KATOLIŠK CERKVEN LIST, _
_Danieau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr. za četert leta 1 gl. 30 kr. 1 tiskarnici sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide-Danica dan poprej
Tafeaj XLI.	V Ljubljani, 14. kimovca 1888.	List 37.
Pismo papeža Leona XIII
vsim patrijarhom,pervakom, nadškofom in škofom vesoljnega katoliškega sveta, v milosti združenim z apostolskim Stolom.
Da je petdeseta obletnica, odkar smo bili mašnik posvečeni. Cerkvi silno dožel;ena prisijala, za to, kakor se spodobi, hvalimo neskončno dobrotl.ivega Boga. čigar naj modrejša volja in previdnost vse človeško življenje vodi. In prav tako tudi nikdo drugi ni mogel zbuditi povsod tako splošnega duhovnega soglasja v spoštovanji, v preobilni radodarnosti in v očitnem skazovanji veselja, kakor On, čegar gospostvo vseskozi sega v človeški um, voljo in serca, in kteri tudi vse dogodke vravnava hi obrača v slavo kerščanske vere.
Res preslaven in pomenljiv dogodek je to, iz katerega celo sovražniki sv. Cerkve, če tudi neradi in nevoljni, z lastnimi očmi sprevidijo, kako se vedno lepo razcvita božje življenje sv. Cerkve, in kako krepko se razodevlje od Boga ji vlita moč. Tako so oni prisiljeni prepričati, se kako nespametno hrume brezbožna ljudstva, in prazne naklepe kujejo zoper Gospoda in njegovega Mazil)enca.
Da se pa spomin in korist te dobrote božje kolikor moči razširi, odperli smo za vso Nam izročeno čedo zaklade nebeških milosti Nismo celo opustili, prositi darov božje dobrotljivosti tudi še onim, kateri bivajo zvunaj jedinoizveličavne Cerkve. To pa smo storili za to. da bi vsi narodi in vsa ljudstva, v pravi veri po vezi ljubezni združena, prej se zbrali v jedini hlev pod jednim pastirjem. Prav za to smo priserčno prosili Gospoda našega Jezusa Kristusa, ko smo ravnokar slovesno obhajali kanonizacijo. Povzdignili smo namreč oči tudi k zmagoslavni Cerkvi ter slovesno prišteli ali svetnikom ali pa blaženim kerščanske junake, katerih izvanredne kreposti in čudeži so bili po določenih pravilih popolnoma dokazani, ter da sta se tako v veselji družila nebeški Jeruzalem, pa oni, ki je še od Gospoda oddaljen popotnik na zemlji.
Da pa temu dogodku z Božjo pomočjo postavimo krono, želimo v svoji apostolski ljubezni ponuditi iz polnosti neizmernega zaklada duhovnih dobrot, kar se da obilno, tudi onim ljubljenim otrokom sv. Cerkve, ksteri so umerli sicer smerti pravičnih ter tako preselili se iz boja tega življenja z znamenjem vere. in so
vcepljeni mladiki skrivnostne vinske terte; katerim pa je vendar zabraujeuo stopiti v večni mir in pokoj, dokler ojstri pravici božji storjenega dolga do zadnjega vinarja ne poplačajo.
K temu nas nagibljejo želje pobožnih katoličanov, katerim je gotovo močno všeč ta naša namera; nagibljejo na3 še strašne muke, v katerih terpe duše rajnih. Nagiblje nas pa tudi. in sicer še prav posebno, navada sv. Cerkve, katera obhaja tudi pri neki veselejši slovesnosti med letom sveti in zveličavni spomin ramih, da bi bili grehov rešeni.
Ker toraj katoliška vera uči, da dobivajo verne duše v vicah veliko pomoč po priprošnji vernikov, posebno pa še po daritvi sv. maše, menimo, da jim ne moremo storiti bolj koristne in bolj zaželjene usluge, kakor če skerbimo, da se pomnoži kolikor mogoče čista daritev, postavljena od božjega našega Zveličarja, in da se daruje v zadostenje za nje po vseh krajih mnogo svetih maš.
Zato določimo (ter dovolimo v ta namen tudi vse potrebne spreglede in prepustke), dabodi zadnjo nedeljo meseca septembra kot veliki spravni dar. Ta dan maševali bodemo Mi, in ravno tako mašujejo naj vsi naši bratje patrijarhi, nadškofje, škofje in drugi predstojniki škofij, vsak v svoji patri)arhalski. metropoli-tanski in stolni cerkvi,darujejo posebno černo mašo s kolikor mogoče veliko slovesnostjo, in po onem obredu, ki je naznanjen v mašni knjigi za vseh vernih duš dan. Ravno to se poterjuje tudi v farnih iu kolegijatnih cerkvah, svetnih in redovnih duhovnov, kakor tudi za vse mašnike, le da se tam ne bode opustila maš«, strinja-joča se z dnevnim ifficijem, kjer je taka dolžnost.
Druge vernike pa prav goreče opominjamo, da se (omenjeno nedeljo) spovedo, pristopno pobožno k sv. obhajilu ter taisto darujejo za duše v vicah.
Tako se lahko vdeleže popolnega odpustka in sicer v prid dušam v vicah. Vsem mašnikom pa podelimo po naši apostolski oblasti za ta slučaj privilegij altarja.
Tako bodo verne duše, ki se čistijo v strašnih mukah od ostankov svojih pregreškov, zadobile prav zelo primerno in posebno tolažbo iz zveličavne daritve, katero bode vsa Cerkev združena s svojim vidnim poglavarjem in vžgana ž njim vred iste ljubezni, darovala Bogu, da jim dodeli kraj hladila, luči in večnega miru.
Med tem pa Vam, častitljivi bratje, z vso ljubeznijo vsem duhovnikom in vaši skerbi izročenemu ljud-
štvu v Gospodu podelimo apostolski blagoslov v poroštvo nebeških darov.
Dano v Rimu pri sv. Petru ua Veliko noč 1. 1888 v jednajstem letu našega papeževanj«.
Leon XIII, papež.
Slavnostni govor
o demuntni sv maši preč gospodu Jožefa Nukusa, kn šk- duhovnega svetnika iu župnika na Pianini pri Vipavi 26. avgusta t. 1
Govoril Ivan Lavrenčič.
..Dajmo hvalo Gosj*>du. svojemu Bogu". Besede v predglasji svete maše.
Visokočastni gospodje! Predragi mi Planinski rojaki, Še uiRdar nisem nastopil leče s tako plahim sercem, kot ravno danes. In kaj bi ne! Vsaj dobro znate, komu in o kaki slavnosti mi je govoriti; — učencu svojemu pervemu učeuiku, mlademu, ueskušeuemu duhovniku v Božji službi osivelemu, prezaslužnemu starčeku ter našemu blagohotnemu duhovnemu očetu o priredbi slavnosti njihove demantne sv. maše. Vse to presega mojo slabo moč in priznam, da vsak tu prisotnih častnih gospodov in na stotine druzih, bolje bi bili na mestu, nego sem jaz. Toda želja in volja ljubljenega nam gospoda slavljeuca ter prečastnega gospoda dekana hotela je. da ravno jaz naj pridem iz gorenjskih Cerkljan v drago mi rojstno vas in govorim ujemu, čegar blaga roka me je v tej cerkvi kerstila, pervič podelila mi angeljski kruh ter pred 7 leti vpeljala kot novomašnika, da daroval sem nebeškemu Očetu naj svetejšo daritev. — Ali, kaj naj govorim? Kolikor mogoče le to, kar misli in čuti danes preblaga duša prečastnega gospoda slavljenca. Kaj pa misli, kaj čuti ona?
