DELAVSKA ENOTNOST „ .... ___ Danes na 5. strani: ISKREN POGOVOR O PROBLEMIH Četrtek, 19. marca 1964 št. 11, leto XXII gREP V. KONGRESOM ZSJ DELITEV NARODNEGA DOHODKA IN POGOJI ZA HITREJŠI DVIG ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA DELOVNIH LJUDI Da bi imel V. kongres ZSJ čim bolj delovni značaj, so dali v predhodno javno razpravo material, ki obravnava trideset aktualnih tem o položaju delovnega človeka v proizvodnji, njegovem standardu in delovnih ter življenjskih razmerah. Izvlečke iz gradiva o posameznih temah je v teh dneh začel objavljati časopis »Rad« z namenom, da bi se tudi na straneh sindikalnega tiska lahko razvila o njih razprava. Tako tudi mi danes objavljamo izvleček gradiva, ki obravnava temo »Delitev narodnega dohodka in pogoji za hitrejši dvig življenjskega standarda delovnih ljudi«. V zadnjih nekaj letih smo dosegli v gospodarskem razvoju naše države znatne uspehe. Narodni dohodek na prebivalca se 3e dvignil od 89.000 v letu 1952 na 203.700 v letu 1963; število zaposlenih se je povečalo od 1,121.000 v letu 1952 na 3,245.000 v letu 1963. Doseženi rezultati so uvrstili Jugoslavijo med srednje razvite države in ustvarili pogoje za nadaljnji in hitrejši razvoj materialne baze, standarda delovnih ljudi in socialističnih družbenih odnosov. Dosedanja politika delitve narodnega dohodka je omogočila, da se je velik del mogel vlagati v nove kapacitete, predvsem v industrijo, kar je pripomoglo , da so se proizvodne kapacitete znatno razširile, socialna struktura prebivalstva se je bistveno spremenila, standard delovnih ljudi pa se je postopoma izboljšal. Za preteklo obdobje je torej značilno, da je velik del razpoložljivega narodnega dohodka uporabljen za nova investicijska vlaganja, za odpiranje novih delovnih mest in s tem za novo zaposlovanje. Ker je predstavljalo zaposlovanje, eno osnovnih teženj ljudi, so takšna vlaganja imela razumljivo tudi politični značaj. V tem obdobju je že samo zaposlovanje, ne oziraje se na višino osebnih dohodkov, pomenilo velik napredek. Narodni dohodek V tem: osebni dohodki v gospodarstvu akumulacija in fondi Iz prikazanih podatkov je razvidno, da se v preteklih desetletjih ni spremenil v osnovi odnos med akumulacijo in fondi z ene in osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu z druge strani. Z razpoložljivo statistiko žal ne moremo prikazati realni odnos in spremembe, do katerih je prišlo v preteklem obdobju v delitvi narodnega dohodka na tiste osnovne udeležence — na Ob takšni orientaciji so bile možnosti za hitrejše reševanje problemov družbenega in osebnega standarda sorazmerno majhne. To potrjujejo tudi podatki o porastu narodnega do- hodka in o njegovi strukturi (SGJ ■ - 1963, str. 113 — v te- kočih cenah). 1952 1962 1952 1962 v milijardah struktura 854 3,475 100,0 100,0 360 1,465 42,2 42,2 494 2,010 57,8 57,8 osebno, splošno in investicijsko potrošnjo zato, ker se vodi ta delitev v naši statistiki le po tekočih cenah. Vendar nas tudi takšni statistični podatki orientacijsko informirajo o nekaterih premikih v družbeni delitvi v preteklem desetletju. Po tem viru podatkov in dodatnih proračunih, ki temeljijo na statističnih podatkih, je delitev družbenega proizvoda (če upoštevamo še dodatna sredstva in spremembe v zalogah) v posamezne namene znašal- v odstotkih, in sicer: Skupna družbena sredstva V tem: 1. Neto osebna potrošnja 2. Splošna potrošnja (materialni izdatki) 3. Skupne bruto investicije — vseh Od tega: 3/1 Gospodarske investicije 3/2 Negospodarske investicije 3/3 Zaloge 1952 100,0 48,3 19.8 31.9 29,0 2,9 1962 100,0 48.6 12,5 38,9 21,2 12,2 5,5 Kakor lahko sklepamo, je prišlo v preteklem obdobju v glavnem do spremembe materialnih odnosov med splošno USTAVA IN STATUTI O DELOVNIH ENOTAH Pristojnosti delovnih enot pogostokrat še na - papirju Položaj delovnih enot, pravice delovnih ljudi in seveda hkrati tudi njihove dolžnosti pri upravljanju teh enot, so dobile »ustavno pravico« v 91. členu ustave SFRJ. V njem je med drugim rečeno: »Statut določa notranjo organizacijo, delovno področje in odgovornost organov upravljanja, položaj delovnih enot in pravice delovnih ljudi pri upravljanju teh enot...« Torej, če pravilno razumemo ta člen ustave, je odslej naloga statuta delovne organizacije, konkretizirati in materializirati omenjena ustavna načela. To pa hkrati pomeni, uresničevati samoupravljanje v vsej njegovi vsebini in celovitosti. Napak bi bilo trditi, da v delovnih organizacijah do sprejetja nove ustave niso »imeli Posluha« za takšno notranjo organizacijo gospodarstva in upravljanja. Toda hkrati ob tej, sicer vsesplošni usmerjenosti, je bilo še nešteto primerov tako imenovanega »pravnega pozitivizma«, ki se je izražalo v tem, da so posamezniki nasprotovali snovanju delovnih enot, določanju njihovih Pravic, pristojnosti in seveda ob tem tudi dolžnosti s trditvijo: — takšna oblika samoupravljanja nima ustrezne podlage v obstoječi pozitivni zakonodaji... V resnici so se za tovrstnimi trditvami skrivale vse drugačne težnje, prikrite takrat s prej omenjenimi trditvami, sedaj pa se znova pojavljajo, vendar v nekoliko drugačni »praktični Podobi. Toda, zmagala je praksa naprednejših in dobila svoje Potrdilo v omenjenem članu Ustave. Torej, če daje ustava »domovinsko pravico« delovnim enotam in pravico delovnih ljudi pri upravljanju enot, kako je potem to ustavno načelo praktično uresničeno v statutih. Iz obstoječe analize statutov proizvodnih delovnih organizacij lahko razberemo, da praktično vsa industrijska podjetja, gradbena podjetja ter kmetijska gospodarstva in velika večina podjetij s področja storitvene dejavnosti, predvideva v osnutkih statutov notranjo organizacijo gospodarjenja in upravljanja tako, da je delovna organizacija razdeljena na — delovne enote. Torej iz tega vidika bi lahko trdili, da je omenjeno ustavno načelo zadovoljivo uresničeno. Vendar je res, da pomeni to le »formalno« uresničevanje ustavnih načel, ne pa še njihovo dejansko uresničitev ali kot pravimo tudi, materializacijo ustavnih načel. Ali bo samoupravljanje v vsej svoji vsebini in celovitosti s snovanjem delovnih enot, z določanjem njihovih pristojnosti in dolžnosti, ostalo samo na papirju, ali pa bo v resnici tudi temeljilo na ekonomski osnovi, povedo podatki, povzeti iz analiz sindikatov, glede ugotavljanja dohodka in delitve čiT stega dohodka. Iz osnutkov statutov industrijskih delovnih organizacij je torej mogoče razbrati, da so praktično povsod predvideli »obstoj« delovnih enot. Podatek o tem, ali statut predvideva tudi ugotavljanje dohodka na ravni delovnih enot, ali pa bodo dohodek ugotavljali samo centralno, pove, da bodo dohodek delovne organizacije ugotavljali komaj v polovici teh delovnih organizacij na ravni — delovnih enot. Še manj razveseljivi pa so podatki s tega zornega kota za delovne organizacije s področja gradbeništva in storitvene dejavnosti. Komaj v tretjini teh delovnih organizacij bodo ugotavljali dohodek na ravni delovnih enot. Kako je predvideno razdeljevanje čistega dohodka na osebne dohodke in sklade? Ali je predvidena ta delitev centralno, na ravni delovne organizacije ali tudi na ravni delovnih enot? Podatki s tega zornega kota so 'še bolj zaskrbljujoči, kajti povedo nam: — da je s statuti predvidena delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade v manj kot polovici delovnih organizacij s področja industrije in manj kot v tretjini delovnih organizacij s področja gradbeništva in storitvene dejavnosti. Praksa nas opozarja, da je bil že doslej eden izmed vzro- (Nadaljevanje na 2. strani) potrošnjo (zmanjšanje) in investicijami (povečanje), medtem ko je neto osebna potrošnja v glavnem ostala na prejšnjem mestu v družbeni delitvi. Iz prakse ravitih držav vemo, da raste vzporedno z dviganjem gospodarskega nivoja po pravilu tudi osebna potrošnja. V našem primeru takšna praksa še ni prišla zadosti do izraza. O zaostajanju osebne potrošnje, v primerjavi s porastom materialne baze družbe nam povedo tudi podatki o porastu realnih osebnih dohodkov zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva z ene in porastom realnega narodnega dohodka z druge strani. Od 1957. do 1963. leta, po podatkih Zveznega sekretariata za splošne gospodarske zadeve, je znašal povprečni letni porast realnih osebnih dohodkov 6.3 %. medtem ko je bil v istem obdobju porast realnega narodnega dohodka 9.8 % letno, oziroma na zaposlenega 8.6 %. V zvezi s povedanim moramo poudariti, da je hiter raz- (Nadaljevanje na 6. strani) V OKVIRU O strokovnem, svetu v delovni organizaciji najdemo v statutih zelo različna določila. Najbolj nedomišljeno in najbrž zgolj slabo formulirano je tisto, kjer strokovni svet imenujejo — organ samoupravljanja. Možno je, da so se-stavljalci statuta hoteli s tem le poudariti, da strokovni svet nudi pomoč organom upravljanja, da delavski svet lahko od njega zahteva neposredna poročila, da mu lahko daje nekatere strokovne naloge. V tem primeru bi šlo zgolj za slabo formulacijo, za pretrdo zapisano določilo. Slabše pa bi bilo, če bi to določilo tako razumeli, da ima delavski svet svoj organ — strokovni svet za to, da bo preko njega poskušal opera-' tivno posegati na organizacijske in tehnološke odločitve v delovni organizaciji. S tem bi delali neljubo uslugo samoupravljanju, saj bi tako nesmotrno razširili pristojnosti tudi na operativno delo, ki nikakor ne more biti domena samoupravnih organov. Tako poseganje na »tuja področja« lahko vnaša samo zmedo v delo samoupravnih organov, ker se njihova pozornost raztegne tudi na področje, kjer naj delo opravijo drugi. S takšnim poseganjem in odločanjem bi nujno zaostrili nasprotja v delovni organizaciji, med nekaterimi dobrimi bi ustvarili še veliko več nekvalificiranih odločitev. Znašli bi se v položaju, da ne bi vedeli, kdo pije, kdo plača. Več formulacij pa zasledimo, da je strokovni svet operativno odgovoren za gospodarjenje delovne organizacije. Tudi take formulacije, če si jih pobliže ogledamo, ne STROKOVNI SVET vzdrže resnejše kritike. Naloga strokovnega sveta je, da obravnava ključne, daljnosežne gospodarske odločitve, da z izmenjavo strokovnih mnenj izbere najboljšo možno rešitev. Do tu vse v redu in prav. Ni pa več njegova skrb, da operativno skrbi in spremlja izvršitev te naloge, da neposredno nadzira njeno izvršitev v vseh fazah dela. Na podobnem izhodišču je formulacija, da delovno organizacijo vodi »team« strokovnjakov. Ta formulacija se zdi na prvi pogled celo simpatična, saj se zavzema za neke vrste demokracijo, za kolektivno vodenje. V resnici pa je to demagogija, ali pa želja posameznega direktorja, da bi se tako rešil neposredne odgovornosti za strokovno odločitev in jo prenesel na svet strokovnjakov. Tak direktor bi potem vedril med delavskim svetom in »teamom« strokovnjakov, za nobeno odločitev ne bi bil do kraja odgovoren, saj vse odločitve sprejemajo, kolektivni organi, le osebne dohodke bi imel, »kot prva glava«, najvišje. Naslednja slabost, morda manjše narave, je v tem, da naj bi strokovni svet sestavljali samo operativni vodje v delovni organizaciji. Tak sestav strokovnega sveta bi v praksi lahko pomenil, da je precej strokovnjakov tako odrinjenih od strokovnega dela, da o vseh strokovnih odločitvah odločajo predvsem — operativci. Čeprav tudi tem operativnim vodjem ne kaže odrekati strokovnosti, je le potrebno dobro razmisliti, če lahko o ključnih strokovnih problemih odločajo samo tisti člani delovne organizacije, ki so na izrazito operativnih položajih. Taka praksa, ki žal ni osamljena, povzroča, da v marsikateri delovni organizaciji inženirja, ekonomista, tehnika, zaprejo v pisarne, ne dajo mu konkretnega dela za proizvodnjo, njegova strokovnost se izraža v pisanju poročil, elaboratov. Potlej pa se dogaja, da operativni kadri govorijo: »Saj vidite, kako je s strokovnjakom. Ni za prakso. Samo v pisarni sedi, visoko ,plačo' vleče, koristi pa nobene.« Premarsikateri strokovnjak je bil že tako onemogočen, da bi razvil svoje strokovne sposobnosti in je zapustil delovno organizacijo. Jz vsega zapisanega bi lahko povzeli zaključek, da strokovni svet in njegovo mesto v statutu, le ni tako obroben problem, da bi ga lahko mirno obšli. VINKO TRINKAUS — Kje so že časi, ko nas je teplo pomanjkanje — zdaj pa nas tepejo že tako veličastni uspehi...! Karikatura:■ MILAN MAVER. 151 1E ES 51 S« e; »n"* ^ ~ ■ 13 1 1 n 13 a H n is ti H 6Č B a El H 61 BI Si 81 m m Č8 a s s n K r. B B KI H' H IH M m M M TELESNA KULTURA NA REŠETU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Skoraj vsak teden pošiljajo kupe materialov na razne republiške forume, družbeno politične organizacije itd. Zajetni svežnji papirjev: prednačrt tez, načrt tez, teze — novih zakonov in predpisov. Prav je, da pošiljajo gradivo, kajti zakone in predpise je treba uskladiti z ustavo, kar je zastarelega, odpraviti in popraviti. Le vrstni red naj bi sestavljale! tez načrtov nekoliko spremenili. Delo bi bilo bolj uspešno, če bi s popravki začenjali pri repu, če bi stvari obravnavali kompleksno in ne parcialno (s tem ne mislimo, da deli niso važni). Kako naj katerikoli forum izdela bistvene in dobre pripombe, na primer na osnutek tez zakona o zaščiti na delu ali na teze zakona o zaposlovanju, če ni osnutka zakona o delovnih razmerjih? Kako izdelati pripombe, če o zakonu o delovnih razmerjih še ni bilo širokih razprav. Zakon o delovnih razmerjih je potrebno v nekaterih členih bistveno in korenito spremeniti, kajti te spremembe več ali manj uspešno nakazujejo tudi statuti. (Prav gotovo ni mogoče vse storiti naenkrat, možno je pa sestaviti »vozni red« in delo koordinirati.) Ob tej slabosti pa še naglica! Na teze ali osnutke je treba dati pripombe največkrat prej kot v enem tednu. Gradivo, ki ga morajo tisti, ki naj bi mnenja in predloge dali, preštudirati v najkrajšem času (pa še tega gradiva Naglica in vrstni red škodujeta kvaliteti je tako malo, da si ga morajo ljudje sposojati), sestanki in zopet papirji predlogov in mnenj. Nepopisna naglica — do naslednjih tez! Naj vzamem na primer osnutek tez zakona o zaščiti na delu. Določila z neznatnimi spremembami urejajo doslej urejeno, bolje rečeno neurejeno stanje. Področje zaščite je pereče in terja resnih, kompleksnih rešitev. Ali lahko potem sodeluje pri tem le nekaj ljudi, nekaj forumov? Marsikje je praksa v statutih že prerasla predpise. Ali ne bi kazalo ob urejanju zaščite le-to pogledati, proučiti in uzakoniti pozitivne izkušnje tudi v predpisih? Že doslej smo ugotavljali, da so posamezni predpisi delani »kabinetsko«. Tak je primer prav na področju zaščite, ko so sprejeli standarde za žerjave, ki v praksi niso bili izvedljivi. Takih in podobnih primerov je več. Prav gotovo bi moral zakon vsebovati osnove vseh elementov zaščite, osnove za proučevanje vseh obveznih normativov, kakor tudi to, da bo jasno določil pravice in obveznosti delavcev in delovne organizacije, da bo usmeril način uveljavljanja zaščite, da bo dal pobudo za ustanovitev ustreznega omrežja strokovnih ustanov, ki bi se znanstveno ukvarjajo z zaščitnimi ukrepi. V zakonu tudi ne bi smeli prezreti važne vloge izobraževanja in obveščanja delavcev o zaščiti na delu. Zakon naj bi posebej dal spodbudo tudi za bolj sodobno, bolj strokovno in bolj učinkovito organizacijo nadzorstva, za večje obveznosti delovnih organizacij, da redno zagotavljajo strokovne preglede o stanju naprav, ki lahko ogrožajo življenje in zdravje delavcev. Vendar pa so za vse to potrebni tudi strokovno usposobljeni kadri. Teh pa, kot vsi vemo, ni! Prav zaradi tega je bilo zaradi slabe zaščite toliko škode. Vse to terja torej kompleksno reševanje problematike, kajti takih in podobnih slabosti je več. Nikjer pa ni garancije, da jih brez širokih razprav tistih, ki dnevno uporabljajo predpise, ki neposredno delajo v praksi in si pridobivajo izkušnje, ki dnevno čutijo pomanjkanje strokovno usposobljenega kadra, ne bo še več. Komu torej koristijo predpisi, če ne zajemajo življenja, če pozitivnih izkušenj ne upoštevajo in če negativne bilance ne bodo mogli odpraviti, ker jo ob uzakonjanju nečesa, ki naj bi bilo boljše, tudi ne upoštevajo. Končno predpisi in zakoni niso sami sebi namen. Zatorej je tembolj važno, da sodelujejo ob njih vsi, ki so za to strokovno in praktično usposobljeni. Vsi, ki jim bodo predpisi služili v vsakodnevni praksi. N. L. Pristojnosti delovnih enot pogostokrat še na - papirju (Nadaljevanje s 1. strani) kov za spore med delovnimi enotami, način oblikovanja dohodka, kajti prav lahko se je dogodilo, da je »živela« ena delovna enota na račun druge, ne zaradi tega, ker je poslovala dobro, temveč zaradi »prelivanja« dohodka iz dobre v slabšo delovno enoto. In iz takšnih razlogov so nastali tudi spori pri delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. Statuti številnih delovnih organizacij torej ne »odstranjujejo« takšnih vzrokov, nasprotno, jih uzakonjujejo in kljub »formalnemu« priznanju delovnih enot dejansko odrekajo le-tem — materialno — ekonomsko osnovo za njihov obstoj, pristojnost in položaj. In tako kot so zožene pristojnosti organov delovnih enot glede oblikovanja in delitve dohodka in čistega dohodka, so še bolj zožene nekatere njihove druge pristojnosti. V komaj dvajsetini osnutkov statutov industrijskih deloynih organizacij je organom delovnih enot prisojena pravica razpolagati z amortizacijo in drugimi skladi. V manj kot polovici delovnih enot "•smejo« sprejemati ali skr-, beti za plan, za izpolnitev plana in sestaviti pravilnik enote. V nekaj več kot polovici delovnih organizacij bodo^ »lahko« delovne enote odločale o delovnih razmerjih, itd. Skratka, smisel decentralizacije se je v številnih delovnih organizacijah »zaključil« tam, kjer naj bi se v resnici »pričel«. Namesto neposrednejšega 'vključevanja delavcev — neposredno ali »vsaj« prek organov delovnih enot — še v številnih delovnih organizacijah centralizacija sredstev in s tem centralizacija v — odločanju.