom, da danes ¡lahko slavimo tako lep delovni jubilej.
'Ob -zaključku sta prejela direktor Blektromehanike ing. Danilo Dolgan in šef ‘proizvodnega sektorja ing, Alojz Grčar' — po en spominski album iz področja telefonije.
Tov. direktor se je -v imenu obeh zahvalil za pozornost in »v nadaljnjih besedah prikazal navzočim, ¡nujnost hitrejšega ¡izdelovanja telefonskih central. Z dograditvijo nove tovarne v Kranju bo dana ¡možnost za*nagel porast ¡proizvodnje, kjer naj pripomorejo k zadovoljivim uspehom ' tudi vsi člani montaže telefonskih central.
ABC
skromen pastorek. Spomladi in proti koncu leta sta ¡tekli dve srednje veliki -akciji za projektorje K'O-6, v tretjem in' četrtem »četrtletju pa še akcije za usmemiške naprave, ■radijske sprejemnike in »gramofone, posebej pa za merilno tehniko. ¡Hkrati smo začeli po vsej državi v največ-jih listih ¡objavljati serijo »znamk« z značko m sloganom iradidja-kvaliteta, ki jih je do konca leta ¡izšlo prek 80,000.009 izvodov. Sicer pa zajemajo ¡neposredne propagandne akcije v preteklem letu prek ‘500 prikazovanj telopa z značko podjetja v ljubljanski televiziji, 21 prikazovanj TV-filmov, izdelava dveh TV-filmov, soudeležba v akcijah drugih oglaševalcev, prenos iz Planice 1963. V radiu smo slišali Skromnih 47 propagandnih ”obiav (Liub-
Ijana, 'Sarajevo, Titograd;). V Strokovnih revijah in ¡publikacijah 'smo Objavili ¡104 ¡komercialne »¿lase, v 39 splošnih listih in revijah pa 248. K temu moramo prišteti še 52 oglasov v publikacijah za' ¡inozemstvo 'Zavoda za privrednu propagandu u iiiostranstvu v Beogradu.
¡Posebno skupino tvorijo splošne propagandne akcije. Sem sodi 100 svetlobnih značk, ki so jih ¡prejeli trgovski ¡lokali naših partnerjev (82) ter naše ligovine, pa razdeljenih '40.000 pdlistirol značk in 4.400 polistirol slušalk, kovinske značke ¡in ¡namizne zastavice, ¡prek 9000 koledarjev, T4 propagandnih ploskev na športnih objektih, ¡1859 propagandnih daril za ZTO in
15.000	propagandnih telefonskih imenikovimemorandu-mov.
- ¡Larfi je ISbra posndla 20- in irO-mmutni propagandni dokumentarni color ¡film o Iskri ¿a- 35 in 16 »m s sth-hronizadijo v srbohrvaščino, ruščino, angleščino ter 16 mm instruktažni film • EM. ¡Foto oddelek je v istem ¡času ¡izdelal za domače potrebe *835 tehničnih posnetkov v žnro-beE in color tehniki ter ¡iz delal 5(692 fetopovečav s prek 280 mP površine. Hkrati ' je propagandna služba tudi «réjala in vzdrževala ffiotoarimv podjetja ‘s '5(263 ■evidentiranimi in_ nekaj tisoč arhiviranimi posnetki.
ÍFreceJjseaa obseg je zajela ¡tudi «služnostna dejavnost drugim enotam v podjetju, na katero odpade okrog .25 odst. delovnega časa v propagandni službi. Sem sodi 254 naročil za posredovanje tiska s 'skupno naklado 3,340.000 iz-
vodov, prek 2000 naročil za razmnoževalna dela s skupna .naklado ¡prek 1/000:000 azvo-(dov„ 1037 tehničnih foto posnetkov v črnoJbeli in color ¡tehniki ter delno diapozitivov, pa 8(751 ¡foto povečav, številna (Oblikovanja poslovnih ¡prostorov in dopolnilna ■dejavnost pri oblikovanju ■embalaže raznih izdelkov.
Wsi iti podatki, M Izvirajo ■iz poročila Upravnemu odboru še niso dokončni ter jih bo mogoče dopolniti šele po dokončanem obračuna »vseh delovnih nalogov iz preteklega leta.
»6e -Skušamo ¡oceniti dejavnost propagandne službe v preteklem letu, moramo ugotoviti zadovoljivo konsolidacijo na področju sejmov in" komercialno-tehničnih pifbli-kacij. žal, je bila 'oglasna ¡in
podobna dejavnost mnogo prešibka. V publicistični dg-javnosti se je čutilo predvsem pomanjkanje globljega koncepta in večjih zmogljivosti, vse skupaj pa je sprem» Ijalo še pomanjkanje prevajalske dejavnosti, ki pred-' stavi j a pereč problem tudi v, ostalih službah podjetja.
Analiza kaže, da je uspeš» nejše delo propagandne službe zavirala vrsta vplivov ¡Navedemo naj predvsem hudo pomanjkanje ¡izkušenega osebja za kompleksno vsebin» sko in organizacijsko formi» ■ranje propagandnih ¡akcij, po» ■manjkanje izkušenega oseb» ja za novinarsko dejavnost ter za izvajanje akcij prek ■oglasov, radia in televizije,-K temu 'hhoramo prišteti še pomanjkanje sredstev za ne»; posredne propagandne atrije, predvsem prek oglasov.
Mladina išče izboljšave pri delu
Med kriteriji, po katerih ocenjujejo uspehe mladincev v tekmovanju za večjo storilnost, je tudi dajanje predlogov za izboljšave pri delu. S tem v zvezi smo za današnjo številko zapisali nekaj o mladincih in mladinkah iz obratov v Šentjerneju in Žužemberku, ki so v dosedanjem tekmovanju prispevali že vrsto koristnih predlogov za izboljšave pri delu.
Najprej srečanje s pred-kalkulantom v Šentjerneju, Darinom Grgovičem! Rešem, prizadeven in marljiv mladinec, venomer nekaj snuje in išče. In ne zaman! Doslej, je tekmovalni komisiji prijavil . že sedem predlogov, ki jih bodo lahko s pridom uporabili pri delu, a kot je zaupal v razgovoru, jih »ima na zalogi« še več. S svojimi predlogi za izboljšave je segel na različna področja, od tehnološkega poštopka do embali-ranja izdelkov.
Darine Grgovič je predlagal spremembo trdote materiala za izdelavo drsnikov pri potenciometrih P5. Ker je bila dosedaj trdota materiala prevelika, je bilo precej izmeta. Poskusi s trdenjem materiala na različnih temperaturah bodo našli najustreznejšo kvaliteto in tako zaradi neustreznih drsnikov ne bo več toliko izmetnih potenciometrov.
