dar rtniške m ar dne » Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa leto 4 gld. 20 kr » pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den t i Ljubljani v sredo 30. marca 1870. Gospodarske stvari. Če Slaba letina nam žuga sar smo se že jeseni bali 9 pripetilo se je res. Potrebno se nam je zdelo, kazati na žalostni stan letošnjega poljá, da se pozneje, ko bodo pođi prazni, lahko sklicujemo na to, da so upravičene pritožbe o slabi letini že gledé na dogodke pozimi. Komaj so bila zimska žita vsejana, prišla je že o sv. Lukežu zima s snegom. Ozimina se večidel ni môgla pred zimo dobro zarasti in pod snegom je veliko tega, kar se je zarastlo, zavoljo moče in drugih uím pa konec vzelo. Namesti da bi se tedaj spomladi pokazalo zeleno polje, vidělo se vse rujavo, v viših krajih pa še bela kjer pa je zginila, padel je po Kako obđelnjejo in izdelujejo lan Moravském Schônbergu in okolici. odeja polje pokriva, sv. Jožefu spet nov sneg. Tako ni bilo niti ugodne jeseni niti ugodne spomladi, sneg iz začetka prerane zime pa je polomil ve- Nauk za povzdigo našega domaćega predivstva Spisal R i hard Dolenec. (Dalje.) . Gojenje v mrzli vodi. To gojenje se v kemičnem obziru od rôsnega -ix»«,, r----------r- j- r------ -- —^ razlocuje, da pri prvem žlezec, kteri likovna lakna liko , vzlasti starejega sadnega drevja po vrtih in lesa med seboj in z lesom veže, bolj strohni, pri vodnem tem po gozdih sila veliko. *) gojenji ne strohni, ampak popolnoma segniije Vspehi Tako stojé kmetovalci žalostnega srca pred nemilo se pa, kakor smo že viděli, bistveno razločujejo ; v tem prihodnostjo. sami vidijo, da zgubil. << 9) , da kjer nié ni, je tudi cesar pravico Kaj pa davkarji? Ali bodo šli gledat polja pa razun kemičnega procesa gré hvala tudi pravému obravnavanj e oni ne storé tega 9 9 treba 9 da gospodarji Pravo obravnavanje naj v sledečem priobčim Za d goje nj sami gredó k okrajni gosposki in jej naznanijo žalostni vsem voda potrebna 9 kakor že imé kaže 9 pred stan poljski, pa dolžnost je tudi županov, da za celo Voda je zeló vsaka dobra, samo da ni pretrda in svojo okolico to storijo ob pravem času, da se ne ceni ne premrzia. Po takem je dobra voda iz daleč izvira- za vredno, kar ni nić vredno, in škoda konstatira. Kakor se nam od mnozih strani piše, je pa rž nar bolj trpela, manj pa vendar tudi pšenica. Da rž naj- jočih rek, potokov in studencev jerjev itd 9 voda iz jezer ) ba boli Kar se gorkote gojilne vode tiče 9 lahko je verjeti, kar znan je starodavni kmečki manj biti kakor 10 stopinj pregovor o rži: „deni me v suho 9 da bos pri kruhu", od lanske jeseni pa je zmirom v mokrem bolj in vsak virka Ako je mrzlejša znabiti čem gorkej , je ne sme tem volj i acioa , bližnjega 1z- * j- •-------- —— — ; — ritao,, potem jo je treba pred rabo v nalaŠč narejenih kmetovalec tudi vé, da se rž veliko manj jeseni za- Širokih in plitvih bajerjih solnčnim žarkom razpostaviti raste, toraj po zimskih uimah tudi lože škodo trpi ka- da jo segrejej } kor pšenica mer Kaj pa ni pomočí za to, kar je zima vzela? Ko bi bila spomlad ugodna, bila bi saj ta pomoč, se tako gorka bila Pretrda ali sploh trda voda, kakor so, na pri voda iz vodnjakov (štirn), ni za rabo, naj bi tudi 9 # 9 in da namesti ozimine bi se sejalo jaro žito: jara rž kjer treba, tudi jara pšenica. Al jara rž in pšenica se navadno sejete prve tedne meseca sušca in vsaj Smarnega praznika je navadno Na to, da je voda presna, bistra in čista nič gledati 9 ni celó 9 kajt še celó želeti je 9 da ni presna m 9 ampak nekoliko stala in kalna. Naj tudi od pre ■ ■■■ MB ker čista stálosti že nekoliko smrdi, nie ne dé, še boljsa je, zadnji čas, zdaj pa smo že na koncu sušca in še je 86 Jan v njej hitreje dogodi snega po polji, da je vse belo, in moče obilo. Ce toraj posestnik ima pripravno vodo, potem je Se vé 9 da tudi še zdaj, ako se bo dalo, bode skušal treba skrbeti za osnovo godil marsikak gospodar sejati jaro žito, zeieu, ua ui mu ww» iau»u ua^oij« "u^jc, obrodilo. Da Bog dá spomladanske mesece prav ugodne likost godilnic in njih število odvisi od množine lanú želeč da bi mu na mestu se voda lahko napelj 9 in ktera je tam odpelje. Ve gorke, prihiteti se utegne vsaj nekaj, kar se je nehoté kteri se ima godit 9 zakasnilo. To še je edina tolažba. Slišimo pa «WUHBUUV. X U OC JO OUÍUO lUiaawm K/I<0IU1V , da je W V«... ----------) «V.JJVM. *u jara rž se v ceni zeló podražila in da je še dobiti ni širokost se ravná po množini lanú, globočina pa mora Godil same so štirivoglate jame; dolgost in lahko. vedno enaka biti Tako ni veselega ikJ kamor pogledamo 9 to je 9 čevlj do in pol Pogla ui v couiuga jlujdlj^i j ivauiui r o Tudi iz nogradov nimamo veselih gla Glejte dopise iz več straní v današnjem listu vitni pogoj dobre godilnice je pa to, da drži vodo Tudi lahko do čistega se mora voda izpustiti dati, ravno tako zopet naliti. Ako je svet, in Vred er se ima go- dilnica osnovati, tak, da ne spušča vode skozi sé, kakor 102 je na primer, ilovnati svet, potem je mogoče najboljši jVž , LIO) jLjiiLU^i, li"'""« o v J^v/^m jo UiU^UVjC ,j U J J-OUvUlUi* IVČtU kup delo izpeljati. Pri takih okoliščinah, ako se na le- vse tri lege naznanjene Podobica kaže kad z dodanimi merami ; V kteri so poto ne gleda j ni treba druzega kakor stene z vrbjem ali družim lesom zaplesti, da se zemlja ne more v vodo posipati in tako nesnago delati. Tako narejen koš pa Podoba 7. mora biti trden, Kar se posebno s tem doseže , da se debeli koli ali rebri zabijejo. Tla se morajo z deskami, najboljši kup so mužlerji kar delà. priti — pokriti, sicer se po hoji blato Vrh tega ne sme lan nikdar na prosto zemljo s m s > treba sicer gnjije ■ Da se deske ne vzdignejo, kakor se voda napelje, .1® do palce v cvetirji debele tramiče podložiti, 2 do 3 čevlje saksebi na tramiče se potem deske pribijejo. Da se pa deske s tramiči vred ne vzdignejo f treba, da vsak tramič na oběh konceh saj Je f pod košem palcev seže v steno. Da se kadi z vodo napolnijo, ima vsaka na dnu eno veliko luknjo. Deske in kamenje je treba djati tudi vrh slame, kakor pri plavih. Pri polnjenji godilnic To je najprostejša, torej tudi najcenejša godilnica. treba je dobro paziti, da se v eno godilnico vedno enak e draža in lepša se naredi, ako se tudi stene, na- lan deva, kajti ako bi se hotelo v eni in isti j na primer mesti s košem, z deskami obdajo, ali če se vsa ob- zelen in suh lan ob enem goditi, bilo bi to jako na- zida, to je gotovo še najboljše. pačno zelen lan je dosti popřej zadosti godán kakor Tako je mogoče delati na svetu, kteri vodo drzí, pa suh. Že