GLASOVA anorama KRANJ, 28. DECEMBRA 1962 ŠTEVILKA 51 Našim bravcem želimo srečno in uspehov polno NOVO LETO 1963 Zimski moli v iz Zgornjcsavske doline ZGODOVINSKI HORO SKOP Rimljani so rekli, da je zgodovina najboljša učiteljica. Od nje se lahko marsičesa naučimo. Ob vstopu v novo leto smo zbrali podatke iz let, ki se končujejo na številko 63. Morda bo primerjanje teh zgodovinskih podatkov boij koristno kot napovedi iz horoskopa! Leto 63 V Rimu je vladal Neron s pomočjo svojega učitelja Se-nece. Po nekaj letih dobre vladavine se je pokvaril, umoril mater, ženo in učitelja. Rad je nastopal kot vozač, pevec in igravec. Oženil se je s Popejo, ki ga je pripravila do raznih zločinov. Leto pozneje je bil požgan Rim. Neron je zvalil krivdo na kristjane in jih začel množično moriti. Leto 163 Začetek preganjanja kristjanov v Galiji in Mali Aziji. Preko rimskih meja so vdrli Markomani. Leto 263 Začelo se je splošno preganjanje kristjanov. Večina vladarjev je bila nasilno vržena s prestola. Leto 363 Vojska je od poklicala rimskega cesarja Juliana Aposta-to, odpadnika, ki se je hotel vrniti k poganstvu. Po njegovem umoru leta 363 so vojaki postavili na prestol kristjana Joviana. Leto 463 Zahodnorimski cesarji, sami slabiči,' so izgubili tuje posesti. V tem času je bil umorjen cesar Valentinian III. Njegova žena Evdoksija je poklicala na maščevanje Vandale, ki so 14 dni strahovito plenili po Rimu, uničili nešteto dragocenih kulturnih spomenikov, požgali mnogo palač in rokopisov. Leto 563 Neprestani navali Slovanov na bizantinsko državo. Po odhodu Langobardov v Italijo so se naselili v ogrski nižini Obri in z njimi del Slovanov. Sloveni so šli ob rekah navzgor in se naselili do izvira Drave, Mure in Murice, do Aniže in Donave na severu in do roba Beneške nižine. leto 663 Po Samov! smrti je razpadla njegova država na številne majhne državice. Leto 763 Na Slovensko so začeli prihajati nemški duhovniki iz Salzburga. Pogan,*k* Slovenci so se upirali tujcem, izganjali duhovnike in rušili cerkve. Leto 863 Na Moravsko sta na poziv velikomoravskega kneza Ra-stislava, ki je hotel ustanoviti samostojno slovansko cerkveno organizacijo s slovanskim bogoslužjem prišla Ciril in Metod. Zaradi pritožbe nemške duhovščine, da učita krivo vero, sta šla čez Kocljevo ozemlje v Rim. Leto 963 Erik Rdeči je odkril Grenlandijo. Grenlandija je bila tedaj še dokaj rodovitna dežela z lepimi pašniki. Leto 1063 Koroška podeljena kot fevd nemškim fevdalcem. leto 1163 Tretji pohod nemških vladarjev v Italijo. Tokrat brez vojske. Nemiri v južni Italiji. Priprave za tretjo križarsko vojno. teto 1263 šesta križarska vojna. Francoski kralj Ludovik je bil poražen, ujet in izpuščen šele za visoko odkupnino. Leto 1363 Rudolf Habsburški si je pridobil oglejske fevde na (nadaljevanje na 4. strani) Pet ocen leta 1962 Leto je minilo • ZDENKA ROT (18), zobna asistentka — Že nekaj let si je precej podobnih. Človeku ni dolgčas, če posluša plošče in hodi v kino. Na splošno pa je bilo leto 1962 enolično in pusto. Zato si želim, da hitro mine. Opažam, da vedno več ljudi bolijo zobje, izpadajo pa jim mo-drostni zobje. V letu 1962 sem običajno vstajala 2 levo nogo. Samo nekajkrat sem vstala z desno. % ADEM PA VUNA (52), šofer — Včasihy kadar je slabo vreme, me gloda prehlad v ramenih. V tem letu sem dobil hčerko. Vendar pa se mi zdi, kot da nisem poročen. Nikoli ne spim doma. Smrti za volanom ne vidim. Marsikaj pa sem že videl na naših cestah, vendar sem vselej odnesel še zdravo kožo. Človek bi pač rad dočakal pokojnino, saj zdaj nimam časa, da bi počival. • ROMAN MAKOVEC (35), oficir — Leto 1962 ni bilo nesrečno. Naši lju* dje imajo iz leta v leto vedno večje uspehe. Od starega leta se bom lahko ločil. Nimam strahu pred prihodnostjo. V preteklem letu sem bil pohvaljen. T6. je moj največji uspeh. Re* alno vtojaške obleke ni tako težko nositi, kot mislijo nekateri naši ljudje.- • ALOJZ STARC (35), delavec — Ni res, da mačka, ki vam prekriža cesto, prinaša nesrečo* Človek ne sme šteti črnih mačk na cesti. Letošnje leto sem dobil sina — svojega »prestolonaslednika*. Ta podatek že sam po sebi po-ve, koliko sem prestali voditi sem moral gospodinjstvo, slabo sem spal in še vrsta skrbi pride z otro-kom v hišo. Na državni loteriji sem dvakrat zadel. Uredil sem si hišo in kar dobro zaslužim. • DANICA PETER-NELJ (21), natakarica — Leto 1962 sem bolj slabo, doživela. Veselja ni bilo. preveč, pa tudi žalosti ni* sem okusila. Največje te* zave so mi povzročali pi*. jani gostje. Zdi se mi, dđ. je teh vsako leto več. Na uelu nisem imela posebne* ga uspeha, čeprav je za* služek v gostinstvu zadnja leta nekoliko boljši. Malo sem se zaljubila, pa najbri še ne zadnjič. Politični vrtiljak Junij Golob je miru so bili v letu 1962 še vedno nekoliko preplašeni — Vojna nas bo pripeljala v pekel, mir pa v vesolje — Pasji dnevi so se končali na Kubi Letošnja kronika ii.:;U-iičnih dogodkov se je razjasnila ob Januar k me a leta. Najbolj svetlogledi kronisti poročajo, da smo .... . . , ... , . , . V Izraelu so organizuali bih letos na robu nove vojne m da se zdaj cd nje ođđaJ„u- _ •,. ... ., . ; mah plebiscit o vojnem zlo- jeme. Črnogledi kronisti opozarja>, da ne smemo dneva čincu Eichmanu. V jeruza-hvaliti pred večeren. Vsekakor pa je znamenj za popuščanje napelosti več, kot jih je bilo na začetku leta. Obesili so vojnega zločinca Eichmanna. Pepel so odpeljali na odprto morje in ga sesuli v valove. — Na zahodu so zopet poživeli razprave o evropskem združevanju. — Argentina, »bolnik- Južne Amerike je zopet sreda politične krize. Julij V kratkih 6tavkih bomo so dobili osrednje mesto skušali našteti podatke, ki letošnji politični kroniki. Fosebna čast Posebna čast je doletela nemško gledališko igravko Eilen Bahn, ki je nastopila v televizijski igri angleškega pisatelja Terrence Rattigana »Nič drugega kot resnica« pred 40 milijoni televizijskih gledavcev. Igro je poleg osmih stalnih članic Evrovizije — Francije, Anglije, Nizozemskog Finske, Avstrije in Italije prenašala tudi televizijska mreža Švice, Danske, Belgijo, Luxemburga in Irske. To veliko kosmopolitično televizijsko oddajo je pripravila zahodnonemška televizija. — Vprašanje pa je, kako dolgo bo mlada nemška igravka ta rekord obdržala. Lord z levice Prvič v svoji zgodovini ima britanska komunistična partija med svojim članstvom tudi pravega lorda. To je šest-desetletni Wogen Phillips, ki je pred kratkim podedoval po smrti svojega očeta naziv lorda. Phillips se še ni izrekel, če bo naslov obdržal, če bo to storil bo postal prvi komunistični lord v britanskem Zgornjem domu. Invazija žensk Kostariško veleposlaništvo v Londonu je prešlo popolnoma v ženske roke. Invazija žen se je začela, ko je bila za veleposlanico imenovana Maria del Carmen Gviteres. V mesecu novembru sta zapustila položaje v veleposlaništvu zadnja dva moška — kulturni in konzularni ataše. Na njihovi mesti sta prišli dve ženski. Macmillanova Velika Britanija v časa kubanske krize ni hotela posredovati med ZDA in Sovjetsko zvezo. Britanski zunanji minister lord Home je na višku krize zavrnil sovjetsko prošnjo, da bi London posredoval. Toda minister je zamolčal, da se je britanski premier Macmillan v primeru ameriške invazije na Kubo sklenil odtrgati od zahodne skupine in obema velesilama nasloviti mirovni poziv. lemskem zaporu čaka ta zločinec, ki je pobil 6 milijonov Židov svoje plačilo — smrt. Neka Židinja je zapisala: »Eiehman bi meral vse življenje prečiščevati sol Mrtvega morja, podnevi Ljudsko glasovanje v Alžiriji Ln zaiietek neodvisne alžirske države. Medeni mesec je trajal kratko dobo. Voditelji so se razdelili v dva tabora. Deželi preti državljan-iz ska vojna. — Macmillan se je ir» odločil za cesarski rez. Iz Avgust ponoči, pod sončno pripeko svoje vlade je pometal se-Scdome.« - V Alžiriji je z dem ministrov, zverskimi zloiini nadaljevala skrita teroristična organizacija OAS. 6vojo kolonialistično poslanstvo. — Ljudje po vsem svetu veliko govorijo, da se pripravlja konec sveta. — Z nekega verskega kongresa v Indiji 60 vernikom poslali poziv, da je sodni dan na pragu. Mir se je vrnil v Laos. V delni vrčev ne pokajo več puške.— Večina ministrov na svetu je na dopustu. September Februar Salanovi »črnonožci« pobijajo brez odmora. Francoski perfekt v Alžiru se seli Bratovščina med Nemci in Francozi. De Gaulle je začel svojo triumfalno popotovanje po nemških mestih. V Lon- . Y5 donu 6e je začelo zborovenje zaklomsca v zaklonišče, da bi se izoemil plastičnim minam — V Sovjetski zvezi so izpustili pilota Powersa iz zapora in ga zamenjali za polkovnika Abela. Oba sta bila obsojena zaradi vohunstva. Marec članic Britanske skupnost: narodov, zadnja priprava za drugi napad na Bruselj. Oktober Konec jemenskega kraljestva. V glavnem mestu Jemena v Sani je vojska porušila dvor in razglasila republiko. Kralj, ki je govoril: »Država mora bežati. November Spopad na strehi sveta se V Ženevi, v švicarskem mestu »velike in majhne diplomacije«, se je začela raz-orožitvena konferenca 18 dr- _ \q 6srn jaz< žav. Mnoge ameriške radijske postaje so prenašale govor Nine Hruščove, prve Zene Sovjetske zveze, v katerem je rekla, da naj soustijo atomske bombe v morje in Je spremenil v malo vojno. Američani ter Rusi bodo ži- Kitajci napredujejo na indij-veli kot dobri sosedje. Ao _ De Gaulle zmaguje v Franciji. Po vo-April litvah mu ni nihče več enak. . _. . . , . , — Strauss, zahodnonemški Sinja si je prilastila naziv . ■ ... _ , dežele z največjim številom obrambni minister, se posest-državnih udarov. V franco- no maščuje. — Napetost deski vladi so zamenjali sede- seže višek v kubanski krizi, že. Debreja je zamenjal Pom-pidou. Maj V Laosu so še vedno napeti leki. V Mcskvi so se gačoU pogovarjati o Berlinu. Pozneje je razgovor prenesen v Washington. Naš državni sekretar za zunanje zadeve potuje po deželah Lat;n?ko Amerike. Odnosi med Bonnom in Washingto-nom so se ohladili. December Predsednik Tito odpotuje z modrim vlakom na oddih v Sovjetsko zvezo. Rusi povle-čejo rakete in bombnike s Kube. — V Rimu dobijo razprave na vatikanskem koncilu estrino. — Macmillan odleti ves živčen na Baham-ske otoke, kjer-dobi od Američanov nove rakete. J Rekli so... z Nekateri naši zavetniki mislijo, da so nam potrebni samo kot pehota, ker so si ZDA zase zadržale topništvo.« VVaJter Lippman, ameriški komentator Šele zgodovinar']! prihodnosti bodo nekoć odkrili, da je bila demokracija v Angliji rešena s pomočjo piva.« VVilliam Dids, minister britanske vlade »Bit bi vsem zelo hvaležen, če bi me nehali klicati za očete atomske bombe.« Edivard Teller, i ameriški znanstvenik »Sovražim vse govore. Zame je največji govor, ki ga je imel Lincoln. Trajat je samo tri minute.« John Steinbeck, ameriški književnik »Denar si moramo spo-1 soja t i pri pesimistih. Ti namreč ne upajo, da gš kodo dobili nazaj.* Aldo Fabrizzi, italijanski filmska Igravec »Od nožev in vilic umre\ iieč ljudi kot od svinčenih Zrn in bajonetov.« Gavlerd Hauser, ameriški strokovnjak za prehrano »Najbolj osamljen i-med vseh poklicev je poklic filmskega režiser ja. Kljuk množici ljudi pri snemor nju in kljub muaHei Hudi v kinu mtUmi režiser vedno sam.