« V resnici pa bi veljalo gospodarjenje s čistim dohodkom — torej- vsaj s tem — prenesti povsem v pristojnost organov neposrednega delavskega samoupravljanja v njej (delavski sveti poslovnih enot, delovnih enot, delovnih skupnosti itd.), kar bi pomenilo usmeriti njihovo pozornost na ekonomizi-ranje z opredmetenim delom, to je s stroji in surovinami, na gospodarjenje z živim delom, skratka, usmeriti pozornost na celovito problematiko proizvajalnih, delovnih procesov. Ob takšnem opredeljevanju položaja, pravic in pristojnosti delovnih enot vznika upravičena zaskrbljenost, da so ponekod le na pol razumeli in seveda tudi na pol uresničili prej omenjeno ustavno načelo. Iz analiziranih statutov delovnih organizacij je mogoče razbrati, da so se' v polovici le-teh odločili za centralizacijo sredstev. Takoj pa, ko so sredstva centralizirana, nastaja logična posledica tudi — centralizacija sklepov na področju osrednjih organov samoupravljanja. In še dlje, logično nadaljevanje je v centralizaciji funkcij (direktorja ali strokovnih služb) in pogostokrat seveda razpolaganja s sredstvi, recimo za nesmotrne investicije mimo osnovnih nosilcev samoupravljanja. yNič čudnega ni, če potlej lahko razberemo iz posameznih osnutkov statutov recimo določila, da direktor podjetja »odreja« delovni čas (čeprav je to temeljna pravica delovnega kolektiva), da odloča o prodaji osnovnih sredstev, o vlaganjih sredstev skupne porabe, da hrani zapisnike sej delavskega sveta in — celo koordinira delo družbeno-po-litičnih organizacij. Ponekod so torej le na pol razumeli in seveda tudi na pol uresničili ustavno načelo o položaju delovnih enot. Čas je res skopo odmerjen, vendar toliko ga je še na razpolago, da lahko takšne nesmisle popravijo, kjer so jih zagrešili. PETER DORNIK Še vedno stihija in laičnost Pretekli petek so poslanci Kulturno prosvetnega zbora skupščine SR Slovenije razpravljali o najbolj perečih vprašanjih telesne kulture v Sloveniji. Razprava je pokazala, da je področje telesnovzgojne dejavnosti povsod močno zanemarjeno predvsem zato, ker še danes povsem napačno vrednotimo delo športnih amaterjev in profesionalcev in jih po krivici na škodo nas vseh zapostavljamo. Marsikdaj slišimo pikre pripombe na račun telesnokultur-ne dejavnosti v šolah, športnih društvih in delovnih kolektivih. Vzrok negodovanja je pomanjkanje sredstev, prepotrebnih športnih objektov, strokovnih kadrov in seveda še vedno široka miselnost, da sta telesna vzgoja in rekreacija nekaj povsem nepotrebnega ter izguba časa in denarja. Posledica vsega tega je več ali manj znana zaskrbljujoča situacija na vseh področjih telesnokulturne dejavnosti. Pri tem naj še dodamo, da je dejanska slika telesne kulture v šolah, športnih društvih in delovnih organizacijah v resnici še precej bolj kritična kot pa je to razvidno iz znanih poročil, referatov, diskusij in statistik. Iz poročila, ki ga je izdelala komisija SR Slovenije za telesno kulturo, je na primer razvidno, da je aktivnega članstva v telesnokulturnih organizacijah le okoli 7 % vsega prebivalstva Socialistične republike Slovenije (dejansko verjetno še manj), kar je zelo, zelo malo. Upoštevati moramo namreč, da potemtakem še nikakor ne moremo razpravljati o množični telesni vzgoji, da nam torej športna dejavnost še zdaleč ne nudi zaželenih sadov v obliki zdravja, razpoloženja, povečanja odpornosti do obolenj, zmanjšanja števila nesreč in izostankov dela, večje produktivnosti itd., saj je šport dejansko še vedno stvar poedincev, stvar vsakega desetega Slovenca. Za primer naj še dodamo, da se v povprečju ukvarja več ljudi s telesno vzgojo celo že na Vzhodu in da smo po številu aktivnega članstva globoko pod evropskim povprečjem. Kljub že neštetim dokazom, da je najbolj rentabilno izrabljati prosti čas delovnega človeka v obliki primernega aktivnega oddiha, so naša prizadevanja na tem področju tako: minimalna, da o rezultatih" (pozitivnih) skorajda ne moremo govoriti. Nekatere delovne organizacije imajo sicer povsem pravilen odnos do vprašanja rekreacije svojih ljudi in so v ta namen nastavile posebnega strokovnjaka, ki prenaša teoretične izsledke v prakso. Toda, teh primerov je pri nas v Sloveniji tako zelo malo (štiri), da smemo mirno govoriti o popolni stihiji na tem področju dela in zapostavljanju vprašanja. Precej delovnih organizacij se namreč še dandanes zadovoljuje s sindikalno komisijo za šport, ki pa seveda kljub svoji dobri volji ni kos zahtevnim nalogam. Za vse to so namreč potrebni strokovnost, ,čas in povsem upravičeno smemo trditi, — tudi poglobljeno delo. Nerazumljivo je, da so se marsikje samoupravni organi že dokopali do spoznanja, da bi trhle temelje telesnokulturne dejavnosti v podjetju mogli uspešno nadomestiti le za to plačani strokovnjaki — da pa se kljub temu boje potrebnega izdatka, za to potrebne investicije. Ta dejstva so v dokaz stare miselnosti in pa znak, da v našo za- vest še ni prodrl pravilen od-‘nos do stvari same, da smo razmeroma še daleč od pravilnega pojmovanja in vrednotenja rekreacije in oddiha. (Tako se ne moremo čuditi, da beležimo iz med samim šolanjem pa se število deformacij še poveča. Pri podrobnem pregledu učencev in učenk šole Frana Levstika v Ljubljani, je bilo ugotovljeno, pri strožjem kriteriju povprečno 3,5 okvare pri vsakem učencu. Ob istih pregledih je bilo nadalje ugotovljeno, da je samo 41% učencev in učenk zadovoljivo razvitih. Podatki iz leta 1962 kažejo, da je imelo le 31% šol na voljo telovadnico, le približno 50% šol igrišče za vadbo na prostem, da je bila oprema z OBVESTILO Predsedstvo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije sklicuje 6. redni letni občni zbor Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki bo dne 9. in 10. aprila 1964 v Ljubljani, v dvorani Slovenske filharmonije, Trg revolucije št. 9 Dnevni red: 1. Otvoritev in izvolitev organov občnega zbora 2. Poročila in razprava 3. Izvolitev organov Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije '4. Zaključek leta v leto številnejše izostanke z dela zaradi bolezni in nezgod. Leta 1958 je bilo v Sloveniji zamujenih 5,656.000 delovnih dni, dve leti pozneje 6,442.000 dni, leta 1962 pa je številka poskočila že na 7,724.000. To so pa težke milijarde! Na videz je vprašanje telesnovzgojne dejavnosti rešeno danes malce bolje na naših šolah. Na orodjem skrajno nezadovoljiva (na primer en telovadni drog na 3834 učencev ali en par šolskih smuči na 422 učencev itd.). Zanimiv je tudi podatek, da predela letno učni program od 1132 osnovnih in srednjih šol le nekaj čez 500 ali 47%. V nekaterih šolah prevladuje med učno vzgojnim osebjem :n družbenimi organi zastarelo cionalnih izdatkih 34 dinarjev na učenca in pri investicijah za opremo in rekvizite 82 dinarjev na učenca. Sodeč po naši telesnovzgojni praksi suvereno vladata na tein področju družbene dejavnosti stihija in laičnost. Razvoj telesne kulture je v mnogih primerih odvisen od posameznikov in še vedno je nezadostna pobuda teh činiteljev na tem pod--roč ju, predvsem pa kontinuiteta njihovega dela. Obvezna šolska telesna vzgoja je še vedno pod močnim subjektivnim vplivom učitelja, ki jo izvaja taka kot sam hoče in zna. Se vedno je odvisna od razpoloženja in miselnosti, ki jo imajo prosvetni kadri do te dejavnosti. Stihija je opazna tudi na področju gradnje objektov, pri njihovem vzdrževanju, kakor tudi na področju nastajanja in razvoja osnovnih telesnokulturnih organizacij. Posledice tega so vidne v odnosih nekaterih družbenih in prosvetnih činiteljev do telesne kulture v podcenjevanju pouka telesne vzgoje in športnih dne-vov, v dejanskem neenakopravnem položaju učiteljev in profesorjev telesne vzgoje, v primerjavi s pedagoškimi delavci drugih učnih disciplin in predmetov, v nezadostnem družbenem vrednotenju dela in funkcij v telesnokulturnih društvih, nizki strokovni ravni tako profesionalnih kot amaterskih kadrov ter v raznih deformacijah in nasprotjih, do katerih prihaja v organizacijah za telesno kulturo Glede na dosedanje izkušnje smemo s precejšnjo gotovostjo trditi, da bomo omilili omenjena (in nfcomenjena) vprašanja le na ta način, da bomo nudili te-lesnokultumim delavcem to, kar Šoferji vseh mogočih vozil so še enkrat pokazali »uvidevnost« v mokrih dneh, ki so k sreči za nami... videz pravimo zato, ker je dejanska situacija vse prej kot zadovoljiva. Na podlagi analize, ki temelji na zdravstvenih pregledih šoloobveznih otrok, ima v Sloveniji 30 do 40 % učencev osnovnih šol, večje ali manjše telesne okvare. V strokovnih šolah je število okvar še večje, vrednotenje telesne vzgoje, ker jo še vse preveč pojmujejo kot predmet, ne pa kot sestavni del učno vzgojnega procesa šolske dejavnosti. Posledice takšnega vrednotenja se odražajo tudi v določanju sredstev za telesno vzgojo, ki so na primer dosegla v šolskem letu 1960/61 pri funk- ..............................................llllllUlllHlllllllllllil....lil.....lili..... ..... i m jim gre, kar jim za njihovo delo dolgujemo. Treba se bo namreč enkrat dokončno zediniti, ali je telesnokulturna dejavnost tiruž-beno-politično delo, ali je morda kaj drugega in, ali so rezultati telesne vzgoje za nas zanimivi in pomembni, ali niso. In, če smo si edini v tem, da je telesna kultura pomembno področje dela, pomembno družbeno vprašanje, ki terja povsem resno in kontinuirano delo, potlej * bomo morali temeljito spremeniti dosedanji odnos do ljudi, ki ki se že trudijo, da bi postavili vso našo telesnovzgojno dejavnost na trdne temelje. A. ULAGA V PRVEM PLANU — ČLOVEK j — Državljan, dovoli, da ti vzamemo mero, da tudi tebe vključimo v plan! (Karikatura D. SAVICA) IiiiiiMiiiiiiiEiMiiiiieiiiimeiiiiiiiiiiiiiiiii*^ DELAVSK ENOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZSj za Slovenijo Izdaja CZ P Ljudska pravica v Ljubljani Lisi le ustanovljen 20 novembra 1942 Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik VINKO TRINKAUS Naslov uredništva in uprave Ljubljana. Kopitarjeva ul ? poštni predal 313-VI. telefon uredništva 33-722 ln 36-672. uprave 33-722 In 37-601 Račun pri Narodni banki v Ljubljani št. NB 600-11/1-365 — Posamezna številka stane 20 din - Naročnina 1e: četrtletna °50. polletna 500 ln letna 1000 din - Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk ln klišeji CZP »Ljudska oravtea« Ljubljane REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI O FORMIRANJU IN DELITVI DOHODKA TER O SAMOUPRAVLJANJU V UPRAVNIH IN PRAVOSODNIH ORGANIH NOVE VSEBINE NI MOGOČE UOKVIRITI V STARO PRAKSO Tako uvodni referat kot tudi razprava na predsedstvu sindikata družbenih dejavnosti sta načela trenutno najbolj aktualna vprašanja, ki v upravnih službah in pravosodnih organih zavirajo hitrejše in doslednejše uveljavljanje samoupravljanja. S tem, ko so ustavna določila zagotovila enoten družbeno-eko-nomski položaj vseh delovnih ljudi, je treba tudi v upravnih in pravosodnih organih uveljaviti načelo samostojnosti, seveda v skladu z značajem dela, ki ga te službe imajo. Ker morajo biti že v statutih politično teritorialnih enot določene pristojnosti in naloge upravnih organov, se bodo samoupravne pravice delavcev v teh službah omejile le na notranjo organizacijo dela, oblikovanje in delitev dohodka, kadrovsko politiko, skratka na stvari, ki bodo vplivale na čim večjo funkcionalnost teh služb. Učinkovito in ekspeditivno Poslovanje v upravnih in pravosodnih službah pa je v veliki meri odvisno od njihovih materialnih pogojev za modernizacijo, od pravičnega in stimulativnega nagrajevanja delavcev, ki delajo v teh službah. In nagrajevanje je končno odvisno od oblikovanja dohodka. Med seboj tesno povezani problemi, ki jih bo nujno treba reševati skupaj. Novi sistem nagrajevanja je v upravnih in pravosodnih službah na začetku, saj so ga po večini uvedli šele letos. Vendar pa izkušnje tistih, ki so že predlanskim in lani bili na tako imenovanem poizkusnem sistemu, kažejo, da je največja pomanjkljivost, ki ovira boljše gospodarjenje, prav oblikovanje dohodka. To bo tudi najtrši oreh za omenjene službe, saj na način financiranja pravzaprav v veliki meri ne morejo sami dovolj vplivati. Največkrat je težko doseči, da bi skupščine družbenopolitičnih skupnosti prenehale administrativno določati sredstva za dejavnost teh služb. S tem pa, ko se oblikuje dohodek upravnih in pravosodnih služb po starih proračunskih elementih,, najsi bo po odstotkih od občinskega ali okrajnega proračuna, najsi bo po številu ljudi, ki so zaposleni v teh službah, je nemogoče pričakovati, da bo potem sistem notranje delitve dober in stimulativen. Razumljivo je, da služba, ki dobiva sredstva ločeno za osebne dohodke in za materialne izdatke, ni v ničemer stimulirana, da bi svoje delo bolje organizirala, da bi poiskala notranje rezerve in da bi delavci bolje gospodarili. Ob takem dodeljevanju sredstev je povsem vseeno nekaj ljudi več ali manj. Kako torej oblikovati dohodek za upravne in pravosodne službe, da le-ta ne bo že vnaprej oviral nagrajevanja po delu. Tako v uvodnem referatu kot v razpravi so člani predsedstva sindikata družbenih dejavnosti nakazali najbolj perspektivno in realno možnost: oblikovati dohodek po vrsti, obsegu, strukturi in pomembnosti nalog, ki jih morajo te službe opravljati po svojem programu dela. Sem sodi delo. ki ga prevzemajo te službe po zakonitih predpisih in sklepih skupščin politično-teritorial-nih enot. Če se bo torej dohodek tudi teh družbenih služb oblikoval po programu dela, ga bodo delavci tudi laže delili po obsegu in kvaliteti dela. Ker pa notranja delitev ni samo delitev osebnega dohodka, pač pa delitev celokupnega dohodka (ki naj bi ga ne dobili ločeno za osebne dohodke in materialne izdatke, pač pa kot celoto, s katero razpolaga delovna skupnost), se bo nujno treba domeniti, kaj vkalkulirati v ceno storitev. Prav gotovo ni dovolj pri oblikovanju dohodka upoštevati le vloženo delo, temveč tudi enostavno reprodukcijo materialnih sredstev, ki so potrebna za modernizacijo poslovanja in napredek službe. Tako sredstva kot skrb za dobro gospodarjenje, pa so pravice in dolžnosti delavcev — upravljal-cev v upravnih in pravosodnih službah. S tem bodo stimulirani za smotrno gospodarjenje in končno bo racionalno trošenje teh sredstev vplivalo na boljše delovne in življenjske razmere delavcev v teh službah. K dohodku, ki je oblikovan na programu dela, sodita seveda tudi realen program in realna sistemizacija delovnih mest. Ob tem pa tudi iskanje in izkoriščanje notranjih rezerv, če naj bo nagrajevan vsak po delu. Nedvomno je doba novega sistema v teh službah še prekratka, da bi glede tega našli najboljše rešitve. Zlasti programi niso odvisni samo od ene same službe. Začeti pa bo vendar treba programirati koordinirano in obvezno, če naj bosta tudi upravna in pravosodna služba racionalno izkoriščeni. Perspektivno gotovo ni, da,po večini pojmujejo značaj upravne in pravosodne službe tako, da se ne da vnaprej programirati dela, ker vedno pridejo dodatne naloge. Zaradi tega zaključujejo, da so upravičeni imeti (za vsak primer) več sistemiziranih delovnih mest. Pogojeno je tako pojmovanje z dosedanjo prakso, saj se često dogaja, da razni forumi na naglico zahtevajo analize in podatke, ki se v kampanjah dupli-rajo ali triplirajo. In največkrat gredo povečane naloge na račun delovnih kolektivov, saj ne dobijo zanje nikakih dodatnih sredstev in še redno delo jim zastaja. Razumljivo je, da vsega dela ni mogoče do potankosti vnaprej predvideti, dajo pa se stvari okvirno načrtovati. Da se predvideti delo, ki ga bodo morale upravne službe na vseh nivojih opraviti v tekočem letu, če upoštevajo družbene plane, politične in druge smernice na svojem območju. To pa je tudi realna osnova za programiranje dela. Kajti šele kompleksno programiranje od najvišjih politično-teritorialnih organov preko izvršnih organov in raznih strokovnih služb do uprave, bo porok, da bodo programi realni tudi v službah, kjer se končno uresničujejo. S tem pa ne bo postavljen na trdnejša tla samo sistem financiranja, temveč bodo programi dela vnesli tudi mnogo več sistematike v delo teh služb, kot pa je je bilo doslej. N. L. Delavci IKL: Najnižji osebni dohodki naj bodo 30.000 din Razgovor s kolektivom industrije krogličnih ležajev v Beogradu o tem, kaj naj bi storili, da bi to zahtevo uresničili in skrajšali pot do želenih osebnih dohodkov. Zahteve za povečanje osnove osebnih dohodkov so izrazili v vseh ekonomskih enotah Industrije krogličnih ležajev v Beogradu. Gre za povečanje nad predvidenim zvišanjem. K temu so, kot pravijo, največ doprinesli razgovori na temo: cene v mestu naraščajo, zakaj ne bi še zaslužki v tovarni!, — Nimamo denarja za tolikšno zvišanje — pravi predsednik delavskega sveta IKL Dušan Pavlovič. — Razen če ne želimo zmanjšati osnove tehnikom in inženirjem. To neumnost pa smo enkrat že storili... VEN IZ KROGA V IKL po malem vsi postajajo nestrpni. Skrbijo za rekonstrukcijo, čeprav ni jasno, da bi v bližnji prihodnosti na njen račun dosegli večje koristi. To razhajanje se vleče že tretje leto. Težave so se sicer začele leta 1962 (tako kot marsikod GLOSA Malokrat se z avtobusom vo-zim, po Ljubljani, dosledno pa se izogibam prevozom s tem kolektivnim vozilom za navadne državljane ob prometnih konicah, ker pač živcev ni mogoče krepiti na trgu ali v trgovini kakor solato. Gneča zjutraj, ko greš na delo in ko se vračaš utrujali domov, razni/ ukazi spremljevalca ali spremljevalke: »Pomaknite se malo naprej!