godán lan pobrati, pa je treba vodo iz go- dilnice izpustiti; med tem časom pa, ko vode v jami To t tla se s ako pa svet vodo spušca, treba je utrditi ga najboljše doseže s tem, da se vsa jama obzida kamenenim tlakom pomostijo, in vse skrbno s cementom omeče. kriti ni, ostali lahko Tlak pri ta ci h godilnicah še z deskami po- veljá tudi od segnjije j položenega lanú, kteri To se tudi, kakor smo a to je jako škodljivo. , je nepotrebno delo. je guuiinica popoinoma uauaueua., Ko je godilnica dovršena, potem nastane vprašanje, v njo spušča, tako dolgo, da kakih ze slišali, veliko popred dogodi kakor pa drugi. Kedar je godilnica popolnoma natlačena, notem se še le voda kako lan v njo zložiti? Da je lan zrel ali pa zelen, to nima na zlaganje celó nič vpliva, kajti zloži se, kar stanje šopkov in njihove gostosti tiče, vse enako. Vendar nastane lahko v tem razlocek ta, da se ne postav -ljajo snopiči naravnost v jamo, ampak v neke štirivo-glate palcev cez lan Ako voda upade, je je treba zopet toliko nape-da doseže poprejšnjo visokost. Da bi voda vedno stoji, ljati, dotekala, ni dobro, ker potem se voda hladí. iz tramičev in remeljnov zbité in v jamo polo- znamenje, aa se je Keuiiuu» kiujucv ** piuci«, žene plave, ali pa, kakor je godilnica Schonberške kme- znamenje se potem od dne do dne bolj razvija, v malo Malo dni potem, ko se je godilnica z vodo napol-nila, prične se voda rumeniti in peniti, to je najboljše da se je kemična krojitev že pričela. To znamenje tijske- in predivo izdelovalne šole napravljena, v velike kadi, ktere tudi druga štric druge v jami stojé. Pri dobro osnovanih godilnicah, je pa uno kakor to nepotrebno. v s . , j Kaj dobro služijo plavi, ako bi kdo hotel lan v kakem jezeru dneh se zasliši tudi neko prij etno dišati. bar klanje, in voda prične ne- (Dal. prih.) • • / • v reji presieev bajerji ali pa še celó v kaki počasi te- I\Ul£kVJLU jV/^JVl U^ KJCAlj V-fJL J X y CfcJLJL JJ CKl OV> VLrlU Y XVOlJ\l KJ UMUl li\j koči reki goditi, to se tudi sem ter tje najde. Kadí so kaj dobre v krajéh, kjer zeló manjka vode, kajti njih pomočjo se lahko zraven najmanjšega studenca Kakošni naj prešiči bodo za pleme z v se e lanske ..Novice" so nam v 41 broj pod na- vom )) lahko godi, Stí na suiiu postavilo, z íanoui iiaua- okusuje u ttsui uue - icpu uuaaz/aic , n.«»i*v/ v*« mviv šejo in potem počasi z vodo napolnijo. Plavi, kakoršne gledati na živinske lastnosti, ako hoče gospodar dobro ako se na suho kaj je namen umnega plemenjenja in kaj nas postavijo, z lanom naba- skušnje o tem učé" lepo dokazale kako da se more da so in lepo živino imeti. Kakor je pri vsaki drugi domaći šli trije v eno 42 čevljev dolgo in 14 čevljev široko živini treba na to gledati, tako treba tudi pri prešićih smo blizo Schonberga viděli, so bili tako veliki j^UlO« JLV Ul OV/ JJia v X XJLXtïU. V/ULJ tyXXX JJL^/ V^Ul^UCJU ^ J1U J V/ JUKV/i. UUUl pWOiV OU x\j treba ali dobro obložiti, kar se zgodi, ako se na na- veliko slanine (špeha) in mesa Da se plavi med gojenjem ne vzdignejo jih je Ker nam presic se takrat največ koristi, če ima Če ima dobre lastnosti da licua CVII UAJLUU UUlUZilH, iVćM. Stí Zi^UUl , UiiU at; JJLčt lia- VCÍ1IW Diauiuo ^sjjeii»/ IU liicoa, ima. vi^wiv» basan lan deske položijo, na te pa kamenje, ali pa se za pleme, zatorej je že pri stariših treba gledat morajo na tla ali v stene zabité kolice privezati. imajo vse k temu potrebne lastnosti. Ako svinj in Naj so proste godilnice ali pa s plavi in kadmi, mrjasec nimata lastnosti za pitanj vedno velja o skladanji lanú sledeče: Ako se ima zelen lan goditi, vzamejo se šopki, ka- na ktere mnogo potroši koršni so se po rifianji naredili, ter se začnó na eni priredi tudi mladiči ne bodo za to sposobni, in gospodar ima potem prešiče, 9 a malo ali v se celó • v nic ne strani ali pa na enem koncu jame s koreninami v zrak Zares je těžko mrjasca ali svinj v _ ze v mladosti ali pa narobe, kar se dá těsno eden do druzega po- spoznati, kake narave daje in kakošne lastnosti ítna t stavljati. Razvezati se ne smejo Ravno tako se ravná s suhim lanom, tudi tukaj se snopiči, potem ko se je velik s slamo prevezani snop vendar se pa po skušnjah svmorejcev moremo ravnati in tudi za pleme sposobne mrjasce dobiti labke razvezal těsno v jamo, plav ali kad stlačijo in slama proč vrgla, stojé kar je dokler ni ves mogoče pro- Navadno je za pleme dober mrj veselega pogleda, močnega rivca, kratkega de vrata, dolgega pa globokega in okrogleg 9 glave T J^^IV ^ £řJLC%V UíiA i^Miu OtAOi^lJlf J UUXV.AUI XXI VCO jJX U" beleg stor poln. Ko je enkrat vse zapolnjeno, potem se po- vota, širokega in močnega križa, kratkih deblovitih in vršje lanú s slamo pokrije, na ktero se potem desak na stegnih mesnatih nog, tankih ščetin in mehke kože da se bo dobro hranil in da bo «; — v j Aim AVLUA v ov> LVyxxx uuoarv u iv^uin ui^ouauiu in kamenja naloži. Ako je lan kratek, smete se tudi Tudi mora biti ješč, ci«, ^ — ------ — — dve legi druga vrh druge napraviti. Prva spodnja stoji pri bukanji tudi zmirom rodoviten. Biti mora vesel in na korenikah, druga zgornja z vrhi na vrhih spodnje. i vrin na. vrum spounje. Z1V, veuuar zraveu sivauuusu jjvuidvou, v*« ov> se prostor ne zametuje, lahko opravlja in da se svinja brez strahú k njemu vendar zraven živahnosti tako pohlev da se Kadi se tudi tako polnijo, da tedaj se vrh prve stoječe lege še druga in tretja le-žeča napravi. pusti Nekteri hvalijo rep srednje dolgosti in zeló zvit ; ker dolg in malo zvit rep je znaraeoj slabosti kakor je tuđi debela koža slabo znamenje za pitanje in debele ščetine znamenje prostega plemena. Ce ni ješč in če slabo prebavlja, so to veliki pogreški pri mr-jascu, ne že samo zavoljo tega, da ni zmirom zadosti rodoviten, ampak tudi zatega del, ker te lastnosti tudi nasledniki njegovi podedvajo. Ravno tak pogrešek je tudi lenoba, kajti tak mrjasec nima veselja za pleme in je navadno nerodoviten. Posebno se mora gledati na rodovitnost, in to je lahko, ako so znane lastnosti njegovih starišev. Premlad mrjasec se ne sme spuščati, kajti to škoduje rasti njegovi in tudi njegovi nasledniki bojo slabi. Akoravno je mrjasec že v 9. mesecu zrel, vendar jih dobri svinorejci še le 15 ali 18 mesecev stare začnejo spuščati. — Na enega parjasca se računa — jemaje srednjo primero — na eno leto 40 svinj. Tudi prestar ni več dober za pleme, in tako se more že v 4. ali 5. letu odstraniti in odločiti za pitanje, kajti prestar mrjasec je malokdaj rodoviten in tudi za pitanje ni več tako pripraven, ker ima slabo in žilasto meso, ki nazadnje malo dobička dá. Kakor pri