VisokoČastiti gosood demantno-mašnik! Kaj ne, da čutila iu misli so Vam vedno svete, in da posebno danes so Vam pri sercu besede sv. aposteljna Pavla: „Po milosti Božji sem, kar sem." (I, Kor. 15, 10.) Po milosti Božji dočakal sem tako visoko starost in ž njo prelepo današnjo slavnost; po njej zamogel sem vspešno delovati v vinogradu Gospodovem; po njej vžil sem mnogo duhovnega veselja ter vživam največe danes! Za to polna zahvale za vse te milosti Vam je duša, da iz svoje globočine kliče: rGratias agamus Domino Deo nostro" — „Dajmo hvalo Gospodu, svojemu Bogu-!
Dajmo hvalo Gospodu:
1.)	Da podelil mi je tako visoko starost in ž njo današnjo slavnost.
2.)	Da podpiral me je bogato s svojo milostjo v duhovnem poklicu.
3.)	Da delil mi je mnogo duhovnega veselja ter podelil dauašuje naj veče veselje.
Predragi moji! teh svetih misli ter hvaležnih čutil polna ;e danes duša našega ljubljenega gospoda duhovnega očeta, in menim, da spodobi se tudi nam, njihovim duhovnim otrokom, da ž njimi hvalimo Gospoda, da združimo svoje misli in čutila z njihovimi, premišljevaje ono trojno zahvalo.
O sv. Duh, razsvetli nam razum, omeči voljo ter daj moč mojemu slabemu jeziku, da kar premišljujemo in kar jaz govorim, je v čast Trojedinemu Bogu, nam vsem pa v večni blagor!
V sv. pismu beremo, da so živeli ljudje v pervih časih zelo dolgo: — 800, 90u in še več let. Toda vselej oi bilo tako; že za kralja Davida živeli so po 70 iu največ 80 let. Kraljevi prerok sam nam to poroča: „Dnevi naših let — njih je 70, iu pri močnejših 80 let; in kar je več, so težava iu bolečina." (Ps. 89. 10.) Iu tako je še dandanes; le malo časa človek na svetu živi, vzlasti pa gospodom duhovnikom kratko je življenje. V težavnem poklicu, pti telesnem iu duševnem trudu v cerkvi, šoli, težavnih, daljnih potih, pn bolnikih hira marsikomu moč, da človek prezgodaj mora umreti. N. pr.; v naši ljubljanski škofiji je nad 500 gg. duhovnov, in vprašam vas, koliko med njimi je starih nad 70 let — le malo čez 30; in koliko še živih, da so dočakali svojo zlato sv. mašo — le 22; in koliao svojo demantno ss. mašo — le 2; in koliko svojo de-mantno sv. mašo še v dejanski duhov«ki službi — le eden. In kedo je taisti edini? Kedo je oni presrečni?
Vi, visokočastni naš duhovni oče! Vi edini, edini v celi naši obširni ljubljanski škofiji ste tako srečni, da še v duhovskem pastirstvu v toliki starosti svojega duhovskega življenja zamorete darovati Najvikšemu uekervavo uaritev nove zaveze. Da primerjam Vas samotni jesenski cvetlici, kateri prizanesel je kosec, med tem, ko vse njene sestrice je pouerla njegova kosa. Primerjam Vas starčeku Simeonu, ki je v visoki svoji starosti v naročji svojem uosil Njega, katerega Vi že toliko let darujete nebeškemu Očetu. Ko ste pred 60 leti svojem rojstnem mestu Kamniku, v tamošnji farni cerkvi M. B. obhajali svojo novo sv. mašo — gotovo niste mislili, da bodete doživeli toliko starost in ž njo današnjo slavnost. Iu vendar ste jo! Ljubi Bog Vas je ohranil, življenju Vašemu prideval je leto za letom, da danes 851etni starček še čversti obhajate svojo demantno sv. roašo. Oh vem, dobro znam, kaj misli, kaj čuti pri tem duša Vaša; polna hvaležnosti, polna zahvale dviguje se v sinje nebo, vedno višje in višje hiti ona do prestola naj boljšega Boga, rekoč: »Gratias agamus Domiuo Deo no str o* — „Daj aj mo hvalo Gospodu, svojemu Bogu"! —, da dočakal sem tako visoko starost in ž njo današnjo slavuost.
II.
A zakaj Vam je Oče nebeški odmeril tako dolgo življenje? Zakaj hranil Vas je zdrave, čverste skoro vse dni Vaše? Da ste delovali z apostoljsko vnemo za blagor neumerljivih duš, da ste vodili svoje ovčice v nebeški Jeruzalem.
Da, predragi moji! duhovniku skerbeti je tudi za zveličanje druzih. „Bodite trezni in čujte, ker hudobni duh, vaš zopernik, hodi okrog, kakor rjoveč lev, in išče, koga bi požerl" — tako svari nas sv. apostelj Peter. (I. 5. 8.) Vsak tedaj mora čuti, vsak se vojskovati — toda duhoven je vojskovodja v duhovni vojski; njemu je na čelu sukati meč Božje besede neumorno, naj je že prilično ali ne-prilično ter prepričevati, prositi, svariti s poterpežljivostjo in ukom." (II. Tim. 4. 2.) Ta svoj poklic dobro razumeli so in razumejo vneti duhovni pastirji, vestno so ga zverševali in še zveršujejo — med njimi tudi naš visokospoštovani gospod slavljenec, ki že nad pol stoletja zvesto so čuvali duše naših prednikov in še čuvajo naše. Da, predragi moji! Veliko prej, nego sem bil jaz, veliko prej, nego je bila ogromna večina izmed vas — že bili so visokočastni gosp. Jožef Nakus na Planini med našimi dedi; bili so jim skerbni duhovni pastir, učenik, tolažnik in zdravnik, kakor tudi
našim starišem! In kar porodilo se nas je v preteklih 54 letih — vse kerstila je njihova posvečena roka ter od istega časa skerbno vodila na potu življenja iu nas še vodi. Oh koliko dobrot delili so nam v cerkvi, v šoli, na svojem domu v tolikih letih ter koliko pomagali uam z lepim zgledom, dobrim svetom, molitvijo, tolažbo v vsaki potrebi, času in vremenu — vse to navajati, preslab mi je spomiu, beseda preokoma; dovelj pa je, da vse to zapisano je v knjigi njihovega marljivega, brezmadežnega življenja, dovelj, da On, ki je nad nami; vse to ve. Le opozorim Vas na lepo to svetišče Božje, v katerem smo se danes zbrali k zahvalni daritvi. Naj že poslušamo tu naših zvonov vbrane glasove, ali orgelj sladko petje, ali naj ogledujemo lepe oltarne slike, dragoceni kerstni kamen, križev pot in sploh kamorkoli se uko uzre — vse, vse preskerbela je vnema našega duhovnega očeta, in kar je še več — niso nikdar štedili svojega lastnega žepa.