« ko si si komaj priboril na tleh prostor za eno samo nogo — vse to je natezalnica za živčevje in nič čudnega, če kdaj komu med vožnjo popusti ali če da duška svoji nejevolji s pismom uredništvu in s protestom nad nekulturnim Prevozom in včasih tudi nekulturnimi prevozniki. Zdaj, ko se je v kratkih časovnih intervalih kar dvakrat Povečala prevozna tarifa, potniki še bolj negodujejo. Za 100 "/» dražji prevoz, gneča pa še vedno tolikšna kakor poprej. Bojna sekira med potniki in Prevozniki je potisnjena za ped globlje v zemljo ... Slišati je očitke o nečloveškem oderuštvu in egoizmu v mestnem avtobusnem prometu. Poleg že znanih o zarobljenosti in togosti nekaterih šoferjev in spremljevalcev. Da bi dokupili nekaj avtobusov, se ne splača. Znebili bi se sicer očitkov o nekulturnem prevozu, prilili pa olje na očitke o odiranju potnikov. Prevoz ne bi več stal štirideset dinarjev, ampak šestdeset ali sedemdeset, ker bi nova wzila uporabljali samo ob največjem navalu, amortizacija, izdatki za službeno osebje in razne takse pa bi jih ravno tako obremenjevali kakor vse ostale avtobuse. Vseh teh problemov ne bi bilo, če bi bili avtobusi konstruirani kakor harmonike. Od osmih do dveh bi jih stisnili za prevoz 30 ljudi, ob enih pa raztegnili, da bi lahko sprejeli po dvesto potnikov ... Pobožna, neuresničljiva želja. Tako neuresničljiva, kakor je želja, da bi bila Ljubljana Dunaj ali Bologna. Na Dunaju namreč občina plača nove avto- vanj, kolektiv pa šteje 1800 ljudi. T_o je povečalo fluktuacijo, ki so jo povzročali že nizki osebni dohodki. Od leta 1959 si namreč niso mogli privoščiti večjih zaslužkov. Njihovi sosedje v Litostroju pa so ta čas dobili okoli 1000 stanovanj, čeprav jih je komaj polovica več kot njih . .. Po prehodu na reden obračun je podjetje Ljubljana-transport predlagalo mestnemu svetu, naj bi izravnaval razliko med voznino in dejanskimi prevoznimi stroški, ki so zadnje čase znatno porasli. Če bi pristali ng, to, bi prevoznih tarif ne bilo treba poviševati. Pokrival naj bi 380-milijonski deficit in prispeval 120 milijonov za sklade podjetja, do katerih so upravičeni kakor vsi drugi solidni delovni kolektivi. Pa tudi potrebni zavoljo stanovanjske stiske. Sreča naprodaj Samo za konjske živce Splača pa se prisluhniti tudi opravljanim in klevetanim ljudem iz mestnega prometa. Priznavajo: Ob prometnih konicah, to je zjutraj med pol šesto in pol sedmo uro in od enih do treh Popoldne, je prevoz z avtobusi neudoben, nekulturen, da, celo nečloveški. Za potnike in za avtobusno osebje. Okoli dveh je na ljubljanskih cestah 30.000 ljudi, avtobusi pa jih sprejmejo največ 10.000. Nihče rad, ne čaka na naslednje vozilo, zato se gneči kratko malo ni mogo-če izogniti. Podjetje Ljubljana-transport, Iti skrbi za mestni promet, je na pristojnih mestih predlagalo. . . da bi vsaj ustanove pomaknile \ mestnem prometu - lam je pn-- J - speval 90 milijonov — zdaj pa se upravičeno sprašuje: »Čemu buse, vzdrževanje, popravila in prispeva iz svojega proračuna celo za osebne dohodke prometnega osebja, ker dohodek od prometa niti za to ne zadošča. Vožnja je namreč zelo poceni. V Bologni, ki je dva in polkrat večja od Ljubljane, občina pokriva letno tudi dve milijardi in več deficita v mestnem prometu, da je urejen, kulturen, udoben in poceni. Baje je tako v vseh državah in mestih razen na francoski rivieri in Nizzi, kjer v mestnem prometu ni izgub ... Pri nas je zadeva malo drugačna, zlasti od lanskega leta, ko morajo komunalna podjetja redno plačevati vse družbene dajatve od nekomunalnih dejavnosti. Dotlej je delovni kolektiv uporabljal tako povečani čisti dohodek za pokrivanje zgube v začetek in konec uradovanja za kake pol ure naprej in dokazovalo, da v drugih državah prvi Pričenjajo delati ob šestih, zadnji pa ob devetih in je zato tudi Prevoz bolje urejen. Toda dopovedovanje je bilo zaman. bi sami sebe prikrajševali, da bi plačevali standard drugim Ljubljančanom?« V vseh povojnih letih jim je uspelo nakupiti samo 30 stano- Predlog je padel v vodo. Mestni svet je po dolgih razpravah sklenil, naj podjetje Ljubljana-transport uvede ekonomske cene, ker v občinskih blagajnah oziroma proračunih ni denarja za pokrivanje deficitov v mestnem prometu. S tem je podjetje Ljubljana-transport dobilo legalno dovoljenje, da potniki v prihodnje plačamo vsako podražitev goriva, taks in tako dalje in prispevamo tudi denar za sklade. Kam bo to pripeljalo, ni mogoče predvideti. Dejstvo pa je, da znašajo povprečni osebni dohodki spremljevalcev po novem 40.000 din, v letnih mesecih pa se bodo zaradi zmanjšanega prometa skrčili na 30.000 din. Ta preventivni ukrep zoper fluktuacijo pa bodo »po potrebi« še zaostrili. Od 80 prosilcev za stanovanja jih bo že letos predvidoma 40 do 50 uslišanih. Mestni avtobusni promet bo torej ostal drag in — nekulturen. Kdlikor ne bodo lepi zaslužki primamili med spremljevalce tudi šolanih ljudi. Neka štu- dentka se je že prijavila, utegne pa se prijaviti tudi kak. mlad profesor, ki v osemletki ali gimnaziji manj zasluži. Če ga ne bo odvrnila gneča... Naknadna vest: Mestni svet v Ljubljani pa je odobril ljubljanskim gledališkim hišam, ki jih letno obišče okoli 200.000 ljudi, 350 milijonov dotacije, da se vstopnina ne bi znatno podražila. Struktura obiskovalcev pa je takšna, da bi laže več prispevali za svoje razvedrilo in kulturno vzgojo kakor delavci za vsakdanje redne prevoze na delo in z dela. Naj mi oproste organizatorji uvajalnih tečajev pri Ljubljana-transportu, da se za naslov članka deloma poslužujem njihovega blagohotnega priporočila vsem kandidatom za avtobusne spremljevalce: »Če nimate konjskih živcev, se ne lotite tega dela.« Mislim, da so za sprijaznjenje s problemi avtobusnega prometa potrebni nam vsem — konjski živci, (Foto: M. Šparovec) drugod), vendar tudi lani še niso bile odpravljene. — Lani smo vseeno staknili konec s koncem — govori o »suhih letih« generalni direktor Ivan Šekš. — Verjeli smo, da bo selitev v nove prostore potekala z manjšimi bolečinami. Delali smo ob težkih pogojih. Rekonstrukcija je kasnila ... Vlaganja že zdaj dajejo nekaj boljše rezultate; valjarna, ki je te dni začela obratovati, bo vplivala na bolj ekonomično poslovanje, ker bodo ostale kapacitete bolj skladno izkoriščene. Ampak, anuitete so velike. — Zaradi spreminjanja instrumentov med potekom rekonstrukcije smo se zadolžili za milijardo dinarjev več, kot smo planirali — pravi Seks. — Tudi to pa bo treba vrniti! Težav pa tudi v prihodnje ne bo manjkalo. Tako letos, kot v naslednjih letih, skladi ne bodo obilni. In dohodki bodo nižji od želenih. — Smo v izgradnji, tehnično nismo dobro povezani, pa tudi delati ne moremo tako, kot bi morali — meni predsednik upravnega odbora Jožef Kiš. — Imamo administracijo, kakršno moramo imeti, čeprav bi lahko delala tudi za dvakrat večjo proizvodnjo. Kiš poudarja porfianjkanje tehničnega kadra. Posebej močno fluktuacijo, zanje še najbolj nevarno. BREZ NJIH NE GRE, AMPAK... Inženirji in tehniki so odhajali zato, ker so bili slabo nagrajeni; zato, ker jih v Beogradu ni dovolj in so jim drugod ponudili tisto, česar IKL ni mogel: stanovanja. Dileme ni. Brez' tehničnega kadra tovarna ne more preiti na velikoserijsko proizvodnjo. To pa je prvi pogoj hitrejše rasti. Ampak — večino proizvajalcev predstavljajo priučeni delavci. (Kvalificiranih skoraj nimajo, ker niso potrebni.) To je množica, ki strahovito pritiska. Njihovi zaslužki pa so resnično nizki: osnove šele zdaj povečujejo na 21.000 dinarjev. Rezultati ankete med delavci v oddelku za proizvodnjo prstnov kažejo zgovorno njihovo razpoloženje. Na vprašanje, kakšne naj bodo osnove osebnega dohodka za posamezne kategorije zaposlenih, odgovarjajo, da je treba občutneje povečati dohodek tistih, ki imajo najnižje osnove. Razgovori o povečanju osebnih dohodkov pa so bili zelo burni. Čeprav so se nanje pripravili, so vseeno potekali zelo neorganizirano. Kaže, da nihče ni našel dovolj poguma, da bi kolektivu glasno in jasno povedal, kaj je treba storiti, če naj bi podjetje hitreje napredovalo. Mnogi delavci so rekli: 30.000 dinarjev je minimum za življenje v Beogradu. Mi smo jih, po zaključku razgovorov, vprašali, kaj bi bilo mogoče storiti, da bi dosegli tak dohodek in da bi se sorazmerno povečali tudi dohodki strokovnjakov. NOVI PROBLEMI Milorad Ikonovič, kvalificiran delavec, je dolgo premišljeval, preden je povedal: — Delovna disciplina je prvi pogoj. Pod tem razumem: Točen prihod in odhod z dela, potem pa pedantnost pri delu: skrb za stroje, boljše izkoriščati je orodij, — Zakaj ni tako? — Pri nas so zvečine zaposleni priučeni delavci. Mnogi še zdaj ne razumejo, kaj je delo za strojem. Res pa je, da tudi ni bilo dovolj poskrbljeno, da bi čimprej postali pravi industrijski delavci. Po mišljenju Dragana Gra-bušiča, kvalificiranega delavca, je v podjetju veliko režijskih delovnih mest in precej ljudi, ki bi jih proizvodnja lahko pogrešila. Električar Momčilo Atanac-kovič je bil zelo oster: — Če naši vodilni mislijo, de je treba povečati strokovni kader, bi bilo prav, da prej vprašajo strokovnjake, zdkaj novi stroji stojijo. Zakaj, dalje, nimamo orodij, ki bi jih tudi naši konstrukterji lahko pripravili. Brez tega ne moremo vplivati na produktivnost. Na vsakem stroju plačujemo zastoje. Delavec pa ima svojo normo... Polkvalificirana delavca Milica Lučič in Velja Veljskovski menita, da bi morali več in bolje delati. Branislava Stefanovič se je zavzela za nove strokovnjake, ampak: »To je tek brez konca. Če ti povečaš njihov dohodek, ga bo nekdo drug še bolj...« Miodrag Djordjevič, polkvali-■ ficiran delavec, je bil kratek in jasen. — Manj boleznin, neopravičenih izostankov in manj izmečka! Doktor Predrag Dimitrijevič, tovarniški zdravnik, je prav tako povedal svoje mnenje: — Poklicnih bolezni k sreči ni. Vendar pa zavoljo splošne telesne šibkosti delavcev vsaka najmanjša infekcija avtomatično vpliva na začasno odstranitev z delovnega mesta. Tako bo vse dotlej, dokler se ne bodo izboljšali slabi stanovanjski pogoji, standard in zdravstvena kultura naših delavcev. Iz odgovorov je jasno razvidno, da dela in skrbi za nikogar, zlasti pa za samoupravne _ organe, vodilne delavce, družbeno politične organizacije ne bo zmanjkalo. Kajti potrebno je skrajšati pot do želenih 30.000 dinarjev. S. MARINKOVIČ (PO »BORBI«) O RAZISKOVALNEM DELU V NAŠI INDUSTRIJI 2ELIMO KOT ENAKOVREDNI PARTNERJI SODELOVATI V MEDNARODNI DELITVI DELA IN SE S SVOJIMI PROIZVODI UČINKOVITO AKTIVIRATI NA MEDNARODNEM TRŽIŠČU. MATERIALNE POGOJE ZA TO ŽE IMAMO, SAJ NAŠA INDUSTRIJA PROIZVAJA VEC, KOT POTREBUJE ZASE. TEJ HVALISAVI UGOTOVITVI PA MORAMO DODATI ŠE DRUGO, MANJ POHVALNO, NAMREČ, DA V TEHNOLOGIJI, PROIZVODNOSTI IN KAKOVOSTI NE DOSEGAMO INDUSTRIJSKO RAZVITIH DRŽAV, KER JE TEMELJ ZA VSE TO -RESNO RAZISKOVALNO DELO - RAZMEROMA ŠE ZELO ŠIBAK. CE TO PRIZNAMO, NE MOREMO SAMOZAVESTNO TRDITI: NAŠA INDUSTRIJA BO V KRATKEM KOS TUJIM KONKURENTOM. TI NAMREČ NE ČAKAJO, DA JIH DOHITIMO, AMPAK GREDO SVOJO POT NAPREJ. CE HOČEMO Z NJIMI V KORAK, BO PAC TREBA eni strani social-demagoških in na drugi strani birokratskih tendenc, 1 skratka — v slabitvi notranje moči delovnih kolektivov. Drugič: na osnovi tega ne prihaja do izraza bistvena enotnost interesov delovnih kolektivov in širše družbe. Zato ni slučajno, da se v zadnjem času ponekod sliši mnenje, da delovne organizacije in posamezniki ne kažejo razumevanja za potrebe širše družbe. Obstoje celo »teorije«, da je nasprotje interesov širše družbe in posameznikov, oziroma kolektivov ■— nujnost. Slišimo celo govorice, da živijo delovne organizacije samo za danes, da ne mislijo, kaj bo jutri, da ne mislijo na svojo perspektivo, skratka, težijo k temu, da vse rezultate svojega dela tudi takoj potrošijo. Takšno gledanje na pojave v kolektivih privede do naslednjih političnih in ekonomskih stališč: — če bi imele delovne organizacije več sredstev, potem bi tudi vse to izkoristile za osebne dohodke; — delovne organizacije imajo pred očmi samo svojo ozko problematiko, pa tudi njihova lastna sredstva ne zadoščajo za modernizacijo in hitrejši razvoj; — delavski sveti in kolektivi niso sposobni, da bi širše ocenili situacijo, temveč so njihova gledanja lokalistična, ozka in zaprta v svoj krog; — avtarkija in lokalizem sta zajela tak obseg, da bi morali, v interesu družbe, politično posredovati. Tisti, ki branijo takšna stališča, vidijo možnost za nadaljnji razvoj in za zagotovitev investicijske politike v čim večji koncentraciji sredstev izven delovne organizacije. Zagovorniki takih stališč pozabljajo, da so takšni sklepi in obnašanje gospodarskih organizacij, njihovih organov upravljanja in delavcev prav takšni, kakršen je njihov ekonomski položaj. Tretjič: Deloma kot posledica dejanskega materialnega položaja podjetja in deloma kot reakcije na kritiko centralističnih birokratskih pozicij, se v kolektivih vedno pogosteje slišijo naslednje ugotovitve ali vprašanja: — podjetjem ostaja premalo sredstev za osebne dohodke, družbeni standard in razširjeno reprodukcijo; — nova vlaganja ocenjujejo kritično in se ozirajo predvsem na njihovo ekonomičnost; — vprašujejo se, če so doslej vložena sredstva dovolj izkoriščena; — če niso zreli pogji, da bi ob relativno manjšem vlaganju dosegli boljše uspehe; — se je dovolj razmislilo, da bi vlagali tam, kjer bi v perspektivi dosegli največje uspehe; — ali je človek kot glavni faktor proizvodnje dovolj stimuliran, da bo proizvodna sredstva tudi najbolje izkoriščal. Skratka, interesi delavcev so usmerjeni v vse večji meri k izkoriščanju vloženih sredstev, bolj ekonomičnemu vlaganju in hitrejšemu dviganju življenjskega standarda. Na potrebo po hitrejšem dviganju osebnega in družbenega standarda in nadaljnjega uspešnega razvoja nasploh, kažejo poleg političnih še ekonomski razlogi. Na doseženi stopnji razvoja materialnih sil, je bistven tudi nadaljnji razvoj potrošnje: Prvič: nizki osebni dohodki vplivajo! na ozko tržišče in zadržujejo strukturo osebne potrošnje na nizki stopnji. Vrsta industrijskih dejavnosti ne more preiti, zaradi tega, na serijsko proizvodnjo. Ozko tržišče in ozka domača potrošnja^ zadržujeta drobno in zaradi tega drago proizvodnjo — in s tem onemogočata vključitev v mednarodno delitev dela. Drugič: nizki osebni dohodki delavcev in skromen razpon višine osebnih dohodkov med posameznimi kategorijami delavcev in uslužbencev vplivajo na nepravilno strukturo izdatkov naših družinskih proračunov, v smislu izrazitejše orientacije na prehrano in tudi v sami prehrani na orientacijo osnovnih živil (kruh, grah, krompir in podobno). Tretjič: nekateri osebni dohodki zadržujejo razvoj terciarnih dejavnosti, in to: obrti, prometa, trgovine, gostinstva in komunalne dejavnosti. Tehnična raven in razvoj teh dejavnosti sta odvisna predvsem od obsega. Kvaliteta uslug pa raste šele po večjem povpraševanju, ki pa je posledica višjega standarda. Četrtič: nizki osebni dohodki ne stimulirajo delavcev za večje prizadevanje, za večjo produktivnost in za bolj ekonomično poslovanje — kar po svoje prav tako vpliva na tempo gospodarskega razvoja. Posledice zoženih možnosti za doslednejše uresničevanje načel delitve po delu so številne: — zaradi manjših možnosti zaslužka v podjetju si iščejo delavci in uslužbenci dodatni zaslužek izven podjetja; — nekvalificirani delavci in tisti, ki prihajajo na delo iz vasi, delajo še poleg tega doma na svoji zemlji, strokovnjaki se cen (povprečno okoli 7 do 9 %), ne stimulira podjetja za bolj ekonomično izkoriščanje živega dela, kar zavira intenzivnejši tehnični napredek. Iz vsega tega sledi, da je bila vsa pozornost posvečena predvsem širjenju materialne osnove. Današnja stopnja razvoja pa zahteva intenzivnejše izkoriščanje obstoječih sredstev za delo in bolj ekonomična nova vlaganja. Ne postavlja se vprašanje, če se bo investiralo ali ne, temveč je bistveno to, da se izkoristijo vsi tisti faktorji, ki zagotavljajo čim boljše ekonomske rezultate. Zato se postavlja osnovno vprašanje preorientacije iz ekstenzivnega na intenzivno gospodarjenje. Takšna preorientacija pa seveda zahteva predvsem večjo zainteresiranost proizvajalcev, kar se. pa lahko doseže, če je proizvajalec materialno bolj zainteresiran. da bi delal- boljše — tako on kot celotna delovna organizacija. Nadalje je bistvena ugotovitev, da sta izkoriščanje obstoječih kapacitet, in delovne sile izvor znatnih rezerv za hitrejše aktiviranje gospodarstva v cilju izboljšanja življenjskega standarda delovnih ljudi. OSEBNI DOHODKI, REGRESI ,IN SUBVENCIJE Na obseg osebne potrošnje v naših pogojih vplivajo izrazito tako imenovana indirektna vprašhnja. To vrsto dohodkov lahko razdelimo na dva dela, na tistega, ki je rezultat ustavnih pravic in naših socialističnih norm (zdravstvena zaščita, šolstvo in slično) in drugič na tistega, ki se realizira v obliki raznih regresov in subvencij. Današnje oblike in obseg indirektnih dohodkov povzročajo nesporno najrazličnejše težave: 1. dejstvo je, da se velik del osebne potrošnje zaposlenih zadovoljuje s sredstvi, ki niso odvisna od dela, temveč od potreb, kar pa otežkoča doslednejše izvajanje principov delitve po delu. S tem pa postaja ovira za hitrejši razvoj proizvodnje in produktivnosti dela. 2. sredstva za indirektne prejemke delavcev se po pravilu oddvajajo na različne načine, ne da bi se jim potem vračala. Zato ljudje niso dovolj zainteresirani za izkoriščanje teh sredstev, temveč prav obratno, pritiskajo na čim večje dajatve na tej osnovi. 