« David Der.n, britanski fi!su*ki režiser >.\t morem razumeti igra z ca intelektu.« 1 ca.« Alec Guiness, angleški filmski i?ravec ^Priden izrec/i za nekoga, da je srečen, počakaj de izveš, kdo je umrl.« Arabski pregovor i »F-ratKi.a nc zeli, da bi cvekovečila blokovsko politiko. Upamo, da se bodo lepega dne odnesi rnei Vzhodom in Zahodom normalizirali. Mislim, da bomo lahko zagotovili pravico vsakega za neodvisem razvoj.« Gcorgc Pompidou, predsednik ; francoske vlade »Na Borneu ne bo nikoli miru, dokUr britan-t ska vlada ne prizna naše-j ga gibanja.« A. M. Zahari, . voditelj vstaje m,' Borneu ^***t Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • 2500 km po Avstriji in (ehoslovaški Zadnje ure v Pragi SAMOPOSTREŽBA V TRAMVAJIH Vrnimo se zopet v Prago, v mos!o, med ljudi in ker je muzej na Va-clavskih r.amestih, smo takoj rta najživahnejši prometni in promenadni žili. Vrvenje lju-. di tam ne presahne niti zvečer, ko so ulice v starem delu mesta skoro povsem izumrle (trditev velja samo do osme ure zvečer, ker smo ob tej uri odhajali iz Prage). Promet ni tako gest, skoro redkejši kot v Ljubljani, je pa nevarnejši. Avtomobilisti ne priznavajo prednosti pešcem na prehodih, kar velja posebno za tovornjake. Prazne ulice dajejo več poguma peš- NA LEDU Potepanje po Pragi smo končali z ogledom Jm-skošportnega centra. Sicer samo z ogledom starega pokritega drsališča, kajti novo, velikansko, je bilo za obiskovavce zaprto; v njem je menda trenirala češka hokejska reprezentanca. To novo drsališče je posebno dobro poznano tudi našim hokejistom. Obe dvorani sta postavljeni na idiličnem otoku sredi Vltave. Stara dvorana je bila za nas pravo presenečenje zaradi množice mladine. Na umetni ledeni ploskvi je vrela tisotglava množica otrok, dijakov, skratka cem in seveda tudi voznikom, mladeži na drsalkah. Ledena ploskev je bila tako zatrpana z mladimi drsavci, da nismo mogli videti niti koščka prostega ledu. Zaradi take nepopisne gneče so se lahko drsali samo še v krogu. Nam, ki smo vse to opazovali z galerije, se je zdelo, da gledamo ogromen vrtinec človeških teles. Resnično nepozaben prizor! Jedro vrtinca so ustvarjali majhni otroci, ki še niso zmogli naglice, potrebne za gibanje na obodu vrtinca, ob zunanjih robovih ledene ploskve. Prostora za kakršenkoli lik v taki gneči sploh ni in gneča se poleže menda samo v poletnih mesecih. Drsališče je odprto skozi vse leto. Ledena ploskev se »ohladi« in »počije« samo ponoči. Leto in dan pa jo po ves dan režejo in brusijo tisočeri pari jeklenih drsalk. ki ne za vre j o niti pred dobro označenimi prehedi za pešce. .Tako sem dvakrat zadnji trenutek odSkoSil izpred avtomobila, pozneje sem bil pa previdnejši in nisem več zaupal v discipliniranost. Na tramvajih imajo samopostrežbo! V prvem vozu ni sprevodnika. Namesto njega je v zadnjem delu voza ob vhodu nekakšen nabiralnik, v katerega potnik pusti drobiž. Če pa nimaš drobiža, potem greš lahko v prikolico, kjer je sprevodnik. Taka samopostrežba je kar učinkovita in ni videti, da bi bilo kaj za-stonjkarjev. Prav zabavali smo se ob vstopu potnikov, ki pokažejo vsem v tramvaju mesečno vozovnico, jo nekaj časa neodločeno še drže v rokah, nato pa spravijo v žep. Tis'i brez mesečnih vozovnic preštevajo denar prav upadljivo ali ga dobro vidno držijo med prsti in ga glasno spustijo v nabiralnik, nihče pa ne trko dobro, da bi mu mogli drtisi očitati, da je vrgel oremaio. Družbena kontrola! V časooicib naše republike ekoraj r:~o omenjali. Ljudje pa jo dobro poznajo. V trgovini s fotoaparati, kamor sem šel zamenjat film, ki se mi je strgal, me Je starejši »pa-ne« takoj orepoznal za Jugoslovana Govoril je o morju in elivovki Nista pa samo ti dve stvari, ki privlačita Cehe, da bi radi obiskali Jugoslavijo. V naši družbi so postali kar nskoliko živahnejši in živahni klici so nam ZADNJI DROBIŽ ZA PIVO IV' Tujec ne ve, kdaj je Praga lepša, ponoči ali podnevi. Izredna je tudi posrečena sklad« nost nove in stare arhitekture aslednji dan ob enajstih dopoldan smo bili že v Čeških Budjovicah, obmejnem mestu. Predno smo se podali na mejo, smo pustili tu še zadnje krone in drobiž. Neverjetno, kakšne skrite rezerve smo še odkrili po vseh žepih in pri stiska-čih. Se celo dva zavojčka »filterc« sta se znašla na mizi za darilo prijaznemu panu Vaclavu Cehu, ki je videl našo navdušeno zbiralno akcijo. Naročili smo pivo, in ko smo ga hoteli plačati, bili namenjeni marsikje, celo ie natakar ostal gluh. Vseh v lokalih so se otresli neke đevet Je *>Iačal pan Vaclav! svojstvene zadržanosti. Pri- Nekajkrat se je ta igra se srčnost, s katero so nas po- Ponovila, dokler le nismo vsod sprejemali, je bila tako sPravil* naših kron v promet, pristna, da smo bili ponovno Jasn° je' da ^ pt>,. vsem presenečeni in ne bi trdil na- Plzcncanu če rečem, da je velik del prisrčnosti tista Praga, ki pravimo zlata Praga in da prav z njo tako vraste v vsakemu obiskovavcu. formalnosti na meji niso bile nekaj groznega in zelo hitro smo opravili z njimi. Prva postaja v Avstriji je bilo mesto Linz. Tu pa je bil program zopet natrpan z raznimi ogledi — v muzeju, v arheološkem laboratoriju, v galeriji, ki pa je bila zaprta in nas je na hodniku s plakata na oglasni deski pozdravil naš Anton Ažbe. Izlet v Enns je bil zanimiv zopet samo strokovno. Na tem mestu pa bi težko mikavna poročal o izkopavanju (ker je bilo že toliko nemikavnih poročil) v tamkajšnji cerkvi, ki je popolnoma prekopana in so našli pod sedanjim tlakom gotske cerkve ostanke arhitekture in z njimi ugotovili stavbno zgodovino nazaj do rimske dobe. Morda samo to: prva škofijska cerkev je bila ogrevana; mehkužni Rimljani se tu na severu niso radi izpostavljali ostremu mrazu in so tudi pri bogoslužju ljubili udobnost. Prenočili smo v boljši baraki, ki jo upravljo avstrijska inačica počitniške zveze (Jugcnd Herbere). Dobršen del naslednjega dopoldneva je bil v znamenju ogledovanja mesta, predvsem pa izložb, ki so natrpane z očem »dopadljivim« blagom. Izložbe so resnično tako urejene, da celo najnavadnejši predmet dobi vrednost, bolje naivnega kupca, ki nasede prebrisani trgovski zvijači. Tro-dajavci so brez prigovora, uslužni in bi bili zmožni prodati tudi tisto, česar ni! SOL PO GORSKIH STEZAH Veliko zanimivejša in nadvse lepa je bila tudi vožnja v znamenito mestece Hallstatt in od tam preko gorskih prelazov v Salzburg. Hallstatt je majhno mestece in velik pojem v zgodovinopisju. Mestece je v 19. stoletju bilo pogreznjeno še v globok spanec. Točno pred sto leti je vzdrževal edino zvezo z ostalim svetom po jezeru parnik na kolesa. Leta 1874 je bilo rre;'.e?e zvezano z ostalim svetom z ozko objezersko cc sto. In vendar je bil HallstMi rr.an že v predzgodovini. Zc !. 2 500 pred našim ; tet jc-m so tu kopali sol in jo po strmih gor- skih stezah tovorili daleč po preveč prijazno, pravzaprav svetu. Po tem mestecu s tako nas ni sprejel nihče, razen bogato zgodovino imenujemo oskrbnik prenočišča. Utruje-danes prvo obdobje železne ni smo posedli po posteljah, dobe in Hallstatt pozna vsak ker stolov ni bilo, razen treh dijak. Kakšno muzejsko bo- ali štirih v hodniku. Takrat, gastvo so hranili rudniki soli, da ste ga slišali! V poriivi nam je danes dobro poznano, zmerjanja z izrazitim voja-kaj vse je šlo po zlu, pa pri- škim naglasom smo usreli ča pripoved, da so našli v razumeti, da smo balkansko enem izmed opuščenih tisoč- kulturni in da celo egiptov-letnih rudnikov povsem celo, ski felahi ne sedijo podnevi nepoškodovano truplo rudar- na posteljah in da so boljši ja, ki je tam umrl pred vee kakor mi. Nato so let?Ia tisoč leti. Ohranilo se je za- sama povelja in smo morali radi soli skupaj z vso opre- okna odpirati in jih to.koj mo. Tisti pa, ki so ga našli, nato zopet zapreti. Res. že so se trupla tako ustrašili, da smo menili, da smo vojaki v so ga sicer privlekli do po- kaki nemški kasafni med kopališča in ga pustili ležati zadnjo vojno. Ko je »store-kar ob zidu. Seveda je stroh- ga« zamenjal dežurni štu-nelo in tako je izginila po- dent (ali kaj je že bil)? se je doba človeka — rudarja iz- vse pomirilo. Student je bil pred več tisoč leti. zelo ponosen na svoje mesto V Hallstattu je tudi muzej, in je o privlačnostih mesta ki smo se ga vsi veselili in govoril z jezikom turisiične-pričakovali v mestu, ki je ga prospekta v barvah. Podalo ime celi dobi, kaj več vedal je, da mesto obi'če ket razočaranje. Je v eno- ogromno tujcev 'to je bilo na nadstropni kamniti stavbi, ki prvem mestu, kar morebiti grozi, da bo vsak čas zgrme- kaže na razvit čut za turila po bregu v jezero. Mračen zem) in število tujcev ilu-in zatohel je, zmes starih striral z zgodbo o dveh štu-predstav o muzejih — skla- dentih, ki sta se postavila diščih in pa ostankov zani- pred vhod v znani park »Mi-mivega gradiva. Urejen je še rabella«. Morda uro ali nekaj nekam dobro, silovito pa mo- več sta pobirala vstopnino: tijo surove vitrine, mračni po en šiling. Vsi sc lepo pla-prostori in pomanjkanje vse- čevali po šilng, dokler ni . ga tistega, kar daje pečat prišel domačin — Salzburean. urejenemu muzeju. Lazoča- Sele ta ju je vprašal, od kdaj ranje se sicer omili in celo je vstopnina za doston v sprevrže v začudenje takrat, park. Takrat sta šele nehala ko doženeš, da je muzej v pobirati vstopnino in si vsa* privatnih rokah. Se bolj Prc- prislužila po petsto šilingov, senečen pa si zopet potem, Torej v eni uri ali nekaj već ko vidiš in listaš po na ču- je ta park moralo obiskati dovitem papirju tiskanem kakih tisoč tujcev, ker do-vodniku po muzeju (z barvno mačini ne bi plačali vsto-»n«-reprodukcijo na naslovni ne. Pri izrednem smislu Av-strani). Tudi gradivo, pred- strijcev za turizem pa ni remeti so bolj iz zbirk, kar pa čeno, da ne bodo prihodnje ni čudno, saj so večino gra- leto uradno pobirali vstomi-diva pobrali dunajski in dru- ne. Študent je za moje pr ime gi muzeji. veliko preveč spraševal in utihnil šele takrat, ko je hotel vedeti, katero mesto mi je bilo bolj všeč: Dunaj aH opoldne. "Vožnja" p7eko Pra«»- Pomisleka sem prelazov in po gorskih mu dejal, da je Praga leose cestah je bila čudovita in mest.0' nafo ?c ld,hml ,n me nacorna. V Salzburg smo pus,hl pn mirlK Trdim Pa s? prišli šele zvečer in tudi tam ,veflno- Škratom' Ali so bili Kranjčani včasih res bolj za »vice«? - Avtomobilizem in turizem in še kaj... K vremenskemu poročilu Vodnik: »Ja, gospoda moja, pripomniti moram, da je od nepre- Ste že slišali, da je neko« »Seveda je.-« nekdo nekje nekoga ubil, »No, potem je to vendar ker mu je pravil stare šale. popolnoma jasno, kot beli Trdijo, da je to res in da ni dan. Kratica W. C. pomeni nikjer rečeno, da bi se to Wald CapeU. Gospa bi pač ne utegnilo še komu pripe- rada vedela, če se kje v bli- 0 v . _ _ . , , , _ ,. idili, \.i j^rf^ PES NA ZEMLJO \^ Razen tega primera pa smo našli še enega^ ki je prav tako po-* vsem zločinske narave. Pripetil se je članu kranjskega aerokluba JANEZU BREZA RJU, ki je zastopal reprezentanco Slovenije na državnem padavskem prvenstvu v Kraljevu. Tam je bil Janez eden najboljših posameznikov, razen tega pa je' bil tehnični vodja slovenske ekipe. Med tekmovavci Slovenije in tekmovavci drugih republik je zaradi kršenja pravil kmalu prišlo do nesoglasij in vzdušje med ekipami je postaj a'o vedno bolj napeto. To je Janez zelo dobro čutil in zato je fantom rekel, naj svoja padala skrbno zaklenejo v porebno sobo.' Tudi on je svoje padalo skrbno shranil. 