to je, kratek nauk v sadjereji za ^Tretjega natisa.) Natisnil in založil J. R. Milic. 1867. Jablane, hrnške In druge čepe Cepi v mladosti Za stare zobe! Vodnik. Kako se sadno drevje seje. Ktero drevje se imenuje sadno drevje? Sadno drevje se imenuje tisto drevje, ki ga ljudje zato sade in oskerbujejo, da bi enkrat nje¬ gov sad vživali. Ktera so plamena sadnega drevja? Plamena sadnega drevja so: jabelka, hruške, marelice, breskve, češnje, češplje, slive, nešplje, orehi in kostanji. Kako se sadna drevesa naj hitreje in naj lepše zarede? Sadna drevesa se naj hitreje in naj lepše zarede iz semena. Kakšna morajo biti semena ali peške, da so dobre za setev ? Semena ali peške za setev morajo biti popol¬ noma zrele; zrele so pa tačas, kedar je sadje zrelo. Kdaj se semena sadnih dreves sejejo ali sade? Seme od koščenega sadja, to je, od sadja s peško, od marelic, breskev, češenj, češpelj, sliv in nešpelj se sadi jeseni; seme od jabelk in hrušek se seje tudi jeseni, ali pa prav zgodaj spomladi. Orehi in kostanji, ki se odločijo za seme, se morajo čez zimo djati v pesek in postaviti v tak kraj, kjer ni pretoplo in ne premerzlo, in se še le spom¬ ladi, ko več ne zmerzuje, posade v zemljo. Naj l* drevescem pa naj se korenine v jamici poravnajo in naj se z rahlo perstjo zasujejo; potem naj se drevesce nekoliko potrese, da se perst okoli koreninic zgosti in dobro zatlači. Kako se morajo presajena drevesca do cepljenja oskerbovati? Presajena drevesca se morajo do cepljenja tako le oskerbovati: 1. kedar se plevel prikaže, naj se varno okopujejo in plevejo; 2. je treba tiste drevesca, ki krivo rastejo privezati h količu, da se poravnajo; 3. se morajo drevescem odščipati vsi tisti popki, iz kterih poganjajo nepotrebne po¬ stranske mladike. Kako se sadna drevesa požlahtnnjejo. Kako se sadna drevesca ali divjaki žlahtne ? Sadna drevesca ali divjaki se žlahtne: 1. če se presajajo, to je, če se drevesca iz slabe zemlje devljejo v dobro; 2. če se drevesca snažijo, obre¬ zujejo, okopujejo, in če se jim gnoji; 3. če se ce¬ pijo, to je, če se nežlahtno deblo z mladiko ali pa s popkom žlahtnega drevesa tako sklene in sprime, da žlahtni cep v verhove zraste in rodi žlahtni sad svojega plemena in natore. t Kako se cepi. Ktera drevesca se morajo cepiti? Le tista drevesca se morajo cepiti, ktera so zrastle iz nežlahtnih pešek in koščic ali korenin; ali pa če so svojo natorno žlahtnost v novi rasti zgubile, kakor je naj več pri jabelkah in hruškah. Kterih drevesic ni treba cepiti ? Kostanjev, orehov, breskev in češpelj ni treba cepiti. S čem se cepi ? Cepi se s cepiči, to je, z mladikami žlaht¬ nega drevesa. V ktere divjake se cepiči prijemljejo? Cepiči se prijemljejo le na divjake svojega rodu; torej se cepijo hruške s hruševimi, jablane z ja- belčnimi, češnje z češnjevimi cepiči i. t. d. V ktere divjake pa se cepiči tudi še prijemljejo ? Cepiči se prijemljejo tudi v divjake svojega rodu, kakor: hruška v kutno ali glog, češnja v višnjo, in višnja v češnjo, obedve v rešeliko, ma¬ relica v krehel ali češpljo i. t, d. Kdaj se cepiei odrezujejo? Cepiči se odrezujejo, preden začne poganjati muzga ali sok. Ali se morejo cepiči dalj časa prihraniti ? Cepiči se morejo dalj časa prihraniti, če se na senčnem kraji en palec globoko vtaknejo v vlažno perst. 8 ; Kteri cepiči so za cepljenje naj boljši ? Letne mladike iz verha žlahtnih dreves, ki imajo lepe lesne popke, so za cepljenje naj boljši. Zakaj iz postranskih vej in mladik cepiči za cepljenje ne veljajo ? Cepiči iz postranskih vej in mladik zato ne veljajo za cepljenje, ker nočejo na kviško rasti. Koliko popkov se cepiču pusti ? Cepiču se puste po dva ali trije popki. Ali je dobro cepičem verhe prirezovati? Cepičem je dobro verhe prirezovati; samo češ¬ njevim se morajo pustiti. Na koliko načinov ali viž se lahko cepi ? Cepi se lahko na več načinov, postavim: z nakladom, v sklad, za kožo, s popkom i. t. d. Kako se z nakladom cepi ? Z nakladom se tako le cepi: cepič se spre- koma poldrugi palec na dolgo od ene strani do druge gladko odreže; potem se divjak tam, kjer je s cepičem enako debel, na kviško ravno tako odreže. (Glej podobo 1. !) Kaj se potem stori, ko sta cepič in divjak prav porezana ? Potem, ko sta cepič in divjak prav porezana, se eden na drugega tako položita, da leži koža na koži, les na lesu; potem se še cepič in divjak s povošenim trakom terdo povijeta. (Glej podobo 2 .!) 