mrjascu, tako se mora tudi pri s vi nj ah na dobre lastnosti paziti. Za pleme naj se jemljejo zmirom spomladanske svinje in že v njih mladosti se mora na odgojivanje bolj paziti, kakor pri drugih. Tudi svinje morajo imeti dobre lastnosti, ker jih podedvajo njih mladiči. Dobrih in lepih svinj znamenja so: lahka glava, nežen rivec, srednje mere vrat, steg-njan pa globok in širok život, nizke in gladke noge. Imeti mora mnogo sescev in sicer nikdar manj kakor deset. Sesci pred dojenjem ne smejo biti napeti in morajo biti mehki, med dojenjem trdi, napeti in raz-tegnjeni. Imeti mora v obče lastnosti ženskega spola, ker take so navadno rodovitne in tudi mladice dobro odgojivajo. Premlade svinje se ne smejo za pleme rabiti, akoravno so nektere že v 5. ali 6. mesecu za to sposobne, ker jih že prvi porod preveč vzame in kasneje zmirom slabe ostanejo. Svinje posebno dobrega plemena se morajo v 8. ali 10. mesecu za to porabiti. Najboljši mladici prihajajo od svinj od 3. do 6. leta, kajti do 3. leta še zmirom rastejo in še le takrat so dosti močne in za porod sposobne. Ako svinja pri prvem porodu ni prav obilna, se za to ne sme precej zavreči, ker prvi porodi navadno niso tako obilni, kakor drugi naprej. Odstraniti pa je treba, in rajši za pitanje kakor pa za pleme pripraviti, svinje take, ktere so divje, neukrotne in za mladiče nevarne, kajti pri tacih mnogo mladićev pogine in ostali lahko tudi te lastnosti podedvajo. Franj o Kuralt. Zdaj ko je kmetijska družba razdelila jezerskih in trbiških ovác po Kranjskem, ne bode odveč, da za ovcami „Novice" pošljejo tudi kos poduka, kako naj jih ravnajo, da bode prav. Al tudi drugim, ki že svoje ovce imajo, utegne na korist biti ta poduk. Govor je pa tu le o reji ovác v hie vu. Dokler gospodarji naši ovco imajo za zadnjo živino v hlevu in jej pokladajo slamo in drugo klajo enake vrednosti, in hlev ni hlev, ampak le mrzla luknja, ni misliti na povzdigo ovčjereje. \ iihi Ovca v hlevu potřebuje dobre sladké mrve, vsaj na teden enkrat soli, suh nastlan hlev. Posebno pa gospodarji, ki so dobili jezerskih ali trbiških ovác, morajo ž njimi tako ravnati, da ne po- pačijo tega plemena ne le v volni, temuč tudi v vseh druzih telesnih lastnostih ne. Jezerska in trbiška (prav za prav ugoviška) ovca je obrajtana zarad mesá in volné, trbiška vrh tega tudi še zarad molže. ' • "i -, - Ovce tega dvojnega plemena, ki so bile ravnokar po Kranjskem razdeljene, so od 1 do 3 let stare, teh-tajo po 80 do 130 funtov. Skoro da smemo reči, da ti dve plemeni ste v našem cesarstvu naj bolj s love či, zato se z umnostjo in stanovitnostjo dá po teh dveh plemenih naš domači rod veliko veliko zboljšati in na veliko večo vrednost povzdigniti. Jezerska ovca se večidel le po dvakrat na leto střiže in dá okoli 2 funta in pol lepe volne; spomla-danska je lepša. Tudi ima ta ovca to lastnost, ako se z jezerskim ovnom pari, da večidel dvoj čeke stori. Kr-mijo (futrajo) jih Jezerci po trikrat na dan, ter se jim poklada rezanica iz 2 tretjin mrve in 1 tretjine dobre ovsene slame; vsak teden dobijo enkrat po 1 lot soli. Oven ne hodi s čedo, kakor bi hotel; od sv. Mihela začenši ga 17 do 20 dni le ponoći spuščajo v hlev, kjer so za pleme ugodne (1 leto in pol stare) ovce; podnevi se zopet loči od ovac. Po takem imajo ovce svoje mlade sušca meseca. In to je prav, kjer potem lahko kmalu grejo na pašo ob pomladanskem vremenu. Ovce, ki jalove ostanejo, se ločijo od plemenskih in za mesarja spitajo. Trbiška (ugoviška) ovca je še veča in moc-nejša kakor jezerska, vendar njeno mesó ni tako okusno kakor jezerske. Ta ovca 3krat (v božicu, majniku in septembru) střižena dá navadno 3 funte volne. Jagnjeta sesajo 5 tednov, potem jih odstavijo; ovco molzejo navadno 3 mesece, na dan daje najmanj maslic mleka. Poklada se jim samo^ sladka mrva. Ôvni dobivajo še povrh nekoliko ovsa. Ce ovco molzejo, daje manj volne. Tište trbiške ovce so najbolje mlekarice, ki imajo kratka ušesa. Tako se ravná s temi ovcami tam, kjer so domá; zato morajo naši gospodarji, ki so take ovce dobili, prav tako ravnati ž njimi, da ne pokvarijo rodu in ves lepi denar, za kterega so se nakupili, ni zavržen. Takim, ki ne ravnajo tako, bodeta se oven in ovca vzela. Posebno mora gospodar gledati na to, da si — zraven tega, da se jezerski in trbiški oven tudi na domaće ovce spušča — ohrani Čisti rod z jezersko ovco in jezerskim ovnom, ali s trbiško ovco in trbiškim ovnom. Ce gospodar skrbno le to enako blago med se boj pari, si zaredi v malo letih čisti jezerski in trbiški rod, in to je poglavitni namen, da smo omenjene ovce dobili v našo deželo. Kar jezerski in trbiški oven z našimi domačimi ovcami naredi mladih, se v te še le v 5. rodu prelije vsa žlahneja kri jezerskih ali trbiških. Mnogovrstne novice. * Prevažanje živeža iz Italije na Nemško, Dunaj in Rusovsko. Nedavno je šel iz Napola prvi posebni želez-niški vlak, naložen z laškim živežem, sadjem, zelen-jadjo, sočivjem, jajci itd., kteremu so se pridružili ta-košni vlaki v Fiorenci, Turínu in Milanu, da se podajo na Dunaj, Nemško in na Rusovsko v Petrograd in Moskvo. To je samo prva poskušnja velikega podvzetja, ktero se bode pričelo 1. lipnja (junija) ; potem bode naprej iz Laškega vsak teden po 50 vagonov se s takim laškim živežem vozilo na Nemško in Rusovsko. Za zdaj gré ta vožnja do Semeringa. Vse to ima v rokah en sam podvzetnik, kterega podpirajo železnice laške. Tako „Gosp. List". Mi dostavljamo tej novici le to , da kažemo, kako se svet po železnicah krajša in da celó daljne dežele s pridelki svojimi stopajo v bližnjo zavezo. Ako Lahi iz daljnih svojih krajev si upajo živež * 104 prevaževati v daljno Nemčijo in Rusko, ali ne bi tuđi mi Slovenci mogli misliti na to, da bi kakošne pridelke vozili na tuje? Se ve da marsikak pridelek se moral še zboljšati in da posebno Vipavska dolina bi mogla z zgodnjim sadjem barantati na tuje. Lepoznanski del. Smrt Smail-Age Cengica. Po Ivanu Mažuranić-u, poslovenil Jane z Bile. (Dalje.) II. Noćnik. Solnce zajde, mesec pa izajde. Kdo na klance, kdo iz klancev leze # y # Ter se skrivno bliža Crnej gon? ; Z dnevom hodi in z nocjo počiva Nekdaj junak, al sedaj ne junak, Ampak trst, ki vetru se uklanja. Zašumí le poleg pota kaca, Al z česmina grma zajec » On 9 od hude kace nekdaj huji 7 i Bolj plašljiv ko zajec zdaj trepece. Misli tužen, da je volk planinski, Al pa hujši še hajduk gorjanski Ter se trese, kje da bo poginil Al ne najde, kar teži mu srce. , . I -r - I Skopovarje svojo ruso glavo Ni mu zlata, ni mu pozlacena. Vidi mu se, da umreti neče y 7 Ter je nekaj, kar