2e se je pripravljal na skok, ko je povsem slučajno opazil, da mu je nekdo pokvaril padalo, tako da ga sploh ne bi mogel odpreti. Janez tam je priznal: »Bilo je zelo premeteno narejeno in samo slučaju se lahko zahvalim, da sem ostal živ. Ko bi ugotovil, da ne morem odpreti glavnega padala, bi bila moja hitrost že tolikšna, da bi se rezervno padalo raztrgalo, kot da je iz papirja. Si predstavljate? Iz tisoč metrov priti »peš« na zemljo. Seveda so to samo nekatere zgodbe izmed tiso-' čih, ki jih ljudje doživljajo vsak dan. Večina izmed njih se konča srečno, toda kljub/ vsemu prizadeti kmalu pridejo do moreče g* spoznanja,-da v trenutku nesreče njih«^ vo življenje ni bilo VTedno niti dinarja. - T. POLENEC j Kdaj, kako in zakaj se ljudje poročajo orocm P dan je sobota V življenju iJjudi so tri lažna križišča. Z njih prideš ha prednostno cesto ali na stransko pot. Ta križišča so: "rojstvo, poroka in smrt. Od rojstva je odvisna, pod. kakšnim znamenjem T>osle v horoskopu našli napovedi in v skrajšanem primeru tudi poroka, od poroke pa je včasih odvisno, kdaj človek umre. Tri pomembna križišča v življenju so si v tesni medsebojni odvisnosti. VČa-ivih imajo tudi povratne učinke: od smrti jc bilo nc-fcoč odvisno, kolikokrat si lahko v zakonu pr.-kušal sr&So. Dandanes jc čakanje na smrt smešno, večina zakoncev, ki si želi safcaatfcs srečo, v drugič prepusti usodo prvega zakona sodišču, ki ju razveže in zopet sta prošla kot ptička na veji.% Sodišče je zamenjalo porrrebni zavod, ki pa zakoncev ne zakoplje v »črno zemlja- Neki angleški filozof je dejal, da jc poročen človek obsojen človek. Neko:; so o zakonu filozofirali filozofi. Zdaj ima skoraj že vsak zakonec svoj izrek in zakonsko filozofijo. Neki .gorenjski vaški duhovitež je rekel, da je zakon podoben smrdljivim tfiogam; obvaruješ ga. če redno menjaš nogavice POROČNA DVORANA Sobota je poročni dan. V naših razmerah je to velika pridobitev, ker državni uslužbenci- ob sobotah končajo delavnik že ob dvanajstih in si lahko včasih ogledajo novoporočenee v prostem času. Zakaj bi morala zaradi človeške radovednosti trpeti državna blagajna. Ogled porok pa je ljudem potreben, ker se ob njih razvije borba mnenj. Ženske iz zavisti pravijo: »Ta ga je ujela na limanice!« — moški pa običajno izrekajo drug drugemu sožalje. V Kianju od leta 1958 na poročnem uradu ni bilo sobote, da '.se ne bi kdo »ujel«. Poročajo se iz ljubezni, naveličanosti, zaradi časti, stari in mladi brez razlik. NAJSTAREJŠI ZAKON Zakonska zveza ni omejena z leti. Izjema so samo mladoletniki, ki m >mejo poročiti s pristan- kom staršev. Vsi ne_glede na leta in starost sklenejo zakon v usnjenih sedežih ali v naslonjačih, pred pričami in z istimi besedami pritrditve. V Kranju jc do sedaj sklenil najstarejši zakon neki kmet iz vasice Maučiče. ki je imel na grbi že čez sedem križev. Žena mu je umrla in ostal je na posestvu sam. Z njim je ostala služkinja, ki je pri hili podpirala »tri ogle«. Na splošno pravijo, da ženske podpirajo pri hiši »tri ogle«, a sta se najbrž poročila zaradi četrtega. Tako jo bila hfša zopet podprta na vseh štirih oglih. Kmečki ljudje si zbirajo neveste največ iz kmečka A&Čine. Le redko se kdo poroči iz mcita na deželo. Ta značilen pojav zadnjih let velja tudi za leto 1962. Na deželo prihaja z inesia ved-mo manj . nevest. Kmečki fantje se zato . pritožujejo, ker so v slabšem položaju, kot so bili nekoč, ko je bila dota in kmečka zemlja še mikavna -tudi za mestna dekleta. Na splošno pa je »kmejkih nevest« v mestih vedno več. Te prihajajo na prva vrata s fanti, ki so se odrekli vrsi in našli zaposlitev v tovarnah in na zadnja vrata z mešanimi zakoni. Veliko ljudi se poroči na skupnem delovnem mestu. V tovarnah nastane ob tekočem traku po statističnih podatkih precej zakonskih zvez. Orjaške cevi za Asuanski jez7 V Združeni arabski republiki sp zaceli s skoraj najtežjimi in najzahtevnejšimi deli pri izgradnji asuanskega jezu. To je polaganje železnih kablov v prvega med predeli, po katerih bo voda Nila tekla do turbin bodoče elektrarne. Ta bo zgrajena nad kanalom, ki bo obenem tudi rezervoar za vodo izza jezu. Kabii. ki jih bodo položil: V armirani beton predora, so zares veliki Posamezni deli. dolgi po 6 metrov, bodo težki več kot 140 ton. Predor je dolg 250 metrov, njegov prečni premer pa jo 17 metrov. V granitni masiv sega do $obine 80 metrov. ^ B. Pot v poročno dvorano vodi po tlakovanem cestišču. IV ni ko temu cestišču pravimo ljubezen RAZMERJE MED ZAKONCI Ženini so v povprečju za .nekaj let starejši od nevest. To razmerje nastopa iz spoznanja, da . se ženske rade postavljajo z zrelejšimi in izkušenimi možmi. Intelektualna enakost ni več strogo pravilo. Veliko zakonov se sklene, kjer je intelektualno neskladje porušeno. To velja za oba spola. Najbolj preproste so zakonske zveze kmetijskih delavcev, ki ž gmotnega stališča stopajo precej nepripravljeni v zakon. Večina zakoncev ima stanovanjsko pomanjkanje še nad glavo, ko se odloči za peroko. ZENITOV ANJSKO OBLAČILO Za nekatere novoporočen-ce jo ženitovanjski obred v poročni dvorani priložnost^ da se pokažejo. Peš v zadnjih letih že malokdo pride do poročne dvorane. Okrašene kočije so zamenjali okrašeni avtomobili. Ženitovi.n;ski protokol večina opravlja v zadregi. Marsikdo se zmede in ne uspe iz-gotoriti pritrdilnih bs-sed, ki izražajo voljo zakonca, da sklene zakonsko zvezo. Povratniki, ki jih je precej, saj skoraj ne mine sobota, ko v dvorano ne vstopi kdo že drugič, so resnejši in bolj zadržani. Drugi zakon so sklepa težje kot prvi. To je do neke mere tudi razumljivo, saj je zakon ena izmed najtežjih življenjskih preizkušenj. Le redki zakonci pred sklenitvijo zakona pogledajo v kozarec, da bi bili na uradu bolj močni in pogumni. ZAKONCI LETA 1962 Opisati zakonce leta 1962 ni lahko, ker so med njimi taksne razlike kot med dnevom in nočjo Splošni vtis: V poročni dvorani nihče glasno ne prip-v-vedujc svojih težav. Med obredom: Zadržani in resni. Besedilo obreda opremljajo pozorno.' Spremljava: ' Klasična in narodna glasba na ploščah in na magnetofonskem traku. Oblačila: Pri moških prevladujejo temne barve in bele srajce. Ženske so opustile bele obleke. Darila: Zakonca dobita Gasparijevo sliko in knjigo: »Najino skupno življenje-. Knjiga je last, kakor v.-c. k it zakonca pridobita v za kor. a, obeh zakoncev.. Ozadje zakana: Ljudje ri-so kakor ptiči, ki si najp> ej naredijo gnezdo. Veliko ljudi se poroči in ši po poroki začne spletati gnezdo. Ženin leta 1SG2: Boljše a oblečen kot prejšnja leta. NTa splošno tudi mlajši. Razsoi« nejši je in koristolovee. Nevesta leta 1-9G2: Malo se je pomladila. Veliko nevest odhaja iz poročnega urada v porodnišnico. Na solosno ,a lepša in prikupnejša. Sestanek s »Škra j. (Nadaljevanje na 5. &{■:.) Imam pač smolo Profesor Raztresen je bil resnično izvanredno raztresen. Tako jo nekega dne — vco zatopljen v misli— maha po sredi OBSte. Ni videl, ne vedel kako da se ji: zaletel v mimoidečo kravo. Naglo potegne klobuk z glave in reče: »Oprostite, prosim!-- Šele prj smehu okoli stoječih se je zavedel. Zatopljen v samega sebe in v kravo — 6e je na vogalu zopet zaletel. To pot pa v gespo svetnikovo. »Hudiča!« zakriči. »je ta krava že zopet tukaj!« Za konec pa še kratko 'zgodbico o — da ne rečem — nasidobri znanki birokiai i. Hi-i šimel 11 inančna direkcija p v cime račun za popravo strehe na finančni hi-i in sicer deiajliruno: 1. Prenos lestve in or.a'a i/ maje dcJavncic i*o linar.č-t ne hiEe — Din 10. 2. Li.stvo postaviti in ni* sloniti ua hišo — Din 13. 3. Plezanje po last«] in prenos orodja na streho — Din - 15. t. Poprava ilrche - I)i:i";). Vs'.eđ preobilnega d-.la e pozabila direkcija na račl n. tako da .je šele tez po! le a. prišel zepet na vrsto. Sevt'-da j« račun takoj Kimal r.» višjo instanco v pregled. Bi»« Učni uradnik pr rgleiova! ne komisije Je bil zelo vCstsrt in Je po natančnem nregle-«* du v/i! i.ciii v roko in na;>U sal nazaj na direkcijo na* slednje vprašanje: »DirckciJ ja naj takoj javi, da li s«, stresni majate* it nahaja nai strehi, ker plesanje nazaj do« li in odstavljanje lestve nI stavljeno v runu..«« j. Poročila poslušaji? vsak dan >b 5.05., 6.-, 7., 8.. 10., 12.. 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17.. 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri. SOBOTA - 29. decembra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Drobne skladbe Lucijana Marije Škerjanca 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Malo instrumentov — veliko glasbe 9.45 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo 10.15 Simfonieita 10.40 Seznanite se s Parkerjevimi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.03 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka vrni verza 12.15 Igra nam pihalni orkester LM za novo leto 13.30 Glasbeno darilo 12.30 Operne melodijo 14.05 Paganinni v interpretaciji 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Deset minut — pred dvanajsto 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Trikrat pet 15.30 Zvočna slikanica 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05 Klavir v rilmu 17.15 Zabavna radijska igra 18.05 Zapeliivec - simfonična pesnitev 18.30 Športna nedel:a 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Večer s pianistom Richterjem 22.15 Skupni program J RT 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu PONEDELJEK - 31. decembra 12.05 Veseli novoletni zvoki z Ježkovim kabaretom 13.30 Novi posnetki ljubljanskega okteta 13.50 Novoletne zgodbe in melodije 15.15 Petkrat pet 15.40 Zbor srednje glasbene šole Ljubljana 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Zabavni orkester Alfred Scholz 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Četrt ure z ansamblom Mojmira Šepeta 18.25 Ukrajinske narodne pesmi 18.45 Naši popotniki na tujem 1905 Glasbene ^razglednice 20.00 Novo v studiu 14 20.20 Kolumb je pristal - ob obali 21.00 Za konec tedna — ples 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Glasbeni intermezzo 23.19 Skupni program J RT NEDELJA - 30. decembra 8.05 Zborovska glasba 8.25 Lepe melodije 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Aleksander Brallovvskv izvaja Chopinov preludij 9.45 Poje Gorenjski vokalni kvintet 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti - Rudi Cačincvič: Dosedanji uspehi in perspektive našega kmetijstva 12.15 Siptarske narodne pesmi 12.30 Zabavna glasba s čestitkami za novo leto 13.30 Odmevi s starega Dunaja 14.05 Znameniti operni zbori 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavni orkester RTV Ljubljana 15.40 Andante in Finale iz Sonate 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Veselo popoldne za vas — otroci! 