S posebno kartonasto cevčico je zaščitil kontakte pa' stikalih, ki so se doslej pri
transportu radi razmajali in zato kvaliteta potenciometrov ni bila najboljša. Za popravila raznih orodij, kar opravljajo v tovarni v Ljubljani, je predlagal, naj bi jih tehnolog ali orodjar temeljito pregledala, preden bi z Linhartove ceste priš'a nazaj
Darine Grgovič
Mladinec Peter Luštek pri svojem delu
v Šentjernej. Tako bi se ne dogodilo več, da bi orodje prišlo nazaj pomanjkljivo popravljeno. Pri kovičenju drsnih obročkov za potenciometre P5 je bilo treba dose-' danje orodje trikrat zavrteti, da je bila zahtevana delovna operacija opravljena. Darine Grgovič je orodje tako priredil, da lahko to operacijo opravijo s- samo eniin pritiskom. Nadalje je ¡predlagal, naj bi vhodna kontrola sestavne dele potenciometra rès temeljito pregledala, preden le-ti pridejo na proizvodni Jrak. Na ta način bodo .kvalitetni deli zmanjšali izmet. Končno je pa dal še prédlog za spremembo oblike, drsnika,, ker sedanji. ni naj- Merilni tehnik Jože Kotar bolj Ustrezen, pîav' tako pa. tudi to, naj bi inventurna komisija vsaj na tri mesece pregledala, če vsa’ osnovna sredstva še nosijo inventurne tablice.
Merilni tehnik Jože Kotar ' e imel doslej pri svojem čelu težave s komoro za • ago. Le-ta je bila slabo izdelana in je puščala. Zaradi te pomanjkljivosti je bilo po tleh vedno vse mokro, da pa bi lahko opravil meritve v potrebni 100% vlagi, je mo-"al dodajati vodo v komoro.
Predlagal je izdelavo preprostega odtočnega žleba. Po tleh ni več mokro, vlaga v komori pa. omogoča kvalitetno merjenje;
Peter Luštek je tehnolog;	T.	.	,	,	„	.	.
Doslej je dal dva predloga	Kontrolorka	Martina	Županova
ža izboljšave, in sicer;, delav-, ka je morala doslej pri	.
stroju (avtomatu) za sekanje žice, če na primer nož. ni od--sekal žice, z utrudljivim gi-	;
bom roke . žico. odsekati.
Peter Luštek je to odpravil tako, da z dodatnim stikalom zdaj delavka lahko avtomat prisili, da nož odseka, žico, če se morda ta kdaj »skuja«.
Zdaj je tudi izmeta mani. predvsem pa delo pri tem ni več tako utrudljivo.
Merjenja pokažejo, da ha «rimer ’ ta ali oni izdelek ne ustreza predpisanim tolerân-(Dalje ha 8. str.)
radia in televizije, , pa pomanjkanje zmogljive službe za konjunkturo in analizo tržišča v podjetju, ki bi morala pripravljati za propagandno službo osnovne podatke za planiranje propagandnih akcij. še vedno izdatno šepa dotok podatkov o dejavnosti in uspehih podjetja iz skoraj vseh služb, na uspešnost dela pa vplivajo tudi ostala nerazčiščena organizacijska vprašanja.
Glede na to, da predvideva delovni načrt- propagandne službe za letos izdatno povečanje in izpopolnitev dejavnosti, čeprav je žal odstotek bruttp produkta podjetja, ki ga odvajamo za propagandne namene letos nižji kot lani (1), bo treba nujno izvesti vrsto ukrepov, ki bodo omogočali gospodarno in učinkovito porabo sredstev za eko-
nomsko propagando in publiciteto.
Letni načrt dela predvideva predvsem bistveno povečanje obsega dejavnosti na področju publicistike in pa nekajkratno razširitev neposrednih propagandnih akcij. To pa zahteva izločitev novinarske in oglasne dejavnosti v poseben biro v okviru propagandne službe in seveda pujno rešitev na to vezanih kadrovskih problemov.
Hkrati bo treba še poglobiti sodelovanje vseh služb v podjetju s propagandno službo in to delno prek zadovo-ljivejšega dotoka informacij, delno pa prek obsežnejšega sodelovanja strokovnjakov v številnih komisijah, ki pripravljajo posamezne večje propagandne akcije.
Kolektiv propagandne sluz- ■ be, ki je v pičlih dveh letih, zrasel iz skromnega zametka^ v dobro delujočo celoto, prevzema letos izdatno povečane in še odgovornejše naloge. Čeprav dela v docela g nemogočih in razpadajočih prostorih, čeprav se bori z izrednimi notranjimi .in zunanjimi težavami, povrh -pa mnogokrat še z nerazumevanjem, upa, da bo tudi v tem letu izpolnil zaupanje, ki mu ga z izdatnimi sredstvi in pooblastili poverja vse podjetje.
Zahteve, ki jih postavlja ta kolektiv pred ustrezne službe in organe v podjetju, so skrbno .premišljene in nujne. Zato bo prav, če jim bomo j’ letošnjem letu posvečali več pozornosti in razumevanja.
mt Mladinka Rezka Ivanuš
Koristni predlogi v Žužemberku
Medtem ko so se v našem obratu v Šentjerneju s številnimi predlogi za izboljšave pri delu izkazali, tako mladinke kot tudi'mladinci, sta
jli <uiica Koren
za sedaj v obratu v Žužemberku prvi le dve mladinki. Tud} ti dve smo obiskali> da bi nam kaj več povedali o svojih prizadevanjih; da bi v tekmovanju za dvig storilnosti dosegli - kar najboljše .rezultate in j tako pripomogle k boljšemu uspehu svoje-matične tovarne.
Najprej smo »Zaslišali« metalizerko Jožico Fabijan. Le-ta nam je povedala, da • pri proizvodnji keramičnih kondenzatorjev uporabljajo dve vrsti laka in sicer enega za kolute, drugega za keramične cevke,.; Doslej ,se je pogostokrat zgodilo, da je. pri naglici, s. katero visoko Postavljeni plan priganja de-'
da se je doslej pri svojem delu preveč ubadala s tem, da je odlagala in znova po-. prijemala kolofoni j o, potrebno pri spajkanju. Premišljevala je, kako bi si delo olajšala in slednjič »pogrun-tala«, da je najbolje če kolofoni j o pogreje in s tem zmehča in si jo tako prilepi' na kazalec. Poskus se je dobro izkazal in zdaj ji gre. delo veliko hitreje od rok, saj kolofoni j o z lahnim upogibom prsta pritiska tja, kjer spajka, ne da bi jo bilo treba odlagati s spet jemati v roke. Vsekakor droben, a umesten predlog, ki ga zdaj poleg Danice uporablja že tu-di vrsta drugih delavk, ki tako precej prihranijo na času.
Tudi Jožica m Danica menita, da s tema dvema predlogoma v času ' tekmovanja še nista povedali zadnjih besed in, da bosta še naprej premišljevali kako bi več, hitreje; in bolje napravili na svojih delovnih mestih, kjer prav. gotovo nista med zadnjimi.^
Visoko priznanje
K članku »Lep delovni jubilej« na 1. strani: direktor Eektromehanike ing. Danilo Dolga in šef proizvodnega sektorja ing. Alojz Grčar sta prejela spominske albume
Predvsem : varnost pri delu
V okviru odseka za HTV Elektromehanike Kranj je bilo v preteklem letu na novo odprto delovno mesto »kontrolorja« elektrbinštala-cij, strojev in naprav. Kontrolor^ je v tem kratkem obdobju (od 15. julija) opravil na področju zaščite proti .električnim udarom |nasled-njedblo: ’
skupno je bilo preglodanih 6 f2 strojev, na katerih je' bilo odkritih in odpravljenih 151 raznih električnih napak,
' ki Sp bile večji 'del na izbral cijah električnih vodnikov. Pri splošnih pregledih elek-
tričnih inštalacij je bilo odkritih 80 napak, ki so predstavljale večje ali' manjše nevarnosti dotika z električnim tokom, nevarnost eksplozije ali požara. Na zahtevo kontrolorja je bilo opravljenih več novih izvedb na mestih, . ki so' predstavljala nevarna žarišča za ■ požar ali pa izpada, električne energije Izvršena je bila predelava litoželezne• razdelilne baterije, v gaiyaiiiki,._ katera je predstavljala stalno nevarnost in možnost izpada električne energije' v tovarni.