3. ustanove in druge delovne organizacije, katerih cene, odnosno usluge so subvencionirane, nimajo priložnosti, da bi svojo poslovno politiko vodile , samostojno. Z ozirom na to, ker se morajo njihove finance sanirati s sredstvi politično teritorialnih skupnosti, pa njihovi kolektivi niso neposrečCno stimu- jih današnje delitve narodnega dohodka, zahtevajo odločnejšo orientacijo v smislu spremembe odnosov med osebno in investicijsko potrošnjo. V tem pogledu je nujno najprej zagotoviti neposredno izvajanje principov — da spremlja osebne dohodke na vseh nivojih (v delovni organizaciji, v delovni skupnosti, komuni itd.) aktivnost dela — potem pa storiti vse za nadaljnje aktiviranje standarda (s postopno spremembo odnosov o delitvi narodnega dohodka). Spremembe v delitvi narodnega dohodka se ne bi smele odlagati iz leta v leto. Potrebno bi bilo, da se prične takoj s proučevanjem vseh pogojev in možnosti za realiziranje navedenih sprememb. Brez detajlnih analiz je težko opozarjati, kaj vse bi se moralo narediti. Zato je edino možno opozoriti le na nekatere očitne probleme: a) v nadaljnji ekonomski politiki bi bilo potrebno predvsem podvzeti ukrepe, ki bi usmerjali k intenzivnejšemu gospodarjenju, boljšemu izkoriščanju obstoječih kapacitet in takšnemu značaju novih vlaganj, ki bi pomagala pri izvrševanju teh nalog; b) resneje bi morali pregledati možnosti za hitrejšo vključitev v mednarodno delitev dela, kar bi poleg ostalega bistveno vplivalo na specializacijo v podjetjih in s tem na zmanjšanje stroškov proizvodnje; c) pri delitvi narodnega dohodka v korist osebnih dohodkov, bi se pokazali nekateri problemi materialnih bilanc. Posebno bi narasle potrebe po kvalitetnejši kmetijski proizvodnji, (kot mleko, meso, jajca, zelenjava in sadje), zato bi morali čimbolj vplivati na večjo in kvalitetnejšo kmetijsko proizvodnjo. Povečala bi se tudi proizvodnja prehrambene industrije, kakor tudi proizvodnja proizvodov trajnejše vrednosti (električni aparati, pohištvo, motorizacija itd.). Takoj bi morali proučiti, kakšen vpliv' bi imelo tržišče na razvoj odgovarjajočih smeri proizvodnje in kaj bi bilo potrebno' zagotoviti za njihov normalni razvoj. Ob takšni orientaciji bi se verjetno pokazali v drugi luči problemi uvoza, ki je bil doslej prvenstveno usmerjen na investicijsko potrošnjo; d) pregledati bi bilo potrebno, kje zaostajamo v izkoriščanju surovinske baze in kakšne imamo možnosti na tem področju za vključitev v mednarodno delitev dela; e) pogoji za dosedanjo delitev narodnega dohodka,' nova zaposlitev in menjava socialne strukture prebivalstva, so dose- Vsakdanji prizor pa orientirajo na honorarno delo; — v podjetjih je vedno več tendenc za nadurno delo, kar pa spet zmanjšuje delovno sposobnost v rednem delovnem času; — zaradi nizkih osebnih dohodkov je vse več socialnih elementov v delitvi (pogosteje ‘rešujejo individualne probleme, ne glede na vloženo delo); — preveč je raznih dodatnih posrednih dohodkov (dotiranje prehrane, odmori, prevozi itd.); — majhna udeležba neto osebnih dohodkov v strukturi lirani, da bi izpopolnjevali poslovanje, da bi razvijali delitev po delu in jačali samoupravljanje. Navedeni (pa tudi drugi) momenti kažejo, da je obstoj številnih regresov in dotacij v naših pogojih znak zadrževanja nizkih osebnih dohodkov in počasnega širjenja in večanja standarda delovnih ljudi. DELITEV NARODNEGA DOHODKA Ekonomsko družbeni problemi, ki so se nakopičili v pogo- Foto: Milan Šparovec ženi predvsem z investicijskimi naložbami. Nove moderne investicijske naložbe pa vse bolj zmanjšujejo take možnosti, zato bi bilo potrebno pregledati nadaljnje možnosti zaposlitve v terciarnih dejavnostih. Potrebno bi bilo proučiti, kakšne pogoje zaposlitve omogoča boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet v industriji ali hitrejši napredek v kmetijstvu, ki se mu odpirajo nove možnosti za proizvodnjo artiklov, ki so že danes iskani (povpraševanje po njih pa bo še večje, ko bo standard višji). Če bi osvojili' takšno osnovno po- , litiko, bi se problemi reševali na posameznih področjih z ozirom na potrebe in razvitost področij, kar bi odpiralo večje možnosti za večji in kvalitetnejši razvoj na posameznih področjih in v vsej deželi; g) doseženi nivo materialnega razvoja je že doslej vplival na temeljite spremembe v družbenih odnosih. Delitev narodnega dohodka v korist standarda bi pa odprla nove možnosti za razvoj delavskega samoupravljanja. Že danes je delavsko samoupravljanje predmet živega interesa v mednarodnem delavskem gibanju. Z izboljšanjem njegove materialne baze in povečanjem standarda delavcev, bi se s prakso uveljavi- 1959 Skupna izplačila za oseb. doh. (v piilijardah) 641,8 Zaposlenih skupno (v tisočih) 2661 V indeksih glede na prejšnje leto Skupni osebni dohodki 100 Zaposlenih 100 Nominalni osebni dohodki na zaposlenega 100 Življenjski stroški 100 Realni oseb. dohodki na zaposlenega 100 Splošna družbena produktivnost dela 100 Iz zgornjih podatkov je razvidno, da se je produktivnost dela v poslednjih štirih letih povečala za 22 %, skupen porast realnih osebnih • dohodkov za ta čas pa za 12 %. Povsem je razumljivo, da takšna razlika med porastom realnih osebnih dohodkov in ustvarjene produktivnosti ne more biti spodbuda neposrednim proizvajalcem za racionalnejše in nadaljnje povečanje produktivnosti dela. Omenjeni osebni dohodki ne prikazujejo v celoti dohodkov delovnih ljudi, zaposlenih v družbenem sektorju. Ne vsebujejo izrednih dohodkov (dohodki od zemlje, od honorarnega dela itd.) niti raznih neposrednih dohodkov) od socialnega zavarovanja, raznih subvencij, uslug itd.) Tabela tudi ne prikazuje razlike v osebnih dohodkih po posameznih področjih in vejah gospodarstva in negospodarskih dejavnosti, niti razlik po gospodarskih področjih. Kljub temu, da je prikazano samo jugoslovaansko povprečje, lahko razberemo, da občutno vpliva na gibanje realnih osebnih dohodkov v preteklem obdobju povečanje življenjskih stroškov. To dejstvo zelo neugodno vpliva na možnost realizacije principa delitve po delu. Del osebnega dohodka, ki ga sprejme delavec za boljše delo, največkrat komaj pokriva povečane življenjske stroške, še posebno pri delavcih z nižjimi dohodki. Zaradi tega delavec nikdar ne ve, če bo z boljšim delom povečal svoj standard, ker ga nezadostno stimulira za doseganje večjih rezultatov pri delu. Razpoloženje delavcev z nizkimi osebnimi dohodki ustvarja ugodna tla, da se pojavljajo tendence za izenačenje osebnih dohodkov kvalificiranih, visoko kvalificiranih delavcev in strokovnjakov. Temu ustreza tudi dejstvo, da je nagrajevanje po delu strokovnjakov nerazvito, kar se kaže v prilično enakih osebnih dohodkih dobrih in slabih strokovnjakov. Velik del strokovnjakov se je zaradi taks* nih odnosov ^sprijaznil s situacijo, povečanje standarda pa išče v honorarnem delu. Zaradi tega je razmeroma mnogo predlogov za izboljšanje tehničnega reševanja za boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet, delovnega fonda itd. V pogojih, kjer kvaliteta ne predstavlja osnovnega kriterija za izpolnjevanje vodilnih in podobnih delovnih mest, pride do temu' primernih pojmovanj. Zaradi tega še vedno vlada mišljenje, da se na takšna mesta lahko pride le s protekcijo. Zato se med delavci širi mnenj, da sta dve vrsti članov v delovnem kolektivu tisti, ki delajo, in tisti, ki vodijo. Delavsko samoupravljanje nudi velike možnosti, da se lahko delovni ljudje uveljavijo, če bi povsod osvojili principe nagrajevanja po delu. Uresničevanje nagrajevanja po delu med ostalim preprečujejo težnje, ki še ponekod obstoje, da so izven delovnih kolektivov določeni limiti za najvišje osebne dohodke. Možnosti za hitrejšo rast osebnih dohodkov obstoje. Toda kako to doseči? Tega ne bomo dosegli niti s tarnanjem, da lo mišljenje, da je socializem tista družbena ureditev, kjer se doseže hitrejši gospodarski razvoj ob neprimerno nižjem sta-dardu. ZAOSTAJANJE OSEBNIH DOHODKOV ZA TEMPOM RAZVOJA MATERIALNE BAZE DRUŽBE Nedvomno so osebni dohodki eden od osnovnih činiteljev, ki vplivajo na nivo osebne potrošnje in življenjskega standarda nasploh. Gibanje povprečnih nominalnih in realnih osebnih dohodkov in produktivnosti dela v gospodarstvu v zadnjih štirih letih prikazuje naslednja tabela: 1960 1961 1962 1963 1963 1959 766,9 934',9 1035,5 1224 190,7 2902 3175 3250 3220 124,8 119 122 111 118 190 108 106 102 103 120 110 115 109 114,5 158 111 108 110 106 139 99 106 99 108 112 1Q5 102 103 110 122 slabo živimo, in tudi ne z odvzemanjem tistim, ki danes že več prejemajo (tu ne mislimo na tiste, ki dobivajo za slabo delo visoke osebne dohodke) in dajanje tistim, katerih osebni dohodki so nizki. Nič nam ne bo pomagalo samo opozarjanje na probleme v sistemu, instrumentih in tekoči gospodarski politiki, če to ne bo spremljano s konstruktivnimi predlogi in odločnimi zahtevami, da se vsi ukrepi sistema prilagode tako, da se bodo uresničili pogoji za boljše delo v podjetjih. Povečanje realnih osebnih dohodkov in s tem tudi standarda delovnih ljudi je torej v veliki merj odvisno tudi od samih delavcev, od stališč, ki jih bodo zavzemali organi delavskega samoupravljanja in sindikalne podružnice v podjetji^. V podjetjih je torej treba usmeriti vso pozornost na bolj ekonomično gospodarjenje in dosledno uresničevanje sistema nagrajevanja po delu. Predlogi, o katerih smo govorili, niso posebno novi. Tovariš Tito je že nekolikokrat govoril o tem, a še jasnejše je izrekel takšno usmeritev v svojem govoru v skupščini v juliju 1963. leta, ko je med ostalim dejal: »V naslednjem obdobju moramo čimprej likvidirati neracionalnost v proizvodnji, ki zavira še večje in hitrejše uspehe. Treba je zmanjšati stroške proizvodnje in povečati produktivnost dela z boljšim in racionalnejšim izkoriščanjem sredstev proizvodnje in boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, kajti dosti je podjetij in to sodobno opremljenih, ki izkoriščajo svoje zmogljivosti komaj s 50 odstotki.« In dalje: »Mislim, da smo mi danes vsi edini, da je stimuliranje proizvodnje glavni pobudnik za rast produktivnosti dela — in mi tako moramo ravnati, če hočemo, da bodo proivajalci prepričani, da je rast produktivnosti dela glavni materialni izvor povečanja njihove življenjske ravni.« Razprave in sklepi V. kongresa Zveze sindikatov morajo pripomoči pri zavzemanju jasnih stališč — kako naj se sindikati v naslednjem obdobju našega razvoja bore za uresničitev teh Titovih priporočil. 1 Izvor: Izplačilo za osebne dohodke po podatkih Narodne banke; zaposlenost in življenjski stroški po podatkih Zavoda za statistiko. (PO RADU) ^NAAA/WWWW^AAA/W\A/WW\/ POPRAVEK V 10. številki našega tednika z dne 12. marca 1964 so bile pri metiranju članka »Pozabili so na človečnost« izpuščene naslednje vrstice, in sicer v šestem stolpcu, peti odstavek je pravilno besedilo: Na seji dne 26. 11. 1963 je komisija razpravljala o 74 predlogih ... in v sedmem odstavku istega stolpca: Ali so delavke res sprejete pogodbeno zaradi »situacije« in okoliščin ali se za tem skrivajo podaljšani trimesečni poizkusi? Citiram zopet zapisnik... Uredništvo POKLICNE ŠOLE V SMERI ODPRAVLJANJA DOSEDANJEGA VAJENSKEGA SISTEMA Reforma strokovnih šol postavlja vse odgovarjajoče izobraževalne ustanove pred mnoge nove naloge. Po zaslugi Republiškega zavoda za strokovno izobraževanje je bilo v tej smeri največ narejenega na področju formiranja poklicnih šol. Opisana je bila nomenklatura poklicev za kovinsko in še nekatere druge stroke. Na tej osnovi so bili izdelani profili širokih poklicev, za katere je predvideno in potrebno redno obiskovanje odgovarjajoče strokovne šole, ti pa predstavljajo bazo za sestavo novih učnih programov. S tem načinom hočemo doseči organsko povezavo med potrebno prakso in teorijo. Razmeroma najlažje bodo te naloge uresničile obstoječe industrijske šole. Če Iz vidika novih nalog analiziramo dosedanje vajeniške šole, ugotovimo naslednje: Praktičen pouk je povsem ločen od teorije bodisi v celoletnih ali periodičnih šolah. Le redke imajo na razpolago več ali manj improvizirano šolsko delavnico, opremljeno z zastarelimi stroji in dosluženim orodjem. Povezave med učitelji teorije in prakse ni bilo, zlasti ce je bila delovna organizacija daleč °d šole. Podjetja so le pošiljala učence v šolo. Od tod izvira pojmovanje, da mnogi še vedno smatrajo za reden pouk samo oni čas, ki ga učenec prebije v šoli, ne pa tudi na delu, v praksi. Doslej smo premalo upoštevali, da ima praktični pouk tudi svoje didaktične in metodične zakonitosti, kjer je ravno tako Potrebna pismena priprava nanj, z analizo nalog ter sistematiko v delovnih Postopkih. Za praktično delo ni bilo obveznih Programov, niti ljudi, ki bi se ukvarjali s, sistematičnim učenjem praktičnega dela. Novi načrti za poklicne šole Pa ravno zahtevajo za vse poklice obvezno sistematično pridobivanje tudi praktičnih znanj. Tej nalogi pa ne bo kos dosedanji vajeniški sistem. Vajence imajo različne delovne organizacije socialističnega in privatnega sektorja. Te običajno nimajo nikogar, ki bi mu bila edina in glavna naloga, da bi vajence vodil, skrbel za njihov sistematičen Pouk, spremljal in meril pridobljena praktična znanja, ter zanje tudi odgovarjal, v okviru strokovne šole. O učnih delavnicah pri večini podjetij sploh ne moremo govoriti. Tako je Praktičen pouk slučajen, odvisen od trenutne situacije in zato nenačrten. V bo- nizacij, ob redni proizvodnji. Vendar bo moralo tudi tu potekati po naprej sistematično izdelanem programu. Težje bo dobiti odgovarjajoče stalne inštruktorje v delovnih organizacijah, ki bi bili v stalnem kontaktu s šolo in odgovarjali tudi njej za sistematičen in kvaliteten praktičen pouk. A le tako bodo ustvarjeni neposredni stiki med šolo in obrati. Glede na nove naloge bi bilo potrebno tem inštruktorjem organizirati dopolnilno znanje iz pedagogike in mladinske psihologije ter poglobiti odgovarjajoče teorije v njihovi stroki. Na ta način bomo dobili potrebne učitelje praktičnega pouka. Republiški zavod za strokovno izobraževanje ima takšne dopolnilne tečaje v načrtu. Enega izmed teh je že organiziral med letošnjimi zimskimi počitnicami v Mariboru. Nekaj industrijskih šol v Sloveniji, ki že delajo po novih enotnih programih, je zajelo v prvem polletju šolskega leta precejšnje število zunanjih vajencev, kjer so ti absolvirali osnovni program praktičnega dela in vzporedno z njim ustrezno teorijo. Ker se ti učenci sedaj v večini vračajo v svoje delovne organizacije, je bilo nujno potreba pripraviti inštruktorje, ki bodo prevzeli nadaljnjo skrb za praktičen pouk teh v svojih obratih. Ti naj bi ostali v tesnih stikih s temi šolami. Smatrali bi jih naj odslej za člane učiteljskega zbora. To je potrebno tem bolj, ker se morajo novi zaključni izpiti za poklic v celoti opravljati na šolah. Hkrati bodo lahko tudi ti inštruktorji v proizvodnih obratih priučevali ostale za posamezna delovna mesta, v okviru celotnega strokovnega izobraževanja delovne organizacije. Letos, ob dnevu žena, je Umetnostni paviljon v Slovenj Gradcu že drugič priredil razstavo del slovenskih likovnih umetnic. Razstava priča, da naše umetnice zelo aktivno posegajo v aktualno likovno dogajanje in da je med njimi vrsta zrelih umetniških osebnosti. — Pričujoča fotografija prikazuje lesorez Darinke Pavletič-Lorenčak »Čakam na mamico« doče se s takim načinom učenja ne moremo več spoprijazniti. Za osnovne kovinarske poklice so že sestavljeni minimalni programi praktičnega dela in programi odgovarjajoče teorije. Po njih že drugo leto delajo eksperimentalne šole. Z novim šolskim letom pa bodo morale postopoma pristopiti k uvajanju takega pouka vse ostale poklicne šole. Potrebno gradivo je že pripravljeno pri Republiškem zavodu. Za izvajanje minimalnih osnovnih programov prakse so sestavljene liste nalog, ki jih mora učenec opraviti, da si bo sistematično pridobil Potrebna praktična znanja. Pri nalogah je tudi predviden čas, kako dolgo sme trajati določena vaja. O minimalnih programih praktičnega dela za vsa leta šolanja govorimo zato, ker vaje ne zajamejo vsega časa, ki je določen za prakso. Dnevi praktičnega dela po opravljenih obveznih programih so povsem na voljo delovnim organizacijam, da po lastnem preudarku pritegnejo vajence-učence k ostalemu vsakodnevnemu, za podjetje značilnemu delu. Trenutno bo obvezen samo osnovni A program panoge, dokler ne bodo podani pogoji za naprej. V zvezi z uresničevanjem navedenih zahtev učenja vajencev obstojata predvsem dva problema, in sicer vprašanje dobro opremljenih učnih delavnic ter inštruktorjev za izvajanje praktičnega pouka. Oboje pa spada med obvezne pogoje za verifikacijo. Praktično delo, razen osnovnega A programa, se bo še vedno odvijalo v obratih delavnih orga- Ena izmed bistvenih posebnosti reformiranega pouka je tudi ta, da se zaradi povezave teorije s prakso prenese v celoti poučevanje tehnologije obdelave