18.30 Reportaža 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Novoletni sejem 23.05 Ura pred polnočjo 23.55 Novoletna poslanica maršala Tita 24 00 Srečno 1963 00.05 Zaplešimo v novem letu! TOREK - 1. januarja 6.00 Srečno 1963! 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 8.00 Novoletni pogovor s pcclušavci 9.05 Zabavni intermezzo 9.15 Mladinska radijska igra 11.00 Zimski sprehod z orkestrom 6.00 Lepe melodije za nedeljsko jutro 6.30 Napot... za turiste 7.15 Vedre melodije za novo leto 7.40 Pogovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska igrč 8.30 Pesmi o zimi 8.45 Medigra na kitari 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo 10.00 Se pomnite, tovariši. . J0.30 Matineja ljubljanskih opernih solistov 15.15 15.40 16.00 17.05 18.00 18.45 19.05 20.00 21.00 21.45 £2.15 Iz studia RTV Beograd Slikovni prizori Zinka Kune - 25 let v Metropolitanski operi Vrtiljak narodno zabavnih viž in plesnih melodij Radijska igra Lepe melodije z orksstrom Mescoli in Stan'ev Black Trije viliki zabavni orkestri prvikrat v letu 1963 Vaše melodije v preteklem letu Literarna oddaja Pastoralna simfonija Ples ob kaminu SREDA - 2. januarja 6.00 Dobro jutro ob novem letu 7.15 Mnogo sreče 7.15 Radijski koledar in prireditve dneva 8.00 Z narodno pesmijo v novo leto 8.30 Vedno priljubljeni zvoki 9.00 Sončna ura 10.00 Nekaj veselih taktov zabavne glasbe 10.15 Literarna oddaja 11.00 Godala v veselem ritmu 11.35 Mednarodna kronika 11.55 Orkester Eddie Calvert 12.05 Koncert slavnih pevcev 12.45 Opoldanski intermezzo 13.30 Orkester RTV Ljubljana 6vojim poslušavcem za novo leto 14.10 Radioamaterji 14.30 Dva »Trubadurja« 20. stoletja 15.15 Zvočna ruleta 15.35 Novoletni pozdrav narodnih pevcev iz Beograda in Zagreba 16.00 Srečanje dveh virtuozov 17.05 Sport in ritem 18.00 Zvoki preteklosti 18.45 Zabavna zbora Miška Hočevarja in Sergija Rajnisa 19.05 Nove in stare domače viže 20.00 Gledališki ravnatelj - komedija 21.15 Zimska podoknica z velikimi zabavnimi orkestri 22.15 S popevkami po svetu 22.50 Literarni nokturno 23.05 Glasbena medigra 23.10 Skupni program JRT ČETRTEK - 3. januarja 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Spored priljubljenih • uvertur 10.15 Glasbena medigra 10.20 Pet m'nut za novo pesmico 10.40 Zabavni orkester Raphaele 10 55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Hrepenenja — fantazija 12.30 Zabavni pot puri 13.30 Z Balkana na Madžarsko 14.05 Ljubiteljem popevk 14.20 Koncertne drobtine 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Igra vam orkester Tony Osborne 15.30 Turistična oddaja 16.G0 Vsak dan za vas 17.05 Glasbena križanka 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Do - re - mi 18.45 Kulturna kronika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 20.45 Zabavni orkester Pierre Dorsev 21.00 Literarni večer 21.40 Nocturno 22.15 Skupni program JRT 23.05 Godala v noči 23.20 Skupni program JRT PETEK - 4. januarja Drugi program SOBOTA - 29. decembra ' 19.05 S prijetnimi melodijami v sobotni večer 20.05 Z letošnjega festivala v Salzburgu 22.15 Jazz na koncertnem odru NEDELJA — 30. decembra 21.25 Nekaj taktov zabavne glasbe 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišlije 21.45 Jazz do 22.00 11.35 Nove skladbe za novo leto 8.05 Zborovska glasba 8.20 Dvajset minut z ansamblom Mojmira Šepeta 8.40 Med skladbami Fritza Kreislerja 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Popoldne ob zabavni glasbi 14.30 Iz domače solistične in komorne glasbe 15.15 Z zabavno glasbo po svetu 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Od valčka do jazza 20.20 Klavirska glasba 20.45 Koncert za kitaro, violo in komorni orkester 21.00 Štirikrat petnajst 22.15 Komorna soareja PONEDELJEK - 31. decembra SOBOTA — 29. decembra 8.05 Popularen spored sindikalnega simfoničnega orkestra 8.40 Popevke se vrstijo 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kratek izlet v hrvatsko glasbo 9.45 Petnajst minut s Kmečko godbo 10.15 Finale opere: Carostrelec 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Slovenske narodne pesmi na tekočem traku 12.30 Violončelista Paul in Maud Tortelier 12.45 Igra zabavni orkester RTV Zagreb 13.30 Za vsakogar nekaj 14.05 Radijska šola za nižjo . stopnjo 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.15 Napotki za turiste 15.20 Orkester Mescolija in Pepino di Capri 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gold mark in Sibelius 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 TrODentar Eddie Calvert in orkester Werner Muller 18.30 Poje moški zbor Grafika 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Harfa in klavir v ritmu 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Obrazi in značaji v samospevih 21.00 Zabavni orksetri tega tedna 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Skupni program JRT 23.05 Iz jugoslovanske simfonične literature 18.30 Reportaža 10.05 Glasbene razglednice 20.00 Novoletni sejem 23.05 Ura pred polnočjo 23.55 Novoletna poslanica maršala Tita 24.00 Srečno 1963 00.05 Zaplešimo v novem letu 1963 TOREK — 1. januarja 12.00 Deset let v našem opernem studiu 13.10 Ob zvokih zabavne glasbe 14.00 Pevka Yvonne Prinpte. in igravec na orglice 14.34 V. simfonija v B-duru 19.05 Vabimo vas v naš studio 14 20.45 Boris Hristov v Verdijevih operah 21.20 Novoletni jamm session 22.15 Dve novi domači partituri SREDA — 2. januarja RTV Beogra* 18.15 Novoletna revija za otroke 19.15 Po muzejih in galerijah RTV Ljubljana 19.30 T V obzornik RTV Beograd 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Kratki film RTV Zagreb 21.05 Potovanje po Mediteranu RTV Ljubljana 22.20 Tretji človek NEDELJA - 30. decembra 19.30 Sport v letu 1962 20.00 TV dnevnik 20.45 Hokej ob obali 21.45 Lubezen in moda film SREDA - 2. januarja RTV Ljubljana 18.00 Pionirski TV studio RTV Beograd 19.00 Mesečnik TV studia Skopje RTV Ljubljana 19.30 T V obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Zabavna oddaja 21.30 Panorama ČETRTEK - 3. januarja RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 10.30 Tihotapci 11.00 Plešoči osliček — prenos iz Celja 14.15 Filmski posnetki nekaterih borb za pokal Jugoslavije v boksu 15.30 Hokej na ledu 18.00 Ljubljana - barvni film 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevrfik 1~ 20.45 Iz svetovnih metropol 21.25 Ivkova slava — komedija PONEDELJEK - RTV Zagreb 10.00 TV v soli RTV Beograd 18.00 Slike sveta RTV Ljubljana 18.30 Planet zemlja 19.00 Aktualni pogovori 19.30 T V obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Oddaja studia Skopje RTV Zagreb 20.55 Propagandni filmi Italija 21.05 Canzzonissima RTV Beograd 22.05 Impresije PETEK — 4. januarja_ RTV Ljubljana 18.00 Srečno vožnjo 18.30 Napoleonovi nagrajenci 19.00 Kratki filmi 19.30 TV. obzornik 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Poletje v Dubrovniku 18. uri, premiera a mer. barv. CS filma NUNA ob 22. uri Storžič - AMERIŠKE BARVNE RISANKE ob 10. uri, sovj. barv. film KAMENITI CVET ob 14. uri, amer.' ob 18. in 20. uri barv. CS film AVANTURE i 2. januarja -HUKLEBERRY FINNA ob film DAVID IN 16. uri, amer. barv. CS film ob 18. in 20. uri ALAMO II. del ob 18. uri,' 3. januarja — nemški amer. barv. CS film TARZA- DOKLER NAS NOVA BORBA ZA ZlVLJE- RAZDVOJI ob NJE ob 20. uri j 4. januarja — Svoboda - ameriški film DOKLER NAS HAJDI ob 8., 10. in 13. uri za RAZDVOJI ob osn. šolo Lucijan Seljak, sovj. I barv. film KAMENITI CVET ob 18. uri Naklo - amer. film HAJDI ob 15. uri, za osnovno šolo in druge Cerklje — franc. barv. CS mm Nenavadna Amerika ob 19. uri Predoslje — amer. barvni film ROBINZON ob 10. uri 30. decembra — angleški film na preži ob 9.30., 17. in 20. uri 1. januarja — italijanski film david in goljat italijanski goljat film denar ne 20. uri nemški film denar ne 18. in 20. uri Moštva bodo tekmovala z osmimi kegljači po 200 luča- ' jev. Pričetek tekmovanja bo ob 7. uri in bo trajalo ves dan. Prijateljsko srečanje je priprava za bližnje repubLi-•enstvo, ki se anuarja. i ško ekipno prv« ' bo začelo že jan Radovljica 29. decembra — film NAJLJUBŠI ob 20. uri 30. decembra — film TISTEGA DNE ob 16. in 20. 19.05 Glasba starega . Salzburga 19.00 Zabavna glasba iz filmov 20.45 Intermezzo z velikimi zabavnimi orkestri 21.00 Humoreska 21.20 Govescas ČETRTEK - 3. januarja 19.05 Seznanite se s Parkerjevimi 19.20 Dvajset minut z Oliviero Markovič 19.30 Trije slovenski skladatelji 20.00 Stare melodije - novi ritmi 20.45 Rolf Kirk Patrick igra Bacha 21.00 Melodije po pošti PETEK — 4. januarja Evrovizija 31. decembra 15.30 Hokej na ledu RTV Ljubljana 18.00 Tihotapci II. del RTV Zagreb 18.30 Risani filmi 19.00 Kratki filmi RTV Ljubljana 19.15 TV obzornik RTV Zagreb 19 35 Harrv James in njegov orkester . RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Potovanje po svetu RTV Zagreb 21.05 Pieši kolo naokoli — novoletna oddaja 21 35 Četrti človek RTV Beograd 22.35 Muzej voščenih lutk 24.00 Koncert ansambla Kolo 00.45 Pisani novoletni spored TOREK - 1. januarja 19.05 Zapišite narek 19.20 Pisani zabavni zvoki 20.00 Tako igra Chopina Maurizio Pollini 20.45 Obraz iz sodobne 6lovaške glasbene literature RTV Ljubljana 11.00 Zabavni filmi za otroke Evrovizija 12.15 Novoletni koncert 14.15 Smučarski skoki RTV Ljubljana 18.00 Novoletna jelka RTV Beograd 18.30 Jugoslavija v letu 1962 RTV Zagreb 19.00 Filmi RTV RTV Beograd PETEK — 28. decembra Center — sovjetski film KAMENITI CVET ob 12. uri za osn. šolo Stane Žagar, amer. barv. film ALAMO II. DEL ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS film TARZANOVA BORBA ZA ŽIVLJENJE ob 20. uri Storžič — amer. film HAJDI ob 10. in 14.30 uri, sovj. j film KAMENITI CVET za osn. šolo Simon Jenko. amer. barv. CS fiim AVANTURE HUKLEBERRY FINNA ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS film ALAMO II. DEL ob 20. uri Svoboda — sovj. barv. film KAMENITI CVET ob 20. uri ! Podbrezje — amer. barvni film ROBINZON ob 10. uri Besni ca — ameriški barvni i film ROBINZON ob 13. uri ' Zabnica — amer. barvni film ROBINZON ob 16. uri SOBOTA - 29. decembra Center — sovj. film KAMENITI CVET ob 12. uri za osn. šolo Fr. Prešern, sovj. barv. film KAMENITI CVET ob 14.30 uri, amer. barv. CS film ob 16. in 20. uri, franc. barv. W film PARIŽANKA ob uri NEDELJA - 30. decembra Center - AMERIŠKE BARVNE RISANKE ob 10.' uri, amer. barv. CS film ALAMO II. del ob 15. in j 17. uri, franc. barv. VV film j PARIŽANKA ob 19. in 21. uri Storžič — sovj. barv. film KAMENITI CVET ob 10. uri j matineja, amer. barv. CS film TARZANOVA BORBA ZA ŽIVLJENJE ob 13. in| 21. uri, franc. barv. W film' PARIŽANKA ob 15. in 17. uri amer. barv. CS film ALAMO II. del ob 19. uri Svoboda — amer. barv. CS film AVANTURE HUKLE-BERRY FINNA ob 18. uri Naklo — nemški barv. film MOJA LEPA MAMA ob 16. in 19. uri Mavčiče — amer. barv. film ROBINZON ob 10. uri Velesovo — amer. barv. film ROBINZON ob 13. uri Zalog — amer. barv. film ROBINZON ob 15. uri PONEDELJEK - 31. decembra Center — amer. barv. CS fUm AVANTURE HUKLE-BERRY FINNA ob 15. in 17. uri 21. uri dvojni program I. premiera amer. barv. CS filma NA MUHI, II. premiera špan. filma MATI, POSLUŠAJ PESEM MOJO Storžič - AMERIŠKE BARVNE RISANKE ob 9. in 15. uri. egipčanski film NEZNANA ŽENA ob 17. uri, ob 21. uri dvojni program premiera špan. filma MATI, POSLUŠAJ PESEM MOJO, premiera amer. barv. filma NA MUHI Svoboda - AMERIŠKE BARVNE RISANKE ob 10. uri, ob 20. uri dvojni program premiera amer. barv. CS filma NA MUHI, premiera amer. filma NUNA Cerklje — amer. film HAJDI ob 11. in 13. uri za osnovno šolo dvojni program egipčanski film ŽENA, ameriški film DVORNI 30. 