0 racionalizacijah v Pržanu
Jiuilui f .i I j L; II
lavke, prišlo do zamenjave teh dveh lakov in zaradi tega seveda tudi do izmeta, oz. poplavila napačno lakiranih polizdelkov. Jožica je zato predlagala, naj bi steklenice, V katerih hranijo omenjena laka, jasno in dovolj vidno označili in tako pač ne bi več moglo priti jdo zamenjave. Torej predlog organizacij? skega značaja, ki pa bo vendarle preprečil nadaljhe pomote.
Pri Danici Koren, ki dela Pri spajkaniu smo izvedeli,
ing. Peter Vencelj
Med letošnjimi Prešernovimi nagrajenci, ki jim je Univerza v Ljubljani podelila za svoja dip}omska dela Prešernovo nagrado, je bil tudi štipendist našega podjetja Peter Vencelj, inženir fizike, ki je prejel priznanje za svoje teoretično diplomsko delo »Maxwellski plin kot model' nevtronskega moderatorja«.
Peter Vencelj je zaposlen v Zavodu za avtomatizacijo in dela v razvojnem oddelku za polprevodnike. V družini ni edini, ki je prejel to nagrado. Pred njim je lansko leto njegova sestra Marija, inženir matematike, dobila enako priznanje za delo iz matematike. V Iskri je zaposlen že dolga leta tudi njegov oče, skladiščnik v Šolskem centim, in brat Tone, elektrotehnik, ki dela v montaži električnih' števcev.
K visokemu priznanju na-še iskrene čestitke!
Zadnjič me je tovariš iz neke ljubljanske enote pobaral: »Ti, kaj pri nas samo v kranjski tovarni — fabri-ciramo — racionalizatbrje?« V zadregi nisem vedel, kaj bi mu odgovoril. Priznam, da me je ob tern vprašanju malce vest zapekla, kajti...
No, skratka, brž naslednje dni sem se napotil v tovarno za elektrotehniko in avtomatiko v Pržanu — k sreči ne zaman. Postregli so mi. s podatki, ki jih navajam v spodnjem sestavku. S tem bom dal odgovor tudi tovarišu, ki rje pravzaprav postavil zanimivo vprašanje, kateremu bi bilo že prej treba najti pravi odgovor.
Tovariši iz Pržana, o katerih pišem te vrstice, ña j mi oprostijo, če sem morda za-' menjal kronološki vrstni red, po katerem so prijavljali svoje' racionalizacije. Začeti je pač treba z nekom, prav tako z nekom zaključiti. Namen sestavka je, javno prikazati zasluge slehernega izmed njih Torej k stvari!
Anton Jež, galvanizerski moster, se je i\.a tihem dolga leta hudoval nad prstnimi
odtisi na polizdelkih po pocinkanju, Le-ti prav gotovo niso pripomogli k boljšemu videzu izdelkov. Razmišljal je in tuhtal, dokler,se mu ni-posrečil nov in uspešen postopek v površinski zaščiti izdelkov po cinkanju. Po novem postopku na izdelkih ni več nadležnih prstnih odtisov, le-ti so bolje zaščiteni zoper korozijo, olajšano pa je tudi naknadno spajkanje, pri katerem niso več potrebna spaj-kalna vodka in druga sredstva. S tem je vsekakor izboljšal kvaliteto in olajšal rokovanje ,š polizdelki, zlasti šasijami za radijske sprejemnike. Številke so pokazale, da na ta način prihranek po postopku Antona Ježa znaša letno nad 580.000 din in »posledica« — za racionalizacijo nagrada 60.000 din.
Karel Vozelj, ključavničar in urejevalec strojev v obratu y Višnji; gori Je s svojo »pogruntacijo« prihranil okrog 300.000 din. Dovolj mu je- bilo namreč zamudnega »smukanja« izolacije z žic, zato je izdelal posebne .klešče, s katerimi izolacijo brez (Dalje na 8. strani 1
Zamenjani so bili električni vodi, ki so napajali usmernike v galvaniki, ki so bili v NG izvedbi prosto ležeči v lesenem jašku in ' šb predstavljali- stalno nevarnost'po* žara.
Obnovljena j.e. .bila'električna, inštalacija za razsvetljavo v skladišču MRS, katera Je-' zaradi žarnic z žariinitni .nitkami prédstavljala n'evamost požara; zaradi močnih žarnic in lesene konstrukcije. -
v podzemskem skladišču;: nasproti vratarja, je bila odstranjena provizorična inštalacija za razsvetljavo, katera je prav tako predslavija'a stalno nevarnost. Izdelana je 'bila' Inštalacija v pline tesni izvedbi. V obračunskem centru šo bile izvršene .meritve, flourescenčnih armatur v le- -sonem ‘stropu. Te meritve sb. pokazale, da . obstaja nevarnost samovžiga v lesenih • armaturah. Zadevne ‘ugotovitve je HTV posredovala merodajnim forumom v cilju, da se to stanje odpravi.
Prav tako so bile izvršene meritve vseh tovarniških ozemljitev. Poleg navedenih del, katere je opravljal e!ek-tro-kontrolor, pa je sjalno spremljal in kontrolira! vsa tekoča remontna dela, ki so bila opravljena po posameznih' delavnicah ali pa v sami élek tro- delavnici.
Navedeni rezultati kažejo, da je bilo delovno mesto elektrokontrolorja pri HTV potrebno. — Misel, da je varnost pri delu prva in nujna skrb, ki v drugem smislu pomeni preventivo, je kranjsko HTV realiziralo v kontrolorju, ki bb z vestnim delom (brez kompromisov!) lahko pripomogel k zmanjšanju nesreč na delovnem mestu, obvaroval delovne ljudi pred invalidnostjo ali celo smrtjo — .podjetju pa prihranil marsikatero skrb in težke denarje.
ABC
Gasepis naj smelo posega v gospodarska in družbeno-po itična dogajanja »Iskre«
Da bi naš tednik »Iskra« služil kot informator in mobilizator, je bilo uredništvo mnenja, da je prav, če se dvakrat letno pomeni o nalogi časopisa tudi s predstavniki samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij.
Sestanku, ki je bil v ponedeljek, 17.2.1964 ob 13. uri v sejni dvorani Elektromehanike v Kranju, so prisostvovali tovariši: Vlado Sodin, Anton Lovko, ing. Tone Nedog, ing. Franc Jan, Franc Dolenc, Viktor Korošec, Janez Šilc, Vili Planinšek ter člani uredniškega odbora: Pavle Gantar, Janko Čolnar, dr. Jože Gogala, Nande Orehek, Beno Dežman, Milan Štok, Jože Marjek in Igor Slavec.