Da, prezaslužni gospod demantno-mašnik! — če kedo, Vi zamorete reči: „in milost Božja v meni ni prazna ostala" (I. Kor. 15. 10) Primerjam Vas pridnemu planinskemu kmetu, ki je po dolgoletnem trudu, v potu svojem, spremenil prostorno puščavo v rodoviten vinograd, da sedaj njega in njegovo družiuico preživlja: primerjam Vas rudokopu, ki je v veliki nevarnosti in težnjah nakopal zlata ter se vrača sedaj obložen ž njim v »voje domovje: primerjam Vas vojskovodju, ki je v vročih bitkah priboril si slavuih zmag, a sedaj odlikovan, preživl.a v veselji svoje stare dni. Da, Visokospoštovani! zvesto io vspešuo ste delovali v vinogradu Gospodovem io delujete še, dasi toliko stari, z miadeniško vnemo. V tem podobni ste solncu, ki zabajoč čarovuo oseva še vinske gorice.
A tu spominjam se z Vami besedi apostelina Pavla: r N i č ni. kateri sadi. niti oni, ki priliva, marveč Bog, ki rast daje" (I. Kor. 3. 7). Duhovni smo le slabo orodje v roki Božji in. da ona našega truda ne podpira, niti ene duše zveličati ne moremo. O tem ste prepričani, in ravno zato kot na orlovih perutnicah dviguje se Vaša duša kviško. hiti k Bogu, da v zahvalo mu poje: »G r a ti a 8 agamus Domiuo Deo nostro" — »Dajmo hvalo Gospodu, svojemu Bogu"! — za pomoč v duhovskem mojem poklicu.	(Dalje nasl.J
Don Bosko.
Opis njegovega življenja in delovanja.
i l>alje. •
XXI. Don-Boskoca mol-tev.
Nehajmo naštevati te uena»auue dogouke iz Bosko-vega življenja. Naveali bi jih lahko še mnogo več, a naj zadostuje, kar smo povedali. Kdo bi znal misliti: pa utegne biti kaj pridejanega — morda se ni res vse tako godilo. — Da te dogodbe niso izmišljene, priča na pervu to, da jih je bilo mm go po knjigah objavljenih še za časa Boskovega življenja Če bi resnične ue bile, gotovo ne bi Bosko pripustil, da bi se trosile laži po svetu o njegovi osebi. Sicer je pa gotovo, da je še muogo leči, ki so znane le njegovim prijateljem. Če se je kaj posebnega zgodilo, ui rad videl, da bi se o tem govorilo.
Nas pa silijo ravno ti dogodki, da izrečemo o Bosku besede sv. pisma: Bog ga je poveličeval kakor svetnike (Sir. 45, 2).
In drugič, če vidimo, koliko čudežev je storila Mariia na priprošnjo Boskovo, ali je mogoče, da bi
se še bolj ne vterdilo naše zaupanje do Marije?
Tretjič pa — dokazuje Boskovo življenje ob onem, kakošna naj bo naša molitev. Boskova molitev je bila stanovitna, zaupljiva; zato je tudi oblake prodirala. Molitev naša bodi ravno tako stanovitna, če hočemo biti uslišani. Videč, da ima Bog še zmeraj — tudi še v sedanjem času — milostno oko in odperto uho za onega, ki z zaupanjem pribeži k njemu, kako bi mogli dvomiti o resnici Kristusovih besedi: Prosite, in se vam bo dalo; iščite in bote našli; ter-kajte, in se vam bo odperlo. —
XXII. Don-Boskov značaj.
Vselej je težko govoriti o značaji aucega človeka. Pojem te besede je raztegljiv, kakor paragraf v roki samovoljnega pravnika. Če slišimo o terdnih značajih, še nikakor ne smemo verjeti, da so ti značaji zmeraj lepi značaji. Saj naš čas se dostiurat kakemu robatemu iu svojeglavnemu strastnežu kliče v slavo: glejte! — to je mož — to je značaj!
Hoteč govoriti o Boskovem značaji, omenjamo samo nektere lastnosti, ki so bile zanj ozuačivue.
Dr. d. Espiney govori o Bosku, pišejoč nekoliko pred njegovo smertjo. nekako tako-le:— Bosko je mož slabotuega telesa. Vidi se stareji, kot je v resuici. Terdnega zdravja ni bil nikoli, a vedni napor mu je še b(.lj oslabil telo in postaral lica. Hodi počasi; vidi slabo; glas postal mu je na starost tih, tako, da nazadnje v veliki družbi ni mogel govoriti.
Sicer pa je bil Bosko prijazen iu dobroserčen, da ga je moral vsakdo ljubiti. Ž njim je brez strahu lahko govoril, kdor je hotel. Bil je vsakemu oče; zato so se obračali ljudje s tolikim zaupanjem do njega.
Poznalo se mu je, da je sin kmečkih starišev. Beseda mu je bila zmeraj domača, neprisiljena, brez tistih visocih fraz, ki so pri nekterih »gosposkih" ua videz tako gorke, v resnici pa taao ledene. Veodar je tudi Bosko znal občevati z gospodo. Prišel je pogostokrat v dotiko z naj višjimi krogi torinskimi in s časom si je pridobil one gibčnosti in privadil onemu »elegantnemu" vedenja, kakoršnega ueizprosuo zahteva omikani svet.
V družbi je na pervo molčal. Tem raje je poslušal, kaj drugi govore. Ali kedar je prišel v razgovor, bil je šaljiv in vesel. Njegova beseda razodevala je bistrega duha
Njegov spomin bil je naravnost čudovit. Pripoveduje se o njem. da je v bogoslovnem semenišči imel redkokrat kako učno knjigo. Dovelj, da je slišal poučevanje — iu kar je slišal, ponavljal je gostoma od besede do besede. Semeuišniki so imeli zjutraj, ko so \>tali, pol ure časa, da so se opravili. Njemu je bilo Gosti de«et minut; potem je bral Rohrbacherjevo zgodovino. Sedemdeset let star je še znal na pamet cele speve iz Danteja in Virgilija.
Ni potem čuda, da je že kot pastir deklamoval laške pesni; in ni potem čuda, da je mogel sam osebno voditi velikansko svoje podjetje. Za gospodarja je bil kakor vstvarjen. Vse je vedel, kaj se godi v hiši. Svoje duhovne pomočnike, iu celo gojence, poznal je uatančno. Ce je le enarat videl človeka, zapomnil si ga je dobro — in to vkljub tolikim skerbem in opravilom. Da se opravila ni manjkalo, je gotovo. Pomislimo, koliko je bilo njegovih — in tako različnih zavodov, raztresenih po celem svetu. Reševal je do zadnjega na dau na stotine pisem. — Vse to pričuje, kolika je bila njegova marljivost. kako izversten njegov spomiu.
Vse, kar je začel, je dobro premislil. Prenaglil se
ni nikdar. Če mu je kdo prigovarjal, da naj se odloči
*
za to ali uno, odgovoril mu je: „Le počasi! Le počasi!" Neprevidnosti mu ni mogel nihče očitati.