9 Kaj je treba storiti, kedar z nakladom cepljeno! drevesce eno ped dolgo mladiko požene ? Kedar drevesce eno ped dolgo mladiko po¬ žene, se mu mora trak odviti, ali saj nekoliko od- jenjati, da se v les ne zaje. Ktera drevesca se z nakladom cepijo? Z nakladom cepijo se tista drevesa, ki so de¬ bela, kakor pisavno pero; če so pa debelša, se mo¬ rejo z nakladom le po vejah cepiti. Kdaj se z nakladom cepi ? Z nakladom se cepi, dokler niso drevesca mu- ževna, to je, dokler ne poganjajo zelenja. Kako se divjak pripravi, kedar se v sklad cepi ? Kedar se v sklad cepi, se naj pred divjak odžaga in gladko poreže tam, kjer ima naj bolj gladko kožo; potem se z močnim nožem po ster- ženu en palec globoko prekolje, in v sklad se zagoj- zdica zabije tako, da se toliko razkroji, kakor je cepič debeL (Glej podobo 3.!) Kako se cepič pripravi, kedar se v sklad cepi T Kedar se v sklad cepi, se mora cepič na obeh straneh en palec na dolgo tako porezati , da ima podobo zagojzdice; pa tudi na notranji strani se mu en palec na dolgo koža posname. Kako se cepič divjaku v sklad vtakne ? Cepič se divjaku tako v sklad vtakne, da se lob z lubom sprime; potem se oboje z cepivnim v oskom zamaže in s cunjo obeže. 10 Kdaj se smeta divjaku dva cepiča v sklad vtakniti ? Divjaku se smeta takrat dva cepiča v sklad vtakniti, kedar je kakor ročnik debel. Kako debeli morajo biti divjaki za cepljenje v sklad ? Divjaki za cepljenje v sklad morajo naj manj en palec debeli biti. Kdaj se v sklad cepi ? V sklad se cepi takrat, kedar drevje muževno prihaja, pa se še vendar ne maji. Kako se divjak pripravi, kedar se za kožo cepi ? Kedar se za kožo cepi, se divjak odžaga ka¬ kor pri cepljenji v sklad; potem se mu na strani koža za en palec od verba proti tlam prireže in plošnata zagojzdica za kožo vtakne, da se koža od divjaka loči. Kako se cepič za to cepljenje poreže, — in kako se potem divjaku za kožo vtakne ? Cepič se sprekoma od ene strani do druge en palec na dolgo poreže in divjaku od zgoraj za kožo na terdo zarine; potem se še s cepivnini voskom zamaže in s cunjo obeže. (Glej podobo 4.0 Kdaj se za kožo cepi ? Za kožo se cepi takrat, kedar je drevje to¬ liko muževno, da se koža od lesa maji. 11 Kako se s popkom cepi? S popkom se tako le cepi: naj pred se koža na divjakovem deblu, kjer je naj bolj gladka, po dolgem, na verhu pa po čez, prereže; potem se lesni popek iz mladike žlahtnega drevesa z malo kožo izreže in v razklano kožo divjaku vtisne tako, da sprime se lub z lubom. (Glej podobo 5.!) Kaj je storiti potem, ko je popek v divjakovo deblo prav vtisnjen? Ko je popek v divjakovo deblo prav vtisnjen, se rana s povoženim trakom tako spodaj in zgoraj povije, da se le sam popek vidi. (Glej podobo 6.?) Kaj je treba storiti, kedar se popek v divjaku prime ? Kedar se popek v divjaku prime, se vez odjenja, da se more les rediti. Kdaj se more s popkom cepiti? S popkom se lahko cepi, dokler je drevje muževno. Kako se požlahtnjena drevesca oskerbnjejo tako dolgo, da se presajajo. Kako je treba drevesca oskerbovati tako dolgo po cepljenji, da se presajajo ? Drevesca je treba po cepljenji tako dolgo, da se presajajo, vedno okopovati, pleti, trebiti in o suši jim tudi prilivati. 