Kaos Razpravljamo o vsemogočem, menjavamo svoja mišljenja, poteizamo se< za svoje stanoveke pravice, a onega kar nas najbolj teži, pa skoroda ne čuttmo. In to breme — je naše delo, naše poklicno delo, naša šola. Take zmešnjave, kakršno imamo dandanes, še ne pomnim. In nikjer se nam ne svita nada, da bi se razmere kaj uredile. Treba nam je močne roke, ki bi pograbila za krmilo dn zavlekla zmedeni brod naše prosvete v plovno gladino. Levica danes res ne ve, kaj dela desnica, ne sosed za soseda, četudi ni med njima 'plota. Predvsem konstatiram. da prevladuje v šolstvu neenotnost kot posledica porodnih bolečin novega šolskega zakona in prepočasncga uveljavljenja novili učnih načrtov. Doscgli smo osemletno šolsko obveznost. Dolgo smo se borili za njo. A danes, ko jo imamo, sta zadnji dve leti postali marsikomu kar nekam odveč. Za ti dve ni prostorov, ne učnih oseb, tako, da mladina že sama uvideva, da je kot žrtev zakona postala učiteljstvu balast in to baš ona mladina, ki postaja razsodnejša in že s prcmislekom gleda v življenje. Sole istih kategorij imajo na različne načine porazdeljene posamezne šolske letnike, poučujejo po različno zasnovanih urnikih in razpredelitvi učnega gradiva. Enorazrednice večkrat prednjačijo večrazrednicam, ker je pouk' nehote enotnejše urejen, pod vplivom iste osebe. ' Po uredbi kr. banske uprave dravske banovine IV N. 2309 od 9. II. 1933. smo dobili za »izkaze šolskih otrok« tiskovine, na katerih so označeni novi prcdmeti: »Praktično gospodarsko znanje, hi>giena, gospodarstvo, gospodinjstvo«, učni jezi.k pa je pretvorjen v narodni jezik brez specialne razpredlitve v čitanju in pisanju. Dočim so vse šole narodni iezik v tem smislu preuredile, se branijo, da bi uvrstile med predmete gospodarstvo in praktična gospodarska znanja, sklicujoč se na ministerialni odlok, da načrt še ni uveljavljen. Kadar grade mostove, si najpreje postavijo zasilne mostiče in odre, brez katerih je delo nemogoče. Kaj pa delamo mi? Sedimo ob anketah, odrivamo. odklanjamo in se pri tem zibljemo na trhlih brvicah, ali pa še gazimo 'Po strugi. Veliko zlo nam povzročajo šolske olajšave, predvidene po § 11. zakona o narodnih šolah. Dovoljuje jih minister na predlog kra- jevnega šolskega odbora. Dali so nam zadevna navodila. Po prejšnjih zakonih nismo puščali v ponavljalno šolo nikogar, ki ni dovršil razreda, določenega za 6. letnik. Kdor jo ravnal drugače, je obremenjeval le sebe, kajti letnrkov se ne da brez pasledic preskakovatk Slaboumnejši otroci so mu ovirali napredek s svojo duševno zaostalostjo, ki ji je drugovala navadno tudi večja razposajenost. Po današnjem zakonu bi smel v zimski tečaj le oni otrok, kii je s povoljnim uspehom dovršil II./v razred. Po tem se ravnamo. Zgodi se pa, da višje oblasti na prošnjo staršev dovoljujejo prestop v zimskii tečaj tudi onim, ki so dovršili I/v razred. Ne samo, da tak otrok ne more slediti pouku v lll.lv razredu> še večji balast je senca, ki pade na vestnega učitelja, ravnajočega se po predpisih in potrebi. Kam pa naj damo takega otroka? — I./v jc dovršil: v II./v razred ne more slediti, ker je zamudil 2 meseca, v III./v še manj. — Ostane le: Bog pomagaj! Šole se umno razšiirjajo, tako da smo dobili že lepo število enorazrednic. ki se imenujejo dvorazrednice, saj imajo Po dve učni osebi. Temu primerno 'irnamo že prav dobro razvite večrazrednice, četudi se praktično in oblikovno lahko kar razpolove. Razrednik, ki bi se lizven svojih učnih ur rad pripravljal za pouk, popravljal naloge, proučeval učila. eksperimentiral, nima niti prostora, kamor bi sedel. Vse je zasedeno. Kje &o tedaj učni uspehi, kje naipredek? Uveden je celodnevni pouk. Kar je bilo preje porazdeljeno na skupine, nižje, višje, je sedaj v šoli večinoma dopoldne. Višja narodna šola, kaj hočemo prav za prav z njo? Razkropiti 7. in 8. šol. leto (kakor so nekateri dajali navodila) po raznih razredih, je smrtni greh. Otrok teh let ni več šolski fabrikat, pač pa je že y onidobi, ko se pričenja v njem oglašati življenje, in ki gleda v življenje z -bedečimi očmi. Oprijeti se ga je tesneje. saj je na pragu, na potu v blanec, kjer mu bo potrebna potna palica. Vsakdo, ki je prcbrodil kcs sveta, se zadovoIjen ozira nazaj v težave, ki jih je utrpel, z bleščečimi očmi razmišlja o trenotkih. ki so mu lajšati zlo. Ponosen je potnik, ki se mu na kovčegih bleste napisi raznih hotelov, z zadovoljnostjo prebira poTnočnik spričevala svojih mojstrov. Pa naš kmcčki učenec: Naj se li spominja, da jo bil zadnji dve leti dcgradiran, da so ga pomešali med 5., 6. in celo 4. šol. leto? Njega med otroke? Saj otrok ni rad otrok, dokler je otrok! Revidirajmo tovariši, naše napake! Dajmo višji narodni šoli res njen značaj! Stisnimo, kar se stisnibi da, nato v boj za pravice »višje narodne šole«. Priborimo ji ugleda, da bo absolvent ponosen na njo. Borimo se za to, da bodo imeli naši absolventje ¦dostop vsaj v strokovne šole in da bo država pri sprejemanju svojih uslužbencev priznavala svoj dobri namen, ki nam ga je pokazala z uveljavljenjem zakona o narodnih šolah. Ze lani sem pisal, da pričnimo razmišljati o posledicah novih predpisov, a kakor uvidevam, nimamo resne volje za to in ncvede pripuščamo, da nas lastno dete teži kot težko breme. Ven iz tega kaosa! Josip Lapajne