Kedar se je pa lotil kake stvari — bil je vstrajen in pogumen, da ga tudi nobena sila ni mogla podreti. V dokaz temu je vse njegovo življenje in delovanje.
Opauljiva lastnost njegova je bila, da je znal serca pridobivati. Njegovi prijaznosti odpirale so se duri v pervih hišah torinskih. Z gorečo besedo svojo omečil je serca poslušavcev v pervem nastopu. Dokler ga niso zapustile moči, bil je izversten govornik. Beseda mu je bila lepa, gladka. pesniška in navdušena.
Gotovo — vse to so bile kreposti, ki so ga morale krasiti iu morajo lastne biti vsacemu človeku, ki hoče kaj opraviti. Brez teh naravnih darov, bi pač ne bilo mogoče, da bi priprost, ubog pastir postal — svetovno zuani Don-Bosko.
Da ui bil Bosko tako železen značaj, tako blag značaj, in značaj tako polen vere — ne bi poznali zdaj imena njegovega — ne bi čutilo zanj toliko sere — ne bi molilo zanj toliko otros — ne točilo solz toliko sirot in žalovalo toliko prijateljev — ob njegovem smertnem dnevu — na grobu njegovem.
(Dalje naši.)
Kako mu je posvetil!
(Konec.)
Pater: No, če po smerti ni nobenega življenja, uobenega sodniKa, uobenega povračila: bodi si. sem tedaj v svojem voluatem habitu to mervico revnih dni zastouj na straži stal. Iu za to stražo mi je tudi v tem slučaju ravno tako malo žal. kakor malo sedaj vaše vojake peče zato, da so bili vedno ua straži, čeravno se ni noben sovražnik pokazal. Tudi v tem slučaji bi ne bil zastonj čul, ker sem živel mirno, v varnosti in brez strahu ua večnost se spominjal. Vi pa, kakor tudi že mislite, gospod polkovnik, Vi ste brez zanesljivosti. Vi le dvomite, če je duša ueumerljiva, če je Bog in povračilo dobrega in hudega. Zato vam povem, Vi ste zanikaren vojak, če pri teh dvomih ne storite tako. kakor vaši vojaki v bojnem šotoru, t. j., če niste pripravljeni na vse primerljeje. če ne stojite na straži! Ste me razumeli.-
Polkovuik stermi.
Zdaj pride drugi slučaj! Ce je p prihodnje življenje, če je živ Bog, in s tem Mvim Bogom povrače-valuo uebo, maščevaven pekei, gosp. poUovnik, potem ste dvakrat zauikaren vojak, če ne stojite na straži, ali — potem — zakaj bledi prihajate?"
Polkovnik je zares obledel iu hotel jo je pobrati iz verta.
rIlalt! Stojte, gospod polkovnik," zakliče redovnik s pretresljivim glasom. rEin braver Soldat reterirt nicht so schuell, „vvenn parat seine Waff." Veri vojak se ne umika tako naglo, ako je oborožen. So li streli iz dolge halje ostrašljivi dokazi za vaš um? Mislim vender. da ue trepečete. kadar krogle ferče Kakor ploha; moškemu vojaku je to igrača. Če ste vi mož. poglejte enkrat čez grob v neizmerno strašno večnost! No, gosp. polkovnik, zberite zdaj neslano bistroumnost, iu ako imate moč, bojujte se proti resnici, katere jaz ne branim, temuč ona mene brani! Gospod polkovnik. Kako pohlevno stojite zdaj pred „patromu, katerega ste tolikrat dražili kakor bebca! Kteri izmed naju je tedaj neumna tapica (rder dumme Teuf")?
Globoko pretresen prime polkovnik svojega nasprotnika za roko in pravi: rDas "eiss ich gut manovrir, 'err Pater, Sie mich getrieb 'ab in schwere Noth. Sie versteht zu fecht und ?ab mich gemach Prisonnier. Ich Sie jetzt estimir und will geb' Satisfaction.",
(To se pravi bojevanje prebrisano sukat', gospod pater, Vi ste me spravili v hude stiske. Vi dobro znate boriti se in ste me jetnika stor.li. Jaz Vas zdaj spoštujem in Vam bom dal zadostilo.)
Drugi dan so Francozi odrinili, toda čez nekaj dni je polkovnik zopet prišel k redovniku v vas in začel praviti:
„Ich keine Ruh 'ab, err Pater; nicht schlaf. nicht ess, nicht trink, Ihre Attaque hat gemacht schwere Blessur. Meine Seele ist Krank. Icstruir Sie mich, ich will lern zu stehen gute Schildvvach."
(To se pravi: „Nič več nimam miru, gosp. pater; ne spati, ne jesti, ne piti ne morem, Vaši udarci so mi naredili prehudo rano. Moja duša je bolna. Podučite me, naučiti se hočem dobro na straži stati.")
Mnogo dni so videli oba skupaj, redovnik je govoril. polkovnik pa poslušal. Kaj sta počela, ue vemo, ali neKi večer sta oba klečala pred misijonskim križem na mirodvoru.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane, t Prečast. g. Matija Hočevar, župnik pri sv. Petru v Ljubljani, ki je iskal zdravja v Toplicah ui Dolenjskem, je 10. t. m., po dolgem bole-hanji, previden s ss. zakramenti, v Gospodu zaspal v 05. letu svojega življenja. Pripeljali so truplo ranjcega 12. t. m. ob Gih zjutraj med zvonjeujem po vsih cerkvah v Ljubljano. Domača gg. duhovna s farani sta ga pričakaia pri dolenjski mitnici in spremljeu je bil v farno cerkev sv. Petra; tam je preč. g. kan. iu dekan Miroslav Križnar opravil za ranjcega slovesno sv. mašo med azistenco. Iz cerkve je bil prenesen v duhovniško hišo, kamor so ga ljudje hodili kropit v velikih množicah. Popoldne ob 4ih ravuo tega dne ja je bil v velikanskem sprevodu pod vodstvom preč. gosp. dekana Križuarja spremljeu k sv. Krištofu ter ondi pokopan. Blagoslovili so bili pred vzdignjenjem merliča premilg. knez iu šKof sami. Pri pogrebu je bilo tudi veliko zunanjih gg. duhovnov in silno druzega občinstva. R. I. P.