naprej ga vleče. Tu zakliče božjo pomoč straži : „Bog pomagaj ti stražar cetinjski"! Lepše njemu odgovarja straža: „Dobra sreča ti, junak neznani! S ktere si dežele přišel? Kaka sreča te je pripeljala, Da junak tak zgodaj si se vzdigni 1 Moder Turčin, za nevoljo mu je, Moder Turčin, modro odgovarja: Ker me prašas, ti povem resnico: Jaz junak sem od Morače hladne, Od Tusine, majhine vasice, Znanega spod Durmitora gore. Troje nosim v srcu bolecine: Prva v srcu mi je bolečina, v Da pobil je Cengić Moračane; Druga v srcu mi je bolečina, Da mi oceta Cengić je pogubil; Tretja mi je v srcu bolečina To najveća Ali da še 9 krvnik diše. tak ti Bog pomagaj Večni, Pusti mene k svojemu gospodu, K gospodarju mojemu in tvojemu, Ne bi I' on mi bolecine izlečil." Se modreje straža odgovarja: „Mož neznani s sebe vrzi orožje, Nos' potem si glavo koder hočeš." Kadar Turčin k vratom dvora pride Ugasne zadnja zvezdica na nebu: Bila aga Cengica je zvezda. (Dalje prihodnjič.) > Je hajduk li, je oglednik turski » ; Ki ogleduje svilorune ovce Ali volov vitorogo čedo? Ni hajduk in ni oglednik turski, Ampak Cengica poslanec Novica; Divji Turčin, krvnik Gore crne; Dobro staro ga pozná in mlado, In še vile ne bi ga prenesle, Kak prenesle bi ga čvrste noge belem dne vu tje po Crni gori? Puško obesil je na rame, Ljut na pasu mu visi jatagan, In kraj njega do dva samol a Gadj gnjezdo je zagrnil s suknj Stegnil lahek na noge opanek Na junaško glavo pokrivalo 7 7 Od turbana še spomina nima Brez turbana ; giej ? koraka Turčin j Vidi mu se, da umreti neče Ter je nekaj, kar naprej ga vleče ; Modro Cuce je junak přehodil, In Belice *) že junaške tudi, Ter se bliža skalnatim Ceklićem Ceklićem se bliža, — Boga moli, Da mu dá tud nje přehodit srečno Da ga kdo ne vidi in ne sliši. 7 mu se, da umreti neče Vidi Ter je nekaj, kar naprej ga vleče Drug Ko peli petelini v polj 9 v Cetinjsko polj pride Tretjic peli v mestu so Cetinj In Novica pade na Cetinje. V Oddelki Crne gore Zabavno berilo. Slovenščina v uradniji. „Brencelj", kterega vsacih 14 dni tudi po kmetih komaj pričakujejo, da priđe na svetio, se v svojem zadnjem (6.) listu izvrstno norčuje s „kranjsko šprabo", kakor jo večidel kramljajo v kancelijah starejši urad-niki, ki čistega slovenskega jezika kar trpeti ne morejo zato, ker so zato Pod preleni, da bi se ga učili, ali že preneumni, da bi jim jezikoslovje v glavo lio 9 čisto slovenščino psujejo za ,,novo špraho". gori stavljenim napisom ima „Brencelj" narisano kan-celijo; predstojnik z obrazom pravega birokrata, sedí na stolu, pred njim pa stoji župan, ki je přišel s pritožbo, da dobiva iz kancelije nemška pisma. Tako-le se glasi pogovor: Uradnik. Cemu pa že spet Oni*) v kanelijo pri-dejo?^ Saj niso bili forladani! Župan. Bom prosil, gospod predstojnik 9 da se mi ta-le dopis v slovenskem, meni bolj razumljivem jeziku posije. Uradnik. Oho! So bili pa že tudi Oni na taboru, kjer so slovenski švindlarji puntarske govore držali. Župan. Prosim, gospod predstojnik, jaz se opiram na postavo, ktera v §. 19. velí uradnijam, slovenskemu ljudstvu le slovenske dopise pošiljati in slovenske vloge slovenski reševati. Meni pa ste poslali tu na slovensko prošnjo nemški odgovor, kterega ne razumem niti jaz niti kdo drugi v naši srenji. Tedaj si ne vem drugače pomagati, ko da prosim Vas, da bi mi hoteli stvar razjasniti v mojem maternem jeziku. ' —. — ■■ m % Beseda oni namesti Vi se je vrinila vlepi slovenski jezik tako kakor ljulika med pšenico. Nemskutarji mislijo-, da je vi surov ogovor, pa ae ne vedó, da tudi najbolj omikani franeoski narod ne pozná besede oni, ampak le vi. Vred. 105 Uradnik Hm ski so sesko prahi 7 ktero tudi Le iz prijaznosti do Njih Jim bom pa ne moremo si kaj , da ne bi vprašali tega razsvet ■ slišal, da so erkleral erledigungo, pa ne v slovenski, ampak v kranj- lj tukej fl gal da astopim Naj poslušaj o i i, «v, je Njih gmajna z ™—j- -v glihalâ za en tal grunta, skoz kterega pelj bližnj Oni so- neki j "j- —-- u« ou pn u»» pintarji za tako malo posodo obročke kupovali, ki si jih lahko za vsakem vrtom v prvem grmu naseka za dolgo časa? vemo mu tudi 7 da pecirkna cesta, ktero ima Njih gmajna fliht pošodrati. zgubo pri mali posodi Po ne ume, kaj govori, ko dokazuj 7 lihengi pa ni nič to riksiht vzeto, ali bo entveder 7 kajti gmajna šoderngo pezorgala, ali pa tista 7 s ktero ? dobi polomij porabijo se v to izdelovanj ravno tu se n a j v e č pri od hoj ; vrhi 7 odvržki itd snega in ste se zglihali, ali pa obedve in solidům. Zavolj tega lesá. Ali bi morebiti bolje bilo, da bi lohko ustala kakšna štrita med folmohtarji od gmaj ali med glidami gmajne, pošodrati. Zato ta glihenga ne more bit giltovna in nobeden bi ne hotel ceste ker Dalje modruj^, Tudi to ni res! da pintarij Hiše 7 naj pintariio, so 7 harj tedaj vsak košček v hosti segnjijejo? edanjih nadlog kriva. se je pred 15 ali 20 leti Je še danes najpremožnej akaj pri tak kontrakt po gezecu ni culesik. Alzo je ta handlunga redili so tudi dosti pri blagu, in le pri onih je pomanj pod štrafengo in gmajne plačajo gold trafenge Oni kanje domá, ki so križem držali roke. ali puu obtaxou^v/ iu ^uiwjuv ^iMVMPjv v ^ —j ~ — wv * "uvj mu pa se pre ve c so kot purgermajster ali forštand ferantvortni za vse, z vožnjo vpečali. Mislim pa, da tudi drugej, morebiti kar se v gmaj ni zgodi ali bešlisa v gmajnarski zicungi ravno v Zato se Jim diktira 5 gold, štrafenge, ktero naj potem lekli i, še bolj klicejo, kaj bomo jedli ? kaj je pa ondi tega krika krivo? 7 kaj ob pri gruntarjih ajntrajbajo 7 šrifte kapiral m vsak 9 Vidi gotovo niso 7 kdor ima le pisl ferštonda to je inhalt te cu- hoteli barigelj delati! Dobro bi bilo, ako bi naš novi 7 J° bo prec oskrbnik slavnému obrtništvu Šneperskih gozdov neko Župan Ne zamerite, zdaj ravno toliko vem 7 poprej Samo toliko sem razvidel iz nekterih besed 7 ko ki liko 9, 8 in reže pojasnil, kolikšen dobiček ima, ko lepe mlade, po tudi 7 da je palcev debele hoj za krlj odkazuje, seka eselje videti! Al se ne pravi to 7 nov 6 so mi po bricu znane, da ste moj dopis napak razumeli. kras narejati? Se obce spoštovanemu vredništvu „Novic* Uradnik. Kdo Jim je dal ferbežnost, meni to na- Je prej metati ? Zupa Vaše liasnilo. Prosim, berite dop m t • » • t t^ i • > Uradnik (jezno.) Tukaj stoji: ,, Po dp iiaznanj a zgodilo. topli 7 da Kos prahi mlj gmaj ni tik kantonske ceste nekaj 4-A n A WAXA TT ViaII itd kot je iztuhtana slovenska adnjic dokaz v puhli in prazni odgovor vrinil zaslužek zmiraj gotov). Kdo je še pred enim letom ho . ^vedel za tišti zaslužek, na kterega on meri? koliko županija časa pa bode trpel? Gotovo ne dolgo! In akoravno bi bil večni, koliko ljudi in blaga se more tam preživiti? Pre- Se to ne reče v bolj Recimo, da ena cela vas. Kaj pa z druzimi? 