V	uvodu je glavni urednik bodo vse razlike ¡n problemi časopisa poudaril pomen tega s široko obravnavo lažje iz-sestanka ter v kratkem na- ravnali.
vedel razloge za to srečanje.
Uredniški odbor je namreč Tov. Dolenc: poslal poročilo o svojem delu — Mladina se je v časopi-in delovanju v 1. 1963 uprav- su zato tako redko oglašala, nemu odboru podjetja (po- ker nima rutine v pisanju, ročilo smo objavili y letošnji — O samem tekmovanju št. 5 glasila z dne 7.2.1964), pa bo odslej več člankov, obenem pa smo naprosili Tov. Korošec: vodstva družbeno političnih — O 42-umem tedniku se organizacij podjetja, da dajo zelo malo piše, čeprav je to kritično oceno časopisa. Kri- bistven element tekmovanja tične pripombe smo dobili in mladine. Ugotavljam, da koso bile tako osnova za naš misije za skrajšani delovfii razgovor.	čas malo ali skoraj nič ne
V	razpravi, ki je sledila, delajo na tem, zato naši proso posamezni tovariši izrazili izvajalci malo vedo o tem naslednja mnenja in kritične važnem problemu, pripombe:
Tov. ing. Jan:
To je bilo 14. januarja 1.1, In tega mi ni pripovedoval prijatelj, ki je spil preveč ritoznojčana, kot je bil to primer pri tov. Borovcu (glej »Neverjetna zgodba,« »Iskra«, št. 3 z dne 25. I. 1964), pač pa se je to resnično zgodilo v neki tovarni velikega podjetja.
Tudi v to tovarno sta prišla dva »nebodijihtreba« iz neke centralne inventurne komisije, ki sta bila tako »firbčna«, da sta ovohala vsa skladišča, primerjala neke papirje s knjižbami in zopet štela, tehtala, primerjala in prišla do nekih nerazumljivih plusov in minusov. In ko sta hotela vedeti kaj in kako je s temi viški in manjki, so bili prizadeti zelo nejevoljni nad takšnimi ¿poizvedovanji in
Resnica zgodba
vmešavanji v njihove »notranje« zadeve.
»Kar je, je!« sta dobila odgovor. »Saj nismo ničesar odnesli domov in najbrž ničesar prinesli od doma v skladišče, in končno je letna inventura za to, da izravna razlike, če pa primerjate promet z razlikami vidite, kako smo krasno poslovali; procent odstopanja je tako minimalen ...« Tako so se približno glasili odgovori.
Na koncu so prizadeti, da bi podprli svoje nazore, še pripomnili, da je treba življenjsko gledati na materialno in skladiščno poslovanje, da je tudi poštenje nekaj vredno iu da le-tega pri njih ne manjka. In malo je manjkalo, da jim ni uspelo prepričati teh sitnežev, da imajo res prav in da so predpise ustvarili birokrati za birokrate.
Malo pred 14. uro je nenadoma šinilo v glavo tema prišlecema, da bi še na hitrico pregledala blagajniško poslovanje.
Ko se je blagajna odprla, sta dognala, da od 31. decembra 1963. do 14. januarja 1964. ni bil knjižen niti en gotovinski poslovni dohodek, četudi je bilo v tem razdobju 66 gotovinskih operacij (19 pr©-jèmkov in 47 izplačil) z dokajšnjim gotovinskim prometom. Odgovor na ustrezno vprašanje se glasi: »Nismo utegnili; imeli smo nujnejše opravke!«
Ko se je preštela gotovina v blagajni, je bilo treba sešteti vplačilne in izplačilne listine, da bi se dognal saldo blagajne po dokumentih in ta primerjal z najdeno gotovino. Tedaj so se začele čudne vaje: odpirali so se vsi mogoči predali blagajne in pisalne mize, obračali in premetavali različni ustrezni in neustrezni papirji, odpirale različne ovojnice ipd. in vlekle na beli dan listine, ki so in niso v zvezi z blagajniškim poslovanjem.
Bežen vpogled v plačilne, sezname: kdor je hotel s svojim podpisom potrditi prejem osebnih dohodkov — prav, »če ne, je bilo izplačilo opravljeno tudi brez te formalnosti. Lahko bi tudi Péter prevzemal Pavlove osebne dohodke — živ krst ga verjetno ne bi vprašal, ali ima za to predpisano pooblastilo. Na vprašanje, kaj bi storila, če bi nekdo zanikal prejem denarja in ga še enkrat zahteval, je blagajničarka začudeno odgovorila: »Saj to je nemogoče; pri nas so vsi pošteni im kaj takega se sploh ne more zgoditi ... «
V blagajni je vedno dosti gotovine im še blagajniški maksimum pogosto prekoračuje. Na vprašanje, čemu takšno ravnanje z gotovino, je sledil odgovor: »Banka je daleč in se ne izplača sproti in za vsako malenkost- dvigniti denar.« In tako dalje, in tako dalje ....
Tako se je poslovalo v neki tovarni velikega podjetja v 1963. letu našega štetja.	f'	Borko
Tov, Lovko:
—	Mislim, da je 'v našem časopisu odmerjeno preveč prostora sklepom organov samoupravljanja, zato predlagam, da odslej časopis objavlja samo najvažnejše sklepe, take, ki zanimajo celoten kolektiv.
—	V rubriki »Pisma bralcev« bi bilo zaželeno, da se člani kolektiva pogosto oglašajo.
—	Premalo je člankov v zveri s tekmovanjem mladine; tudi mladina je premalo seznanjena o tem tekmovanju. /
—	časopis naj se v večji meri ukvarja s problematiko skrajšanega delovnega časa.
—	časopis naj odkrito in konkretno -nastopa proti vsem nepravilnostim v podjetju.
Tov. Korošec:
—	Da bi odpravili pomanjkljivosti pri obveščanju mladine o problemih mladine v podjetju, je mladinska organizacija sklenila ustanoviti samostojno dopisniško grupo zaradi sodelovanja s časopisom. Ugotavljamo namreč,' da je mladina premalo seznanjena o akciji tekmovanja.
—	Objavljanje ostalih gospodarskih problemov v našem tedniku je rila oprezno (preveč!); obravnava bi morala biti javna (Naprave). Tudi problematika kadrov (Sežana) bi morala najti mesto v časopisu, skratka: želimo odkrito obravnavo problemov (tudi razvoja Iskre), ker menimo, da se
—	časopis naj svojo vlogo informatorja razširi in obravnava širšo problematiko podjetja.
—	Treba je povečati število kvalitetnih dopisnikov.
—	Za objavljanje prispevkov je treba angažirati predvsem vodilne delavce podjetja, ker ti so na izvoru informacij.
—	Pospešiti je treba dopisovanje v rubriko »Pisma bralcev«.
—	Ker je odstotek člankov iz dela družbeno političnih organizacij zelo nizek, bi bilo morda umestno pri sindikatu organizirati dopisniške grupe.
—	V časopisu se premalo popularizirajo tisti, ki veliko truda vlagajo v tekočo proizvodnjo.