iz razredov v delavnice. Tako bo pouk tega predmeta konkreten, živ in bo potekal sporedno s praktičnim delom. Za poučevanje tehnologije v delavnicah ali obratih, pa je nujno potreben sistematičen program praktičnega dela za vsa leta šolanja in prostor, kjer si bodo lahko učenci tudi nekaj zapisali in narisali. Praksa je pokazala, da je tak pouk intenziven. Snov se ne ponavlja v razredu in delavnici. Ta način pa zahteva neprimerno več znanja in sposobnosti inštruktorjev. Glede na te zahteve se ustanavljajo novi šolski centri s sodobnimi delavnicami za izučevanje takih poklicev, za katere ne bo mogoče in smotrno v dosedanjih vajeniških šolah organizirati pouka po nakazanih nalogah. Ti centri ne bi nudili le teoretičnega pouka, temveč še sistematično učenje praktičnega dela v učnih delavnicah. Predvideno je, da opravijo tu vsaj osnovni A program panoge. Dosedanje vajeniške šole, ki v doglednem času ne bodo mogle organizirati zahtevanega pouka, se bodo morale povezati v tem prehodnem obdobju z najbližjimi poklicnimi industrijskimi šolami iti centri in skupno z njimi reševati situacijo, podobno kot je n. pr. v Štorah ter še kje. Na takšno poučevanje je potrebno že sedaj resno ftiisliti povsod in pravočasno ukreniti vse potrebno. Novi način praktičnega dela bo tu in tam naletel tudi na odpor in nerazumevanje v samih delovnih organizacijah, kjer je zakoreninjen dosedanji vajeniški sistem, za katerega ni bilo treba »nepotrebnih« programov in inštruktorjev. Na prvi pogled se bodo tudi zbali nerentabilnosti takega novega vajenca. Iz prakse pa vemo, da si sistematična znanja in spretnosti lahko pridobijo učenci v okviru minimalnega obveznega programa, če ob- delujejo komad, ki ima tudi uporabno vrednost. Problem je le smotrno izbrati takšne predmete dela. Res je, da bodo ustvarjali nekaj manj, ne smemo pozabljati, da so učenci. Iz vsega navedenega lahko ugotovimo, da vendarle gre za bistvene spremembe v dosedanjem vajeniškem sistemu. Nove zahteve so utemeljene in opravičene. Pristopamo k naprednejšemu sistematičnemu in s tem kvalitetnejšemu učenju vajencev. Na ta način bodo reformirane vajeniške šole dosegle enak nivo kot poklicne industrijske šole. Zato v bodoče ne bomo mogli več govoriti o vajencih in učencih ter delati razliko, temveč se bo uveljavil za vse samo naziv učenec. Tudi to bo podkrepilo prelomnico med prejšnjim in novim načinom učenja mladih ljudi za razne poklice, ki so vsi enakovredni in enako pomembni. LORENČIČ BRANIMIR Petnajstega marca je kot četrto premiero letošnje sezone uprizorila ljubljanska Opera Massenetovo »Manon«. Gledališče je bilo polno, aplavzov mnogo in občinstvo po vsem videzu zadovoljno. Torej vse prav in dobro, če... Vprašanje se zastavlja že res samo od sebe in je vse bolj nevarno. Od štirih, letos uprizorjenih del so tri romantična (Wolf-Ferrari, Verdi, Massenet) in eno klasično (Beethoven); polovica iz stalnega železnega repertoarja, potomca iz vrste tistih oper, ki se po svojih karakteristikah komajda razlikujejo od standardnih del. Minili pa sta skoraj dve tretjini sezone! Če bomo v zadnjem mesecu in pol spet doživeli dve ali tri premiere, repertoarna fiziognomija seveda ne bo mnogo boljša: sodobna dela in opere, ki jih sicer redko srečamo, morajo postati bistveni sestavni del sezone in ne na- meček zaradi čiste vesti. Za-poznitve premierskega koledarja povzročajo seveda objektivne težave — toda, kako bi se jim mogli postaviti po robu... in do katere mere je sestava letošnjega (pa ne samo letošnjega) repertoarja odvisna od objektivnih težav? Nihče ne trdi, da »Manon« ne sodi v sporede opernih gledališč. Premisliti pa bi kazalo, ali je upravičena 15. marca po nič manj kakor treh mesecih premora in ali sodi v repertoar, kakršen je letošnji. Brez dvoma bi dosegla prav tak uspeh kot obnovitvena predstava izven abonmaja — ali pa v družbi del, ki bi programsko fiziognomijo sezone postavila v drugačno luč. »Manon« so to pot pripravili dirigent Danilo Švara z znano in izkušeno zanesljivostjo, ki ji je orkester po začetnih spodrsljajih in redkih, toda nerazumljivih nerodnostih med predstavo dobro sledil. Prav tako je bilo z zborom, ki se je popravljal od prizora do prizora, zlasti v dikciji. V dobro premišljeni sceni ing. Ernesta Franza ter z odličnimi kostumi Mije Jarčeve je režiser Ciril Debevec zasnoval kar najbolj standardno, tudi pri nas dovolj znano režijo te Massenetove opere. — Seveda je šel ves poudarek solistom, predvsem izredni Vilmi Bukovec v vlogi Manon Lescaut, ki je izzvala prave ovacije ter resnično dosegla nov višek svoje umetnosti. Se najbolj se ji je približal baritonist Edvard Sršen (bratranec Lescaut): pevsko zanesljiv in po začetni tremi tudi igralsko lepo sproščen lik. Manj sreče sta žal imela Rajko Koritnik (Chevalier des Grieux), ki se je, očitno nekoliko indisponiran, sicer trudil in dosegel solidno raven — ter basist Danilo Merlak, ki prav tako glasovno ni bil do kraja zanesljiv. Vsi ostali v stranskih vlogah so obdržali običajno višino. .... BORUT LOPARNIK NOV VIŠEK VILME BUKOVEC iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir LJUBLJANSKA OPERA: J. MASSENET: »MANON' ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene Radijska igra »V zaledju«, ki jo je po drami hrvaškega avtorja Miroslava Feldmana priredil Borislav Mrkšič, je tipičen primer priredbe, ki se je želela dosledno držati literarne predloge in je pri tem pozabila na radijsko govorico. Tako nismo poslušali drame, marveč dramske skice, ki so bile sicer povezane med seboj z osnovno mislijo, vendar smo to misel bolj iskali po svoji fantaziji, kot pa da bi jo bili lahko lovili tudi z ušesom. Ta radijska igra govori o razmerah v majhnem hrvat-skem mestecu, odmaknjenem od bojnega ognja, v prvi svetovni vojni, kjer se vse življenje odvija pod geslom »vse za blagor in slavo fantov na bojišču«. Pri tem seveda ne manjka korupcije, lažnega patriotizma, dvomljivih moralnih izpadov in udobja, ki ga .uživa privilegirani meščanski sloj advokatov in majoric, mlinarjev in načelnikov. Odlika drame »V zaledju« je, da smo priče vsem tem deformacijam v ozkih družinskih in družabnih krogih, tako da se razgali pred nami vrsta zanimivih, psihološko poglobljenih značajev. Konča se z vrnitvijo advokatovega sina z bojišča, ki je neposredno doživljal grozote prve svetovne vojne in dojel njih pomen. Fant ostro obsodi vsakršen militarizem in lepo laž, toda kaj, ko govori v prazno in je njegov monolog le bolečina in spoznanje enega samega človeka. Okolje, kakršnega je opisal Miroslav Feldman v svoji drami, močno spominja na Krle-ževe tekste o hrvaškem meščanstvu, ki koketira zdaj z Avstrijci, zdaj z Madžari in se skuša z vsemi sredstvi zriniti med , smetano evropske bur-žoazije. Toda v resnici lc spominja, zakaj Feldman podaja to okolje na dovolj izviren način. Radijsko igro »V zaledju«, ki je bila na prvem programu Radia Ljubljana pretekli torek, je zrežiral Hinko Košak in še poudaril neenotnost dramskega dogajanja. Sodelovali so Jože Zupan, Stane Sever, Boris Juh, Vida Juvanova, Slavka Glavinova in drugi. ALA PECE DRAMSKE SKICE ......... RADIJSKA IGpA M. FELDMANA »V ZALEDJU« ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene Nastopi bratov Lorenz ljubljanskemu občinstvu niso več novost — dasiravno so bratje še vedno študentje Akademije za glasbo. Ce prištejemo znano in žal vse premnogokrat dokazano dejstvo, da ansambelska komorna glasba pri nas (ne le v Ljubljani!) nima svoje publike — potem je bil že obisk večera tria Lorenz (ponedeljek, 9. marca) nadvse spodbuden. Nič manj aplavzi ter odmev, ki so ga izvedbe precej avantgardno ali vsaj izrazito sodobno usmerjenih del zapustile pri poslušalcih. Mladi umetniki so morali dodajati. Spored njihovega večera pomeni ob programih študentov ljubljanske Akademije za glasbo in rednih programih domala vseh naših koncertantov tisto mero dobrega okusa ter posluha za nov čas in domačo ustvarjalnost, ki smo se ju že skoraj odvadili. Saj ni skrivnost — bolj »skrivnostni« so nedvomno vzroki! — da se študentje branijo novih slovenskih del (se pravi tistih, ki pre- segajo dobro znano povprečje zvenečega impresionizma), starejši koncertanti pa tuje sodobne literature (tudi take, ki še ni dvanajsttonska, če že do-dekafonija, kot znano, velja na Slovenskem za polomijo). Trio Lorenz je ubral premišljeno pot: klasičnega Mozarta, romantičnega Smetano, sodobnega Martinuja ter v dvanajst-tonski tehniki oblikovane Kontraste Primoža Ramovša. Bili smo priča nadvse zanimivemu rezultatu: muzika, ki so jo koncertanti občutili kot »svojo«, je bila stilno, ter izpovedno nenavadno dognana; presenetilo pa je nekatere, da sta bila mladim najbližja Martinu in Ramovš, skladatelja, ki sicer med našim občinstvom ne štejeta za »popularne«! Nasprotno sta uvodno in zaključno delo večera izzveneli bolj neenotno, interpretacljsko manj dovršeno ter stilno (posebno Mozart) še daleč od pravih mer. Morda šolsko znanje ni našlo pravega razumevanja, morda pa tudi znanje samo ni bilo v skladu z zahtevami stilnih izvedb. Koncertanti so vložili v sleherno delo svoje najboljše^ moči, zato krivda ni pretežno njihova. Očitati pa jim moramo ne vedno korektna zvočna razmerja med posameznimi instrumenti (ob sicer izredni uigranosti), ki jih je kar sproti povzročal muzi-kantsko pristni mladostni polet vseh treh, zlasti pa pianista Primoža Lorenza. Kljub svoji izpovedni sili in prepričljivosti se bo v bodoče moral nekoliko bolj podrejati partnerjema, vsaj dokler se do kraja ne sprostita. Prav je, če je v triu najmočnejši — ne sme pa postati preglasen. Večer bratov Lorenz je skoraj nenapovedano, za marsikoga nepričakovano razbil pusto sivino zadnjih koncertov. Bil je prisrčen, zmagovit večer iskrenega muziciranja, ki ga sicer tolikokrat pogrešamo. Vrsti mladih koncertantov se je z njim pridružil tudi prvi komorni ansambel. B. L. Zmagoslavje mladosti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VEČER TRIA LORENZ ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUn""1 meHW!lll!Willll!lllilllWIIHIIIIiilllllll|l llll!lllll!!llilil!lllillillllll!illll!ll!llllllllllll!!lll|!liiil![||;!llilii||||i!!!!l|i{|||||i!||!lill||||!|||!i||!!!||il|i|ll||[l|j||||||||||;i Na dnevnem redu: statuti • ZAGORJE OB SAVI: Osnutek občinskega statuta v javni razpravi Osnutek statuta zagorske občine je po sklepu skupščine sedaj v javni razpravi. 20. marca naj bi krajevne organizacije SZDL, občinski svet in sindikalne podružnice pripravile razgovore z občani o osnutku, potlej naj bi o njem razpravljali volivci. Ob tem, ko je bil izročen osnutek v javno razpravo, je bilo rečeno: Kljub prizadevanju, da bi v statutu čim konkretneje izrazili pravice človeka in jih uskladili z njegovimi dolžnostmi, tega ni bilo mogoče povsod dosledno storiti, ker materialne osnove še ne dajejo v celoti takih možnosti. Se vedno bodo potrebni veliki napori občanov za rast ekonomske osnove, ki bo omogočala popolnejše zadovoljevanje potreb vseh občanov. Osnutek statuta izhaja iz ugotovitve, da so položaj, pravice in interesi občanov osnova, ki se morajo odraziti v vseh oblikah družbeno-ekonomskih odnosov. -k- • HRASTNIK: Občinska skupščina o statutih delovnih organizacij Občinska skupščina Hrastnik je na zadnji seji obeh zborov razpravljala o statutih delovnih organizacij. Delovne organizacije s področja hrastniške občine so komisiji za statute delovnih organizacij pri skupščini občine Hrastnik dostavile do 20. februarja 10 osnutkov statutov, od katerih jih je šest komisija že pregledala, ugotovitve pa je posredovala na zadnji seji obeh zborov skupščine občine Hrastnik. Komisija je opozorila delovne organizacije na nekatere pomanjkljivosti. Pri statutu 'Splošnega gradbenega podjetja Hrastnik je opazila, da pristojnosti delovne organizacije do delovnih enot niso določneje formulirane. V Tovarni kemičnih izdelkov bodo morali pred sprejetjem statuta še določiti, kateri organ je stvarno pristojen za reševanje pritožb zoper odločbe, izdane na I. stopnji. Gostinskemu podjetju »Jelka« je komisija priporočila, naj s statutom določi, da delovni kolektiv dokončno odloča o posameznih statutarnih vprašanjih. Ob pregledu statuta Splošnega trgovskega podjetja Hrastnik je komisija menila, da bi bilo treba v statutu obravnavati tudi odnos organov samoupravljanja oziroma kolektiva kot celote do sveta potrošnikov oziroma morda do druge oblike sodelovanja potrošnikov s to delovno organizacijo, seveda v okviru zakonitih določil. -k- • MURSKA SOBOTA: Kdaj bodo sprejeti statuti 65 delovnih organizacij Na področju murskosoboške občine morajo sprejeti statute v 101 delovni organizaciji. Doslej so razpravljali o osnutku statuta komaj v 34 delovnih organizacijah, dve sta statut že predložili občinski skupščini v obravnavo. Toda, kaj mislijo v 65 delovnih organizacijah? V 60 delovnih organizacijah sedaj komaj razpravljajo o tezah, v petih delovnih organizacijah pa še sedaj niso pričeli z delom. Najobčutnejši zaostanek je na področju družbenih ‘služb, in to predvsem v šolstmi, kulturno-prosvetni dejavnosti in ostalih zavodih družbenik služb. Tolikšno odlašanje z izdelavo osnutkov statutov je res povsem neupravičeno. Nastaja vprašanje, ali bodo delovni kolektivi teh delovnih organizacij res še imeli čas za vsestransko tehtno razpravo. Ta pa bo še kako potrebna. Na to opozarjajo številne slabosti in nejasnosti v tistih osnutkih statutov, ki so sicer že v razpravi. -a • LJUTOMER: Občinski statut sprejet Oba zbora občinske skupščine Ljutomer sta na skupni seji razpravljala, nato pa na ločenih sejah glasovala o sprejetju občinskega statuta. To je najbrž prvi statut občine, ki je bil doslej sprejet. Z določili, ki urejajo razmerje med občinsko skupščino in delovnimi organizacijami, statut omejuje možnost intervencije in poseganje občinske skupščine in njenih organov v samoupravne pravice delovnih organizacij. Statut namreč določa, da mora dati občinska skupščina delovni organizaciji v predhodno razpravo vsak svoj sklep, ki bi nalagal delovnemu kolektivu kakšno posebno obveznost. S. Ill)!llllllll!llll!lllllll!lllllllll!llllllllllllll!l!lllllllllll!{pil!l!!!ll!l!l!ll!!lll!lllllllllll!!lllll!l!llllll!lllll!llllllll|lllll|!||l!l!!l!l!||||!!llll!l!ll|||!!|lll||!llll!lllll||||l|l||!|ll!!!!!!l!llll!ll!llll!! Billi 1 I - j 1 iiiiiiiI Kaj bo najbolj pritegnilo njegovo pozornost? • METLIKA: Kaj predvidevajo Letošnji družbeni plan metliške občine predvideva, da bo družbeni bruto proizvod v gospodarskih organizacij porastel od 2 milijard 978 milijonov din v preteklem letu na 4 milijarde 450 milijonov din ali za več kot 46 »/o-Vzporedno s tem naj bi porastel tudi narodni dohodek od milijarde 88 milijonov din v letu 1963 na milijardo 611 milijonov dinarjev. Tako povečanje družbenega bruto proizvoda bodo predvsem omogočili delovni kolektivi Belokranjske trikotažne industrije »Beti« s svojimi obrati v Črnomlju in Dobovi pri Brežicah, katere družbeni bruto proizvod naj bi znašal nekaj nad 2 milijardi dinarjev, nato obrat »Novoteksa«, z vrednostjo proizvodnje okoli milijardo 600 milijonov dinarjev, dalje še: Invalidskega podjetja »Komet«, Lesno predelovalne industrije, Kmetijske zadruge in nekaterih drugih obratov. -v • TGA KIDRIČEVO: Kaj bo z integracijo? Ze nekaj časa razpravljajo člani kolektiva TGA (in verjetno tudi zaposleni v tovarni dušika‘Ruše) o morebitni združitvi obeh podjetij. Za to so utemeljeni razlogi. Pred časom sta namreč oba upravna odbora DS omenjenih delovnih organizacij imenovala posebne komisije, ki naj bi proučile možnosti za združitev. Združitev bi bila najbrže zelo koristna, saj bi se tako združeni podjetji mnogo laže uveljavili na tujem tržišču, predvsem pa samostojne j e organizirali proces proizvodnje, ki je obema v marsičem sorodna. Tovarna dušika v Rušah n. pr. sedaj osvaja nekatere aluminijeve legure, ki so zelo sorodne proizvodnji v TGA Kidričevo. Bruto produkt obeh tovarn bi znašal nekaj več kot 25 milijonov dinarjev. Izvoz iz Ruš je lani omogočil pridobiti 2,5 milijona dolarjev in v TGA 1,200.000 dolarjev. Ob združitvi bi lahko že v prvi fazi izvozili za več kot pet milijonov dolarjev raznih proizvodov. Seveda bodo pred odločitvijo potrebne temeljite priprave in ekonomske analize ter razprave med člani obeh delovnih kolektivov, da bodo le-ti do podrobnosti seznanjeni s perspektivnim poslovanjem. e POSTOJNA: Turistični pogled v preteklost in prihodnost Ze nekaj časa ugotavljamo: letošnje leto je bilo za postojnski turizem rekordno. Rekord- , no glede obiska svetovnoznane Postojnske jame, dalje glede nočitev in finančnih efektov. No in prav je tako. Danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se turizmu na Postojnskem odpirajo perspektive in možnosti za • njegov nadaljnji uspešni razvoj. Morali pa se bomo tudi v turizmu oprijeti novih, modernih in privlačnejših oblik dela in opustiti vse tiste, ki so razvojno pot zadrževale in bile nemalokrat vzrok, da je turist, ko si je ogledal Postojnsko jamo, odšel naprej. Zdaj so se prilike močno popravile. Predvsem so se z odprtjem hotela »Kras« močno povečale nočitvene kapacitete, pa tudi camping pri Pivki jami je, po izjavah tujih in domačih gostov eden najlepših in najboljših v Sloveniji. Promet v motelu že zahteva povečanje, število privatnih kvalitetnih sob za turiste je močno poraslo. V prihodnji sezoni bo nočitvena kapaciteta približno 500 ležišč. V lanskem letu je Postojnsko 'jamo obiskalo 340.678 obiskovalcev