Iz Ljubljane. Inštalacija novega prosta Ljubljanskega preč. g. dr. Leonarda Klofutarja izver-šila se je na Malega Šmarua dan (8. sept.) po veliki maši tako le :
Premil. gosp. knezoškof oblekli so na prestolu vesperale, pristopili potem k altarju ter vsedši se pred altarjem na „faldistorium," vprašali so novega prošta, stoječega pred stopnicami altarja: „Quid petis"? Kaj želiš? Ko je g. prošt povedal, da je bil od sv. Očeta Leona XIII 26. julija (quinta Kalendas Augusti) ime-uovan za Ljuoljauskega prošta ter poprosil, da bi ga knezoškof vpeljali v posest pravic in dohodkov proštije, prebral je kn. šk. kancelar precej obširno papeževo pismo (bulo) imenovanja. Na to stavili so škof 8 vprašanj iz ceremonijala, ua Katera je novi prošt odgovarjal s „Promitto" — obljubim. — Ta vprašanja zadevljejo obnašanje proštovo do jjapeža, škofa, kapitula, do cerkvenih zakonov in ukazov, cerkvenih pravic itd. —
Za tem je sledila nprofe8siofidei;" — izpovedba vere. pri vsaai instalaciji in drugih prilikah uavadua z običajno prisego. Za to prisego je prišla druga na versto. a Formula za to drugo došla je iz Rima ter
— 2«>3
oosega zelo one misli, katere so v gori ouieujeuih 8 vprašanjih, le da se še prav posebno spominja sv. Očeta z jedne, ter rovarjev in sovražnikov sv. Cerkve z druge strani. Po prisegi izročili so knezo?kof prcštu belo štolo, perstan, pektoralni križ, vesperale, evangeljske bukve, cerkvene ključe, mitro in pastirko palico ter odkazali mu prostor v koru. Prošt je šel na to v kor na svoj sedež ter je potem vse navzoče gg. „korarjeu poljubil (osculum pacis). Za-veršila se je slavnost z zahvalno pesmijo ali »Te Deum laudamus."
Omeniti je konečno, da se je ta mistalacija izveršila (mutatis mutandis) prav tako kot ona f prošta Jos. Zupana. Stavljeno je bilo namreč g. proštu kot 7. tudi to le vprašanje: „Promittisne dignitatis huius praepo-sitoralis et ipsi canonicae unitae parochiae Radmanns-dorfensis olficiis et obligationibus, quantum fieri potest, per te ipsum. aut per idoneos substitutos fideliter te satisfacturum ?M V smislu razpisa z dne 2. febr. 1887 pa je podpisal novi gosp. prošt „revers," da se hoče glede Radovljice popolnoma ukloniti razsodbi višjih oblasti. V papeževem pismu Radovljica niti omenjena ni.
Papeževo odlikovanje. Pu. gospoda prelat dr. Andrej Čebašek in sem. vodja kan. dr. Janez Kulavic sta postala protonotarja apostolska ad iustar participantium, ter sta s tem prišteta papeževim domačim prelatom (praelat. domest.) in imata zraven druzih privilegij tudi pravico do po ntifikali j. — Pismi za gg. protonotarja ste podpisani 7. avgusta.
Iz pisma do pervega je razvidno, da se je zlasti tudi ozir imel na marljivo vodstvo pri praznovanji zlate maše sv. Očeta; pri gosp. Kulavicu pa na modro, z učenostjo in pobožnostjo sklenjeno vodstvo v odgoji duhovskih kandidatov.
V Rimu je poseben zbor sedmerih prelatov, ki se imenujejo protonotarji apostolski, apostolski pervotajniki, kteri vravnavajo cerkvena pisma in obravnave. Ta čast je že silno stara iu bila je pod Grego-rijem XVI obnovljena. Inozemski, nerimski protonotarji nimajo kacih opravil, ampak le naslov in marsiktere častne predpravice.
Premilostni gospod knez in škof so bili preteklo nedeljo novemu gospodu proštu in gg. protonotarjema na čast povabili na obed prečast. stolni kapitelj in prečast. gg.: P. proviucijala Evstahija, Klinko\vstroma in Bobma, Msr. Potočnika, bogoslov. profesorje in domače preč. gg. duhovne s svojim preč. bratom vred. Premilostni gospod knez iu škof so o tej priliki opomnili, kako so 501etnice sv. Očeta Leona XIII iz Rima dobrotne milosti lile ua vse strani sveta. Nekteri žarki teh milosti so dospeli tudi v našo škofijo med ude stoljnega kapi-teljna, s čimur je počeščen celi kapitelj, pa tudi vsa škofija. Od todi 80 vzeli priliko ter so napili v pervo na slavo sv. Očeta Leona XIII. potem pa novemu gosp. proštu in prelatoma protonotarjema. — Milgsp. novi prošt dr. Klofutar so porabili besede sv. Pavla: „Ego plan-tani, Apollo rigavit, Deus autem incrementum dedit" (Jaz sem sadil, Apolo je prilival, Bog pa je dal sad), ter so besede tako obernili. da sadili so premilgsp. škof. cesar so prilivali, pripočivši jih papežu za prošta, sv. Oče pa so z izvolitvijo dali rast itd. Še več gin-ljivih in osoljenih napitnic je sklenilo blago pogostovanje ter smo se vernili zopet v cerkev k večernicam.
Iz Smartna pri Kranji. — Danes, 5. kimovca 1888, so v naši lepo ozališaui duhovnijski cerkvi sv. Martina obhajali štiridesetletnico svojega mašništva preč. in čast. duhovni součeuci našega prečastitega gospoda župnika Antona Klemena, namreč: JožefJereb, župnik v pokoji, Fr. Klemenec, župnik na Uncu, Janez
Kopriv ni k ar, dekau in župnik na Vethniki. in Andrej Zamejic, kanonik v Ljubljani; (Peter Teran, župnik pri Stari Cerkvi na Kočevskem je oil po službi zaderžavan k uam priti.)
Po slovesnem vhodu v cerkev so imeli prečastni gospod kanonik Andrej Zamejic govor o verlem duhovnem pastirji, da uaj bi verni tolikanj veči spoštovanje in hvaležnost imeli do svojih duhovnov, duhovni pa tolikanj zvesteje spolnovali svoje imenitne dolžnosti v duhovskem stanu. Na to so imeli slovesno mašo z obilno azistenco pred izpostavljenim svetim rešnjim Telesom preč. g. kanonik, ki so tudi po sv. maši zapeli zahvalno pesem.
Po tem so gospodje še opravili za raujce duhovne součence (dvanajst jih je šlo v 40 letih v večnost) velike bilje in slovesno mašo v černi obleki, ki so jo siužili g. Fr. Klemenec, župnik na Uncu.
Po zmernem obedu pride gostom čestitat duhovščina iz Kranja, Predoselj in Besuice.
S hvaležnostjo do Šmarčauov, ki so se zelo obiiuo vdeleževali imenovane slovesnosti, iu do domačega gospoda župnika, ki so z vso prijaznostjo postregli svojim duhovnim součencem, se poslednjič gospodje veseli raz-idejo, z obljubo, ako jim Bog da doživeti petdesetletnico, da bo vsak vse povabil k zlati maši.
Iz Ribniške doline. (Konec.) Urno sta z uami derčala preblazega gosp. dekana pridna konjiča po Ribniški dolini, ktera se potniku vedno bolj odpira in prijetniše razgrinja. Nima dolina ravno vsesvetnih line-nitnosti, vendar pa tudi čisto brez uj:h ui. Peljali n. pr. smo se mimo hiše — nu pa rajše recimo „hiš.ce~ — ki stoji na kolesih. Ne vem. če so namerjali v nji „suho robo" po svetu voziti, kaj-li? Dolina je viditi dosti rodovitna, posebno zelo je obsajena s koruzo; vender pa smo se peljali tudi mimo kraja, ki so ga gospod dekan imenovali rArabia petrea.* kamnito ribniško Arabijo, ki je videti, da so jo Kraševci poslali Ribničanom. naj bi pokazali, kako bi se to dalo obdelati, ker so tako „umni.a K sreči je to le majhen kosec ribniške zemlje. Tudi ni brez znamenitosti, da votline v soderško-ribniških vodah imajo zdrave rake, kterih ui pokončala kolera ali kaka davica, kakor v Ljubljanici in Kerki. V Novi Štifti so nam postregli s s tako lepimi in velikimi raki. da so uas spominjali na nekdanje kerške. Tudi jam. tomunov in tokav je mnogo v ribniški dolini, kakor so r2iglovica- (do 70 m. globoka), „Čukova. Mevčja. Mihelja jama- itd.