7 77 pod čudno je še to, kar on pravi pisana gmajnarska županija ali foršteunga ancajga, je gmajna ali občina, kakor pravite po slovensko, _ glihala ali pogodila za kos grunta zraven pecirkne da se da pozimi kmetu živina v štali škodo delà. Pojasnite nam tedaj, kako pri vas v mu količke od ceste? he?" Gmaj Zup « Božj milost! Kdo Vas je učil slovenščine 7 zadej ktereg kar po i ravnate pozimi z blagom, morebiti abijete? Od kodi pa potlej gnoj dobiti v naših krajih vse obdelovanj mlj brez 3 to 7 7 77 se V čevali „abrihta", žepa. pomeni „ gozd" 7 je kaj druzega ko „»gu»*««* xu . ne umete slovenskega jezika, bomo mi kažen suhem bregu ribam mreže staviti! Res, da dan nikdar „občine", „pogoditi danes hoče že vsak pisatelj biti, bodi-si prav ali ne-goditi se" itd. In zato, ker prav, ne gledé na to, ali ne žali onih, kterim namerava ali tudi stvar ume, v taka pisma, in brez ozira na to Da 7 »1U vcuaacga jcziirv«*, vkjixikj lui aa^tu jji.«»- jjiuuju , iu i/tvu \j u u« j_ic* w , a> u iuui otvai vzemite si učitelja, da Vas v slovenščini ktero se vtikuje? Prvo je učiti samega sebe jaz mu dam gold na mesec iz svojega v se grajati druge 7 potem m Dopisi. Iz zgornje savinske doline. Iz Vipavske doline 18 sušca. L o ž a n o v. Novice" so se Dolgo nas ze mm» » f »»v uviiiiv av» ouovja. - „JL1VV1V>C DV O« unidan čudile, kako je to mogoče, da je čisto sloven ska kmetiška občina v Postojnskem okraji namesti slo tužna zima tlaci in nič veselega ne obeta. Navadni pregovor pravi: „Ce sv. Jožef zimo odpustí, jo Jenoht-nica „Mar. ozn." zadrži": in ta pregovor se je letos skega zakonika si naročila nemškega? povem uganjko te zastavice. L ščeni občini in njen župan Naj opravičil. toplo vreme lik sneg 9 sv. Jožefu smo imeli že najlepše in tudi od 23. do 24. dne t. m. pa je padel toda ga po hribih moška noga celó do kolena se kteri Grab rij 1867 Vam je imé oni prekr- grajšcak Jožef Mayer, leta proti volitvi prečastitega dekana deželnega poslanca zeló upiral in dr. Sp capana vrival. Ta mož bi na slovenski men. Slaba se nam pred oči stavlja m nič dobre pri « hodnosti ne oznanuje, in ako se koj vreme ne spre- mem 9 ne vemo 7 s čem si bomo rebra podpírali to 9 kje bomo ljubega kruheka iskali? Iz Loža na Notranjskem 26. sušca. *) •ie' - * - - _ Ne- davno je tudi v našo dolino přišel jako čuden pisatelj ! Neznani so mu še prebivalci rad nemški narod imel za „nemško glorijo konika je tedaj gotovo emlj menda 9 zato je njegovo delovanj G raj naročilo nemškega za- osebno djanje; občinski odbor ga to ni pooblastil, ker Ložanj so, razun njega, vsi poštenega národnega duhá. Vendar nemškutarski časniki tako reč brž zgrabijo ter po svetu trobij 9 kraj 7 in vendar 7 nam spncujejo zemlja in rast, okolica m o vsem tem vé dosti povedati: to ť • res čudno ! nam ni treba domačeg na Kranjskem že vsaka vas slovenskeg jezika nemška da saj Gospod njegovi spisi v „Novicah* , Mayer, če hoče za-se imeti nemški zakonik, naj bi si Al bojimo se, da se nam bo ta nova luč svetá v krat- kem zamrkniía, kajti ocividno je, da naš novi vodja kar nam ga kupil za °J denar, nobeden mu ne bode branil al za denar si o ven s k bč pobira ne govori iz lastne skušnje, temuč da drugi zgubljajo. Temu mora sam priznavati, dokazuje njegov presmešni spis o pintarij i in njega vensk zakonik To da V Paradišči 25 7 ga 7 ako naj se naročí * M hočejo, vsi lahko beró „Novic" smo brali, da je V zadnjem listu nemški liberalizem ob računstvu v listu letošnjih „Novic". lahko ume, da temu ni tako, kakor on Res, da vsakdo to je 7 omu uiau j ua jo uctuoai iiuwciuacui uu giavu^ da je minister Gis kra popustil državno krmilo. govori ; vendar Mi kmetje, ktere v politiki 7 Ker ta dopis enako stvar pretresa, kakor dopis „iz Podgore" «nu«»" s podpisom „več trgovcev", ki smo ga kasneje přejeli, naj zado- stane tudi regiment, kl ne stvari Podgore vodi, mislimo čeda kmalu razgubi da, če pastir zapusti in res zadnj prosta domača pamet tudi svojo čedo, se čas je čevlj , da pre-po nogi, stuie enega Vred ampak nogo sili po kopitu. Kar dve leti gledamo ža 106 lostni ske > je to 9 da se našim deželam vrivajo najbolj ver- bovcem večidel le živinoreja k blagostanju pripomore novine, ki so iz tujstva vzete: civilni zakon loči- je-gotovo, in tega so naši kmetje tudi sami prepričani 9 9 Da tev šole od cerkve itd. Pri vseh teh rečéh pa nam ker se z živinorejo z veseljem in marljivo pečajo liberalci kličejo kakor Turek nekdaj, ko je kristijanom je pa v naši fari tudi zares veliko lepe in dobro rejene glave rezal: ezai: „ne boj se, ne doj ser1 ruai n „svouuu- živine, je iuui res; zaiu ui unu zeieu, aa di se tega vec nas božajo rekoč: ne bojte se županovega za- kupčev tudi iz daljnih krajev čedalje bolj prepričalo. boj Tudi ti „svobod- nj a k i kona živine, je tudi res ; zato bi bilo želeti, da bi se tega več a ne x\.uj.jc*, - uo bojte ou, ua uauicsu o&uocucg« u ki med nami živi in šolstvo in nas dobro pozná se da namesti skušenega dekana 9 Zato vsi šoli ki lepo in debelo rejeno živino kupiti želite iil aicu uauii ili OUISIVU III lias uuuiu j;uauai , ovu » oi o zapoveduje „bezirkshauptmann", ki ima vse druga opra- hitite ! M^áwuyj VDAj ai IKJ^JKJ ili uvuviv i vjuuv ZJ A V ili u l\\J v sredo po veliki n-oči zopet na sejm v 9 ire pri- vila kakor so šolska. Nemški kolovodji dunajskega dr- |z postojue. (Citolnica nasa) ima občni zbor 3. žavnega zbora niso nikoli pomislili, da za vsak kraj dan aprila popoldne ob 5. uri v svoji dvorani: dnevni ni vsak sad! Le konfesijonalne muhe mu po glavi ro- - red mu davkov, o tem o tem pa, da bi nam bil zlajšal pretežko breme nikovo bo : Govor predsednikov ; 2. ki se vsem narodom enako reže, in o druzih nam da —------j - x umuvu -j kj • uuiiu uv^uai uiucii jc narodna ravnopravnost bila nika in 10 odbornikov. Ta večer sporočilo taj-poročilo denarničarja; 4. volitev prvosed- kruh krvavo potrebnih rečéh ni sklenil nič, ali če je kaj ; sedo « ? program jej bo: Petje^ zbora. u. jLyeivi<*uia.i;ija>. Tombola. 4. Petje zbora. 