oziroma 12 odstokov več kot 1962. leta. Domačih obiskovalcev je bilo 149.736 ali 11 odstotkov več kot prejšnje leto, tujih pa 190.942 ali 13 odstotkov več. Iz navedenih podatkov je razviden ugoden porast tujih obiskovalcev. Od tujih gostov je bilo največ Italijanov in Avstrijcev. Camping pri Pivki jami, ki je v oskrbi domačega Turističnega društva, je sprejel v lanskoletni sezoni 10.200 gostov, od tega 9519 tujih in le 681 domačih. Sedanje kapacitete znašajo 67 ležišč, ima pa tudi velik prostor za postavljanje šotorov in parkiranje; v letošnjem letu bodo oba še povečali. Zanimivo je, da so lansko leto nekateri gostje preživeli v campingu do 8 dni. Mnenja in vtisi, ki jih gostje izražajo v knjigi vtisov, so kaj laskavi in spodbudni za Turistično društvo in njegovo delo. Predjamski grad si je ogledalo 10.000 obiskovalcev več kot prejšnje leto, Črno in Pivko jamo pa je obiskalo 2607 turistov. Naloge turističnih delavcev; na postojnskem področju niso: majhne in vedno bolj odgovorne. Uspehi, ki jih beležimo, pa so v veliki meri odvisni od učinkovite propagande. Tudi tu postojnsko Turistično društvo uspešno opravlja svojo nalogo. Lansko leto je izdalo kvaliteten turistični priročnik, za letošnjo sezono pa pripravljajo turistični vodič, ki bo zajel celotno notranjsko turistično področje. BA • STORE: Za praznik -plačan prost dan Delavke, zaposlene v šterski Železarni, so bile letos ob svojem prazniku deležne precejšnje pozornosti. Delovni kolektiv jim je priredil sprejem, na sestankih, ki so jih organizirale komisije za družbeno aktivnost žensk in sindikalne podružnice pa so razpravljale o skrbi za zaposlene žene. Delovna organizacija jim je tudi omogočila dela prost plačan dan. J. M. IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV © IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV # IZ ČASOPISOV DELOVNIH Nekaj dejstev in načrtov ob delu v 42-urnem delovnem tedniku VEVČE — Takrat, ko smo se na seji delavskega sveta podjetja odločili, da bomo v začetku leta 1964 uvedli poskusno obratovanje s skrajšanim delovnim časom, se prav gotovo niso vsi dovolj zavedali, da je to zelo resna zadeva. Večina zaposlenih je piislila, da je pri vsem tem važna le uvedba najustreznejšega razporeda delovnega časa in to najustreznejšega z njihovega osebnega stališča. Toda razgovori so kmalu postali pestrejši in plodnejši, ko je naša sindikalna podružnica uspešno organizirala sestanke in pomenke v vseh ekonomskih enotah. Na teh sestankih je bilo prisotnih blizu dve tretjini vseh zaposlenih. Razen sindikalne podružnice so o prehodu na skrajšani delavnik razpravljale tudi druge naše organizacije in sicer ZK, Zveza mladine ter Društvo inženirjev in tehnikov. Problematiko in pomen prehoda na skrajšani delavnik so na teh sestankih tolmačili člani komisije za skrajšani delavnik, katere je postavil upravni odbor podjetja. Najpogostejše vprašanje, ki se je pojavljalo zlasti v pripadnih ekonomskih enotah, se je nanašalo na osebne dohodke, predvsem zaradi bojazni, da bodo le-ti verjetno nižji. To vprašanje je bilo vsekakor umestno, saj je tovarna že v letu 1963 obratovala neprekinjeno, torej petek in svetek. Torej v časovnem fondu ni bilo pomembnih rezerv. To velja za obe naši poslovni enoti. Da pa bo zadeva še bolj težavna, smo morali zaradi izrabljenosti PSI. — stroj je star več- kot 90 let — predvideti večjo rekonstrukcijo, ki naj bi po planu trajala 70 dni, kar pomeni 900 ton papirja manj. Če bo do rekonstrukcije prišlo resnično letos, je v prvi vrsti odvisno od pristojne banke. Nadalje je bilo pereče vprašanje razporeda delovnega časa. V PE Vevče so se papirni stroji, klejska kuhinja, brusilnica in energetski obrati soglasno strinjali z delovnim časom, katerega je predlagala komisija in sicer: delo v štirih izmenah z delovnim časom 8.—24. ure ob delavnikih, 12.—12. ure ob nedeljah. V PE Medvode so delavci proizvodnih obratov predlagali drugačen razpored dela in sicer 2-krat po 8 ur dopoldne, 2-krat po 8 ur popoldne in 2-krat po 8 ur ponoči, nato dva prosta dneva. Komisija je njihov predlog sprejela in upoštevala. Težje pa je bilo z razporedom delovnega časa v strojni in ročni dodelavi papirja, vzdrževanju in v upravnih in drugih skupnih službah. Mnenja so bila deljena. Komisija je pri tem upoštevala predloge šefov sektorja, ki so z obrazložitvijo zagotovili nemoteno poslovanje svojih oddelkov. Najtrši oreh je bila strojna dodelava tj. oddelek, v katerem je delovni čas v največji meri odvisen od proizvodnega programa. Končno je po mnogih sestankih in razgovorih kolektiv strojne dodelave odločil, da bo delal vsak dan, tudi ob nedeljah, v dveh izmenah po 9 ur, s tem da je v 21 dneh delavec v dveh presledkih 7 dni prost. Kolektiv ročne dodelave je odločil 7-urni delovni čas dnevno, enako tudi komercialni sektor. V vzdrževalnih obratih, v pisarni tehničnega sektorja, laboratorija (razen obratnega laboranta, ki delajo tako kot pri papirnih strojih), konstruktorji, v računovodstvu, kadrovskem sektorju, analitskem oddelku pa traja delovni čas dnevno 8 ur s tremi prostimi sobotami. Vsako soboto je redno zaposlena ena četrtina zaposle- nih v vsakem oddelku. Računovodstvo pa si je napravilo razpored in določilo, glede na potrebe in razmere, že v naprej proste sobote za celo leto. Za vzdrževalne obrate je komisija predlagala zaposlitev novih ljudi (v kovinski delavnici), da bi odpravili čakalne ure, ki se pojavljajo zaradi ozkega grla na obdelovalnih strojih. Nadalje je komisija predlagala uvedbo remontne grupe, ki bi imela delovni čas vsak dan popoldne razen sobote in nedelje. S tem bi omogočili izvrševanje rednih tedenskih remontov tudi v popoldanskem času, ko papirni stroj že stoji zaradi menjave sita ali nekega drugega razloga. Tako bi lahko precej vplivali na zmanjšanje zastojev' in število nadur. Ni nam,reč primerno, da se od ljudi v delavnicah skoraj stalno zahteva nadurno delo, in se s tem zmanjšuje možnost izobraževanja in počitka. Zato je komisija predlagala povečanje števila zaposlenih, zlasti v kovinski delavnici. V strojni in ročni dodelavi papirja so zaposleni zahtevali zlasti smotrnejši proizvodni program in pridobitev prostora s pravočasno odstranitvijo gotovega blaga iz teh proizvodnih obratov. Pomanjkanje prostora otežkoča normalno obratovanje in povzroča tudi škodo. Zaradi neracionalnega odstranjevanja izmeta so v obeh ekonomskih enotah predlagali ustrezno mehanizacijo, ki bi lahko sprostila 8—10 oseb. Poleg teh pomembnih predlogov je komisija sprejela in proučila ter tudi sama predlagala določene spremembe, ki naj omogočijo kvalitetnejše preventivno vzdrževanje papirnih strojev, ukrepe, ki naj razbremene določene oddelke nepotrebnih opravil, omogočijo lažjo in boljšo pripravo dela, prihranek pri delovni sili, zmanjšajo neproduktivni čas in podobno. Komisija je svoje poročilo predložila delavskemu svetu podjetja, ki ga je v celoti sprejel. Po tem sklepu je celotno naše podjetje prešlo s 3. 2. 1964 na poskusno obratovanje s skrajšanim delovnim časom, medtem ko so papirni stroji, kolodrobi in klejska kuhinja prešli na 42-urni delavnik že 13. 1. 1964, strojna dodelava pa 20. 1. 1964, brusilnica 27. 1. 1964. Pravilno je, da ugotovimo, katere od predlogov, ki jih je sprejel delavski svet, smo že uresničili. Pri papirnih strojih, klejski kuhinji, brusilnici, celulozi in energetskih obratih so uvedene kompletne štiri izmene, ki pote- kajo v zadovoljstvo vseh članov teh enot. V strojni dodelavi tj. v enoti, ki je tako rekoč čez noč aktivirala v največji meri svojo notranjo rezervo, za kar gre priznanje pravilnemu tolmačenju pristojnih mojstrov in posluhu tega kolektiva za to problematiko, je uvedeno dnevno dvoizmensko 9-urno delo. Ta enota opravi sedaj z istim številom ljudi in v skrajšanem času vse potrebno delo in to brez nadur, ki prej niso bile redkost. Ta oddelek daje dober zgled discipline in prizadevnosti, ki je presegla vsa pričakovanja. Drugo pomembno aktiviranje notranje rezerve smo dosegli v brusilnici. S prizadevnostjo kolektiva te enote je uspelo znižati število ljudi na izmeni za enega snemalca. Tako je tudi ta enota z istim številom ljudi prešla na skrajšani delavnik. Kolektiv ročne dodelave je jasno in glasno povedal, da bo opravil svojo obveznost v skrajšanem delovnem času z istim številom ljudi, če bo papir kvalitetno izdelan in če bo proizvodni program upošteval zmogljivost papirne dvorane. S tem v zvezi moramo pripomniti, da smo s pomočjo sistema nagrajevanja in z opredelitvijo odgovornosti uspeli, sicer še v manjši meri, IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN j • LJUTOMER: Kako gospodarijo tekstilci * Pred dnevi je bil občni zbor sindikata delavcev obrata MTT v Ljutomeru. Na podlagi poročila izvršnega odbora so člani razpravljali o dosedanjem delu in bodočih nalogah. V tem obratu MTT v Ljutomeru je zaposlenih 400 oseb in je po številu eden izmed največjih delovnih kolektivov v ljutomerski komuni. Zato, ker so tu zaposleni zelo mladi ljudje in' ker prihajajo s podeželja, je ena izmed važnih nalxxxxxxxx'^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\>xx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^xxxxx^xxxx'0.xxxxxxxxx>xxvt>xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>xxvv\>xxx'xxxxxx\x»xv Spored RTV Ljubljana za teden od 19. do 25. marca 1964 — To je svinjarija! Dragan ima gripo, Verica ima gripo, Tomo ima gripo, Sile ima gripo, samo jaz je nimam... REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. fanfara, 7. edikt, d, 8. lek, 9. ano, 11. apel, 13. on, 14. ht, 15. osti, 17. okras, 18. škart, 20. kosi, 21. sp, 23. at, 24. Sora, 26. ras, 28. las, 29. etika, 31. alfabet. PRODAJNI’SERVIS / W LJUBLJANA • MARIBOR Za dom, službo, dopust, izlet — vedno Prodajni servis »Modna hiša« LJUBLJANA — MARIBOR — Bodite toliko ljubezniva in prihranite mi mesto. .Moral bi skočiti še na službeno potovanje! ČETRTEK 19. marca 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20— 6-35 Tečaj ruskega jezika — ® 05 z opernih in koncertnih odrov — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Srečanje v studiu 14 — 10.15 Pihalna Sodba Rudolfa Stariča — 10.30 £et minut za novo pesmico m pozdravi za mlade risarje -H.00 Pozor, nimaš prednosti’ T- 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Za Prijetno razvedrilo — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30—14.35 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo Itt pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sPrehod — 16.00 Vsak dan za Vas — 17.05 Igra ansambel Jtir-Ingmann — 17.15 Turistična oddaja — 18.00 Poročila — Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Češkoslovaška, sovjetska. Poljska in bolgarska zabavna Slasba in popevke — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik *- 20.00 Četrtkov večer domačih Posmi in napevov — 20.45 Lahka glasba — 21.00 Literarni ve-Cer — 21.40 Igor Stravinski: Zar ptica, orkestralna suita — 22.10 Lucijan Marija Škerjanc: Dve melodiji za violo in klavir — 22.15 Skupni program 3 RT — Studio Ljubljana — 23.05 italijanska pevca Rita Pa-vone in Peppino di Capri — 23.20 Skupni program JRT — Studio Zagreb — 24.00 Zadnja Poročila in zaključek oddaje PETEK 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20— 6.35 Tečaj hrvaško srbskega jezika — 8.05 Operetne melodije — 8.30 Grupa Georga Espi-talierja igra pesmi raznih narodov — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Odmevi iz Brazilije in Mehike — 10.15 Uvertura in dva prizora iz opere »Istrska svatba« — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domače pesmi in napevi — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Spomini iz koncertnih dvoran — 14.03 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Pri madžarskih skla- dateljih glasbe — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz življenja in dela Antonina Dvoraka — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 13.10 Pesmi borbe in dela — 18.30 Pripoveduje nam ... — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevik -1- 20.00 Zabavni orkester RTV Zagreb — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz slovenske violinske glasbe — 20.57 Godala v ritmu — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Plesni zvoki — 23.05 Poje vam Nat »King« Cole — 23.20 Skupni program JRT — Studio Ljubljana — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje SOBOTA 21. marca 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.15— 5.20 Poročila in vremenska napoved — 6.10—6.15 Napotki za turiste — 6.20—6.35 Nadaljevalni tečaj angleščine — 6.45— 6.50 Pregled športnih prireditev za nedeljo — fr.05 Vedre melod., za konec tedna — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Matic in Alenka v naši diskoteki — 9.45 La-tinsko-ameriški ritmi — 10.15 Fo domače... — 10.35 Pesrni raznih narodov poje ,zbor akademikov iz Porto Alegre -- 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Sobotni zabavni mozaik — 13.15 Obvestila in zebavna glasba — 13.30—14.35 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje ženski zbor tovarne pohištva iz Nove Gorice — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Recitali znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19 30 Radijski dnevnik — 20.00 Predstavljamo vam novosti iz repertoarja ansambla Jožeta Kampiča — 20.20 Stefan Gruczinski: Veliki Bob-by — 21.00 Sobotni ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Prileten konec tedna — 24.60 Zadnja poročila in zaključek oddaje NEDELJA 22. marca 6.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30— 6.35 Napotki za turiste — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.52 Glasbena medigra — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.30 Rossini, VVeber in Lalo na tujih koncertnih odrih — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Deset minut z orkestrom Alfred Scholz — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. — 13.10 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Radi bi vas zabavali — 15.15 Po potih ruske glasbe — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Domače melodije za nedeljsko popoldne — 16.45 Valčki Johanna Straussa — 17.05 Hammond orgle — 17.15 Radijska igra — 18.05 Glasba iz znamenitih oper — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Izberite svojo melodijo — 21.00 Njihovi rokopisi — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Trije slovenski skladatelji — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje PONEDELJEK 23. marca 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Koroške narodne — 8.25 Dvoje novosti iz arhiva zabavne glasbe — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Pojeta tenorist Jože Gostit in mezzosopranistka Vera Klemenšek — 10.15 V lotosovi deželi — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Lahka glasba — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30—14.35 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.15 Zabavna glasba — 15 45 S knjižnega trga — 16.00 Vsak ^dan za vas — 17.05 Iz opeme-gt albuma — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Na obisku pri čeških, poljskih in sovjetskih zabavnih ansamblih in vokalnih solistih — 18.45 Družba in čas — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Skupni program JRT — Studio Ljubljana — 21.40 Trije listi iz pianističnega albuma — 22.10 £ popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Razpoloženjske melodije — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje TOREK 24. piarca 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20— 6.35 Začetni tečaj angleščine — 8.05 Godala in zabavni zbori — 8.35 Domače pesmi in napevi — 8.55 Radijska šola za sred- njo stopnjo — 9.25 Plesni orkestri tega tedna — 9.45 Cveti, cveti, rožica... Pesmi Antona Lajovica — 10.15 V ritmu počasnega valčka — 10.40 Prizor iz Smetanove »Prodane neveste« — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domače viže za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 V pričakovanju pomladi — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Ciril Cvetko: Prleško gostovanj e, poje Akademski pevski zbor — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 ''V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Češkoslovaške ponevlce — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križ-potiih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20 00 Poje komorni zbor Radia Sarajevo — 20.20 Radijska igra — 21.25 Spomladna serenada — 22.15 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — Studio, Sarajevo — 23.05 Za vsakogar‘ nekaj — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje • SREDA 25. marca 5.00—B.0(P Dobro jutro! (pi* san glasbeni spored) — 6.20— 6.35 Tečaj makedonskega jezika — 8.05 Jutranji divertimen-to — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Iz jugoslovanske produkcije zabaVne vokalne glasbe — 10.15 Pesmi in plesi iz Češkoslovaške — 10.13 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Lahek popoldanski spored — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Iz dežele v deželo — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Popevke iz Sovjetske zveze — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Pesmi slovenskih skladateljev poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Ciklus Chopinovih skladb -- 17.35 Iz fonoteke Radia Ko^er — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Max Bruch: Koncert za violino in orkester — 20.30 Koncert v studiu 14 — 21.30 Lepe melodije — 22.10 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni zvoki — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje iv:•••"“ «wis!