1 film ob 1 30. ameriški UČENEC slovenski LEPEGA uri decembra — ameriški NAJLJUBŠI UČENEC j . uri decembra — češki film NEVARNA IZNAJDBA matineja ob 10. uri 31. decembra — češki film NEVARNA IZNAJDBA ob 16. uri 31. decembra — amer. CS film ŽENA V PREIZKUŠNJI ob 20. uri 1. januarja — amer. CS film ŽENA V PREIZKUŠNJI ob 16., 18. in 20. uri 2. januarja — amer. CS film ZENA V PREIZKUŠNJI ob 18. uri 2. januarja — franc. barv. Mm KLEVSKA PRINCEZA ob 16. in 20. uri 3. januarja — italijanski barvni CS film LJUBIM, LJUBIŠ ob 20. uri 4. januarja — fracoski CS tilm KLEVSKA PRINCEZA ob 20. uri Jesenice »RADIO« 29. do 30. decembra — amer. barv. CS film PLAVI ANGEL 31. decembra, 1. janaurja — franc. barv. film SALAM-BO 2. do 3. januarja — amer. barv. film TREPER KELY 4. januarja — nemški film SOVRAŠTVO BREZ MILOSTI Koroška Bela 31. decembra — ameriški barv. CS film SONCE ZOPET VZHAJA 1. do 2. januarja — nemški film SOVRAŠTVO BREZ MILOSTI 4. januarja — francoski barv. film SALAMBO | SMTflCANJE Duplica I Kranjska gora — Danes in 1. januarja italij. barv. CS jutn bo tu v dopoldanskem film MARATONSKA BITKA času pregledno tekmovanje ob 19. uri I za. sestavo državne reprezen- 2. januarja italij. barv. CS tance med našimi najboljši-film MARATONSKA BITKA mi alpskimi smučarji. ob 15., 17. in 19. uri | Crni vrh - V nedeljo do- 3. januarja italij. barv. CS poldne bo tu medklubski ve-film MARATONSKA BITKA leslalom. ob 19. vri j Bohinj — Tukajšnji smu- j carski klub bo priredil v ne-Ljubuo ■ deijo tradicionalni smučarski 29. decembra amer. barvn: štafetni tek ^ memorial To-film TRIJE EVINI OBRAZI maža Godca Prireditev ^ ob 19. uri 30. decembra amer. barvni ob 11. uri s startom v Bohinjski Bistrici. Stafetnega film TRIJE EVINI OBRAZI teka ^ ^ u in sicer — da preveč hitro ne me-njajmo temperaturnih razlik. Torej z ledenomrzlim obrazom ne bomo šli takoj fc vroči peči in tudi alkohola ali vročega čaja ne bomo takoj pili. Noge bomo pred ozeblinami tako zavarovale, da si jih bomo natrle s citronovim sokom. delano peto, tako vas ne bodo prav nič drgnile. Pod vetrovko boste oblekle športni pulover z V - izrezom ali visokim ovratnikom. Ce ste spretni v pletenju, si ga boste napletli, zelo lep bo z norveškim vzorcem ali pa tudi gladek. Pulover naj bo tako d »Ig, da vam bo prekril boke in s tem širši del telesa. Pod puloverjem Imejte športno srajco, in to iz bombaža, svile ali volne. Bluze s fka'skim vzorcem so letos predvsem priljubljene jn tudi zelo praktične. Namesto nogavic obte.ite žabe. Seveda — na kratke volnene nogavice tudi ne br mo pozabile. Velikega pomena so' tudi smučarski čevlji, ki naj bedo iz dobrega usnja niti preveliki ni Ji premajhni. Posebno motan naj.bo pedolat. Važno je, I .:• i s li peta v čevlju! Svefovali bi dvojno ravrzane in precej visoke čevlje. COCKTAIL OBLEKE Aktualna so oblačila linij z dekorativnimi, koketuimi poudarki. Razen žameta, broka-ta in satena je posebno za mlajše žene priljubljena or-ganca v temen jših, zamolklih tonih. Po modnih časopisih zasledimo zelo pogosto bolero, ki dopolnjuje dekoltirano obleko. Eleganten plise se je vrinil tudi pri večernih oblekah v ospredje. Elegantna večerna obleka iz črne šantung svile z bolero iz čipk Barve spreminjajo so ali nasveti Če boste sobo prebelili in morda celo dokupili zavese, premislite, za kasne barve se boste odločili. Verjetno ste že slišali, da topli toni (kot rdeča, rumena) pričarajo ne- Krerna za čevlje Izsušeno kremo za čevlje z nekaj kapljicami olja ali glicerina spet »poživimo«, nikoli pa ne z vročo vodo. Madeži Iz oblačil odstranimo madeže od kreme za čevlje % vinskim cvetom. Mokri čevlji Mokrih čevljev nikoli ne pristavljajmo k topli peči — sicer postane usnje trdo in krhko. kako sončno svetlobo v sobo. Zato se bomo za te barve odločili pri beljenju sobe, ki leži na severno stran, kamor le redko posije sonce. Za sončno sobo bomo raje izbrale hladnejše tone. Zavedati pa se moramo, da vse močne barve (sem spadajo: rdeča, rjava, rumena, rumenkasto zelena in črna) optično zmanjšajo steno, ki jo obarvajo. V majhni sobi bomo imeli stene obarvane s svetlimi in nežnimi barvami. In katere so mrzle barve? Vsi-modrikasti in zelenkasti toni in tudi bela barva spada lijednje. Izbrali jih bomo za manjše in zelo sončne sobe. KUHINJSKA SOL Ni samo začimba in sredstvo za konserviranje, tudi naše telo jo nujno potrebuj je. Koliko? Dnevno 5 gramov. Mnoga živila že vsebujejo sol, npr. banane, limone, zelenjava, rumenjak, solata, mleko, rozine in datelj-ni. Povprečno s hrano pou-žijemo dnevno 17 gramov soli in to je preveč. Namesto močnega solenja bi lahko uporabili več eksotičnih začimb in papriko, limone ali popra. ( Zelo dobro bo delo rokam, čc jih boste po vsaki kopeli iz-masirali. Roko masirate na ta način, da jo primete med palec in prste druge roke in krožno drgnete kožo Navajanje otroka na red Pamemo je, da že v zgodnji mladosti otroka navadimo na red. Vedno naj skrbno pospravi za seboj igrače in oblačila. Pri štiriletnem otroku moramo doseči, da bo svoje oblačilce že sam nesel na pravo mesto. Uspelo nam bo, če mu bomo kljuko za oblačila pritrdili tako nizko, da jo bo sam dosegel. Nad njo pa nalepimo živo pisano slikico, npr. vlak, avto, račko itd.). X Da pa soba ie ne bo videti premrka. moramo kupiti vsaj del pohištva ali vazo v topli barvi — kot sb: rdeča, rumena ali oranžna. Vedeti moramo, da so v sobi lahko zastopane tri barve, seveda pa se morajo ujemati, soba ne bo tako ne prepisana niti ne premrtva. če si izberemo oranžno preprogo, mora biti v^aj ena stena umirjena, zato bomo izbral: modro barvo. ČIŠČENJE HLADILNIKA Vsak hladilnik pa naj bo velik ali majhen mora biti enkrat v tednu očiščen. Kako ga bomo očistile? Vso hrano ,ki jo imamo v njem. bomo izložile in pričele s čiščenjem. S pomočjo kisove raztopine bomo vse notranje dele prebrisale. Ne sezite po milnici, zakaj vonj po milu boste le s težavo odpravile! Nato zbrišite še z mokro krpo in prebrišite s suho. Po čiščenju imejte hladilnik še kake pol ure odprt, da že prezrači. 1 A Skozi ključavnico repertoarja 1963 Ko se nam bliža začetek novega leta, nas vedno zanima, kaj nam bo to leto prineslo novega. Radi bi vedeli, kakšno bo vreme, ali bomo zdravi, kakšen bo svetovni položaj, ali bodo cene. solate še kar naprej rasle, ali bomo dobili stanovanje in še marsikaj. Ker hodimo tudi v kino — in to, kot nam kaže statistika, kar precej pogosteje, kot je to navada v drugih krajih države — nas seveda zanima tudi, kakšne filme bomo lahko videli v prihodnjem letu. Letos smo glede tega Še posebno radovedni zaradi slabih izkušenj z letošnjim filmskim sporedom. Vendar se nam za drugo leto ni treba bati, o čemer vas bo prepričal že bežen pogled skozi ključavnico vrat, ki nas še ločijo od filmskega repertoarja 1963. yeč ameriških filmov ' wr er imajo naši distribu-terji za prihodnje leto na razpolago razen rednih sredstev še precejšen del letošnjih deviz za nabavo ameriških filmov, so si omislili posebno obširen (in — kot bomo videli — tudi kvaliteten) program ameriških filmov. Ker jo zelo cenim, naj omenim na prvem mestu Audrey Hepburn, ki jo bomo 'videli v njeni najboljši vlogi — v Zinnemannovi »Nuni«, razen tega pa še kot »Sabri-no«. Našo »rojakinjo« Kim Novak bomo videli »Sredi noči«, Jamesu Masonu in Susan Hay\vard pa 6e bomo nasmejali v uspešni komediji »Zakonski vrtiljak«. Kirk Douglas se nam bo predstavil v »Prepovedanih strasteh«, Lepa Liza — Elisabeth Tavlor pa kot najbolj iskana ženska v New Yorku s telefonsko številko »Butterfield 8«, medtem ko bomo spremljali malopridnega Jacka Lemmona na njegovi karieristični poti, ki si jo je ustvaril s svojim »Apartmajem«. Razen tega se nam obeta »Vrnitev v mestece Pejrton«, pa režijski poskus znanega igravca Anthonvja Quinna »Gusar« in zanimivo eksperimentalno delo mladega Johna Cassavettesa »Sence«. Toda največ bo prinesel »dedek Mraz« ljubiteljem dobrega vvesrterna, saj bomo videli na eni strani nekaj že dolgo in težko pričakovanih, zdaj že klasičnih del: Fordovo »Mojo drago Klementino« s Henr.v-jem Fondo in Victorjem Maturom, Vidorjev »Dvoboj na soncu« z Gre'goryjem Peckom in Jeniffer Jones, pa še »Rio Bravo« Hovvarda Havvksa. Po drugi strani pa nam bodo povsem proti pričakovanju postregli z nekaterimi najnovejšimi deli — tako z odlično »kavbojsko« verzijo »Sedmih samurajev« — »Sedem veličastnih« Johna Sturgesa (najbolj »veličastna«- od sedmorice sta Yul Brvnner in Horst Buchholz) in pa z Mar- Kaj bomo gledali prihodnje leto na naših filmskih platoih Ionom Brandom v dvojni vlo- vsem pa naj omenim še kla-gi režiserja in igravca v 6ično delo sovjetskega zvoč-»Enookem Jacku«. nega filma »Capajev« Serge- ja in Georgija Vasiljeva. Zelo cenjeni poljski film se nam bo predstavil s svojo verzijo »Prevarantov« — »Nedolžnimi čarovniki« Andrzeja VVajde in pa z uspelo komedijo o komponistu, ki se poroči z znano športnico in je poslej samo »Mož svoje žene«. Za vse — posebno pa za ljubitelje Ingmarja Bergma-na (ki upam, da jih ni tako malo) — pa bosta posebno doživetje filma »Poletje z Mo-niko« in »Divje jagode«, s katerima bo Bergman kar r Francoski novi val Francoski film ni nič manj znan po novem valu kot po lepih in drzno »oblečenih« dekletih. 