5. Šaloigra dozdaj še nikjer napravi čitalnica „be Deklamacija. sklenil, ni zahteval, da se izpelje. Zastonj se napenja za centralizem, vsaj bi vedeti mogel, da tako ne gré in Radoslava, nikdar ne pojde, če se tudi na glavo postavi. Zalostna majka Avstrija, ako njeni državniki ne nastopijo vse igrana: „Kdo vé, čemu je to dobro", poslovenjena od zbor in besedo se uljudno vabijo udje. Iz Kamnika 28. marca. Preteklo nedeljo je či- drugačne poti! Iz Žiro v 24. sušca. C. (Huda zima; njeni na- sledJci; živin ski sejm.) Mnogim žalostním naznanilom o letošnji hudi zimi, ki smo jih v „Novicah" že brali, stavljam tudi jaz iz naše okolice naslednje vrstice : talnica naša napravila prav lepo „besedo". (Popis ob-širnejši drugi pot.) Iz Seucurja 24. sušca. R. (Spomlad noče biti.) do- Ze je zazelenelo površje zemlje na solnčnatih bre- Nenavadno huda in dolga zima, ki se je pri nas ; tudi nam že mnogo škode že 18. oktobra t. 1. pričela, je naredila. Bil je koj prvi sneg za tako so bila ljudém V3a pota do stelje in drv že pred pedí debel in mesecem listopadom popolnoma zametene 9 bili so ljudje brez stelje in drv, in kdor se ni dobro podvizal, ostala mu je tudi kuha pod snegom. Da tudi goveda in drob-nica navadne jesenske paše ni imela, zastopi se samo govih přebujeno iz zimskega spanja po raztopljeni sne-ženi odeji; že so vsled tega pririle iz njenega krila prve jarně cvetice: bele slepice ali kurice (Heleborus niger); snegobeli zvončeki (Galanthus nivalis); pritli-kaste brkončice ali trobentice (Primula acaulis); spo-mladne nunke (Crocus vernus) in še druge, oznanovaje nam bližajočo se spomlad; veselo žvrgolé je poljski škrjancek se že kviško vrtěl v krogih prepevaje slavo Bogu na višavah in budivši kmetovalca na zakasnjeno po sebi. Dobili smo pozneje snega še toliko, da res delo opominjevaje ga: „oraj 9 stari ljudje ne pomnijo še takega. Bil je po vaséh P°... Idriji čevlje visok, po hribih pa, zlasti nasproti do bilo ga je tu in tam za seženj visokosti kopaj ! sej hudega oraj 9 oraj ) kopaj kopaj 9 9 sej !" prav brezskrbno, nebojec se vec mraza 9 9 tako 9 da večkrat od nas ni bilo moč ne v Idrijo ne v Loko ne peš ne s sanmi ne nikakor; tičali smo doma vedno kot zajec v brlogu 9 in zarad pomanjkanja drv večidel pri slabo gorkih pečeh. Iz marsiktere na šamoti stojeće koče, kakoršnih se po naših nemilih hribih dovolj nahaja, niso mogli stari in bolehni ljudje po več tednov niti k božji službi niti nikamor. Tudi pot do šole bila je našim oddaljenim otrokom skoraj vedno zaprta. debelim snegom združil se je bil pa še tudi zeló hud mraz; kazal je R. gorkomer večkrat na 21 stopinj; bilo je toraj mraza in snega dovolj. Zalibog, da so nasledki tako hude zime-jako žalostni! Kmetom našim primanj-kuje celo zimo drv in stelje; bati se je, da jim bode ; .sej je nekako ponosno ponavljal ščinkovec svojo zabavljivo pesmico: „živ, živ, živ, ne boš me več učil!" ko je med tem njegova izvoljena tovaršica znašala gnjezdo v kako skrito koračo drevesa; kratko: vse je oživělo, vse je bilo veselo — a nenadoma zvije nestanovití sušec sè svojim repom, prihajoča mrzla burja oštro pribrije ter pripodivša sive oblake pokrije čez noč in dan zemljo z novo še čez čevelj debelo snezeno odejo 9 pod ktero zdaj prezgodnje cvetice dre- motno pobesajo svoje razcvetene venčeke pričakovaje toplih južnih sapic in gorkih solnčnih žarkov raztopé nepričakovano ledenomrzlo ogrinjalo. da jim Kaj bo kakošen bo následek te tako hude in dolgo tra-joče zime, ves zavzemši in pobitega srca skrbno po- 9 da se mu ne zanaprej primanjkovalo tudi piče za živino, kajti no- cojšno noč padlo je zopet novega snega za v rui, danes sneži še celi dan, da je joj ! Ozimino žito je naj- pedi in brže tudi pri nas zeló pod zlo; kdaj bomo pa jarino sej ali, sam Bog vé! Kmetijski pregovor pravi: „pozna prašuje kmetovalec, ki žalostno opazuje samo v svislih in šupah, ktere je s klajo in nasteljo jesen založil, vidno huje jasni, temoč tudi vidi, da bo treba ročno prijeti za plug in preorati ter obsejati njive je z jarim, za predragi denar kupljenim žitom ozimina skoraj popolnoma pozebla. 9 setev, slaba žetev". — Neizrečeno velika škoda se godi pa tudi po sadnih vrtih pri sadnem drevju. Kar ništa prejšnji sneg in mraz poškodovala in pokončala, bo gotovo današnji, ki gré kot da bi moko sejal, poklestil tako, da bo žalostno! nam bliža, al nič prida nam ne obeta. ker Spomlad Iz okolice Kranjske se piše „Triglavu" o za- 9 lostnih nasledkih, s kterimi nam preti letošnja zima med drugim pa nam dopisnik kaže zopet očetovsko skrb blagegarodoljuba gosp. barona Antona Z ois a, ki ob , aa do žalostno i uiagcgaiuuuijuu« ««i vue» auiuurt tu v i a a , rwi uu Nenavadno huda letošnia zima je tudi človeškemu hudi zimi z0Pet ni pozabil nadlog revniših Predosljanov •J «i • i « li • • i i « bolehali, bi še bilo tudi zdravju zeló škodljiva. Ljudje bolehajo v naši okolici da je od sile. Pa če smrt brije s kosó zemlji letos 9 da ! , v.,« je joj ! Izročili smo jih materi že samo v naši fari 38; mesece veliko število! to je za komaj in jim, kakor je njegova znana navada, brez vsega ska-zovanja podařil 100 gold., ko je nedavno popřed tudi šolski mladini daroval 50 gld., kteri je vseskozi skrben oče. Gledé na premilo srce res izvrstnega našega barona Antona Zois-a mu kliče vsak domoljub: Bog ga Včerajšnji sejm (sredpostno sredo) bil je pri nas kakor sem videi in slišal, za vsako kupčijo izvrsten 9 9 nam ohrani še mnogo mnogo let! Iz Podsmreka pri Dobrovi. Sadj erejcem spečalo se je obilo blaga, zlasti je bila kupčija z govejo zaznanja France Bizjak, posestnik v Podsmreku živino jako živahna. Da našim kmetom, posebno hri- 9 kteremu je kmetijska družba vže dve svetinji podarila, da 107 po m let takem še manj kakor lani ; lani je bilo volilcev le 322, in prišlo jih je volit 111. Zeló zanimiv je letošnji imenik ministerstvo kmetijstva je volilcev; on kaže, kako skrbno je nemški „gemeinde-družbi kmetijski ponudilo za poskušnjo en funt semena rath" nabiral volilce v 3. razred, da jih je nabral 342 ima na prodaj po nizki ceni: 200 jabla starih, 200 raznih visocih hrušek in pa 200 pritlik Iz Ljublj kr neke indijanske rastline ki se dijanski povod memo lanskih 322. samem tem razredu vidimo zdaj indijanske rastline, ktera v svoji domačiji v bajarjih y 7 rajž (Zizania aquatica) imenuje. Ministerstvo piše, da vpisano celo armado (22) uradnikov od železnice si je zelo prizadevalo iz New-Yorka dobiti semena te na ktere se„gemeinderath" sedanji gotovo zanašati more da mu množijo gardo nemško. Gospodje Hansel skovic in Winkler, vsi voljeni enoglasno, tedaj rečejo: „Germania v naj lepši edinosti nas je volila". razredu bodo isto lahko in ondi ljudém h do 4 čevljev v globočino raste ? živez, iz slame pa se delà papir zrnje služi Po- Le- lahko skusila se bode tedaj tudi pri nas. Světli knezoškof so přetekli teden prišli iz Rima nazaj, kamor se neki pa spet konec prihodnjega meseca A tudi izvoljenci v m