^e«ws^w» Wm^£ l-.;V:\ri v\ : . ; MU IX MO 5/ | KOVAČ. M.AVRO 1 Uvrf: -.m.' >'" v n'! MIAKA« ion i .n i kan: i Ri ni ANION i mstcptm uti -o/-utf s o n I Vii>MAR IVAN I z Ath-KC:Vl t 1 iv'v ; ; ................. j I v, ■ < *j 31. komuna CERKNICA Komune: 1. VELENJE 2. IDRIJA 3. JESENICE 4. KRANJ 5. KAMNIK 6. SEŽANA 7. NOVO MESTO 8. SEVNICA 9. LOGATEC 10. NOVA GORICA LOKA 20. SLOVENSKA BISTRICA 21. DOMŽALE 22. SLOVENJ GRADEC 23. VRHNIKA 24. LAŠKO 25. SLOVENSKE KONJICE 26. SMARJR PRI JELŠAH 27. POSTOJNA Med pogovorom s PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE CERKNICA - FRANCETOM KAVČIČEM - nisem odtrgal pogleda od velike Perkove slike znamenitega presihajočega Cerkniškega jezera. Sneg v teh krajih obleži dlje kot drugod, zima je tod preradodarna z mrazom in se nenavadno obotavlja domov, tja na Snežnik; zategadelj je platno, ki kaže jezero v naročju zelenih gričev, plavega neba in živopisnega naselja Zelš, toliko bolj očarljivo. Platno je pravzaprav košček resnice o tisočerih pripovedih o lepoti cerkniškega sveta. Umetnikova roka ni mogla skopariti z razkošjem, saj je tega na pretek na vsakem koraku in je vseeno, ali zavije popotnik tja proti Rakovemu škocijanu, ali tja proti Rakeku, ali pa se zadržuje ob vodni gladini jezera ... Kako nehote in kako od srca nastane samo od sebe vprašanje, zakaj vendarle zanemarjamo ta košček zemlje v naših turističnih prospektih! Odgovor je nevšečna ugotovitev, da je povezanost z glavno magistralo Postojna—Ljubljana .dokaj slaba, da so na vsem območju sicer razsežne komune samo tri gostišča, da ni potrebnih sredstev za organizacijo kam-pingov, da ni denarja za’ reklamo; ki je ob vseh mikavnostih Cerknice še kako potrebna. Vendar pa Cerknica ne zaostaja v svojih namerah, kar zadeva turistično gospodarstvo; počasi le uresničuje svoj načrt, ki naj približa njene kraje domačim in tujim obiskovalcem. Začetek pogovora o turizmu je vsilil pogled na Perkovo upodobitev. Vsekakor pa je bilp kramljanje namenjeno izoblikovanju predstave o celotni komuni ter o njenem gospodarjenju. Predsednik občinske skupščine je najpoprej opozoril na troje industrijskih središč, ki predstavljajo za komuno temeljni vir narodnega dohodka. Tu je lesni kombinat »Brest«, ki je med prvimi izvozniki v naši državi ter je njegova zasluga, da beleži cerkniška komuna nekaj nad 115 dolarjev izvoza na občana, kar je visoko nad republiškim povprečjem. Potlej drami pozornost »Kovinoplastika« v Ložu ter njen namen, da čimprej koncentrira svoje trenutno raztresene obrate v novem proizvodnem poslopju. Zanimivo, diagram proizvodnje kovinske industrije dosega v sedemletnem planu diagram proizvodnje v lesni industriji in čeprav je za zdaj še globoko pod njim. Naposled velja misel podjetju »Gaber«; 70 milijonov investicij v njegovo proizvodnjo pomeni za več kot 120 milijonov večje letne realizacije, hkrati pa omogoča podjetju, da 30 odstotkov svojih proizvodov proda na tujem tržišču. Troje industrijskih središč '— mimo tovarne »Tisa«, ki postaja obrat ljubljanske Kartonažne1 za proizvodnjo kartonske embalaže, in še nekaterih manjših podjetij obrtnega značaja — omogoča zadrževanje 14 in več tisoč občanov cerkniške komune pred lastnim pragom. Le malo jih je, ki so iskali, našli ali iščejo zaposlitev v sosednjih komunah; Cerknica je (iovolj bogata, da lahko vsakemu odreže njegov kos kruha in v kolikor so posamezna delovna mesta v podjetjih zasedena, rast nove proizvodnje ponuja novo zaposlitev. Med njo je vsekakor omembe vredna združitev kovinsko obrtnega podjetja in industrijskega podjetja »Jelka« iz Begunj v novo proizvodno enoto za izdelavo opreme za trgovske lokale. Ob industriji ima svoj pomen za komune kmetijstvo. Res, v primerjavi z zaposlenimi na območju občine zaposluje cca. tretjino vseh, ki so v delovnem odnosu, vendar pa so rodovitna cerkniška polja dobra osnova za proizvodnjo krmnih rastlin, kar je predpogoj za razvoj živinoreje in obenem semenskega ter merkantil-nega krompirja. Lani so v Cerknici pridelali 1200 ton krompirja na zadružnih posestvih in 600 ton na zasebni zemlji. Prodaja tega krompirja -eetbhf 13. PTUJ 14. TREBNJE 15. METLIKA 16. RADOVLJICA 17. RAVNE 18. ŽALEC 19. ŠKOFJA je zaradi nevešče komercialne službe slaba, zatorej je umevno prizadevanje zadruge in občinske skupščine, da z izgradnjo skladiščnega prostora zagotovita daljši čas ohranitve zdravega pridelka. Okoli 280 pogodb z zasebnimi lastniki gozdnih površin, ki jih je z njimi podpisalo in jih še podpisuje Gozdno gospodarstvo Postojna, vsekakor predstavlja dober začetek uveljavljanja kompleksnega gospodarjenja v gozdovih, ki predstavljajo za komuno precejšnje bogastvo. Vse gozdne površine v cerkniški občini merijo 22.500 hektarov; letošnja sečnja bo po obsegu manjša od lanske. Gozd bo dal 117.300 kubičnih metrov lesa, pri čemer bo udeležba iglavcev 73 odstotkov. Vendar ima komuna od tega prirodnega bogastva zelo malo. Gospodarjenje v gozdu seznanja z zanimivo vrednoto v socialni politiki občinske skupščine. Skupščina je namreč ustanovila poseben sklad za starostno zavarovanje kmetov, ki so pripravljeni oddati svoj gozd skupnosti. Gozdno gospodarstvo Postojna, ki sprejme ta gozd, obračuna njegovo vrednost in dodeli ustrezna denarna sredstva skladu, iz katerega občina jemlje denar za potrebno vzdrževal-nino za ostarele kmete. Na ta način — pri tem moramo upoštevati še ostala sredstva, kot na primer dohodek od gozda v skupni lastnini, ki ga Gozdno gospodarstvo prav tako namenja skladu — rešuje občinska skupščina dokaj ugodno problem preživljanja ostarelih kmetov, katerih število iz leta v leto narašča. Socialni problemi, ki zadevajo predvsem ostarele kmete, so nedvomno pogojeni v nenehnem odhajanju mlajše generacije s kmetij v industrijo ter je hkrati gospodarjenje na kmetijskih posestvih vse bolj prepuščeno zadrugam. Srečanje s cerkniško komuno pa seveda ni le srečanje s superlativi v njenem nadaljnjem gospodarskem razvoju, pač pa tudi s problemi, ki jih komuna uporno rešuje. Med te sodi vodovod ter njegova izgradnja, od zajetja v Ložu do zadnje vodovodne pipe, ki v dokajšnji meri obremenjuje vsakoletni občinski proračun. Potlej je tu šolstvo, ki trenutno še ne ustreza reformiranemu zakonu o šolstvu in se občinska skupščina skladno z gospodarskimi organizacijami močno prizadeva, da z adaptacijami ter z novogradnjo v Cerknici V svetu svojstvene vneme v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^ Spomenik NOB v Ložu — 19. oktobra 1941 so partizanski odredi prvič napadli Lož pod vodstvom Ljuba Šercerja ' Cerknica prilagodi šolske zmogljivosti številu učencev in današnjim učnim zahtevam. Naposled ne smemo mimo zdravstva; razmeroma zadovoljivo omrežje zdravstvenih domov in ambulant malce zasenčuje pomanjkanje zdravstvenega osebja in je upravičeno pričakovanje občinske skupščine, da bo tudi temu problemu kmalu kos' s pomočjo zdravstvenega centra, ki ga je cerkniška komuna organizirala skupaj z vrhniško in logaško občino. Obenem pa štipendira občina dva slušatelja medicinske fakultete, od katerih bo eden končal študij že prihodnje leto. Nadaljnji razvoj gospodarskega življenja v komuni deklarira družbeni plan občine z bistvenimi načeli: — letos bo obseg proizvodnje za 18 odstotkov večji kot lani; — produktivnost bo porasla za 17 odstotkov — lani je za 13 — kar meri na skrb za boljšo organizacijo dela, na temeljitejše izkoriščanje strojnih zmogljivosti, na višji nivo strokovnosti zaposlenih, na izpopol- ' njevanje nagrajevanja po delu; — smotrnost nadaljnjih investicij za razvoj tistih gospodarskih panog, ki dajejo znatnejši delež v narodnem dohodku; — prilagojevanje industrijske proizvodnje povpraševanju na tržišču ter krepitev gospodarskih organizacij z integracijo ter z iskanjem skupnih proizvodnih planov; — in v kmetijstvu: postopna premestitev vrzeli v strukturi narodnega dohodka z dvigom produktivnosti, s prilagodljivostjo cen tržišču, z intenzivnejšim razvojem živinorejske proizvodnje, s porastom odkupa kmetijskih pridelkov ter s hitrejšim obračanjem vloženih sredstev. To je le nekaj temeljnih načel, ki ravnajo letošnje plane gospodarskih organizacij in predstavljajo osnovo za sedemletni plan. Njegova značilnost pa je v vitalnejši stopnji rasti narodnega dohodka, družbenega in osebnega standarda občanov. S podrobnimi načrtovanji posameznih delovnih organizacij, ki žive in ustvarjajo na območju cerkniške komune, pa seznanjajo listi iz naše reportaže. ?.^VCN^\\\\\\\\V\\\V^\\\\\\\\\\\\\\V^\ViVw\\V^\YV\\^^^ pggy« vTr f * j-" k l*W ’> ; * W ' ■! *:■ : ''' i M ~r*^ sferas* | ^XXXX\XX\XXXXXXXXXXX\XXX\X\XX\X\X<\\XXXXXXXXXXX\XXXXX\X\XX\X\XX\XXXXXX\XXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXX\XXX\XXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXX\XXX\XX\XX\V.XXXXXXXXXXXXX\XXX\XXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'XXV.XXXXXVXXV>XXXXXXXX\XXXXXXXXVX>XXNXXXXX>XXXXXX;/ I Lesni kombinat Brest, Cerknica — Tovarna »Iverka« — stiskalnica in tro-valjčna brusilka za iverne plošče LK Brest Cerknica - tovarna pohištva — površinska obdelava elementov za pohištvo v obratu Martinjak PRILAGOJE-VANJE OKUSU IN POTROŠNI MOČI Lesni kombinat »BREST« je danes pojem v pripovedi o življenju in gospodarjenju v cerkniški komuni. Med vsemi industrijskimi podjetji dosega polnih 80 odstotkov celotnega bruto produkta v komuni, zaposluje v svojih proizvodnih enotah dobrih 10 odstotkov občanov iz malone vseh naselij na območju občine. »BREST« je na vrhu lestvice med izvozniki lesno-industrijske stroke ter predstavlja njegov izvoz visoko nadpovprečno dolarsko vrednost na posameznega občana v primerjavi z izvozno realizacijo celotne naše republike. Naj večji obrat Bresta stoji v središču Cerknice. Pročelje s težkim napisom pred asfaltnim križpotjem, vzdrami pozornost: središča komune brez tega pročelja bi si človek ne mogel zamisliti, kot bi si težko zamislil naglo rast gospodarske moči • cerkniške občine brez proizvodnega diagrama, ki je last »BRESTA«. Podjetje, ki je pred osmimi leti prvikrat preseglo milijardo dinarjev v letni realizaciji, je lani že doseglo tri milijarde in 400 milijonov, z letošnjim planom namerav>a doseči štiri milijarde ter je njegov plan leta 1970 — šest milijard. Milijardna vrednost žaganega lesa iglavcev in listavcev, ivernih plošč, zabojev in pohištva je toliko očitnejša, če poudarimo, da podjetje malone svojo celotno proizvodnjo izvaža na zapad-no tržišče. Obrati »BRESTA« so specializirane proizvodne enote, ki imajo svoja poslopja v treh središčih: v Cerknici je industrijska žaga za proizvodnjo jelovega in bukovega žaganega lesa, tovarna furniranega pohištva in tovarna ivernih plošč za proizvodnjo troslojnih ivernih plošč in ognja odpornih plošč, v Starem trgu je tovarna lesnih izdelkov z industrijsko žago za proizvodnjo jelovega in bukovega'žaganega lesa. lesenih zabojev in ladijskega poda, ter v Martinjaku, kjer je tovarna za proizvodnjo masivnega in kombiniranega pohištva. Proizvodni programi podjetja pripovedujejo predvsem o nenehnem povečevanju finalnih izdelkov, katerih vrednost je na tujem trgu dokaj cenjena. Ti izdelki so zazdaj: pisalne mize, šivalno pohištvo, omare, kavči, vitrine, hotelska ležišča, fotelji in stoli, posteljne končnice in klopi. Omenjeni asortiman pa lesni kombinat »BREST« zožuje iz leta v leto — saj je podjetje še pred tremi leti izdelovalo 10 tipov šivalnega pohištva, zdaj le tri, 12 tipov pisalnih miz, zdaj je osvojilo le štiri — kar je v prid zmanjševanju proizvodnih stroškov ter ugodni rasti produktivnosti. Poslovanje podjetja začenja pri nabavi surovin. Z lesom kot osnovo, da seveda skoraj zadovoljivo zalaga domače tržišče; pogosti problem v nabavi predstavlja edinole furnir — predvsem orehov in mahagonijev — ter kaže na izčrpanost zaledja. Vendar pa je okus tujih odjemalcev, ki terja izdelke in celo čim več izdelkov iz furnirja. Tako je vselej za Nemčijo zanimiv orehov in javorjev furnir, za Francijo pa na primer mahagonijev in hrastov. V manjši meri sicer tovarna nadomešča funir z raznimi, tako imenovanimi fotokopijami furnirja, kar pa ni za vsakogar, to vsak okus. Od uvoza je podjetje v marsičem odvisno: od okovja, ki ga zazdaj domača kovinska industrija še ne iz-deljuje v zadovoljivih količinah in primernih oblik ter funkcionalnosti Okovje pa je nepogrešljiv sestavni del pohištvene opreme. Že samo dejstvo, da danes moderna lesna industrija ne montira pohištvenih sestavnih delov V celoto v neposredni proizvodnji. pač pa je montaža izvedljivo opravilo kupca, podčrtuje pomembnost okovja kot sredstva za spajanje. Potlej je tu transport: razstavljeno pohištvo zavzema nepri- merno manj prostora v železniškem vagonu ali pa kamionu kot sestavljeno. Hkrati pa je okovje okrasni element pohištvene opreme, ki ob svoji funkcionalnosti — ključavnica — daje pohištvu njegovo estetsko vrednost. Drugo, čemur še ni povsem kos domača industrija, so razni laki. Res, Medvode in Domžale dosegata uspehe ter so njuni laki primernih kvalitet. Vendar ,pa je treba tem lakom ob uporabi primešati približno 40 odstotkov topil, kar v proizvod- mačega in tujega trga. Predvsem tujega, saj je ta neprimerno zahtevnejši od domačega in je moda, kar zadeva pohištveno opremo, enako muhasta kot moda oblačil in obutve. Razumljivo torej, da mora biti kombinat v vsakdanjem stiku z modnimi novostmi v svetu ter mora svojo proizvodnjo izredno domiselno prilagajati novim vzorcem. To prilagajanje beleži vrsto težav, ki jih mora zmagovati delovni kolektiv. Morda je med vsemi najbistvenejša v nenehnem prehajanju nem procesu znatno zadržuje tempo dela. Obenem pa potrebuje »BREST« v svoji sodobni kanalski sušilnici lak posebne vrste •— vsekakor zazdaj še iz uvoza — katerega lahko uporablja brez kakršnihkoli topilnih primesi. Uporaba tega laka in seveda kanalska sušilnica znatno zmanjša proizvodni postopek lakiranja in sušenja do visokega sijaja. Nekdanji postopek je vseboval štirikratno polivanje pohištvenega kosa z lakom na vsaki dve uri in naposled polnih 72 ur sušenja. Nov postopek uveljavlja polivanje z lakom vsakih dvajset minut ter naposled dokončno sušenje, ki ne traja dlje od ene noči. Med blagom iz uvoza, ki ga potrebuje »BREST« za svojo proizvodnjo, lahko naštejemo še razne spiralne vzmeti, polyestre, paste, kartone, deloma furnirje in rezervne dele za strojno opremo. Sicer pa je osnovne surovine — lesa — doma v zadostnih količinah Les seveda ne pojmujemo v klasični predstavi, pač pa so danes Iverne plošče pomemben surovinski proizvod v pohištveni industriji. Kombi-, nat ima lastno tovarno za proizvodnjo ivernih plošč. Odlika te proizvodnje je v neomejenih možnostih uporabe manj kvalitetnega lesa za proizvodnjo kvalitetnih ivernih plošč. Kolikšnega pomena so iverne plošče za, pohištveno proizvodnjo z ekonomske plati, pa lahko pove podatek, da je »BREST« pred uporabo ivernih plošč potrošil mesečno okoli 550 kubičnih metrov kvalitetnega lesa, zdal pa ga ob znatno obsežnejši, proizvodnji in seveda ob sorazmerno enaki vrednosti potroši mesečno le okoli 300 kubičnih metrov ivernih plošč. Proizvodne programe »BRESTA« narekuje okus in potrošna moč do- z enega na drugi Izdelek. Tovarna namreč le redkokdaj izdeluje po tisoč in več kosov ene£a pohištva, običajno se loteva do 500 kosov v serijski izdelavi. Trgovina nima skladiščnega prostora, prav tako tudi tovarna ne razpolaga z obširnejšimi skladišči in zategadelj odpoveduje vsak račun, ki temelji na zalogi. Ce pa kupec hoče imeti takšne ali drugačne Izdelke, jih tovarna pač mora proiz-vesti v minimalnem času. Zadovoljevanje naročnika 'pa seveda v prene-katerem primeru bremeni proizvodnjo in ni za delovni kolektiv »BREST« nič nenavadnega, da si mora čestokrat pomagati z nadurnim delom. Proizvodne naloge so v mnogo-čem odvisne od skrbnosti, s katero je opravljena predpriprava dela, in pa od razpoloženja delovnega kolektiva, ko se jih loteva. To razpoloženje pa se prav te dni zrcali v razpravah o drugem osnutku statuta, ki omogoča skorajšnjo uvedbo skrajšanega delovnega časa, hkrati pa se zavzema s svojimi določili za najnižji osebni dohodek na dostojnem nivoju. Statut končuje s tradicijo delavčeve norme. Uvedba cenika, ki temelji na tehnični zmogljivosti stroja, je nfekaj novega v podjetju pri obračunavanju osebnega dohodka. Odlika tega obračunavanja je v tem, da delavec ve, koliko največ zmore njegov stroj, ter je potemtakem njegov osebni dohodek odvisen predvsem od njegove prizadevnosti, od njegove delovne sposobnosti, da stroj kar se da izkoristi'. Popolno izkoriščanje strojne zmogljivosti zagotavlja delavcu tudi najvišji osebni dohodek. Tako izvajano obračunavanje odpravlja s problemi delovne discipline, točnosti odhoda in prihoda na delo, saj ob njem začenja delavec ceniti minute In celo sekunde. Sicer pa ni osebni dohodek vse, kar odmerja članu delovnega kolektiva »BREST« njegov življenjski standard. Opozorilo velja obratu družbene prehrane, ki za resnično minimalno plačilo nudi delavcem celotno prehrano s toplim obrokom. Tu je še napol brezplačen prevoz s tovarniškimi avtobusi, ki pripeljejo delavca tako rekoč od praga njegove domačije pa do tovarniškega pročelja. Ob formiranje osebnega standarda nedvomno sodi še briga podjetja za strokovno izpopolnjevanje njegovih delavcev. Vsak v kolektivu ima pravico, da se poteguje za vpis v razne seminarje, v srednjo tehnično šolo, da obiskuje večerne tečaje. Za-pimiv je podatek, da podjetje štipendira 15 študentov na gozdarski, lesno industrijski, ekonomski, filozofski, kemični, pravni, elektrotehnični, višji lesnoindustrijski fakulteti ter na višji tehnični ter višji komercialni šoli, 8 dijakov na Tehnični srednji šoli ln sicer na lesnem odseku, pet na strojnem odseku ter enega na kemijskem odseku,. 