2e kmalu na začetku leta bomo videli menda najlepšo in najbolj drzno izmed njih (saj ni treba praviti, da je to BB) v enem njenih najbolj znanih filmov »Vrv za vratom«. Seveda pa bomo videli tudi kaj boljšega kot to, npr. odlično Demvjevo »Lolo« z Anouk Aimee, pa »Vzgojo srca« in Dheryjevo komedijo »Lepa Američanka«. Za nameček pa nam bodo med drugim igrali še novo napoleoniado — »Au-sterlitz« Abela Gancea, ki so ga deloma snemali pri nas. Italija ni samo dežela temperamentnih žena, ampak tudi dežela temperamentnih in menda (tako pravijo ženske) tudi lepih moških. O tem priča celo naslov filma Mau-ra Bologninia »Lepi Antonio«, ki se sicer ukvarja z zelo resno tematiko in v katerem igra seveda Marcello Mai-stroianni skupaj 6 Claudio Cardinale. Razen tega bomo imeli priliko videti, kakšna je italijanska »Aprilska ljubezen« in film »Vojna se nadaljuje«. Toda obenem vas moram opozoriti, da tudi prihodnje leto nikakor ne boste ušli *Herkulovi jezi«, »Rimski sužnji«, Golijatu in gigantom« in podobnim »zgodovinskim« spektaklom. (Sicer se jih pa nekateri niti ne bojijo tako zelo!) Od meda do tvvista Angleški film bo najbolje zastopal odlični — letos v Cannesu in Kar-lovyh Varyh nagrajeni — Richardsonov »Okus po medu« (ki pa ne pusti čisto nič medenega okusa), razen tega pa bomo videli še pustolovko »Obračun v zalivu« in »39 stopnic«. Vrteli nam bodo, čeprav nekoliko pozno, ker popularnost tvvista že upada, tudi film »V ritmu tvvista«. Ugled sovjetskega filma, ki je zadnje čase zelo zrasel, bo povečalo predvsem »Ivanovo otroštvo« Andreja Tarkov skega, ki je letos dobil v Benetkah najvišje festivalsko priznanje. Razen tega se nam obeta kvalitetni fantastični film »Človek — dvoživka«, pa i . , * s *Moj prijatelj« in zgodo- Priznano mlado sovjetsko Igralko Ljudmilo Gurčenko bomo vinska filma »Peter Veliki« Marlon Brando in Pkia ikmalH Jtjtjfcj filffitt Fgfototou Ivana K^vajerUjze .,_in »Pet«_in Katarina«. Pred- sternu »Enopki Jack« Dekle z velikimi lepimi očmi, Audrey Hepburn, bomo videli v njeni najboljši vlogi, v Zinnemannovi »Nuni« Claudija Cardinale gleda skozi ključavnico s svojimi lepi-« mi očmi naj častne je zastopal švedsko kinematografijo. ] Domače tržišče Kot vidimo že po teh najboljših predstavnikih (in to niti niso vsi)' nekaterih najpomembnejših! svetovnih kinematografij, bo filmski repertoar prihodnjega leta kvaliteten in raznovrsten« Poživili ga bodo seveda ša domači filmi, med njimi dru"" gi del »Kapetana Lesija« -J »Obračun«, Capov »Naš av* to«, Hladnikov »Peščeni grad«, »Saša« z Dušico Ze* garac, »Maček pod čelado« a Pavlom Vujisičem in seveda še vrsta drugih naših filmovj" ki so že in ki še bodo nastali. Zato smo lahko z repertoar-' jem 1963 zadovoljni in lahko brez skrbi počakamo, da nam bo čas drugega za drugim prinesel omenjene filme, pa še kopico drugih za nameček. / DUŠAN OGRIZEK j \agradna križanka kosovska hitkovka POKRIVALA fellKA trst znanstvenik AVSTRAl. MESTO V H- IHt OZNAČBA 2A »MER. MESA 2AŽr.tajici SLOV. -Pl J. vrsta *ina MUtON. APARAT STOIKC OTOK m SAUHUI KONA ZASNOVA fA5J* PASflA 8 i z EVO »4. zaiksk. QA CIKA mesto v angliji BLIZU KlAMCM. rt MA sz irske REKA V ku* iji DEBELA PALICA ARA&SK.I iRE&EC REKA V JVGOU. iKitrm<-i SLOV PLOStOVIfA HCRA ti»«t. SO»5 30 SSCTUSJ. »RSTA UM SlEOifcE »RTE UM VOJAK 1 AKtlji NAJViSjt MiAVMI ZAK.Cn MtEVOOfB KOO.ALMI • TO (t OTOK 0« »0«¥. •« ŽGEČKATI s-cala V t* ona LE P on e jf »itolj KONEC M LAt. AtCC Slovenski SLIKAR. OTMCAJ JIM D1EK 80«Ut.HJA |t%vwk iTAtt >A TEKO Eevotin K>X»8»;E SKALA V MOAJO CltCAj otok (g ha|t|JV MESTO NA jap W>tU T*U*HiKA SKRB metiEij iAfEnno SL.»A*T. ►E»miia a t k. a v KENC.JI lAZCnKct A**» . P(S fc&ipr UČIT. a »a«m JACETNlCI «a*.Pis IZBOR HlBRET B9UćiKf UEUtE-JCMOiT HHTOtC Rubui OBMtV REKA v FtAWCJl 11 TO« ZAcrnjsc »LO« P« Visoke nagrade Uredništvo »Glasa« je za reševav-ee novoletne slikovne križanke razpisalo visoke denarne nagrade. 1. nagrada 10.000 din 2. nagrada 5.000 din 3. nagrada 3.000 din 4. nagrada 2.060 din 5. do 19. nagrada 1.900 din Rešitve pošljite na uredništvo do vključno ponedeljka, 7. januarja 1963. Žrebanje bo dan pozneje ob 16. uri v prostorih uredništva. »Opeke« 2 3"""] o o O O o ! p - O s i i □ n n 6 j □j <■ 7 i. seznam; 2. vrsta obuvala; 3. pogorje v Grčiji; 4. strojilo; 5. skupen obed na prostem; 6. ladja; 7. daljši prostor v zgradbi. Na označenih poljih dobiš dvoje otočij v Egejskem morju. Posetnica Zlogovni magit ni lik r i" ~1 i Črke se začno vpisovati! v polje s številko, nato pa tečej« okrog v smeri urinega kaza v ca. SANDI PREZEK KRŠKO Vodoravno in navpično: 1. primi tivna utrdba; 2. stolpec; 3. zbirka slik in kipov; 4. težava; 5. vrsta zabavišča. _ . Načrti in priprave učencev osnovne šole v Škof ji Loki ob koncu starega leta čeprav je bila že 18. decembra otvoritev nove osnovne sole na Trati v škof ji Loki, se bodo dijaki preselili v novo šolo šele v drugem polletju — in tako so sedaj v enem šolskem poslopju kar dve osemletki. Vendar je kulturno življenje, športno delovanje in delo v pionirski organizaciji, ki šteje okoli tisoč članov, prav presenetljivo. Naj bo srečno in veselo leto 1963 Se nekaj dn, Sadnji dan leta prišel bo 1962. Posta- Imajo kar devet različnih krožkov. Najbolj se lahko pohvalijo šahisti, ki so v lanskem letu dosegli prvo mesto v republiki. Čeprav letos nimajo pravega vaditelja in se delo v krožku še ni začelo, so jih že pozvali na dvoboj učenci osnovne šole iz Lipni-oe pri Radovljici. Modelarski krožek dela v okviru Ljud- Prišla je zima, postalo je mraz in tako je prišel za uboge ptice zelo težak čas. Sneg je pokril vse in ptice so tako velikokrat lačne. Pomagate vili bomo novoletno jelko, obi- ske termike, filmski krožek skal nas bo dedek Mraz, nato Pa se ukvarja predvsem z pa bomo nestrpno čakali trenutek, ko se bosta pokrila urna kazavca in bo odbilo — dvanajst. Staro leto ko odšlo, mi pa bomo zaželeli — SREČNO NOVO LETO. Srečno vsem: mamicam, očkom, bratom, sestricam, prijateljem in sošolkam. Stopili bomo v novo teto, v leto 1963, polni načrtov in zelja. \\ Dragi pionirji in pionirke, tudi mi vam v naši zadnji letošnji številki »MLADE RASTI* želimo srečno in uspešno leto 1963! ' Obenem se vam najlepše zahvaljujemo za vaše prispevke v letošnjem letu in upamo, da komo tudi v prihodnje ostali prijatelji, saj bo le z vašim sodelovanjem, dragi otroci, postala »Mlada rast« taka, si jo sami želite! vprašanjem vpliva in vzgoje filmov na mladino. Najbolj je obiskan šiviljski in lutkovni krožek, veliko zanimanje pa je za foto, dramski in baletni tečaj, ki se bodo začeli v drugem polletju. Na šoli je živahno Učenci so pripravili lepo proslavo ob dnevu človeških pravic — OZN, za dan mrtvih so položili venec na grob junaka Jegorova pod Lubni-kom, za občinski praznik so imeli razredne proslave in ob otvoritvi šole na Trati so čestitali. 9. decembra so se udeležili medobčinskega tekmovanja »Pokaži, kaj znaš o prometu«, ob dnevu JLA pa 60 jih obiskali rezervni oficirji in jim predavali o armadi, NOB in o lastnih borbah, saj sta bila med njimi dva spomeničarja in borec iz dražgoške bitke. Delegacija pionirjev — članov komiteja pa je odšla v vojašnico in s šopkom cvetja izrekla srčne želje našim čuvarjem ob dnevu JLA. Krmilna hišica za ptice kosti 24 X 26 cm. Okoli roba pribijte približno 2 cm debele letve, ki naj bodo za spoznanje višje, kakor je deščica debela. Tako nastane rob kot Zanimivost iz Kr nije pa jim lahko vi, dragi otro-di. Napravite krmilno hišico in ptice ne bodo pozimi več hal na tla stradale. pritrdite (glej sliko 1) ki brani vetru, da bi zrnje in drobtinice spi-Na sredo deščice vijakom od spo- Zgodilo se je v Keniji, v mali vasici na robu džungle. Pred kočo se je igral dveletni deček, medtem ko je njegova mati pripravljala v kolibi kosilo. Od časa do časa je prišla pred kočo nadzorovat svojega sina. Pogladila ga je po laseh, pobrala igračo in se zopet vrnila k svojemu delu v kočo. Medtem ko jo je delo zamolilo, pa je zaslišala škripanje peska na dvorišču. Pogledala je skozi okno in obstala kot vkopana. Pred njenim sinom je stala levinja in opazovala dečka. Mahal je z igračko proti živali in ji nekaj dopovedoval. Mati ni vedela, kaj naj naredi, če bi stekla na dvorišče, bi to prav gotovo pomenilo smrt njenega sina. Dobro je poznala zabave džungle, zato se je odločila, da mirno počaka v koči in opazuje levinjo in dečka. Tudi žival je opazila mater, kako stoji za vrati kot kip. In zgodilo se je, kar je predvidevala: levinja se je še bolj približala dečku, ga povohala in se mirno vrnila v džunglo. Morda je tudi levinja imela svoje mladiče ... Materi pa — kot da sta se sporazumeli. Potrebujete deščico v veli- daj navzgor kakih 25 cm vi- sok in 2,5 debel stebriček, ki bo na njem pritrjena streha. V ta namen ga na vrhu pravokotno osilite (slika 2). Za streho pa poiščite dve tanki deščici, (ena naj meri 22 krat 26 cm, druga pa 20 krat 26 centimetrov). Obe deščici pritrdite pravokotno druga na drugo. Zadošča, če ju zbije-te z žeblji. Stebriček naj prida točno v sredino strehe, nanj jo pritrdite z dvema vijakoma. Na rob pribijte še 24 cm dolgo palčko, da bodo ptice laže sedale. Hišico lahko polepšate s tem ,da jo pobarvate z oljnatimi barvami, na primer: tla zeleno, robove, stebriček in streho rdeče. Streho lahko okrasite še z belimi pikami, na spodnjem robu pa naredite belo črto! Si lahko mislite kaj boljšega kot je takale telovadna ura?? Na sliki: 3 razred osnovne šole v Radovljici V programu imajo ustanovitev športnega društva, mLa— dinci pa so se obvezali, da bodo s prostovoljnim delom zgradili športno igrišče. S plesom v novo leto Na vprašanje, kako bodo prijakali prihod dedka Mraza in kaj so pripravili ob praznovanju novoletne jelke, nam je simpatičen učenec 8. razreda, predsednik pionirske organizacije Ivo Kržišnik odgovoril: -Letošnje praznovanje novoletne jelke bomo pripravili v Ksalnici. Sobo bomo lepo okrasili, postavili bomo jelko, lutkovni krožek pa je pripravil igTico -Rdeča kapica«. Nato bo prišel dedek Mraz in obdaril najmlajše. Potem bomo imeli čajanko. Tudi po razredih bomo postavili jelke in poskrbeli za medsebojno obdaritev.« Dijak osmega razreda Rade Ojdanič pa je predsednik mladinskega ke-miteja in je na isto vprašanje odgovoril: -Mladinsko praznovanje novoletne jelke bo le za oiiake cemih razredov, povabil pa bomo tudi dijake s Trate. Pripravljamo zabavo in ples-' saj srno imeli plesije vaje že eri začetka šolskega leta: Med piesom bodo razne zaba-me točke. Vsak dijak je prinesel 150 dinarjev, tako da bomo pripravili majhno pogostitev.« Vsem pionirjem in mladincem iz Škofje Loke želimo, da bi se jim njihovi načrti čim uspešneje izpolnili, obenem pa jim želimo veliko sreč£ in zadovoljstva v novem letu! Za smeh Prehitela je mačko Mama: Pojdimo vendar ve* čer jat. Kdaj sem že prinesla pečenko na mizo. Oče: Kako, ali ne veš, da e mrčka v jedilnici? Verica: Ne bi' >e. -jčka, sem jo že jaz prehitela. Tako), ko je mama od'la iz e* dilnice. sem ugasnila luč, da jc mačka ne bi videla. Najboljši izbor Mama: Ne v'm, ka> bi sve* tovala Tomažu, da bi študiral po končani gimnazij:. Tako je nestalen. Stric: Pa . . . naj študirts vendar meteoroioi: :o. Uteha Sreč-.o: Očka, tista domač* nahga, ki si Tako? Ah?« »O amaterjih nimate najboljšega mnenja, inšpektor, se mi zdi, kaj?« »Me verjame „\ da bi Jmeli podobne pripomočke pri rokah, mister Clarke, kot jih imamo mi.« »Zato pa imamo svoj osebni obračunček z njim in to je tudi nekaj vredno!« »Tako? Ah?« »Menim, da tudi vam ne bo vse gladko teklo, inšpektor. Vse se mi tako zdi, da vas je naš stari ABC spet preigral!« Cromeja se je dostikrat z ugovarjanjem dalo spraviti do tega, da je začel govoriti, ko so že vse druge metode odpovedale. »Mislim, da nam javnost tokrat ne bo mogla ničesar očitati in se tudi ne spotikati nad našimi pripravami. Norec nas je tokrat dovolj zgodaj posvaril, je rekel. »Enajstega septembra je naslednjo sredo. Zaradi tega imamo čas po časopisju pripraviti občinstvo. Ves Doncaster bomo posvarili. Vsakdo, ki se mu ime začenja z »D« — bo skrbno pazil in to je velika prednost. V mesto bomo postavili izdatno policijsko četo. Ves Doncaster, civilno prebivavstvo kot tudi policija bodo na nogah in bodo lovili enega samega človeka — kar se nam utegne — tako se mi zdi — skoro gotovo posrečiti.« Clarke je mirno odgovoril: »Takoj se vidi, da niste športnik, mister Crome!« Crorae je strmel vanj: »Kako pa mislite to, Mr. Clarke?