Politični ogled, Avstrijske dežele. Državni zbor anide ae dne 26. t. m. in dotlej je deželnim zborom priti do konca njihovih sej. Kar še tedaj teh zbornje, začno ali že dnea ali vsaj po jutranjem svoje zborovanje. — Deželni zbor v Gradcu ima ae dnea ae sniti, ravno tako Koroški. V prvem pride na vrsto več malovažnih reči potem pa tudi dr. Auaaererjeva resolucija glede potrebe nemščine; v drugem pa predlog poalanca K. Ghona, ki meri na odpravo cesarakib mitnic. Stvar je tudi drugje vredna premišljevanja. — Minister za uk in bogočastje šel je v Tirole, da si ogleda nekaj tamošnjib šol, a v tem se hoče tudi drugače podučiti o tamošnjih razmerah. Ako mu je za to, da ustreže posameznim deželam z ukazi, katere razpoailja, treba mu je že tega, kajti na to, kar dobi od dosedanjib mož, ki imajo te reči v rokab, ne ame veliko dati. Ti možje so namreč skorej vsi najbuji liberaluhi. — Na Kranjskem proslavljajo dež predsednika, barona Winklerja, še vedno ter ga imenujejo občine rade za častnega občana, tako zadnje dni tudi v Postojni. Mož je res prvi Slovenec, ki stoji na tem visokem mestu, toda nam, ki gledamo od strani, zdi se tega proslavljevanja, da ne rečemo druga, že malo odveč in blizu nam je pregovor: Ni vse zlato, kar se sveti. — V Cebah imajo še vedno težave, kedar hodi za napravo kake češke šole v krajih. kjer so Cehi v manjšini. Tako zadnji čas tudi v Sušicah na bavarski meji. C. kr. upravna sodnija na Dunaju je izrekla dne 2. t. m., da ni dokazano zadostno število otrok, zavoljo katerih bi se Oeska razrednica tamkaj vpeljala. Ce gre za Nemce na slovenski zemlji, napravijo pa neniške šole. če ae prav ne ve, odkod bodo nemške otroke za-nje dobili. Ljubljana daje sama najsijajniši izgled za to. — Razmere med Hrvati in Magjari so čez silo težavne, blizu take ao, kakor med Slovenci paNemci; pri njih je stranka, ki nosi po krivem ime, da je narodna, to, kar ao naai poln- in posilinemci. — Ali se sklene med Poljaki in Rusini srečna pogodba, vsled katere imajo tudi Rusini pravico, v svojem joziku se izobraževati, vsaj v ljudskih šolah, to odloči sedanje zasedanje deželnega zbora v Lvovu. Vnanje države. Na južnem bojišeu je mirno postalo in je med Srbi pa Bolgari popolnem premirje v avoje pravice stopilo. Srbi se bodo pač sedaj, ko niso ničeear dosegli, izgnbili pa so ime bojnib. junakov, čohali češ: čemu je bilo vsega treba? — Turčija pa še vse eno nima mirii, kajti Midiritske čete so njih straže te dni napadle in ji precej ljudi posekale, vendar pa ji to ni kaj novega, ker ae ji enakib napadov večkrat prigodeva. — Grki so do velesil pismo poslali, v katerem prosijo, naj bi pri konečnem sklepanju mirvi tudi njib ne pozabile. — Sv. Oče so za letos sv. leto — izredno — razpisali in se sklicujejo pri tem na njih hudo atanje, v katerem jih še zedinjena Italija vedno drži. — Francozom seatavlja Freycinet novo ministerstvo, ker je Brisson s tovariši odstopil. Kaki možje da stopijo v nove ministeratvo, to še ni znano, a obljube novih vzboljaanj, reform, so že na dnevnem redu; treba jim je po takem jih že precej in kar se jim jib je bilo dosehmal dalo , ni moglo posebno dobro biti. — Angleška je državo Birma z Indijo združila pod vlado Indijske cesarice, t. j. angleške kraljice, katera ima v Indiji ime cesarice. —¦ Tudi Nemčija prisvojuje si v Afriki čedalje ve5 zemlje in je 8edaj zavoljo tega v prepiru s Portogizi. Knez Bismark je dobil od sv. Očeta veliki Kristusov red v briljantih, to pa za voljo Karolinskih otokov. — Rusija gradi v Aziji na večih krajib železnice ter 8e tako pripravlja na prihodnje vojske, ki gotovo ne bodo izostale, netila za nje se čedalje več nakopičuje že vsled srbsko bolgarake vojske. — Spanija ima sedaj kraljico-vdovo za vladarico in je, kakor se čuje, še povsod doaehmal mirna. Oglaša pa se tam kuga in to koj na večih krajih. — V Benetkah pa je kuga bojda prenenala.