Bližamo se prijazni Ribnici. Ne pravim brez vzroka prijazni; kajti ljudje so res prav priljudni iu požarav-ljajo gospode od blizo iu od daleč, — tako odraščeui kakor mali. Po svojem zunaujem licu Ribnica mnogo pri-jazniša prihaja, odkar je bil precejšen uel terga pogorel — pred kratkim časom; skoro vse je že spet pozidano. Vsa Ribnibniška dekanija s 13 duhovnijami po novem imeniku šteje veliko čez 30 tiauč prebivalcev, in terg sam njih čez 1000.
Častitljiva je župnijska cernev sv. Štefaua papeža in mučenca z dvema stolpoma in z velikanskim velikim zvonom, ki tehta čez 50 stotov. Prelepo je njeno notranje, altarji itd.; toda tega ne moremo na drobno popisovati. Kdor bi pri tako lepih cerkvah, kakor ste n. pr. v Ribnici in Lašičah, ostal v nedeljo brez svete maše, moral bi imeti serce ne iz kervi in mesu. ampak iz tiste merzle tvarine. iz ktere pridni Ribničani piskre delajo!
Opazoval sem mladino, ki se zdaj o počitnicah uči za pervo spoved in sv. Obhajilo. To ti je vse živo iu gibčuo kakor lastavice; duhovna zmožnost jim gleda iz oči. Kako dovzetne so bristre glavice in mlada serca
za zvišene nauke, kakor je pisano v dnevnih urah: „Declaratio sermonum tuorum illuminat, et intellectum dat parvulis — Razlaganje tvojih besedi (o Bog) razsvetljuje, in daje spoznanje malim/ (Ps. 118, 130.) Pač važen je res pervi verssi poduk!
Premnoge pripovedke o Ribničanih razodevajo lepi značaj tega ljudstva. Blag, pohleven duh, zraven tega polno mile šale in vdane poterpežljivosti veje iz teh povedk. Le sem ter tje so kaki malo predebeli izrazi. Ker se z njimi pogosto solijo pojedine, naj smemo priporočiti, da bi se opuščalo, kar nekako derzno sega v „svete reči," ali ie sicer manj pristojno. Sej tacega je le malo; sicer pa je res vse osoljena i o dobro zabeljena šala. in ktere veje blaga morala. Kako ginljiva je n. pr. povedka, kako je moral Ribuičan za malo grižljev svojega sivca prestati hudo poskušnjo od grajščaka in vse svoje lonce z gorjačo za pokoro pokresati, kar vse je storil s težkim pa vdanim sercem. Pa kako bistroumno jo je zasolil grajščaku, ko mu je za pobito robo dal lepih rumenih cekinov, rekši: nKdo bi bil mislil, da pride za viharnim jutrom tako lep večer?... Gospod, kedaj zopet pridem, da bova v novo lonce pobijala ?"
Iz prijazne Ribnice smo jo pomerili dalje še proti Kočevju, Kar mi je bilo zelo zanimivo, ker vsih teh krajev še niicoli poprej nisem videl. Kmalu nmo prišli v Dolenjo vas Ta duhovnija. ki šteje blizo 2000 prebivalcev. je rojstni kraj verlega r. kanonika Fr. Kramarja. kteri je časten spominek zapustil v ondotni farni cerkvi sv. Roka, ko je napravil prelepi veliki oltar iu pa križev pot posebne znamenitosti. Tudi pokojnega sorodnik, preč. gosp. kanonik K. Klun, je ondi doma, kjer je bil, kakor ondotni „Nimrod,u iz Kočevja ver-nivšim se popotnikom, tudi prav vgodno večerjo pripravil.
Na daljni poti se nam je na verhu Jaselnice od-perla kočevska dolina. Peliavši se skoz dolgo samoto in germičevje pridemo na piano in derdramo poslednjič mimo Stare cerkve, ki jo imenujejo naj lepšo vas na Kočevskem. Cela fara šteje čez 1800 duš in ima 4 podružnice. V tej župniji so doma „Erkerji/ kterih edeu je stoljni zakristau, en brat bogoslovec. oče obilne družine pa učitelj, kaKor so bili že njegovi spredniki.
Čez nekaj minut smo v Kočevskem mestu. Vsa Kočevska dekanija ima 15 duhovnij in po imeuiku 26.202 prebivalcev; mesto samo jih ima nekaj čez 5000, pa se vedno razširja. Kar smo videli in slišali, se imajo zdaj na enkrat zidati tri znamenite stavbe: dekanijska cerkev, sirotišnica in še neko drugo poslopje, ki že stoji. Sirotišnica ob cesti zunaj mesta, zlagoma pogleduje iz tal. Dekanijsko-farna cerkev je res revna in želeti bi bilo meščanom, da si uapravijo pošteno Božjo hišo. Pa tudi je dolgočasno, da mesto nima kake dobrotne naprave v tesnem pomenu, pa nobenega samostana. Koče-varji so v teh in tacih osnovah nekoliko naskrižnih misel. Mi smo pa zmeraj te mi»li. da „viribus unitisu (z lepo edinostjo) bi ložej 3 velike — magari 4—5 naprav vstanovili, kakor pa eno samo samcato, če so si v laseh.
Lesnoobertnijska šola se prav dobro poda Kočevskemu mestu, ker ima dežela dosti lesa, pa k temu imajo še prav z verbovjem nasajeno zemljišče. Premalo smo imeli časa. da bi napravo bili ogledali; videli pa smo drugod ličnih izdelkov.
Pa kdo poreče: Kočevske koške in košarice vidite, pa še pogledali niste, kako se po Ribnici lonci sučejo in protje za suho robo li{4! — Odgovor: Zato smo bili pa tudi v Ljubljani zmerjani, iu beiž ko smo prišli drugi teden v Komendo, smo tam nadomestili, kar smo v Ribnici zamudili...
Pa sej je bilo tam doli v nedeljo, in malo pogrelo me je, ko nas je nekdo srečal s konjičem, ki je do groze velik voz robe v nedeljo peljal.
Pa naj bo dosti. Ribničane sem že poprej rad imel, ko so mi bili le po imenu in malo po osebi znani, — še toliko bolj zdaj, ko sem videl njih domačijo in v njej v kratkem doživel tako prijaznost. Še prav posebno hvaležna pa sva s prečast. gosp. sopotnikom prečast. gospodu kanoniku in dekanu Skubicu in drugim gospodom za izvenredno gostoljubnost in dobroto, ki so jo nama s toliko Ijubezuijo skazovali.
Odpustek 50 dni so sv. Oče Leon XIII 3. svečana 1888 podelili vsim vernikom, ako skesano in pobožno obmolijo psalm „1 z g 1 o b o č i n eu (De profundis), s pristavkom verstice: „Gospod, daj jim večni mir, in večna luč naj jim sveti." More se dobiti po trikrat na dan in darovati se tudi dušam v vicah.