rekli Háupter seiner Lieben, und sieh ! in zopet bo „konštitucijonalno društvo" štelo die es fehlt kein theueres yy vr n ej o Haupt a Ker Je gemeinderath" tako zlo pogorel pri (Mestna družba za vkvartiranje vojakov v Tr- volitvah v pondeljek dopoldne, je popoldne za poskušnjo novem) je v nedeljo pod vodstvom gosp. Jan. Horák a gasila nova požarna straža. To vam je bila prava imela letni zbor. Poročilo kaže, da so dolgovi kosarne komedija, zdaj za oginj tako, kakor je komedija z poplačani in da ima društvo 845 gold. 85 kr. premo- m r lič i pri „pompe funebre". Orodje je dobro; al kako zenja Dobro ! bodo taki „prostovoljci a i kakor „Tagblattov" vrednik itd. L/vui v . Mvuu uct jj^/i vo » \j ij ui , tvatvui lacuiabiiuv viuuuia iiu> (Dramaticnemu društvu) je deželni odbor dovolil, dělali v deževnem vremenu, ponoči itd«, to bode skušnja da v prihodnji gledišcini sezoni more tri krat na mesec v gledišču igrati: 2 nedelji in en delavnik. (.Matica slovenska.) Odsek za izdavanje knjig učila, al j) Za požarišČe ni šala. Feuerwehr k n e i p e" utegnejo izvrstni biti ) je sklenil y da se knjiga V v II delà, tako, da 1. že tiskani oddelek in Včeraj je volil 2. razred, ki šteje 609 volilcev, med Slovenski St ajar" razdelí kterimi je čez 230 ces. uradnikov in cesarskih o fi- ni dovršen v rokopisu ) dasta del ; 3. oddelek y 7 ki ki v se ga cirjev 50. Prišlo je pa od 609 volilcev volit le 271, tedaj dobra tretjina in tedaj v se manj kot lani y ki je dovršil g. dr. J. Geršak, in 4. pa II. del. Tretji od- so si za svoje zastopnike izvolili dr. Keesbacherja delek „národno gospodarstvo" iziđe za 1870. leto dr. Schreya (ki z Dežmanom vred delata „Tagblatt kot 3. snopič, toraj pred drugim, ker ta še ni dovršen in pa dr. Schoppelna. y v rokopisu. Dalje je s tiskarjem Blaznikom sklenil (Beseda v Čitalnici v nedeljo) bila je prav pri- pogodbo za tiskanje Matičinih knjig za 1870. leto (Ko- ljudna: lepa v pevskem in deklamatoričnem oddelku seskijeva delà, Schodlerjeva astronomija in pa tudi kratkočasna v srečkanji. kemijo, Slovenski St ajar 3. snopić in Letopis ; > ktera Gospod dr. Tancer, dobroznani zdravnik za za 1870.1.) in s Kôke-jem o zemljovidih (severna zobé, je iz Gradca došel v Ljublj ano, kjer ostane kakih in južna Amerika pa Azija). — Naposled je bilo skle- 14 dni, na pomoč vsacemu, kdor ima s svojimi zobmí njeno, da Matica si. c. k. kranjski deželni vladi knjižnicam vseh kranjskih šol oskrbi prvi snopič slov. atlanta (poluti, Evropo in Avstrijo), prepusti po zni- sodnije gosp. Gertscher kakošno nadlogo. (V Novomesto) pride za predsednika c. k. okrožne dozdaj svétnik juiuti; jlu v i iu i-jl v otiijvy j j/i u^uoii j/v/ £ji±k- DUUlilJC ^UOJJ. Cl to VjU^I j uv/^ucij ovv/tuia pPl v# al • ravno tako tudi telovadbini knjigi, kterih deželni sodniji ljubljanski. Pl. Scheuchenstuel bode jako Učitelji druzih slovenskih kronovin, vesel, da Novomesto za njim dobi tega gospoda, ki ima c. kr. zam ceni y nakupi mnogo obrnite se do svojih c. kr. vlad, da Vašim šolam na- o národnih zadevah prav ta program, kakor Za šolske knjižnice^ bila bi želnem zboru razvija gosp. Kromer. klonijo enake darove. jako koristna tudi Rossmàsslerjeva knjiga „S t i r j e ga v de- Agent Mak s Gun z 1er v Ljubljani oskr- ~---* „ „ „v, WIV*. A-inyuuLuwyuivij v . c " "J * « jr-7 U * * J ~ --^^ ^ « « » * letni čas i", s prelepimi podobami, ki prav umevno buje seme lucernske detelje prav po ceni; cent iz- in zabavno razklada rastlinstvo. Matica bi šolskim virne francoske lucerne veljá na Dunaji 37 gold.: knjižnicam gotovo tudi to knjigo rada dala po znižani ogerske 30y4 gold, v Peštu; vožnina utegne za cent ceni. Maticavtoraj za 1870. leto dá svojim udom: znesti Slovenski Štajar 3. snopič; 2) Schodlerjeve knjige prirode 2. snopič; gold. niška delà y snopič (severno in južno Ameriko, pa Azijo). lan ta Knjige za 1869. Teto udov Letopis in Koseskijeva pes-slovenskega a t- izdane, privabile ; nadjamo se, da jih knjige so mnogo novih sterstvu in Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaja. Ker je dr. Giskra se odpovedal mini- do konca državnega zbora še svoj posel y ravnokar naznanjene y opravlja, se ugibuje, kdo bode njegov naslednik. Vse pa kaže na to, da mora kmalu konec biti vse mu se- še več privabijo. Tako Matično delovanje brez vsega hrupa vsako leto lep sad rodi. Njene knjige večidel so danjemu ministerstvu in sedanjemu državnemu zboru, ■ ' da ta nemška izvrstne po svojem obsežku a tudi lične v svoji obliki, da nastopi nova sistema. Preočitno je vredne takega znanstvenega zavoda, kakor je Matica, U» li it O LU U1 11U V Č* OiOlCLUa. J. L CUUitJUU JO , VA« stranka, ki je zdaj 2 leti vsemogočna zvonec nosila in in s svojimi zemljovidi, ki so prvi plodovi sloven- svoje prvake poslala v ministerstvo, nikakor ni spo- skega slovstva, more se še posebno ponašati. sobna Avstrijo vladati. njenim odstopom z vladajo- (Papirnica v Vevčah, Medvodah itd.) se bode čega odra odkljenka centralizmu, ki ga je Schmerling spremenila v društvo na akcije (delnice) s kapitalom na stvaril za vso Avstrijo, Beust pa razcepil na dvoje, Cis- akcij. » vat uuwf v «v ^ j \ u^iuivu j o i\auivuiv/m «vymiía * uv uwiijvj ^vwuw ^ * ~ ~ j-------■ u '--- milijone gold., v ktero stopi, kdor vzame kaj lajtaniji pustivši nemškega, Translajtaniji pa magjar- '- ' ® ' . skega. To pa nikoli ni bil in nikoli ne bode naravni ( Volitve mestnega zbora) so se začele v pondeljek stan za mnogozgodovinsko in mnogonarodno Avstrijo ; s tretjim razredom. Grozno revne so bile. Narodni tedaj sam v sebi nosi strup pogina. Važni časi so tedaj ■■^■^MHHH^H pred Zbornica poslancev je v hitrici přetekli teden dognala proračun državnih stroškov in dohodkov mestjani se še v pondeljek změnili niso za „rotovž" ; le nemška stranka je tirala svoje privržence h jerbasu da so oddali svoje volilne liste bilo jih je 110 volilcev pa je 342. Po takem tedaj se še tretjina ni za letošnje leto. Stroški so šteti na 320 milijonov in udeležila volitev, kajti jih ni prišlo volit 232. Letos po 739.254 gld., dohodki pa na 317 milij. in 195.040gld. 108 Po takem se primanjkave konec leta kaže za 3 milijone odlocili zoper Francijo y in 544.214 gold., tako malo pa le zato, ker se bode jišču bili so Slovani. kajti večina na lipskem bo-Ali je morda to dobrota, da spet za kakih 20 milijonov prodalo državne lastnine. so se narodu jemale njihove šege, njihovi običaji Po tej poti kmalu ne bomo imeli nič več prodati y kaj njihov Otž uaii/uu j vuiMiv ujjuviv oc^C; ujauu v l uuušcljij jezik, da so se narodi iznarodovali, da se tisoč let za pa