Tov. ing. Nedog:
—	časopis naj javno, v obliki polemik, obravnava problematiko podjetja.
—	O problemih, ki izvirajo iz proizvodnje (in podobno), naj pišejo tisti, pri katerih se pojavljajo, zato morajo tudi samoupravni organi doprinesti svoj delež. Menim, da niso politične. organizacije tiste, ki naj javno obravnavajo prav vse probleme.
—	Vzrok za samo občasno dopisovanje v časopis in obveščanje kolektiva s strani političnih organizacij leži v preobremenjenosti določenih ljudi in na drugi strani tudi odpor v samih organizacijah, da bi preko tiska obravnavali določene probleme, kar pa osebno smatram za oanačno.
—	časopis -mora tudi grajati in ne samo hvaliti.
—	časopis mora pisati več o kadrovski politiki in zdravstveni službi (tu so težki problemi), pri čemer se moramo vri angažirati, strokovne službe pa še posebej.
Tov. ing. Jam
' — Strokovna polemika zelo hitro zaide v osebno polemiko, saj se (Slovenci smo pač taki) kaj, rado zgodi, da se problem omeji na osebno prizadetost, in že je konec zdrave m prepotrebne razprave.
Tov. Sodin:
—	Časopis ne sme biti samo informator, ^ temveč tudi faktor vzgoje kolektiva.
—	Časopis mora pisati več o organizaciji podjetja (kjer je veliko nerešenega, naj se o tem nismo dovolj natančno iz jasnili), o politiki nagrajevanja (sedaj je še precej stihijskega urejevanja!) ter pri tem nakazali tudi določene -rešitve, o normativih ter o 42-umem delovnem tednu. Precej teh problemov si zaradi teže ne upamo obravnavati javno. ,
—	Sprejemanje gospodarskega plana podjetja je toliko važen akt, da bi bila potrebna predhodna analitična obravnava v kolektivu in ne samo bežna objava v časopisu.
—	Na strokovnem nivoju je potrebna obravnava orga-nizadijske problematike skupnih služb uprave podjetja
(predimenzionirane — pod dimenzionirane?!) .
—	Dostikrat se ljudje boje obravnavati določene probleme. Razlog: nismo mali sprostiti iniciativo, zdaj so. se potegnili nazaj.
—	Časopis mora obravnavata problematiko ter na ,kritične pripombe takoj -dati odgovore (pa četudi samo delne). Na ta način se bo vsekakor dvignil interes ij u-di za obravnavo pojavov v podjetju-, tudi prek našega časopisa.
Tov. Planinšek:
—	'Ločiti moramo količino informacij od njihove vsebine in dejanske vrednosti.
—	Naš kolektiv- je sorazmerno slabo informiran, zato je objava izvlečkov skle-' pov samoupravnih organoV v podjetju obvezna.
—	Kar zadeva dopisnike je zelo važno tudi »kdo« napiše članek. (Veljava in avtoriteta pisca!).
—	časopis obravnava premalo akcijskih problemov (Skopje).
—	Stojimo pred volitvami v samoupravne organe, kar je treba obdelati javno in -na široko.
—	Kako je pri -nas s kritikami določenih pojavov in kaznimi: do skladiščnikov še pridemo, dalj pa nikakor!?
—	Več je treba pisati 0 delu samoupravnih organov.
Tov. Dolenc:
—	Tudi rekreacija je važen problem;
—	Ženska mladina, ki prihaja s kmetov v proizvodnjo, prinaša cesto s seboj poleg svoje zastarele -miselnosti še druge -probleme, skratka: -v novem Okolju se ne znajde. Vprašanje je, kaj delajo i-n kakšna je v teh primerih vloga naših odgovornih služb.
Tov. Lovko:
—	Prepotrebni so kritični članki. Če bi v preteklosti tega bilo več, bi prav gotovo marsikak današnji -problem odpadel.
—	Socialne delavce j© tud! treba pridobiti za obravnavo socialne problematike prek časopisa.
Tov. Gantar:
- — časopis želi postati tudi mobilizator.
Tov. ing. Jan:
—	želim naglasiti, da od kritičnih pripomb na. določene probleme in pojave v podjetju, / ki jih prejema uredništvo časopisa., ne mo remo vedno zahtevati, da so do zadnje pike pravilne Vsakdo gleda probleme ' s svojimi očmi, važno je, da •je .kritika 'konstruktivna.
Tov. Šilc:
—	Uredniški odbor me srn* dušiti kritike, temveč jo mo ra pospeševati, kritične član ke objavljati z ©venit pri pornbo ali pojasnilom -ured ništva.
(Dalje na 8. strani)
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi 20. zasedanja DS podjetja 7. februarja 1964
• Delavski svet potrjuje poročilo centralne popisne komisije podjetja o izvršeni Inventuri v podjetju za 31.12. 1903 in potrjuje preknjižbe razlik, ki so navedene v poročilu, v breme oziroma v dobro tistih skladov, kot je predlagano v poročilu.
K temu DS potrjuje predloge centralne inventurne komisije in upravnega odbora podjetja kot sledi:
a)	V vseh proizvodnih enotah naj se uvede služba kontinuirane inventure, ker je ob koncu leta ogromno dela z naturalnim delom _ popisa; tej, službi je treba dati potrebna pooblastila, ker mora postopati tako kot redna letna inventurna komisija ob koncu leta, z enako avtoriteta.
b)	Nujno je treba urediti enoten način materialnega poslovanja v vseh enotah.
c)	Revizijska ^lužba pri finančnem sektorju uprave podjetja naj uvede stalno kontrolo materialnega poslovanja.
č) šefi finančnih sektorjev odgovarjajo za finančno disciplino; izdajati morajo v svojih enotah ustrezna navodila, ta pa morajo vsi brezpogojno upoštevati.
d)	Skladiščne kartice in materialno knjigovodstvo mora biti popolnoma ažurno in količinsko najmanj vsake 3 mesece medsebojno usklajeno.
e)	V bodoče je treba vse presežke in, primanjkljaje podrobno obravnavati; odgovorne osebe zaslišati in o tem sestaviti ustrezne zapisnike; pri kaznovanju odgovornih oseb ne sme biti popustljivosti.
f)	. Izbiri in vzgoji skladiščnega kadra posvetiti potrebno pozornost.
g)	Za izvedbo teh sklepov je zadolžena uprava podjetja s tem, da do 1.7.1964 poda upravnemu odboru podjetja poročilo o doseženih rezultatih.
Nadalje se DS strinja s predlogom UO, da se zadolži direktorja tovarne Avtomatika v Pižami za uvedbo disciplinskega postopka zoper odgovorne osebe v skladiščnem poslovanju.
DS priporoča samoupravnim organom PSO, da primerno nagradijo skladiščnika bazenskega skladišča v Beogradu in poslovodjo filiale v Zagrebu. V kolikor pa samoupravni organi PSO smatrajo, da je razen navedenih dveh potrebno nagraditi še druge skladiščnike za vzorno urejena skladišča, naj v svoji kompetenci sprejmejo ustrezne sklepe.