« »človek, kaj ne veste, da je naslednjo sredo v Doncastru po vsej deželi znana dirka triletnih dirkaških konj?« Inšpektorju se je obraz kar vidno potegnil. Prvič mu je zastal v grlu njegov »tako, ah?« »Res je,« je končno stisnil iz sebe, »in to bo kajpada zadevo nekoliko otežkočilo.« »ABC ni neumen, čeprav Je blazen!« Nekaj čnsa smo molčali in razmišljali o problemu: množica gledavcev — športno navdušenje in vse druge komplikacije___ Poirot je mrmral: »Genialno, genialno!« »Prepričan sem, je dejal Clarke, »da se bo umor dogodil na dirkališču — najbrž celo -prav med tern, ko bodo konji v dirki.« Nekaj časa mu je v njejovem športnem instinktu ta misel celo ugajala, kot se je zdelo. Inšpektor Crome je vstal in vtaknil pismo v žep. »Te dirke bodo zadevo otežile, to je gotovo!« je priznal. »Smola!« In je šel. Zaslišali smo glasove v veži. Takoj nato je vstopila Tora Grey. Razburjeno je rekla: »inšpektor mi je rekel,9 da je prišlo novo pismo. Kje — tokrat?« Deževalo je. Tora je imela plašč iz kožuhov!-ne. Na njeni svetlolasi glavici je sedel črn klobuček in se ji prav lepo prilegal. ' S svojim vprašanjem se je obrnila na CIarka. Stopila je k njemu, mu položila roko na ramo fn čakala tako na njegov odgovor. »Doncaster — in to tistega dne, ko so tam konjske dirke.« -Začeli smo obravnavati zadevo. Seveda smo bili vsi trdno odločeni iti na dirke, ki pa so nam seveda podrle vse načrte, ki smo jih že skovali, ali pa jih vsaj zelo otežkočile. Lotevalo se me je malodušje. Kaj premore fa mala četica šestih ljudi, pa čeprav so še tako zainteresirani na stvari? Ogromna množica policije bo na mestu in bo z risjimi očmi preiskala Vsak kotiček, ki si ga človek le more zamisliti. Ifej premore proti tej množici šest parov oči?« Kot v odgovor na to moje razmišljanje se j« Oglasil Poirot. Govoril je kot učitelj ali pastor: »Ljubi moji, mi svojih sil ne smemo razdeliti! To zadevo moramo naskočiti smotrno in urejenih misli.. . Resnico moramo iskati znotraj, ne zunaj! Vsakdo od nas se mora vprašati: Kaj pa vem o morivcu? In tako si moramo podobo mo-rivca, ki ga iščemo, lepo sestaviti.« »Saj ne vemo ničesar o njem,« je težko vzdih-nila Tora Grey. »Ne, gospodična, ne tako! To ni res! Vsakdo od nas ve nekaj o njem, če bi le vedeli, kaj vemo. Trdno sem prepričan, da to znanje je tukaj, če bi ga le mogli dojeti!« Clarke je zmajal z glavo. »Saj ne vemo ničesar — ali je mlad ali star, svetlolas ali temno- las. Nihče od nas ga ni nikdar videl ali celo govoril z njim. Saj smo vse možnosti že neštetokrat pretehtali.« »Ne vsi! Miss Grey nam je, denimo, rekla, da tistega dne, ko je bil umorjen mister Carmicha-el, ni videla nobenega tujca, niti ni govorila z njim.« Tora Grey je prikimala. »To je res!« »Tako? Lady Clarke nama je povedala, da je s svojega okna videla, kako ste pred veznimi vrati govorili s tujim moškim.« »Videla me je govoriti s tujcem?« Zdelo se je, da je resnično začudena. Ne, ta jasni, pošteni pogled ni mogel lagati! Potem pa je zmajala z glavo. »Ne, lady Clarke se je morala zmotiti! Nikoli nisem — oh!« se ji je hipoma izvilo iz ust, potem pa je globoko zardela. »Zdaj se pa spomnim! Kako sem vendar neumno govorila! Na to sem popolnoma pozabila. Toda to je bilo vendar tako nepomembno! Eden takih prekupčevavcev s svilenimi nogavicami, ki hodijo po hišah — saj veste, svoječasni vojni udeleženci, ki se zdaj preživljajo na ta način. Tako vsiljivi so! Komaj sem se ga otresla, šla sem po veži, ko je vstopil skozi vezna vrata. Nič ni pozvonil, ampak me je kar ogovoril. Bil je čisto neznaten človek. Zato sem na to tudi takoj pozabila.« Poirot se je zibal sem in tja, roke si je pritisnil na senca. Mrmral je s tako silovitostjo nekaj predse, da ni nihče črhnil besedice; vsi smo strmeli vanj. »Nogavice,« je mrmral, »nogavice ... nogavice ... kako je že ... nogavice ... da, to je motiv . .. pred tremi meseci... in nedavno... in zdaj. Pri moji veri, tako je to...!« Sedel je naravnost vzravnan in me je gledal z zmagoslavnim pogledom! »Ali se spominjate, Hastings, Andover! Lokal — šla sva v prvo nadstropje — spalnica — na stolu par novih svilenih nogavic! In zdaj tudi vem, na kaj sem pred nekaj dnevi postal pozoren! Vi, gospodična Margareta, ste pripovedovali, kako je vaša mati jokala, ko je ravno na dan umora kupila vaši sestri par novih svilenih nogavic ...« Poirot se je ozrl okrog sebe in nas pogledal po vrsti. »Razumete? Isti motiv! Motiv, ki se trikrat zaporedoma ponovi! Nemogoče, da bi bilo to slučajno! Ko je pripovedovala miss Margareta o materi, sem imel občutek, da me njene besede nečesa spominjajo. In zdaj vem, česa. Besed sosede mrs. Asherjeve — tiste gospe Fovvlerjeve. Dejala je, kako so ljudje vsiljivi, da naravnost tiščijo človeku skozi vrata in vse mogoče prodajajo in ponujajo. — Tudi ona je omenila nogavice. Kajne, gospodična, saj je res, da je vaša mati kupila od prekupčevalca in ne v trgovini?« »Da, da, res je! Spominjam se tega čisto natanko! Dejala je, da se ji ti ubogi reveži smilijo, ki begajo od vrat do vrat, da bi kaj prodali.« »Toda, v kakšni zvezi pa je to; če kdo želi prodati nogavice, to vendar še ničesar ne dokazuje!« je dejal Franklin. »Dragi prijatelji! Nikakor to ne more biti slučaj! Trije zločini — in vsakokrat se pojavi pre-kupčevavec s svilenimi nogavicami in vohuni po okolici!« Obrnil se je k Tori: »Zdaj pa govorite vi, Tora! Vi imate besedo! Opišite nam moža!« Tora je brezizrazno strmela vanj. »Ne morem ... ne vem . .. imel je očala, se mi zdi ... in reven površnik .. .« »Potrudite se, gospodična! Bolje, bolje!« »Hodil je dokaj upognjeno ... saj ne vem ... komaj da sem ga pogledala, takega človeka si splch ne zapomniš ...!« Z globoko resnostjo je dejal Poirot: »čisto prav imate, gspodična! Vsa skrivnost teh umorov je skrita v podobi, ki ste jo podali o morivcu — zakaj nedvomno je bil morivec —; takega človeka si ne zapomniš! Nobenega dvoma ni ... popisali ste — morivca!« 22 Artur Hastings ni doživel osebno Mr. Aleksander Bonaparte Cust je negibno sedel pri mizi. Zajtrk je stal mrzel in nedotaknjen pred njim. Na čajno skodelo je bil naslonjen časopis in mr. Cust je s hlepečimi očmi bral. Naenkrat pa je vstal, hodil nekaj časa sem m tja po sobi, nato pa se je zgrudil na stol ob oknu in s pritajenim vzdihom zakopal glavo v dlani. Ni slišal, da so se odprla vrata. Njegova gospodinja, gospa Marbury je stopila na prag: »Hotela sem vas le vprašati, mr. Cust, če bi radi fino... tak, kaj pa se je zgodilo, ali ste bolni?« Mr. Cust je dvignil glavo. »Nič, čisto nič, gospa Marbury, prav nič se ni zgodilo ... jaz ... ni mi čisto dobro danes, veste.« Gospodinja je pogledala na mizo in opazila nedotaknjen zajtrk. »Se mi je kar zdelo! Niti dotaknili se niste zajtrka! Spet glava? »Ne ... to se pravi, da ... da ... tako nekam slabe volje sem danes!« »Oh, kako ml je žal! Potem pa danes ne poj-dete ven?« Mr. Cust je planil pokonci. »O, pač, pač! Moram! Poslovno. Važno, zelo važno!« Njegove roke so trepetale. Mrs. Marbury ga je skušala pomiriti. »Na, če morate, potem je vse v redu, potem pač morate! Ali pojdete tokrat daleč?« »Ne! — V —« Umolknil je! »V Cheltenham.« Povedal je to tako čudno obotavljajoče, da ga je gospodinja presenečeno pogledala. »Cheltenham je zelo lep kraj,« je klepetala. »Nekoč sem se peljala iz Bristola tja. Tako lepe izložbe ima!« »Da, to ... to si mislim!« Mrs. Marbury se je s težavo sklonila — za sklanjanje ni bila najbolj pripravna — in je dvignila s tal časopis, ki je zmečkan ležal na tleh. »Nič drugega, samo ti umori po vseh časopisih,« je dejala ob pogledu na velike namse na prvi strani. Položila je list na mizo. »človeka kar zazebe okrog srca pri vsem tem! Jaz niti brati ne morem več tega. Tako se mi zdi kot svojčas Jack Razparač. Prav tak je ta morivec!« Mr. Cust je gibal z ustnicami, toda glasu ni bilo iz ust. »V Doncastru bo naslednji umor, pravijo,« je dejala mrs. Marbury. »lutri. človeka k*r mraz spreletava, ali ne? če bi stanovala v Doncastru in bi se moje ime začelo z »D«, veste, kaj bi storila? S prvim vlakom bi se peljala' proč, res! To bi storila! Kaj ste rekli, mister Cust?« »Nič, mrs. Marbury, prav nič!« »To je zaradi dirk, veste. Misli, da bo imel ugodno priliko! Na stotine policistov in — Toda, mr. Cust, kaj pa vam je, saj ste čisto pre-padeni? Ali ne bi hoteli požirek čaja? Pa takile nameravate na pot?« Mr. Cust se je skušal zbrati. »Mora biti, mrs. Marbury. Saj veste, da sem se svojih dogovorov vedno točno držal, če sem se za nekaj odločil, potem to tudi na vsak način izvedem. To je edina pot — da človek nekaj doseže.« ^ »Toda, če je človek bolan?« »Jaz nisem bolan, mrs. Marbury — le nekoliko vznemirjen sem — zaradi — raznih osebnih zadevščin. Slabo sem tudi spal, veste, manjka mi pa res prav nič!« Njegove besede so zvenele tako prepričevalno, da je gospa Marbury pospravila zajtrk in odšla. OJ Izza kulis II. svetovne vojne JE IZBRUHNILA Že površen pregled nemškega tiska v avgustu 1939. leta popolnoma zadostuje, da človek spregleda nacistične laži. časopisna poročila namreč na ves glas kričijo, da Poljaka ogroža mir v Evropi in da grozi Nemčiji z oboroženim napadom. Kaj nemško ljudstvo res naseda ta':o prozornim lažem? Dokaze, da je temu tako, sem našel na vsakem koraku. Večina Nemcev je tem dokazom tudi nasedla. V resnici pa je bilo seveda obratno. Nevarnost je pomenila Nemčija. ODSKOČNA DESKA Vse se je stikalo okrog svobodnega baltiškega mesta Gdan-ska... Po mnenju nacistov Nemčija ne bi smela dovoliti, da bi na njeni vzhodni meii obstajala močna vojaška sila. Zaradi varnosti je treba Poljsko likvidirati — ne samo Gdansk, temveč tudi Koridor. Poznan in Zgornjo šlezijo. Morebitni ostanek Poljske pa naj bi postal vazal Tretjega rajha. Enaka usoda je grozila tudi Madžarski, Romuniji in Jugoslaviji, zakaj na ta način bi postala Nemčija v gospodarskem pogledu neodvisna. Odosdla bi torej bojazen pred morebitno anglo-francosko blokado, ki je izvojevala zaveznikom zmago že v prvi svetovni vojni. Pozneje bi se Nemčija obrni'.a proti zapadu. V tem času Gd»nsk skoraj ni bit podoben mestu, ki mu grozi vojna vihra. Frebivavci so mecPi, da bo mesto brez prelivanja brvi priključeno Nemčiji. Močno so si tudi želeli, da bi Nemci zavzeli Poljsko. Čemu? Od'enr so Po^aki s francosko pomočjo zgradili pristanišče Gdvnja, je Gdansk precej izgubil ca svojem pomenu. V tem primeru bi se možnosti trgovskih stikov s Poljsko vsekakor okre-ile. Mesto je bilo pomirjeno — pomirjeno kljub temu, da se je mrzlično pripravljalo na vojne dogodke. Po ulicah Gdanska so vozila nemSka vojaška vozila; poti, ki vodijo proti Poljski, so bile blokirane z obrambnfmi rovi in protitankovskimi ovirami. Hriba Eischofsberg in Hagelbern; sta bila spremenjena v trdnjavi. Na mestno področje so prihajale ponoči močne vojaške okrepitve. Vse to me je spominjalo na sudetske kraje pred letom dni. BORILI SE BOMO... Trinajstega avgusta sem odposlal svoje poročilo. To pot sem si izbral radijsko postajo v Gdvnji. Bal sem se namreč, da bi mi v G dansku Nemci prišli na sled. Precej truda me je stalo, preden sem našel radijsko postajo. Dobil sem zvezo z Londonom, od tam pa so moje poročilo posredovali v Neu York. Poslal sem ga v obliki razgovora z dvema poljskima inženirjema, ki sta izjavila: »Pripravljeni smo na vse. Borili se bomo. Rodili smo se pod nemško oblastjo, zdaj pa raje umremo, kot da bi vse tisto še enkrat doživeli.