12 Ali je treba drevescem tudi gnojiti ? Drevescem ni treba gnojiti, — in če se jim pa gnoji, se jim nikdar ne sme gnojiti s sirovim živinskim gnojem, ampak le ž dobro perstjo, ali pa s cestnim blatom. Kako se žlahtna drevesa presajajo. Doklej ni dobro požlahtnjenih drevesic na njih stanovitno mesto presajati? Požlahtnjenih drevesic ni dobro pred na njih stanovitno mesto presajati, dokler niso 6 ali 7 čevljev visoka in debela, kakor ročnik. V kterem letnem času se smejo drevesca presajati ? Drevesca se smejo le jeseni ali spomladi pre¬ sajati, takrat, kedar niso muževna. Kaj je treba pripraviti, preden se drevesca presajajo? Preden se drevesca presajajo, je treba tri čevlje široke in poldrugi čevelj globoke jame skopati. Kdaj se morajo jame kopati ? Za jesensko presajanje se morajo jame spo¬ mladi ali saj poleti skopati; za spomladim pa jeseni. 13 Koliko sežnjev morajo biti jame ena od druge ? Jame za orehe in kostanje morajo biti po 6 sežnjev vsak sebi; za jabelka in hruške po 4, za češplje pa po-2 sežnja. Kaj je s cepljenimi drevesci treba storiti, ko so iz grede Ko so cepljena drevesca iz grede skopana, jih je treba zopet obrezati po korenini in vejicah. Ktere korenine se morajo prirezati ? Prirezati se morajo vse tiste korenine, ki so kaj ranjene. Na kaj se mora posebno gledati, kedar se drevesca po ve¬ jicah obrezujejo? Kedar se drevesca po vejicah obrezujejo, mora se posebno gledati na korenine. Zakaj se mora na korenine gledati? Zato, da se jim več vejic pusti, če imajo ve¬ liko dobrih korenin, in manj, če imajo slaii'. e ko¬ renine. Kaj se stori, preden se drevesce v jamo postavi? Preden se drevesce v jamo postavi, se mora na sredo jame precej debel in visok kol vsaditi in zabiti, da se more drevesce k njemu privezati. Kako globoko se drevesca sade ? Drevesca morajo se saditi le tako globoko, da korenine ne pridejo v mertvo perst, kedar rastejo. 14 S kakšna perstjo se nasuje dno v jami? Dno v jami se zasuje z namešano perstjo, to je, s slabo in z močno sognjito tnalovino zme¬ šano perstjo. Na kakšno perst se drevesce postavi ? Drevesce se postavi na dobro rodovitno perst. Kaj se mora storiti z drevescem, kedar se v jamo postavi? Kedar se drevesce v jamo postavi, se mu morajo koreninice na okroglo po jami zravnati, se z dobro perstjo zasuti, in drevesce se mora neko¬ liko potresti, da se zaspe perst okoli koreninic. Kaj je treba storiti potem, kedar so vse koreninice s perstjo zasute ? Kedar so vse koreninice s perstjo zasute, mora se perst nekoliko potlačiti, da dež koreninic ne odpere. Kaj je dobro okoli drevesca pustiti? Okoli drevesca je dobro pustiti nekoliko jam- často, da ob dežji voda od drevesca prehitro ne odteče. Kaj je treba potem storiti, da drevesca zdravo in čversto rastejo ? Da potem drevesca zdravo in čversto rastejo, morajo se vsako leto pridno trebiti, obrezovati, sna- žiti, in posebno naj se po vejah obira, trebi in po- končuje gosenčina zalega. 15 Kakošnega plemena sadnih dreves je naj bolje rediti? Naj bolje je rediti drevesa takega plemena, ktera v svojem kraji naj raji rastejo in naj več dobička prinašajo. Na merzlem ali senčnem kraji si zaredi manj žlahtnega drevja in sicer takega, kakoršno je že navajeno tistega kraja. Na toplem kraji pa redi bolj žlahtno sadje. V krajih, kjer žito slabo izdaja, zasadi verte s takim sadjem, ktero se naj bolje obnaša in daje naj več dobička ljudem in živini. Kako se nareja cepivni vosek ? Cepivni vosek se tako le nareja: Vzemi 1 funt rumenega voska, 2 funta čiste smole in pa pol funta trepentina; potem to troje na žerjavici raz¬ topi, in raztopljeno vlij v vodo, da se morejo z rokami štruce narediti. Kako se nareja mazilo za rane pri velikih drevesih, kedar se drevesom veje odsekajo ali odžagajo? Mazilo za rane pri velikih drevesih se tako le nareja: Vzame se apna, kravjeka in ilovice — vsakega enako; dobro je tudi nekoliko trepen¬ tina vmes. Vse to naj se vkup zmeša in dobro pregnjete. J——*.