® Pri obravnavanju predlogov upravnega odbora In komisije za OD ter na podlagi diskusije na samem zasedanju delavski svet začasno odobrava tovarni Avtoelek-trika v Novi Gorici, da izDla-
ča OD po predlaganem sistemu s tem, da samoupravni organi Avtoelektrike prek komisije delavskega sveta za osebne dohodke predlože na naslednjem zasedanja DS podjetja v odobritev 3 lestvice, ki vplivajo na izračun njihovih osebnih dohodkov.
Spremembe v pravilniku OD tovarne- -Avtoelektrike bodo veljale s 1.3.1964.
® DS potrjuje pravilnik o delitvi OD v PSO s tem, da se iz pravilnika črta dodatek na službena leta in da se v členu 10 zadnji odstavek dopolni z besedilom: »Obenem določa tudi gospodarski plan podjetja višino sredstev od prihranka na materialnih stroških, ki se lahko uporabijo za OD, ali obratno, višino sredstev prekoračenih materialnih stroškov, ki bremenijo OD. Ta višina se določi v procentu.«
• DS potrjuje predlog UO, da se za Tovarno avto-elektrike v Novi Gorici takoj nabavijo 3 navijalni stroji v vrednosti 900.000 lir, kar predstavlja skupno s stroški za carino 5,200.000 din. Sredstva za nabavb teh strojev se črpajo iz sredstev Tovarne avtoelektrike v Novi Gorici-
® DS potrjuje predlog UO za pttodajo počitniških domov, in sicer:
počitniški dom na Belem Križu, Službi družbenega knjigovodstva — centrala v -Ljubljani za 10,715.630 din,, plačljivo do 1. aprila 1964,
počitniški dom v Ankaranu občini Nova Gotica za 27 milijonov din, plačljivo v 3 obrokih, in sicer 10,000.000 leta 1964, 10,000.000 leta 1965 in 7,600.000 leta 1966.
0 DS potrjuje zaključni račun počitniške ' skupnosti ISKRA. Izguba v višini 4 milijone 476.636 din se krije iz sklada skupne porabe po delitvi čistega dohodka podjetja za leto 1963.
0 DS potrjuje predlog UO, da se na prošnjo Okrajne gospodarske zbornice v Ljubljani 5 °/o-na obvezna rezerva iz poslovnega sklada jn sklada skupne porabe da kot desetletno posojilo za gradnjo proge Prašni ca — Koper ali za gradnjo Energokemičnega kombinata Velenje. Odločitev glede porabe posojila za ta dva namena se prepušča Okrajni gospodarski zbornici v Ljubljani.
® Predlog UO za spremembo kilometrin za službene vožnje z osebnimi avtomobili se. odobri le deloma, in to tako, da se z veljavnostjo od L 3.1964 priznavajo upravičencem stroški za prevoženi kilometer z lastnim osebnim avtomobilom brez mara na kubaturo avtomobila po 45 din za km. Dodatek za vsakega sopotnika, ki je doslej znašal 2 din, pa se od istega datuma priznava v višini 5 din za km. Ostala načela glede uporabljanja osebnih avtomobilov za službene vožnje ostanejo nespremenjena.
0	DS se strinja s predlogom UO in odobrava izplačilo zneska 1,000.000 din sindikalnemu odboru .podjetja kot akontacijo na dotacijo za leto 1964.
® UO sprejema poročilo generalnega direktorja podjetja o problematiki izvoza in uvoza. Pri tem DS ponovno opozarja tovarne in upravo podjetja na že sprejet sklep na 18. zasedanju DS ter zahteva, da se sklepi DS podjetja konkretno izvajajo.
0	DS potrjuje pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah po predlogu pravne službe, kakor je bil objavljen v tovarniškem glasilu, s spremembami in dopolnitvami upravnega odbora.
Sklepi 49. seje UO podjetja 13. februarja 1964
0	Čimprej naj se prouči možnost formiranja rezervnega sklada za kritje nepredvidenih stroškov skupnih služb za leto 1964.
UO smatra, naj bo komisija, ki jo predlaga propagandna služba, komisija generalnega direktorja.
® UO se strinja z udeležbo ISKRE na Beograjskem sejmu a reie. i
® UO sprejema na znanje poročilo finančnega sektorja o problematiki v mesecu januarju in naroča finančnemu direktorju, da iz posameznih tovarn odredi ustrezne uslužbence za pomoč saldakontni službi.
0	UO sprejema na znanje poročilo proizvodnega sektorja o izpolnitvi plana za mesec januar in zadolžuje proizvodni sektor, da izvaja potrebne ukrepe za izpolnjevanje plana proizvodnje.
Sklepi 50. seje UO podjetja 21. februarja 1964
0	Upravni odbor ponovno sprejema obrazložitev počitniške skupnosti glede nakupa stavbe na Bledu. Predlog je bil s strani UO že sprejet, zato UO o tem ponovno ne sklepa in naj počitniška skupnost sama to predlaga delavskemu svetu v ponovno razpravo in sklepanje.
0	UO odobrava koriščenje
1,300.000	din iz sredstev od prodanega doma na Belem Križu za ureditev kuhinje in jedilnice v Makarski.
0	UO sprejema na znanje poročilo komercialnega sektorja o izvršitvi plana blagovnega prometa v mesecu januarju. V zvezi s tem naroča finančnemu sektorju, da pripravi analizo stanja dolžnikov in poda poročilo, kakšne ukrepe je finančni sektor pod vzel za sanacijo tega stanja. ' T
® Odobrava se poizkusna uvedba enotnega sistema študija časa v obratu Lipnica.
Poročilo o uvedbi sistema
v T.rrmir-i c nriniprminn ana-
lizo učinkov in osebnih dohodkov naj bo dostavljeno upravnemu odboru podjetja do 1. novembra 1964.
0 Tovarna električnih aparatov v Ljubljani naj svoj predlog za prehod na poskusno skrajšanje delovnega časa ponovno obdela, in sicer:
a)	Pri obdelavi predloga za prehod na skrajšani delovni čas je potrebno graditi na podatkih zaključnega računa 1963 in gospodarskega plana 1964.
b)	Pred ponovno predložitvijo svojega predloga UO podjetja naj tovarna izvede analizo dejanskega stanja izkoriščanja delovnega časa.
c)	Tovarna naj utemelji nesorazmerje med predvidenim povečanjem OD in neto produktom na zaposlenega.
č) Rok za. obdelavo zavist od tega; kdaj bosta na razpolago zaključni račun za leto 1963 in gospodarski plan za leto 1964.
Gospodarski plan, katerega bo tovarna Aparati izdelala na osnovi rebalansiranega plana proizvodnje in drugih elementov, naj bo potrjen od
službe gospodarskega planira, n ja v finančnem sektorju' kot osnutek, kakršnega bo vseboval gospodarski plan podjetja.
d)	Tovarna naj pregleda vzroke nizkega Izpolnjevanja plana v letošnjem letu in p odvzame ustrezne ukrepe.
če so razlogi v premajhnem dotoku materiala* je'treba izvesti konkretne ukrepe, da se dotok materiala zagotovi. Pri podvzemanju ukrepov je treba upoštevati dokaj večje letošnje planske zadolžitve.
e)	Ko bodo vsi podatki zbrani, naj bo predlog tovarne predložen upravnemu odboru prek komisije za prehod na skrajšani delovni čas.