« — Iz Gdy-nje sem odpotoval v Varšavo. : Prvi vtis: uradni poljski krogi so bili vznemirjeni. Potem ko sem od- poslal svoje poročilo v Ameriko, so mi ukazali, naj se vrnem v Berlin. Spet se mi je obetalo zoprno vzdušje — prepojeno z Goebelsovimi lažmi! Vpraševal sem se, kakšna usoda je namenjena Poljski. Prepričan sem bil, da se bodo Poljaki borili. Tako so menili tudi nekateri drugi.. . POLOŽAJ SE ZAOSTRUJE Ko sem prispel v Berlin, smo zvedeli za določbe pakta, ki sta ga podpisala Moioiov in Ribbentrop. Tega se ni nihče nadejal. Vseh se je polastilo vznemirjenje. Ali bo zdaj Hitler napadel Poljsko? Znakov za taksne dosone-ve ni manjkalo. Jaz pa sem gisdaj na stvar nekoliko bolj optimistično. Če bodo Angleži in Francozi držali svojo obljubo, ki so jo dali Poljski, potem bo morda Hitler počakal s svojim napadom. Medtem se je tudi britanski ambasador Ken-derson sestal v Berlinu s Hitlerjem. Britanski diplomat je poudaril, da bodo Britanci obdržali besedo,. ki so jo dali Poljakom v primeru nemškega napada. Hitler pa je na to reagiral, češ da jih takšne obljube ne bodo odvrnile od uresničitve »njihovih življenjskih pravic«. Po sporazumu s Stalinom je kazalo, da Hitler odklanja vsakršne mu bilo treba stopiti v vojno. Spet je prišlo do razgovora med britanskim ambasadorjem Hender-sonom in Hitlerjem. Eno je bilo na dlani: dokler bodo diplomati imeli o čem razpravljati, vse dotlej ne bo vojne. HITLER NE POPUŠČA ■m-r eomajen je stopal proti cilju. I\j Vsi pa so upali, da bodo začeli popuščati Britanci. Medtem pa je naša ambasada ukazala vsem ameriškim državljanom, katerih prisotnost ni nujno potrebna, naj zapustijo Berlin. Veliki nacistični shod, ki je bil sklican za 27. avgust ln na katerem naj bi govoril tudi Hitler, je bil preložen zaradi »resnega položaja«, časopisi so prvikrat javno spregovorili, da Hitler ne zahteva le Gdanska in Koridora, temveč tudi vse ostalo, kar je Nemčija izgubila 1518. leta — se pravi tudi Poznan in šlezijo. Prav v trenutku, ko sem hotel odposlali svoje poročilo, je nemška agencija DNB obja-vPa, da bodo vse življenjske potrebščine racionalizirane — se pravi — na karte. To bo prizadelo nemško ljudstvo! Razen tega so objavljali vsi časopisi poročila, da je Poljska mobilizirala poldrugi milijon vojakov in da so veliki vojaški transporti usmerjeni proti meji. Seveda Hitler in Mussolini ob srečanju na vojaški paradi v Munchenu sporazume. Kakšna prihodnost se obeta? O tem so bili seznanjeni le redki ljudje iz najožjega Hitlerjevega kroga. — Kaj pa nemško ljudstvo? Iz izraza njihovih obrazov in iz razgovorov sem razbral, da jih je sporazum s Stalinom ohrabril. Odpadla je namreč nevarnost druge fronte. Kdaj bo torej dan znak za napad na Poljsko? V nemškem časopisju še ni bilo člankov, ki bi poudarjali, da je vojna s Poljsko neizbežna. In mali človek Nemčije se je še vedno nadejal, da bo Hitler dobil vse, kar bo hotel, ne da bi ni bila nikjer omenjena nemška mobilizacija, ki so jo izvedli že pred dvema tednoma. IGRA »VELIKODUŠNIH« Sedemindvajseti avgust je bil nenavadno vroč, kar stopnjeval je napetost. Henderson ni prišel na razgovore; Nemci so obtoževali Britance, češ da stvar zavlačujejo. Nekateri Nemci so si razlagali ta izostanek kot nekakšno popuščanje. Volkische Beobachter je pozival nemško ljudstvo k potrpljenju. »Fuhrer zahteva od vas potrp- ljenje, ker hoče izčrpati poslednja možnost za mirno rešitev krize. To pa pomeni uresničenje pravičnih nemških zahtev brez prelivanja kr« vi.« Objavljena je bila racionalizacija življenjskih potrebščin: 709 gramov j mc=a, 280 gramov sladkorja in 119 j gramov marmelade na teden in 1251 gramov mila mesečno. Vse je kaza« lo, da^ so bili mnogi Nemci malo! razočarani. Slišal sem nekoga, ki jej pripomnil: »Koridor? Naj gre k vra-j gu. Polnih dvajset let nismo slišali i zanj! čemu naj se potlej zanj voj-, skujemo?« 4 FRANCOZI POSREDUJEJO Konec avgusta je bil objavljen tekst pisem, ki sta nh izme-* njala Daladier in Hitler. Da»! ladier je s spošljivim in blagim tonom prigovarjal Hitlerju, naj sCj odpove vojni, saj ni stvari, ki je noj bi bilo mogoče rešiti po mirni rotL Hkrati je pripominjal, da je Po!J«j ska suverena država, in poudarjal,! da bo Francija obdržala besedo, kf< jo je d-^la Poljski. Ob tej priložno-j sti je Hitler prvikrat razkril svoje zahteve: Gdansk in Koridor morata biti vrnjena Nemčiji. V Daladierovem pismu je posebno lep naslednji odlomek: »če bo>! sta francoska in nemška kri snet preliti kot pred 25 leti... tedat so bosta oba naroda borila prepričana! vsak v svojo zmago. Prav gotovo psi je, da bosta resnična zma^OVSVCfi UNIČENJE in BARBARSTVO.« ZGODILO SE JE Vzraku je lebdela ne«otovosf kot Damoklov meč. 30. avrn-' sta so Poljaki izvedli spletno! mobilizacijo. Ta vest nI posebno važna, saj so že pred tem pozvali pod orodje vse, ki so bili za to spo* sobni. Toda to uradno sporočilo lO bi!o dobrodošlo nemškemu tisku, ki Je spet proglasil Poljake za agre* soric. Vse ja kazalo, da je vojna neh> be*na. V vsem Berlinu pa nisem našel človeka, ki bi to odobravat 31« avgusta ob 21. uri so v radiih-< od-; dali prebrali nemške »pred!o 15 i % 17 19 - 21 23 — Poglej, padla je cena grozdju Rešitev križanke št. 70 Vodoravno: 1. hajka; 6. armada; 8. J(anez) M(encinger); 9. Bela; 11. kabinet; 13. Aden; 14. UR; 15. Ale-uti; 17. atrij. Vodoravno: 1. vrsta tkanine; 7. gora v Julijskih Alpah; 9. vrsta pijače; 10. zabavišče; 11. najvišja igralna" karta; 12. kmečko orodje; 13. velikan; 14. grška pokrajina; 16. temačnost; 17. začetnici znanega slovenskega filmskega igralca; 19. češka pritrdilnica; 20. število; 21. vrsta ribolova; 23. medmet poveličevanja. Navpično: i. preprosta naprava za spuščanje hlodov s pobočij; 2. grški junak pred Trojo; 3. spomladanski mesec; 4. medmet bolečine; 5. prerokinja; 6. klada za sekanje drv; 8. grški bog vojne; 12. spojina vodika in kisika; 14. letni posek v gozdu; 15. zmuzne; 17. vrsta zlitine; 18. osivela; 20. pod; 22. središče vrtenja. dokumenti # dokumenti + dokumenti m dokumenti m dokumenti « dokumenti • dokumenti • dokumenti g dokumenti Nenadoma je prišel bratranec in dejal, da so odpeljali njegovega brata in da je videl, kako so sneli okvir s kolesa, več pa ni videl. Brž ko sem slišal, da so odpeljali bratranca, sem se začel še hoje bati. Bratranec se je pričel jokati, tam ga bodo pretepali, pretrpeti bo moral. grozotne muke. Poslal sem neko dekletce, da bi zvedela, kaj se dogaja. Cez nekaj trenutkov se je vrnila in povedala, da so še vedno tam in pišejo zapisnik. Bratranec je odšel sam tja, da bi kaj zvedel. Cez nekaj minut se je vrnil in dejal, da so vzeli le kolo in pet metrov sestrinega blaga. Z očetom sva takoj odšla domov. Doma je bila kopica ljudi. Vse je bilo narobe in zdaj so pospravljali. Ljudje so začeli pripovedovati drug drugemu. Vsi so povedali, s kakšnim strahom in grozo so pričakovali trenutek, ko bodo morali domov. Orožniki, ki so opravljali preiskavo, so bili zelo prijetni, niti nahrulili niso nikogar. Potem ko niso v stanovanju ničesar našli, so odšli na podstrešje. Tam so videli okvir kolesa in ukazali, naj ga odnesejo dol: vprašali so, kje so drugi deli, in dejal je, da ima obroče in zračnice na drugem podstrešju, kolesa pa pri sestri. Poslali so po obroče in moral je z njimi k sestri po kolesa. Prišli so k sestri in napravili temeljito preiskavo. Vzeli so ji nekaj parov hlač, sukno za obleko in še nekaj reči. Ko so opravili preiskavo, so odšli nazaj, da bi vzeli okvir. Spotoma jih je bratranec prosil, naj vrnejo vsaj sestrino blago. Vzeli so le kolo, ne da bi ga pobrali, plačali so zanj 80 zl. in bratranec je moral podpisati; sestričnega blaga niso vzeli, le onih pet metrov, in napravili so za 1500 zl. škode. Ko je bila hišna preiskava pri vseh končana, so prišli z vozovi po blago. Nalagali so ga nekaj ur. Gledal sem karavano, ko je odpeljala. Pet vozov z vsakovrstno 15. APRIL - Zgodaj zjutraj je prispel sel iz Bielina, naj bi prinesli nekaj tisoč zlotov, potem jih bodo izpustili. Takoj se je odpeljal nekdo z vozom. Sel je dejal tudi, da je stric dobil enotedensko potno dovoljenje za Bodzcnljn in Krajno. Zvedeli smo dobro vest, da pripovedovanje o ustreljenem dekleta ni bilo resnično. Danes smo zvedeli boljše novice kakor včeraj. Očka je dejal še, da ne bodo več izdajali DNEVNIK Davida R u b i n o w i c z a robo! Pred našo hišo se je eden od vozov ustavil, drugi pa ne. Ko je Nemec ustrelil, sem mislil, da že leži nekdo mrtev na cesti, vendar ni bilo nič. Ustrelil je, da so vozovi obstali. Krojač, kateremu so vzeli kožuhe, je bil hudo pretepen, imel je modrice po obrazu, ki mu je nabreknil, in sedel je na vozu ko mumija. V Bielin so odpeljali le trojico ljudi, onega s kožuhi in nekega moškega ter žensko, druge pa so izpustili. V mestecu je zdaj strahotno vzdušje, kajti nenehno opravljajo hišne preiskave pri Židih in vselej trdijo, da najdejo verižniško robo. potnih dovoljenj, blago pa pošiljali po pošti. 16. APRIL - Danes je odpeljal voz po tiste, ki so jih zaprli. Vsi so nestrpno pričakovali, da se vrnejo. Vzeli so tudi darila za orožnike, za milost, ki jo izkazujejo tem ljudem. Proti večeru je prispela hudo slaba novica. Nekdo je dejal, da so zaprli one, ki so se odpeljali zjutraj z darili, in nihče ne ve, čemu. Nič podrobnega ne vemo, toda kdo ve, če ni res, kajti dandanes je vse mogoče. Medtem ko smo govorili, smo videli voz, ki se je vrnil. Naglo smo odšli ven, da bi zvedeli, kaj se jc zgodilo. Tudi naš sosed je bil v Bielinu in je dejal, da jih nočejo izpustiti, toda v tej zvezi so nekaj kombinirali, vendar nihče ne ve, kaj. Dejal je tudi, da so onega krojača s kožuhi morda že ustrelili; veselili smo se, da jih bodo izpustili, sedaj pa tole. Sama ko je malce upanja, ko nam posveti majhen žarek upanja, je takoj nevihta in vse je mimo. Ta krojač je zapustil sedem otrok, kaj bodo počele uboge sirote, reči so jim odvzeli, zdaj pa so ukazali, naj se še mati javi na orožniški postaji. Bog nas varuj, kaj počenjajo te zverine z ljudmi. 18. APRIL - Danes je vreme, kakršnega že dobro ni bilo. Ce bi le imel svobodo, bi bilo vse dobro. Tako ne smemo niti v mesto. Ujeti smo ko psi na verigi. Nasproti nam so zapustili starši dva otroka, odpeljali so jih, na drugi strani pa so vzeli moža; če pogledaš v njihova okna, vidiš, da vlada za njimi žalost. To so že vsi pozabili, kajti nastopile so nove tegobe in dovolj novih govoric. Kamorkoli greš, na dom, v kavarno ali drugam, povsod govorijo le o tem, kaj so vzeli temu ali onemu itd. Mirno "smo sedeli pri kosilu, pa je prišel neki policist in zahteval 150 zl. kazni za ono mletje v Krajnu, in to takoj, če pa ni denarja, bo 18 dni zapora. Mama je takoj šla na orožni-ško postajo in poveljnik je dejal, da je treba plačati do ponedeljka. Nismo pričakovali, da se bo srečno končalo, toda v teh kritičnih časih je težko plačati 150 zlotov.