Omenjeni psalm je 129. in glasi se:
Iz globočine vpijem k tebi, o Gospod!
Gospod, usliši moj glas! Naj poslušajo tvoje ušesa glas moje prošnje.
Gospod! ako boš na pregrehe gledal, kdo bo obstal, o Gospod!
Toda pri tebi je sprava, in zavoljo tvoje postave čakam tebe, o Gospod! Moja duša čaka njegove besede ; *)
moja duša v Gospoda upa.
Od jutranje straže do noči naj Izrael v Gospoda
upa;
ker pri Gospodu je usmiljenje, in pn njem je obilno odiešenje.
In on bo rešil Izrael vsih njegovih hudobij.
Čast bodi Bogu Očetu itd.
V. Gospod, daj jim večni mir.
O. In večua luč naj jim sveti.
Nedelja in dijaka hnbolazca.
Posebnega premislika je gotovo vreden naslednji prigodek, katerega naznanjajo iz Urslava na Solnogra-škem: Ivan Gaugler in Adolf Schreier, dijaka, sta se 20. vel. serpana t 1. zvečer odpotila v snežniško kočo na prenočevanje. Drugi dan bila je nedelja. Ali ne da bi šla k službi božji, odpravita se na nHochseiler,u in od ondot k „Hochkouig-u,u čeravno jima je služaOnica, ki je nevihto slutila, branila. Že je pritiskala zelo gosta megla čez mokro skalovje iu kmalo je pričel strašno sneg suti. Gaugler in šreier sta sledila poprejšnje gazi, ki so deržale na goro »Hochkonig/ Vendar le te 80 bile kmalu zametene. Zdaj sta še zašla in v gosti megli in sceženji sta brodila do polnoči v nedeljo po ledeniku. Naključno najdeta podobo triKotnika iz desk za kočo, ki so jo namenili ondi postaviti. To si vravnata za tabor v sili. Vedni nasip snega ju je kmalu pokril nad glavo. Tako sta štela strašne nočne ure. Drugi dan, v ponedeljek, zvertal je Schreier votlino skozi 2 metra debeli sneg. Ali gorje! Vihar buči kakor sinoč, ni ga izhoda nikamor! Dijak se mora umakniti nazaj. Same lakote, truda in mraza se zgrudi ua tla v podsuti koči. Gaugler poskuša vse, da bi svojega tovarša okrepčal. Da mu zadnjo čokoladno ploščico. Druzega živeža nista imela. V tem mučnem stanu prebila sta tudi drugo noč od ponedeljka do torka. Ta dan je jasno zazorei. Oba
„Njegove besede,41 to je, spolnjenja Božje obljube za odpuečenje grehov . ..
zbereta svoje zadnje moči. da bi dospela v dolino po snegu, ki je bil sem ter tje dva metra debel. Toda Schreier se je vernil v kočo, ne da bi drugi za to vedel; nadjal se je, da bode toliko časa v koči izderžal, da pride pomoč. Gaugler ga je iskal, ko ga je pogrešil, našel ga pa ni, in naposled zmučen od lakote, mraza, truda in pekoče vesti, da je prijatelja zgubil, je prišel do neke snežniške koče, katera se je štela v faro Muhlberg. Mraz je bil tako hud na višavi, da je med tem zmerz-njeni dijak Schreier, ko so ga našli, imel na obrazu in laseh cele gruče ledu. Pri življenju ostali hribolazec je na svoji bridki postelji v Miihlbachu, na kateri je moral 2 tedna ostati, imel čas premišljevati zapoved, ki veleva praznike posvečevati.
Tudi marsikteri, ki ne po gorah, ampak po dolih, logih in germovjih ob nedeljah „lazijo," namesto da bi bili pri sv. maši, bi se imeli iz te prežalostne dogodbe kaj učiti.
In oni zmerzli revi, ko je prišel pred Sodnika, ni bilo ne mara pervo vprašanje: rSi li bival ob nedeljah in praznikih s spodobno pobožnostjo pri sv. maši?"
Poštena dekla.
V samoti hišica stoji, Odločena od sveta; Bivati v nji se vsak boji, Le stara ne Marjeta.
Minulo mnogo že je let, Kar Meta tam prebiva; Mladosti ji minul je cvet, Tu starost zdaj uživa.
Pošle so njene vse moči. Nji težko je živeti; Opešale so ji oči — Luč solnca ji ne sveti!
Uboga reva slepa je Zd*j leta svoje stare; Bogu pa hvalo le daje, Če prav jo revščna tare.
Marjeta le doma sedi, Ne more več okoli; Dobrotno ljudstvo jo redi, A ona zanje moli.
Tako pa bilo ni vselej, Moj bralec ti častiti; Marjeto mlado si oglej, Da znal jo boš ceniti!
Marjeta, zala, mladih let, Za deklo je služila; Hudobni bil ji mar ni svčt -Vsim v lepi zgled je bila.
Marjeta služi mnogo lšt Pri verlem gospodarji; Mi pravijo nad trideset Pri starem tam Kožarji.
Je pridna, dela na vso moč, In ljudstvo zlo jo hvali; Kožarju verla je pomoč, Ga nikdar ne užali.
Pri tem. ko dela, se poti, Pa vedno je vesela; Ponižna se ne togoti — Je v sercu mir imela.
Pri tem, ko dela. se poti, Pa duše ne pozabi; Marjeta v ceruev koj hiti, Ko k maši zvon odvabi.
Pošten je kmetič bil Kožar, In v cerkev ji ne brani; Za božjo slavo mu je mar, In tudi ženi Ani.
Zato ju blagoslovi Bog, In sreča njima sije; Na daleč bilo na okrog Ni lepše domačije —
Kakor je bil Kožarjev dom, In njega lepo polje; — Pa kaj Kožarja hvalil bom, Saj čuti se naj bolje!
Drugači bilo je potem, Ko je kožar umeri; Ker njega sin Anton je vsem Razvadam vrata odperl.
Zato pa sreče ni imel. Zapravi vse imetje; Po gerlu spravi vse vesel, Kar dobil po očet? je.
Marjeto z hiše je pognal, Mu bila je ^presveta"; Zaslužka ji pa nič ni dal, Ki pred ga ji obeta!
Zapravil je očetov dom, Po svetu zdaj se klati; Živeti ni imel se s kom — Rad zdaj za plačo mlati!
Marjeti bil je vse pobral, Kar reva je imela; Ni novca ji nikdar nič dal, Kako bo zdaj živela?! —
Al svojih ne pozabi Bog, Naj tudi s vet jih tare; Spominja ljudstvo vse okrog Se zdaj Marjete stare.
Marjeta le doma sedi, Ne more več okoli: Dobrotno ljudstvo jo redi — A ona zanje moli.
Ivan Zamik.
Razgled po svetu.
Pruski naučni minister pl. tiossler priporočuje verske šolske bukve. Ker se Avstrija rada ravna po Prusiji in se večkrat celo šolski učenjaki kličejo iz Nemčije v Avstrijo, bi se bilo nadjati, da bode tudi v
tem oziru Prusija Avstriji za izgled veljala, ter se skerbelo za verske ali konfesijonelne šolske knjige.