0	Koordinacijskemu komiteju mladine se na račun dotacije za leto 1964 odobrava dodelitev akontacije v višini
200.000	din iz 'sklada skupne porabe. Predlog bo dan delavskemu svetu v potrditev;
0	Predlog sindikalne podružnice PSO za dodelitev akontacije v višini 900-000 din na dotacijo za leto 1964
(Dalje na 8. strani)
Akcija ZB je pozitivna
V našem tedniku smo bralce sproti obveščali o delu komisije ZB pri sind, podružnici Iskre. V zadnji številki smo opisali sklepe in razgovor s predstavnikom, zato. ne bi več navajali podrobnosti akcije, ki jo je sprožila komisija ZB in ki je povzročila kar dosti razprav. V bistvu so se mnenja največ križala pri »dodatku« k ¡osebnim dohodkom za aktivne člane ZB NOV ki imajo nizke dohodke, dočim problem stanovanj in skrb za vdove padlih borcev in partizanske sirote in zdravstvena skrb -— ni povzročila posebnih. debat, kar je tudi razumljivo.
Največ prahu je dvignil : članek v časopisu TV 15, ki je ¡po mnenju članov ZB in tudi ¡mnenju našega uredništva,
• prenaglo kritiziral1 nekaj, kar !je bilo v povoju. Pripombe 5 k STATUTU od strani ZB niso bile izven komisije še 'nikjer obravnavane — zato [ menim,, da je članek v TV -5, kljub dobri pameri povzročil dokajšnjo začudenost in nejevoljo pri članih ZB v Iskri; po pripovedovanju tovariša Bizjaka — pa drugod, posebno po Štajerski — vzbudil iziiedno pozornost.
Na sestanku (21. februarja) komisije za izvedbo STATUTA, kjer so bili navzeči predstavniki podjetja, vseh družbeno-političnih organizacij In predsednik ZB Kranj — je balo jasno povedano, da je pobuda ZB Iskre umestna in zaželena, toda v primeru dodatkov k nizkim OD, ne v predvideni obliki. Komisija ZB IsKi*a je namreč sprožila tako delikaten
nrAhlpm /in ip »ulnn d» ffft
rešujemo v republiškem merilu. Vse drugo, kot npr. stanovanja, zdravstvo, socialno, skrbstvo pa je lahko zajeto v tovarniških , pravilnikih, delno tudi v STATUTU.
Popoldanska, seja je bila namenjena predstavnikom ZB vseh kranjskih tovarn, ki naj bi se seznanili s koncepti »Iskre«. Poleg zastopnikov kranjske »Iskre« so bili navzoči: sekretar v Zveznem, odboru ZB NOV Saša Javori-na, predstavnik iz Zveznega srekretariata za zdravstvo in socialno politiko Dragoslatr Prokovič, rep. sekretar ZB NOV tov. Bizjak — Kosta in predsednik ZB NOV Kranj —Vinko Kepic.
V uvodnih besedah sta tolmačila težnje članov ZB predsednik centralne komisije Miro Mihovec in član komisije Franc Križnar. Ker smo o fem naše bralce že seznanili v prejšnih številkah menimo da je prav, da omenimo le | dejstvo, da so bili vsi prisotni zastopniki -mnenja, da so komisije ZB zaenkrat še potrebne, in da sb svoje delo, ki v nekaterih, tovarnah poteka že od leta 1961, v redu in z uspehi vodile.
Iz razprave beograjskih in ljubljanskih gostov pa povzemamo le to misel: Akcija ZB Iskre za skrb članov ZB, je pozitivna. Nihče jim tega prvenstva ne more odvzeti. Imenovana je republiška komisija, ki bo probleme reševala v republiškem merilu in to v najkrajšem času.
Naše bralce bomo o dejavnost; republiške in- naše komisije ZB NOV sproti obveščali.
Ado
O racionalizacijah v Pržami
(Nadaljevanje s 5. str.)
muke in hitro odstrani. Prejel je nagrado v znesku 5.000 dinarjev.
Milan Tavčar je brusilec in preddelavec v bakelitni delavnici. Le-ta' se je lotil izboljšave tehnološkega postopka pri brušenju tiskanega vezja. Njegova racionalizacija je v tem, da je na isto os vpel hkrati več brusilnih plošč. S tem je dosegel boljšo kvaliteto brušenja in pa občutno manjšo obrabo brusilnih plošč. Praktičen rezultat — prihranek nad 450.000 in natančnejša obdelava orodja, zato 15.400 din nagrade.
Matija Miklavčič, vodja oddelka za vzdrževanje orodij je rekonstruiral orodje za izrez “ transformatorske pločevine. Po njegovi zamisli je zdaj orodje izdelano s posebnimi vložki in omogoča lažjo in natančnejšo obdelavo orod
Pavle Magister Je kostruk-tor I.in mu je s kombinacijo dveh ustreznih orodij in z delno spremembo samega izdelka uspelo, da je prihra-nih nad 330.000 din. Ob priznanju njegove tehnične izboljšave šo ga nagradili s 16 tisočaki.
Pavle Smrekar in Valentin Ovčak, vodji orodjarne in konstrukcije orodja sta »v kooperaciji« izpopolnila konstrukcijo zahtevnega orodja, izdelanega zunaj pržanske orodjarne. Zaradi njune izpopolnitve orodja je bil dosežen prihranek V višini, 330 tisoč dinarjev, za kar sta bila nagrajena s po lO.tKK) din.
lože Špende, tehnolog orodja je skonstruiral fazohski nož za struženje tulk. Po Stareta postopku so morali tul-ke obdelovati z navadnimi strugarskimi noži, kar hi bilo najbolj-kvalitetno, terjalo pa je tudi preveč časa. Po Spen-
ja, prav tako pa se je izbolj- detovi zaslugi se je izdelav- Od sodelavcev se je poslovil in odšel v zasluženi pokoj tov. Marko. Martinovič, .zaposlen šala kvaliteta. Skrajšal pa se ni čas skrajšal za 30%, iz- v vmesnem skladišču v kranjski tovarni, čeprav je doma iz črne gore, se mu je Slovenija je tudi izdelavni čas, ker je boljšala pa ...kvaliteta in na moč priljubila. Ob slovesu mu želimo še dosti srečnih in zdravih leti zaradi Miklavčičeve raciona- zmanjšala zahtevnost te de-lizacije odpadlo naknadno va- lovne operacije. Prihranek na ljanje. Prihranek okrog 750 račun te izboljšave znaša tisoč din je racionalizatorju 2,560.000, zato so mu dodelili Miklavčiču prinesel 40.000 di- 103.000 din nagrade.
narjev nagrade.	-J. C-	• -
Mladina išče izboljšave samoupravnih organov
Izvlečki iz sklepov
(Nadaljevanje s 4. str.)
cam. Doslej je tak izdelek moral v izmet. Peter Luštek pa je predlagal, naj bi jih posebej vskladiščili -in o njih vodili natančen pregled, saj se pogostokrat dogaja, da pridejo naročila za manjše količine, pri-katerih naročnik zahteva drugačne tolerance. Tako bodo tudi ti, po normalnih tolerancah sicer iz-metni izdelki, lahko koristno uporabljeni in ne bodo Šli v celoti y -izmet.