bode potem? je vprašal poslanec Czerkawski; držujejo v svojem napredovanju? minister denarstva mu ni vedel odgovora na to. Gospoda moja » Sploh je zbornica poslancev jako plitvo pretresala stro- ste nam jo skazali? kako tedaj morete reči, da je tako djanje dobrota ške državne; nekoliko resolucij je sicer sklenila resolucije so večidel prazna slama. y al „Zaostalosti", y ki ktero nam očitate, kriva je Vaša dobrota. Za to preteklo dobrodelnost Vam bodi hvala, v prihodnje hočemo se je braniti z J v f VV1V4W1 JL & X JLJL4 • ▼ MVVIA U T MiMf J » 1 AJUI V V» WJ V VJV VVUJV « V JW KS A Ulil v* " seji 22. dne t. m. so se obravnavali stroški za vsemi svojimi duševnimi močmi. — Ali ste nam to do- izgovoril v imenu broto ako Je Kuranda ta „mi da Je Av- ministersko predsedstvo z 77.407 gold., stroški za vladne časnike s 348.630 gold. (!) ^in stroški s přetekle sisteme — morda skazali s tem 50.000 gold, za tako imenovani disposicionsfond, strija v preteklih desetletjih in že tudi prej toliko žrto- to je y , za tišti denar, kterega ministerstvo cislajtansko ... va^a za Ňemčijo? Da Vas opomnim le poslednjih de-rabi za skrivne svoje namene, s kterimi podpira setletij: Ali ste pri kupčijskih pogodbah, pri colni tarifi take časnike, kteri v vládni rog tro bij o, so tedaj pravi tlačani vsakoršnega ministerstva. Privrženci vladni so zagovarjali stroške tega skrivnega zaloga in vzlasti Nace Kuranda se je ustil za dovoljenje ome- tej državi na kvar/za njenih 50.000 gold. ; „jaz in moji prijatli nenemškim narodom kaj žrtovali ali njim na korist dělali, med tem ko smo mi materijalne žrtve morali nositi za vzor (idejo) ki je bil na bojišču pri Sadovi odločen vzor, ki ga je rekel pustila že 1804. leta, in bila Avstrija po- xjj vjiiiii uv.uvv , „j— j* f'j"™ Je — pustila že 1804. leta, in ki stega jej vi v zadnjih letih imamo zaupanje do vlade, zato jej dovolimo ta denar; zopet vrinili, dokler ga v najnovejsih časih ni prusko kdor nima zaupanja, naj ga ne dovoli"; pri tej priliki orožje zopet nazaj potisnilo v Avstrijo? Tudi druge pa se je jud Kur anda šopiril z nemško kulturo, ktera materijalne žrtve je, kakor mana nekdaj Izraelcem, došla nenemškim na- ? rodom, jih omikala in v to izredila kar so dandanes v svojem ošabnem govoru je Kuranda zmirom rabil besedo mi to je yy mi smo mi" in drugim Nemcem po nemških šolah, po nemških na- gospôda moja, je ta dobrodelnost zahtevala od nas, in mi smo jih donašali; toda sedaj je temu konec, gospoda moja! Povem Vam, daje vseh „zaostalih" narodov trdna volja, več ne prejemati mi smo Slovanom tacih dobrot; trdne volje so, prestol in državo podpi- ra ti pravah liko y po nemški vladi dali omiko y in da y nikdar pa ne podvreči se neopravičeni većini v naučili, da morejo zdaj vladi se ustavljati, smo mi avstrijskem naklonili mnogo dobrot itd." so se to- tem ali drugem državnem zboru, toraj sedanji večini v državnem zboru in ministerstvu, ki je morda pomočke dali; mi smo jim naklonili mnogo dobrot itd." na čelu tej večini, če tudi se včasi ne vjema ž njo, Tako je besedoval preširni jud. Poslanca Peter Gros tudi krajcarja ne privolijo. Kajti ti narodi so prepri- iz Galicije in baron Petřino iz Bukovine pobijata de- loma Kurandovo bahanje, rekši, da ne groša ne dovolita skrivni fond, kterega vlada pogostoma rabi za to, da y za čani Sa je janje po časnikih narod hujska zoper narod. Za tema tudi ostalosť da sedanja osnova slabi državo, da trati čas, ki treba, da se mir naredi med narodi. To poga-pak se se vé da ne bode smelo naslanjati na ,,za- i dr. Toman poprime besedo, in ko isto izreče, kar sta ali „dobrodelnost", ampak moralo se bode rekla predgovornika njegova, da ne krajcarja ne dovoli nici in desnem središču.) za ta fond, se spravi pričeti z enakostjo in ravnopravnostjo." (Dobro! na des- in na „nemške dobrote" ter „Kdo neki so ti „mi"? nad Kurandov „mi smo mi" Ali ga obdeluje tako-le: Kuranda in njegovi to- Sreberne čestice in papirnate desetice varši? Ali so gospodje, ki napuni (levi) strani sedé, ki se jemljejo do konca prihodnjega meseca aprila da so male „zaostale narode", mislijo, Kuranda imenuje, vzredili iz plenic kakor jih (malega travna) pri vseh cesarskih kasah v popolni ve- , one narode, ki že takrat, ko véliki nem- Ijavi; potem pa tudi (kimovca) tega leta. Še na Dunaji do konca septembra oktobrom niso papirnate dese- so vendar duševno veliki bili ški narod še ni bil velik? (Oho, nemír na levici.) Da! tiw nic vredne, sreberne šestice pa le toliko, kolikor je gospoda, to hočem dokazati. Nemški narod ni še imel srebro v njih vredno. Tedaj ni nik o mur treba ze zdaj domačega slovstva, v modroznanstvu in v drugih svojih vednostih rabil je še težko latinščino, ko je slo-v an ski jezik prav ondi, kjer se je lani vršila žalostna Škode trpeti. dogodba ob jadranskem morji, v dobrovniški republiki uuDvwv,mi í JMUIMUOB.VIU uiuiji^ v uuuiu v îiiorvt xc^uuatvi^ že rodil najlepše znanstvene plodove. In takih izgledov Vam vem navesti tudi iz drugih dežel, iz Ceskega in Lisfoica vredništva. Gosp. A. BI. v G.: Za danes prekasno; drugi pot. Gosp. dr. O v s. J. pod Rif: Vedrice se dobé pri M. Pakiču, trgovcu v Ljubljani. v v se celó iz male Slovenije. Naj mi kdo izmed Vas ízvzemsi prestavo sv. pisma tem se mu udam; dokler se pa to ne navede kaj tacega > po- zgodi, mislim, da Žitna cena V Ljubljani 26. marca 1870. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl je Vaš ugovor pobit s tem dokazom. Gosp. Kuranda je banaške 5 fl. 50. tursice 3 fl. sorsice 3 fl. 73. rži rekel: „Mi smo vzredili, na noge postavili narode, mi smo yyyy zaostale"" jim randa ni naštel dobrot skazovali „„dobrote"". Al Ku- 2 fl. 90. ovsa 1 fl. 80 ječmena 3 fl. prosa 2 fl. 90. ajde 2 fl. 70. Krompir 1 fl. 90. j meni prav lahko bilo reči: yy a y toda Mi nismo nikakoršnih dobrot přejeli od Vas jez se hočem ozreti v preteklost ter povedati Vam kakošne dobrote smo mi prejemali od Vas. Ali je morda zaostalost" tista dobrota, o kteri govori g. Kuranda Kursi na Dunaji 29. marca. 9 5% metaliki 61 fl. 35 kr. Narodno posojilo 71 fl. 20 kr. Ažijo srebra 121 fl. 25 kr Cekini 5 fl. 85 kr. y> y da nam jo je nemški narod skazal v preteklosti? Je-li dobrota tisoč letno zatiranje onih narodov, ki so večina v Avstrij i, ki so Avstrijo branili na vseh boji-ščih, ki so celó pri Lipsiku osodo nemškega naroda Loterijne srećke: V Gradcu na Dunaji 26. marca 1870: 23. 29. 19. 58. 45 17. 31. 84. 28. 18 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 9. aprila. Odgovorni vrednik: Jaiiez Murnik Natiskar in založnik : Jožef Blazilik v Ljubljani.