Pruski škofje v pismu do Leona XIII protestujejo zoper novo lašao kaznilno postavo, ktera katoliški Cerkvi in duhovstvu nove OKOve kuje.
V Freibnrgu na katoliškem shodu je znani ^Viodt-horst obširnise govoril o katoliških zade\ah in potrebah sedanjega časa. Enoglasno iu z veliko pohvalo so bile sprejete resolucije: da se mora obnoviti svetna oblast papeževa, verniti se verska šola, iu pa protest zoper mladolaško kazensko postavo.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva
Vesoljni namen za mesec kimovec (september.) a) Glavni namen: S k u š a n i. b) Posebni nameni:
IG. Morija 7 čolost. Mnogi te^peči. Nekteri omahujoči in re*ni. Razuzdani otroci.
17. S. Lambert. Krepko verno življenje med katol. vraduiki. Da se neke zapuščine zveršče po B. volji.
13. S. Jožef Kupertinski. Pravi ozir na evangeljske svete pri osebah v visokih časteh. Mnogi v hudih stiskab.
19.	S. Jenu torij. Zderžanje od prepovedanega vživanja. Mnogi mladi ljudje. Več duhovnov in deških semenišč. Taki, ki so v nevarnih okoliščinah.
20.	S. Evstahij. Za kerščanski duh v vojaščini. Od-vernjenje mešan h zakonov. Mnoge družine. Zgubljeni.
21.	Matej ei\ Odvernjenje od posvetnosti. Od-pravljenje nedeljskega skrunjenja. Mnoge poklicne zadeve Poboljšanje mnozih, zlasti zapravljivih.
22 S. Marricij. Naši vojaki. Važne poskušnje. Obvarovanje pred krivimi prisegami. Muogi nekatoličaui. Mnogi dijaki, z*asti naši.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, 88. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobroti o odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Hudo bolna za dušno in telesno pomoč. — Neki robavsar za modrost in spreobernjenje. — Oseba, že delj časa brez službe, da bi primerno službo dobila. — Terdovratna bolna oseba za spravo z Bogom.
Zahvale.
Po sv. Detinstvu in priporočevanji k žalostni M. Božji sem zdravje zadobila, za kar bodi priserčna zahvala Detetu Jezusu in žalostni Materi B.! X. P.
Neka posvetna družina bila je pred nekaj časom priporočena za spreobernjenje, in dozdaj so se že 3 osebe spreobernile in z Bogom spravljene prav bogo-ljubno umerle. za kar bodi Bogu in N. lj. Gospej naj 8erčniša zahvala, ter ostane prošnja še za tri druge.
A. Z.
Že večkrat sem na priprošnje N. lj. Gospe presv. Jezusovega Serca prejela velike milosti, pred malo mesci pa sem bila na njeno priprošnjo enkrat rešena iz prav velike telesne nevarnosti in drugi pot hudega napada navadne bolezni pri procesiji, s kterim bi bila
tudi drugim vzrokovala strah in veliko nepriliko. Vsled storjene obljube očitno naznanjam Bogu in Naši ljubi Gospej naj priserčniši hvaležnost za tolike milosti.
—r.
Listek za raznoterosti.
Kako je zastran nagrobnega spominka r. Jož. Jeriča? — Tako le: Glavni dediuji svoji sestri Mariji Jerič je ranjki gosp. Jerič priporočil, naj mil oskerbi skromen spominek na grob, kakor se namreč spodobi priprestemu duhovnu. Nekteri prijatelji ranjcega pa so tako-le to reč tolmačili: K temu, kar bo sestra storila kot prostemu duhovnu, naj bi prijatelji in spoštovatelji njegovi pridjali še toliko, da se mu napravi spominek, kakoršen se spodobi možu. ki ima posebne zasluge za 780 deželo in tudi še za druge slovenske dežele^.
Šolarji in dijaki, varite se sleparjev in goljufov, ki nerabne šolske bukve prodajajo za dobre! Taki ostudni tatovi ne bojo gledali kraljestva Bižega, če krivice ne popravijo! Tatovi so tudi tisti, ki so dobili bukve le na posodo^ pa jih nazaj ne prine^o!
V Spodnji Šiški je t. m. previdena s ss. zakramenti, v 73. letu svojih dni umerla blaga grofinja Berta, rojena gr. Nostic-Rienekova, soproga pok. grofa Vil. Vurmbrand-a Stuppah. Bila je pretekli ponedeljek po 1 lih, po opravljenih mertvaških molitvah, iz Šiške prepeljana na kolodvor in od tam v Kirhau v spod. Avstriji, ter položene v ondotne družinske rake. Bog ji daj,večni mir.
Čast. g. Jan. Krek, novomašuik ljublj. šk< tije, je spre;et v c. kr. višje izobraževišče pri sv. Avguštinu na Dunaju.
Duhovske spremembe.
V Lava n t i n.s ki škofiji: Novomašnik č. g. J. K i tak gre za kapi. k sv. Martiuu pri Slov. Gradcu.
Kn. škof. duhovni svetniki so postali prečast gg.: Mat. A r z e n š e k, župnik v Grižah; J o ž. Ž e h e 1, župn. v Mozirji, P. Viktor Jerančič. gvardijan v Nazarjah.
Dobrotni darovi.
Za opravo ubožnih cerkev naše škojije: Gospodičina Terezina Elsner 1 gld. — Iz Dupljan zopet 1 gld. 40 kr.
—	Iz Javorji pri Litiji 8 gld. 20 kr. — S Fare pri Kostelu 3 gld. 72 kr. — Od sv. Hdene 15 gld. 20 kr.
—	Iz Gorič 31 gld. 10 kr. — Iz Zagorja pri Košani 20 gld. — Mi' a Porenta 40 kr. — Z Vojskega 10 gld. 55 kr. — Iz Čermošnjlc 12 gld. 40 kr. — Po čč. gg. Uršulinkah 2G gld. 35 kr. - Z Nove Oselice 7 gld. — Iz Zagradca 10 gld. — Z Lučin IG gld. — Iz Šmartnega pod Šmarno goro 8 gld. — Iz Stare Loke po preč. g. dekanu 20 gld. — S Planine nad Semičera 7 gld.
Za spominek r. g. Jož. Jeriča: Preč. gosp. dekan dr. J. Steroenec 5 gld. — Čast. g. zakristan Jož. Erker 2 gld. — Preč. g. dek. J. Koprivnikar 10 gld. — Č. g. župnik J. Kapuz 5 gld. — Č g. župnik M. Jereb 1 gld.
—	Čast. g. župnik Mih. Tavčar 10 gld.
Za sirotišnico v KoČevji so darovali p. n. gosp.: Msr. Mih. Potočnik 5 gld. — J. Zupančič, vpok. župnik v Radomlji, 2 gld. — J Strah, župnik v Št. Rupertu v Slov. goricah, 2 gld.; župnik Zdolšek 5 gld.; Neimenovan 10 gld.; G. Matijašič. prošt v Mariboru, 5 gld.; Lusnik 3 gld.; dek. Andr. Jekše 2 gld.; A. St. 1 gld.; prof. J. Marn 5 gld.
(Dragi dar. prili.)
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.