Delavka na spiralizacijskem stroju Rezka Ivanuš je dala dva predloga, od katerih je zlasti sprejemljiv naslednji: na vseh mizah naj bi izdelali ustrezne predalčke, v katerih bi vsakdčriahko shranjeval vse tisto, kar pri delu potrebuje. Pogled na delovne mize zdaj res ni najlepši-, saj je na njih vrsta škatel, kartonov in drugega, kar prav go-
tovo tudi otežkoča samo delo.
Simpatična kontrolorka Martina župan se je doslej nemalokrat hudovala, ker so v obratu razpolagali samo z enim procentnim R metrom. Ker delo pri tovrstni proizvodnji terja številna merjenja, je zaradi tega vsak dan bilo precej izgube dragocenega delovnega časa, kajti .drug .drugega so morali čakati, da je na tem merilnem instrumentu opravil Svoje meritve. Predlog Martine Župan je bil zelo umesten in zdaj je v tem pogledu že precej bolje, saj so na njeno pobudo dobili še. drugega in delo teče hitreje.
. Toda ne bi- bilo prav, če bi morda mislili, da f si. tudi ostalj mladinci in mladinke v Šentjerneju ne prizadevajo, da bi uspešno izpolnjevali svoje delovne obveznosti, toda o tem drugič.
Plavalne tekme v Kranju
Člani kolektiva v oddelku poskusne proizvodnje v Kranju so se pred dnevi odločili, da bodo v novem kranjskem zimskem bazenu preizkusil svoje moči. Sprva se je obetala na tekmovanju bogatejša udeležba, a ko je prišla ura nastopa, se je na startu zbralo le šest najbolj »agilnih.« Nekateri so jih imenovali najbolj »vroče«, kar pa vsekakor za udeležence tega plavalnega tekmovanja v celoti tudi velja, saj je bil boj za sekunde med njimi zares hud Plavali so po eno progo, ■to je 25 m, v petih različnih slogih, od crawla do plavanja pod vodo. Skratka svojstveno tekmovanje, ki ", je imelo razen rekreacijskega
pomena še namen dokazati, kako je s »formo«' posameznikov.
Med šestimi tekmovalci se je najbolje odrezal Janko Košnik, ki si je s skupnim časom 91,2 sekunde priboril prvo mesto s 6 točkami, sledili pa so mu: 2. Marjan Dermota 91,8 sek. in 5 točk, 3. Vinko Zorman s 101,7 šek. in
4.	t., 4. Stane Kert s 102,6 sek. in 3 točkami, 5. Marjan Štrukelj s časom 104,8 sek. in 2. točkama ter 6. Franc Šparovec s časom 109,0 sek. in 1 točko. Zlasti je presenetil s časom šestoplasirani Franc Šparovec, ki je s tem dokazal, da je tudi pri plavanju neutrudljiv, kot je v sankaškem, športu. S. M.
(Nadaljevanje s 7. str.) se preloži, dokler ne bo znana višina razpoložljivih sredstev po zaključnem računu.
© Prav tako se odloži obravnavanje prošenj za dodelitev kreditov za gradnjo stanovanj in razen tega dotacij do takrat, ko bodo znani rezultati zaključnega računa.
Sklepi 51. seje UO elektromehanika 24. februarja 1964
© Upravni odbor zadolžuje investicijski oddelek, da na osnovi odpisov in tehnične sposobnosti posameznih strojev 'izdela analizo iztrošeno-sti strojnega parka in predlaga katere stroje je treba izločiti iz proizvodnje ter kako naj bi poleg rekonstrukcije obnovili tudi obstoječi strojni park.
Analizo in predlog je treba predložiti upravnemu odboru do 25. junija 1964.
© Upravni odbor potrjuje plan nadurnega dela po posameznih EE za leto. 1964. Skupno za tovarno je planirano 170,232 nadur, kar znaša
60,299.000	din.
Odsek za nagrajevanje naj plan nadurnega dela predloži vsem EE.
Upravni odbor priporoča EE, da ne preikoračijo določene kvote.. Prekoračitev je možna le na osnovi predhodnega odobrenja samoupravnih organov tovarne.
© Na predlog DS EE GPE in tehnološke priprave dela imenuje upravni odbor šefe EE in sicer:
— za šefa EE tehnološke priprave dela tov. Janeza Gorjanca.
— za šefa EE GPE tov. Milana Štoka.
© Upravni odbor je sprejel sklep, da člani kolektiva prejmejo v letu 1964 regres za letni dopust v višini, kakor v letu 1963, kolikor DS podjetja ne bo sprejel drugačnih kriterijev.
© V zvezi s sklepom 26. zasedanja DS tovarne je upravni odbor sprejel naslednjo formulacijo sklepa glede postopka pri ugotovljenih inventurnih razlikah:
V izkazanih primerih inventurnih razlik v skladiščih
Časopis naj smelo
(Nadaljevanje s 6. str.)
Tov. ing. Nedog:
—	Ljudje, ki probleme poznajo, so ^dolžni spregovoriti o njih, ne' pa da čakajo na uredništvo časopisa, ali pa da to odgovornost oziroma dolžnost nalagajo političnim organizacijam,
Tov. Korošec:
—	Ljudje pričakujejo od časopisa obvestiL o reševanju problemov in o dogajanjih v podjetju.
Tov. Sodin:
—	Kadar gre za načelne stvari, mora tem dati tudi časopis večji poudarek. Tudi stališča samoupravnih organov je treba obrazlagati na tak način, da sprožimo razpravo.
Tov. ing. Jan: i
—	časopis . mora- še pred
sprejetjem najvažnejših sklepov (odločitev) formirati mnenje in v naprej obdelati problem.	.. , . »
razreda 3 in 5 se uvede proti odgovornim osebam v trii skladiščih, vknjiževalkam ter proti uslužbencem prevzemnega oddelka in vhodne kontrole, postopek. Ti primeri se obravnavajo kot obratna škoda v tovamL in se izvede postopek v smislu členov 287 do 295 Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list FLRJ, št. 17"61. Odgovornost temelj) na osebni krivdi, pod katero je razumeti tudi zamenjavo. Administrativne napake pa se bo obravnavalo- disciplinsko, kolikor so v zvezi z inventurnimi razlikami.
posega . ..
Sklep. |ega sestanka bi lahko napisali v enem stavku;, Nujno je obravnavati vse probleme in pojave v podjetju konstruktivno kritično, smelo iin odločno, Sicer pa je vsebina razgovora odličen kažipot za nadaljnje delo uredniškega odbora časopisa Iskra.
Vsem sodelujočim se za kritične pripombe, misli, pohvalne in vzpodbudne besede iskreno zahvaljujemo in vabimo vse k sodelovanju za uresničitev —skupnih ciljev. Obenem vabimo tudi vse člane' kolektiva k sodelovanju. Poslužujte se popularne rubrike »Pisma bralcev«.
Uredništvo
ISKRA — glasilo delovnega koletiva Iskra - industrije za elektromehaniko, telekomunikacije - elektroniko m avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni Urednik: Pavel Gantar —■ odgovorni urednik: Igor Slavec — Izba-’ ja tedensko — Tisk in klišeji:] *CP Gorenjski tlak« Kranj