14 dijakov na ekonomski srednji šoli ter štiri dijake na administrativni šoli. Pri- Delavski univerzi Cerknica je organizirana Večerna ekonomska šola (prvi in tretji letnik!) ter prvi letnik Tehnične šole. V prvem letniku Tehnične šole je bilo lani vpisanih. 22 delavcev iz neposredne proizvodnje, v Ekonomski šoli pa 11, v tretjem letniku te šole pa je bilo lani vpisanih 7 slušateljev. Dobro nagrajevanje po delu in nenehna skrb za strokovno usposobljenost odpira možnosti uvedbe skrajšanega delovnega časa. Kolektiv, razdeljen na posamezne ekonomske enote v poslovnih obratih, odloča o treh možnostih: v tovarni ivernih plošč so bolj naklonjeni petim zaporednim prostim dnem v mesecu, do katerih bi imel delavec pravico z uvedbo 42-urnega tednika ter četrte delovne izmene. Drugod razsojajo o skrajšanem dnevu, mnogi so predvsem za prosto soboto. O vseh treh možnostih bodo delavci odločali na referendumu, in vse tako kaže, da bo prva poslovna enota že začela poizkusno proizvodnjo v najkrajšem času. Vsekakor je v zvezi z možnostjo uveljavitve skrajšanega delovnega časa še nekaj temeljnih načel, ki jih statut podčrtuje: pravočasna nabava surovin in pravočasna dostava materiala na delovno mesto, konkretnejša Izdelava proizvodnih nalog Z nadaljnjim- zoževanjem asortima-na proizvodov, zaključevanje dolgoročnejših pogodb z odjemalci, skrb za nadaljnjo rast produktivnosti in nadaljnje izpopolnjevanje organizacije dela. Nepopolna informacija o »BRESTU« in o njegovh obratih je vsaj zadovoljiv oris nekaterih značilnosti iz proizvodnje, iz gospodarjenja in iz življenja malone 1400-članskega delovnega kolektiva, ki namerja v sedemletnem planu doseči visoke indekse v primerjavi s preteklim letom. Optimalne zmogljivosti proizvodnih enot Kombinata LK Brest Cerknica — tovarna pohištva — sušilni kanal za sušenje laka na elementih za pohištvo. Najnovejša in edina naprava v Jugoslaviji za hitro sušenje laka \ 1963 1970 Industrijska žaga Cerknica: kub. m kub. m — jelov žagan les 7.870 13.885 — bukov žagan les 8.000 8.600 Tovarna lesenih izdelkov Stari trg: — jelov žagan les 20.730 22.115 — bukov žagan les 1.000 1.000- — zaboji 2.600 2.700 Tovarna furnimega pohištva »\ Cerknica: Tovarna masivnega pohištva 9.500 18.180 Martinjak: Tovarna ivernih plošč Cerknica: 5.700 10.820 — troslojne iverne plošče 7.800 , 10.600 — obložene iverne plošče — 1.000 — ognjaodporne iverne plošče 700 1.500 Prikaz optimalnih zmogljivosti »BRESTA« in njegovih obratov ne kaže samo na dokajšnje povečanje fizičnega obsega proizvodnje v sedmih letih, pač pa predvsem na strukturalno spremembo proizvodnje v prid večjim količinam izdelkov, ki predstavljajo za podjetje in za našo skupnost dragocenejše blago v Izvozu kot neobdelan les. Stremljenje k temu pa je ekonomska nujnost v razvoju našega gospodarstva. ■ •••-•••v.vr/VMOC LK Brest Cerknica — poslovna enota Žaga — Marof pri Starem trgu «'XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX-KXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX< DELAVSKA ENOTNOST - Št. 11 - 19. marca 1964 POGLAVITNA SKRB VELJA ŽIVINOREJI Vso svojo proizvodnjo je KMETIJSKA ZADRUGA CERKNICA usmerila v živinorejo. Velika čreda, ki šteje danes nad 600 glav živine, je raztresena po kmetijskih posetvih — obratih na Uncu, Marofu, Novi vasi, Begunjah ... Razdrobljenost in dokajšnja oddaljenost med obrati povzroča velike skrbi marljivemu kolektivu, ki šteje okoli 130 članov. Ni ■potrebno poudarjati, da se kolektiv srečuje s problemi vsklajevanja poljedelske in živinorejske proizvodnje, analiziranja in spremljanja poslovanja posameznih obratov, nenehnega naraščanja režijskih stroškov itd., skratka z vzroki in posledicami nesorazmernega naraščanja proizvodnih stroškov z realizacijo. Kljub temu pa je kmetijska zadruga lani uspešno zaključila svoje poslovno leto. Vsa ustvarjena sredstva je namenila povečanju hlevskih kapacitet tako, da bo imela leta 1970 prostora že za blizu 1400 glav živine. Hkrati s tem pa bo povečala tudi površine obdelovalne zemlje na 1800 ha, kar predstavlja blizu 100 % več v primerjavi z minulim letom. Ugoden proizvodni diagram pa nima svojega ravnotežja samo v povečanju fizičnega obsega proizvodnje, pač pa tudi v rasti števila zaposlenih, kar je vsekakor ugodnega pomena za Loško dolino in za ostala naselja v komuni, posebno še ob ugotovitvi, da je v obratih »KOVINOPLASTIKE« več kot polovica delovnih mest, ki jih zasedajo žene. Tako je bilo lani ob začetku leta zaposlenih v podjetju 291 žena, 236 mož in 14 vajencev, ob koncu leta pa že 359 žensk, 303 moški in 15 vajencev. Vsi ti delavci so zaposleni v raznih obratih vse od Loža do Bab-nega polja ter tja do Markovca, pri čemer je razdalja med posameznimi obrati celo 14 in več kilometrov. Raztresenost obratov neugodno vpliva na proizvodne stroške, obenem pa preobremenjuje strokovni kader, ki izgublja sicer dragocene delovne ure z vsakdanjim obiskovanjem posameznih obratov, saj je povsem umevno, da je prisotnost strokovno usposobljenih delavcev potrebna v proizvodnji. Koliko je teh obratov, daje predstavo podatek, da je osnovnih proizvodnih enot 20, da so štirje pomožni obrati ter je uprava podjetja. S koncentracijo vseh proizvodnih ter pomožnih enot na enem kraju bodo režijski stroški podjetja znatno poslopje zgrajeno na prostoru 8 tisoč kvadratnih metrov; poleg' glavnega obratnega poslopja predvideva podjetje še izgradnjo vseh ostalih pomožnih prostorov: vratarnice, garaže, kolesarnice, parkirnega prostora, ambulante, upravne zgradbe, skladišča za vnetljive tekočine in obrata družbene prehrane. Tako bo dobil Lož sodobno,tovarno, ki bo z njim vred predstavljala pomembno industrijsko središče ne zgolj v Loški dolini, pač pa v cerkniški komuni. Osnova za ta načrtovanja pa ni samo v smotrnosti koncentracije proizvodnje v raztresenih obratih v en sam sodobno opremljen proizvodni prostor, pač pa še v dosedanjih uspehih delovnega kolektiva, ki jih karakterizirajo proizvodni diagrami. Skrb za proizvodnjo izraža že samo bežen pregled dela centralnega delavskega sveta, ki je na svojih lanskih 25 zasedanjih razpravljal o problemih, bistvenih za normalen potek proizvodnje: — o planu celotnega podjetja ter o usklajenosti planov posameznih obratov; — o nabavi, odpisu in prodaji osnovnih sredstev; — o notranji organizaciji pod- Kovinoplastika Lož — obrat v Pudobu pri Starem trgu — najmodernejša injektorja NASTAJANJE NOVEGA SODOBNEGA INDUSTRIJSKEGA CENTRA Trije datumi so značilnega pomena za industrijsko podjetje »KOVINOPLASTIKA« LOŽ: 27. november 1954, rojstni dan kovinskega podjetja v Ložu, takrat še obrtnega obeležja; 7. januar 1961, ko je ljubljanski okraj priznal podjetju status industrijskega podjetja, in zadnji december 1961, ko je podjetje osvojilo predmet poslovanja z današnjimi karakteristikami: izdelovanje kovinske galanterije, izdelkov iz plastičnih mas in umetnih smol, litib in elektro predmetov. Omenjene tri datume bo bržkone dopolnil še četrti, ki bo predstavljal začetek združevanja trenutno raztresenih obratov širom po loški dolini v eno tovarno, v eno industrijsko središče, ki bo po številu zaposlenih, po obsegu proizvodnje, po njeni vrednosti ob koncu sedemletnega plana že skoraj v koraku z lesno industrijo. Približevanje kovinske industrije lesni uokvirja družbeni plan komune: 1962 1963 1964 Industr. skupaj 100,0 100,0 100,0 — kovinska 23,7 31,1 33,6 — lesna 75,4 68,4 65,7 — živilska 0,9 0,5 0,7 Program gospodarskega razvoja komune predvideva, da se na območju Cerknice širi in krepi lesna, na območju Loške doline pa kovinska industrija. To načelo se je začelo izvajati lani, posebno uveljavitev pa bo doseglo letos, saj so investicijske naložbe, predvidene za prvo leto sedemletlce v višini 578 milijonov, namenjene predvsem za temeljno izgradnjo kovinskega industrijskega središča. Tako bo »KOVINOPLASTIKA« ob koncu letošnjega leta dosegla dve milijardi in 500 milijonov v realizaciji, kar predstavlja indeks 135,1 v odnosu z lanskim indeksom 100. Podjetje bo zabeležilo takšen proizvodni uspeh z izboljšanjem tehnoloških postopkov, z uvedbo tretje izmene v obratih plastika. avtomati, livarna in ne naposled z nadaljnjim porastom delovne storilnosti. upadli, hkrati pa bo pregled nad proizvodnjo lahko primerno vplival na kvaliteto izdelkov. Investicija bo veljala kolektiv nad 600 milijonov dinarjev; z zemeljskimi deli je podjetje že začelo, z začetkom gradnje pa bo na letošnjo pomlad. Novo poslopje bo stalo v Ložu ob glavni cesti. Zdaj proizvaja »KOVINOPLASTIKA« letno okoli 2000 ton različnega pohištvenega in stavbenega okovja, elektrotehničnih izdelkov ter izdelkov iz plastičnih snovi. V novem proizvodnem prostoru, kje bo združena vsa proizvodnja iz obratov Lož, Pudob, Iga, Babnega polja in Markovca, bo podjetje lahko proizvedlo letno okoli 3000 ton raznih izdelkov, saj le-teh na trgu še vedno očitno primanjkuje. V tej novi zgradbi »KOVINOPLASTIKE« bo zaposlenih okoli 800 delavcev. Izgradnja novega industrijskega središča nalaga komuni in nekaterim gospodarskim organizacijam izven komune izvršitev nekaterih nalog, ki so v tesni zvezi s poznejšim nemotenim potekom proizvodnje v novi tovarni. Tako se bo moralo podjetje Elek-tro Ljubljana — okolica zavzeti ob izračunu porabe električne energije. Instalirana moč za združeni obrat v Ložu bo znašala letno približno 940 lcW, predvidena letna potrošnja električne energije pa bo dosegla milijon 270 tisoč kilovatnih ur. Potrošnja energije v štirih obratih bo sicer odpadla, vendar pa bo potrošnja v centraliziranem obratu nekoliko večja, kot je v trenutno raztresenih obratih ter se bo tovarna morala priključiti na povečano transformatorsko postajo. Združeni obrati »Kovinoplastike« bodo potrebovali na minuto 7001 vode. To je za zdaj občuten problem, saj Lož še nima lastnega vodovodnega omrežja, o izgradnji prvega zajetja v Loški dolini pa govori šele letošnji občinski proračun. Izgradnjo vodovoda bo treba pospešiti, saj ne kaže, da bo za potrebe nove tovarne zadostoval današnji interni vodovod, ki oskrbuje neprimerno manjši obrat v Ložu. Poglavje zase so odpadne vode; ker v Loški dolini ni kanalizacije ter se uporablja voda iz krajevnega potoka za napajanje živine, bo moral projektant nove tovarne razmisliti o možnosti odvajanja odpadnih voda v kraško ponikovalnico s predhodno nevtralizacijo tehnološko agresivne vode. Po predvidevanjih bo centralno — o štipendiranju ter sploh o izobraževanju delavcev, zaposlenih v obratih podjetja; — o stroških ter udeležbah na sejmih in velesejmih; — o koriščenju rezervnega sklada kot tudi o nesebični pomoči delovnega kolektiva ter posameznikov porušenemu Skopju, za gradnjo zdravstvenega doma in ljubljanske bolnišnice. Prizadevno sodelovanje članov centralnega delavskega sveta v razpravah o vseh teh pomembnih rečeh beleži presenetljiv rezultat v proizvodnji. Proizvodni plan za leto 1963 ni presegal milijarde 300 milijonov realizacije, podjetje pa je doseglo ob koncu leta milijardo 950 milijonov, kar predstavlja nevsakdanji primer zvišanja proizvodne odnosno fakturirane realizacije. Pri tem je bil razmeroma visok delež posameznih obratov: obrat za proizvodnjo okovja je ustvaril milijardo 172 milijonov, obrat plastike nad 356 milijonov, ZNS 240 milijonov, Bergman doze 90 milijonov, realizacija lastnih storitev je dosegla 111 milijonov, kar z enako opaznimi uspehi drugi obratov »KOVINOPLASTIKE« opravičuje odstavek v poslovnem poročilu podjetja, ki pravi: »Uspeh dosežene proizvodnje in finančnega rezultata je vsekakor rezultat prizadevanja samih proizvajalcev, članov delovnega kolektiva in pa doseženih tehnoloških postopkov ter ostalih izboljšav tako na orodjih kot na samem proizvodnem procesu. To posebno še s poudarkom, da podjetje tekom lanskega leta ni zviševalo cen svojim izdelkom, ampak nasprotno, je cene nekaterim proizvodom celo znižalo.« Na osnovi lanskoletnega uspeha v gospodarjenju ter v proizvodnji in glede na izkušenost delovnega kolektiva v izvedbi tehnoloških procesov, načrtuje delovni kolektiv v letošnjem letu končno realizacijo poltretje milijarde dinarjev. K temu bo predvsem pripomogel obrat okovja z novim postopkom v proizvodnji spon za okna in vrata in klavirskih spon, v dokajšnji meri pa tudi proizvodnja na novi tisočtonski stiskalnici v obratu plastike. Letošnji plan »KOVINOPLASTIKE« pa seveda predstavlja hkrati začetek realizacije sedemletnega plana, ki naj uvrsti to stroko med najdonosnejše industrijske dejavnosti v komuni. Očitnost strmega vzpona proizvodnega diagrama odkriva nekajletna kronika podjetja: leta 1955, v Kovinoplastika Lož — obrat v Ložu — velika stiskalnica jetja s poudarkom na delovno storilnost ter na smotrno izkoriščanje strojnih kapacitet; — o ekonomičnosti najemanja kreditov za osnovna, in za obratna sredstva; — o sprejemanju in potrditvi pravilnikov podjetja; prvem letu gospodarjenja, je »KOVINOPLASTIKA«, takrat še obrtno podjetje, dosegla nekaj nad 17 milijonov ob koncu leta, naslednje leto že 123 milijonov, predlanskim milijardo 111 milijonov... Lani je šlo skozi proizvodne mehanizme okrog dva milijona kilogramov raznih valjanih trakov, črne pločevine, razne žice in raznih jeklenih palic, nad 10 tisoč kilogramov orodnega jekla, nad 14 tisoč kilogramov ladijske pločevine in malone 20.000 kg aluminijastih trakov. V obratu plastike pa je bilo lani potrošenih za potrebe proizvodnje nad 200 ton plastičnega materiala in to predvsem polistirola in polietilena. Razmeroma obsežen asortiman proizvodov — od plastičnih do kovinskih — drami radovednost z vprašanjem: kdo so stalni odjemalci podjetja v Ložu. Predvsem so to večja grosistična podjetja metalne stroke širom naše zemlje, farmacevtska industrija: Farmis Ljubljana, Pliva Zagreb, Ga-lenika Zemun itd., kozmetična industrija: Vedrog Ljubljana, Neva Zagreb itd. Podjetje dela tudi večje usluge v kooperaciji za Kovinsko industrijo Ig pri Ljubljani, Titan Kamnik, Tovarno tehtnic Celje itd. Skratka: proizvodi Kovinoplastike iz Loža so iskani kot kvalitetni izdelki po vsej državi. Razmišljanja o novogradnji, ki ne bo samo združila proizvodnje v posameznih obratih, pač pa bo tudi ugodno vplivala na nadaljno rast fizičnega obsega proizvodnje ter na kvaliteto izdelkov, pa .velja kanček razsoje delovnega kolektiva še kadrovski politiki. Trenutno podjetje štipendira 16 slušateljev na strojni, elektrotehnični in ekonomski fakulteti ter na srednjetehnični šoli. V dopisnem tečaju strojnega oddelka tehnične srednje šole sodeluje 36 članov delovnega kolektiva, hkrati pa se v samem podjetju, v neposredni proizvodnji usposabljajo za poklic ključavničarja štirje, za poklic orodnega ključavničarja sedem, za strugarja dva in za električarja dva mlada delavca. Za potrebe izobraževanja in rasti nivoja strokovnosti zaposldnih dodeljuje delovni kolektiv letno nekaj nad 10 milijonov dinarjev. Naša informacija o življenju, proizvodnji in delu industrijskega podjetja v Ložu — »KOVINOPLASTIKA« — govori več kot ugodno v prid četrtega datuma, ki ga, bo zabeležila kronika podjetja ob vselitvi v svojo novo tovarno, v težko pričakovano novo industrijsko središče cerkniške komune. MAJHNA IN SODOBNA INDUSTRIJA GRADBENIH ELEMENTOV Nekdanja žaga v Novi vasi, ki je svoj čas rezala hlodovino za potrebe okoliških kmetov, je danes zrasla v majhno tovarno — pomembnega kooperanta vsej predelovalni lesni industriji in gradbeništvu v Sloveniji. ELEKTRO ŽAGA V NOVI VASI ima sedaj dve ekonomski enoti: žagovnico in izolit. Zagovnica še vedno opravlja usluge za potrebe okoliških kmetov (od 100 do 150 m’ letno) in za lesni kombinat »Brest« v Cerknici. Letno razžaga blizu 3000 kubičnih metrov hlodovine. V ekonomski enoti izolit pa delajo predvsem lesno volno kot polproizvod, ki služi za izdelavo izolacijskih gradbenih elementov. S sodelovanjem podjetja »Izolir-ka* v Ljubljani je podjetje lani osvojilo proizvodnjo novolit plošč. Te plošče so izdelane iz lesne volne, cementa, živega apna, klora in drugih primesi. Služijo kot gradbeni krovni elementi namesto težkih že-lezobetonskih plošč. Primerne so zlasti za pokrivanje večjih dvoran, proizvodnih hal itd. Njihova prednost je v tem, da so cenene, odporne, lažje in enostavnejše za montažo. Poleg omenjenega pa jim daje veliko prednost pred železobetonski-mi ploščami še možnost za hitro gradnjo, dobro izolacijo proti mrazu in drugim vremenskim neprili-kam. Najbolj prepričljiv dokaz za to je veliko povpraševanje na tržišču. Številna podjetja se zanimajo za novi izdelek ELEKTRO ŽAGE V NOVI VASI, »Javor« Pivka, »Iverka« Cerknica in drugi so že potrdili svoja naročila. Kljub dokajšnjemu uspehu v preteklem letu pa podjetje ni prenehalo z raziskovanjem in analiziranjem tržišča. Svoj asortiman izolit plošč, ki jih ima sedaj na voljo od 2,5 cm do 10 cm debe--line, bo v kratkem obogatilo še z estrih ploščami centimeter in pol debeline, ki se bodo uporabljale za izolacijo raznih zidnih površin. ^ XXV