dela
•-ETNIK 25
šNljenje

ŽIRI, OKTOBER 1987
Tržna in razvojna strategija Alpine
Kakovost za tržišče
. Cilj Alpine v prihodnjem obdobju je predvsem utrditev položaja na trgih in prehod na višjo raven Itvalitete izdeiitov 2^ cenovne razrede, kajti edino na ta način lahko z izdelki ustvarimo več dobička. Ta cilj bomo dosegli predvsem z osnovnima dvema skupinama izdelkov: z mod-
® obutvijo in s smučarsko obutvijo.
ke cilj v obeh programih je napredovati v okviru vsa-u programa, z ozirom na tržne možnosti. Vsak korak na-U v katerem od obeh programov pomeni, da bo Alpina ^^elota močnejša.
л	priprave srednjero-
lOftp^ plana za obdobje je bilo v avgustu na 1 pripravljeno gradivo z siovom »tržna strategija J j^^''®dnjeročni plan za obrni j 1986—1990 in osnova-dveh ^900«. Prav je, da po " letih preverimo posta-i>^^° strategijo predvsem
^slednjih vidikov; Ц ~ kako v teh dveh letih sničujemo takrat zasta-cilje
in T. katere cilje dosegamo
so problemi 2u^ katere predpostavke okolja (gibanj v > ekonomske politike
inf®7®vije) se uresničujejo ђа Btere so drugačne, da bi Хђ ^^'jovi teh dodatnih spo-treV^-j ° strategijo po po-1 dopolnili ali korigirali. ^®ga gradiva je torej

postavljeno z novimi informa-
ПаГ, ponovno informirati o Se n	^ namenom, da
Ves	poenotijo in da se
zav? °'®ktiv maksimalno ame za doseganje posta-Jenih ciljev.
Osnovna izhodišča
Osnovna izhodišča pri razmišljanju o naši usmeritvi so naslednja:
1.	Dolgoročno izvažati vsaj 50 % fizičnega obsega proizvodnje na konvertibilno področje.
2.	Postopno prehajati na zahodnih tržiščih v višje cenovne razrede.
3.	Investicij ne usmerjati več v povečanje obsega proizvodnje, ampak predvsem v kadre, znanje, razvoj izdelkov in posodabljanje tehnologije, vse z namenom prodreti na višjo kakovostno in cenovno raven.
Prvi dve izhodišči smo postavili že v letu 1985. Mislim, da sta zadnji dve leti potrdili pravilnost teh dveh izhodišč in smer razvoja tovarne.
Tretje izhodišče, torej ne razvoj v nadaljnje zmogljivosti, ampak predvsem v razvoj izdelkov na višjo raven, pa je glede na razvoj dogodkov, postalo očitno v zadnjih letih. Podlaga za tako izhodišče za delo naprej so predvsem naslednja dejstva:
— čedalje večja cenovna
Ob Krajevnem prazniku 23. oktobru čestitamo vsem
krajanom
konkurenca na svetovnem trgu obutve iz dežel Daljnega vzhoda
—	razvoj novih tehnologij v pripravi — proizvodnji obutve, s katerimi bodo ponovno lahko konkurenčne tudi visoko razvite države. Poceni delo v prihodnje ne bo več nikakršna prednost.
—	dogajanja v odnosu Sovjetske zveze, kot velikega kupca jugoslovanske obutve (zniževanje cen, kvalitetna selekcija nakupov v Jugoslaviji ob tem, da močno gradijo lastno proizvodnjo)
—	dogajanja na domačem trgu, katere označuje po eni strani gospodarska kriza s padanjem kupne moči, po drugi strani vedno večji pritisk domačih proizvajalcev na domači trg.
Če razmislimo vse to, je jasno, da je za bodočnost investiranje denarja v nove stavbe, v katerih bi zaposlovali veliko število novih ljudi in delali več čevljev s klasično tehnologijo, zgrešena naložba. Če k temu dodamo še dejstvo, da v Žireh proste delovne sile ni, je tudi pravilnost tega izhodišča več kot očitna.
Program izdelkov
Po iskanju in številnih poskusih na različnih izdelkih v zadnjem desetletju sta se izoblikovali dve skupini izdelkov:
—	ženska modna obutev, s tem da se je v zadnjem času tudi program poliuretanske (PU) brizgane obutve razvil v smeri modne obutve
—	smučarska obutev (pancerji, tekaški, apreski), kateri zaradi pokrivanja obratne sezone (ko so zmogljivosti proste), lahko vključimo tudi surf.
Rezultati glede ostalih skupin izdelkov v zadnjem obdobju so bili naslednji:
—	planinska obutev: kljub veliki tradiciji smo
(Nadaljevanje na 2. strani)
1947-1987
Naša obutev tudi na obroke
Od 15. oktobra do 15. novembra letos bo v naših prodajalnah prvič uvedena prodaja Alpini-ne obutve na tri obroke, brez obresti.
Pogoj je, da bo kupec v naši prodajalni kupil za več kot 50.000 din Alpini-ne obutve. Ob nakupu bo v prodajalni izpolnil pogodbo in plačal prvi obrok. Ostala dva obroka pa bo kupec poravnal po administrativni odpovedi, pomeni, da mu bodo v delovni organizaciji odtegnili pri osebnih dohodkih.
S tem načinom prodaje se na eni strani približamo našim kupcem, saj obutev ni več majhen strošek. Posebno velja to za zimsko obutev, kot so smučarski čevlji, apreski in ženski škornji. Na drugi strani pa seveda upamo, da se bo s tem povečala tudi prodaja v naši maloprodajni mreži, kar je v časih nevarnosti za nelikvidnost prav tako zelo pomembno.

DOGOynninfflO fC -
DOGOVORIH SfflO

fE

e»
(Nadaljevanje, s J. strani)
ugotovili, da prodaja ni dovolj zanimiva ne po količini ne po ceni za industrijsko proizvodnjo. Zadnja leta so potrdila pravilnost odločitve o opustitvi tega programa.
—	športne copate: po prvih poskusih smo prišli do zaključka, da na tem področju nikakor ne moremo konkurirati velikim blagovnim znamkam v svetu in smo ta razvoj opustili. Dogajanja v svetu danes (težave Adida-sa) potrjujejo pravilnost odločitve.
—	kolesarstvo: program smo študirali in ugotovili, da v zgornji cenovni razred ne moremo, spodnji razred pa cenovno ni zanimiv. Delo na tem smo opustili.
—	golf: cenovno atraktiven program, vendar tržišče močno zavzemajo nekatere vodilne in močne znamke. Delo na tem programu smo opustili.
Dogajanja v zadnjih dveh letih kažejo, da smo se odločili prav in nismo napravili bistvenih napak. To seveda ne pomeni, da ne bomo spremljali dogajanj na svetovnem trgu. A-edvsem je treba sistematično spremljati pojave novih programov (povezanih z novejšimi športi), ki so na začetku razvoja in v vzponu. Prav vključitev v tak program olajša uspeh (primer iz preteklosti: tekaški in surf). Pri kakršnemkoli dodatnem programu pa je treba ugotavljati prednosti, če bi imel program tehnološke in tržne podobnosti oziroma zveze z obstoječimi programi, in sicer:
—	če gre za podobno tehnologijo, po možnosti pa za delo v sezoni, kjer sedaj tega ne delamo in imamo zato še proste zmogljivosti
—	če je možno nov program prodajati preko obstoječe distribucijske mreže.
Tovrstne informacije moramo spremljati sistematično, da ne bi zamudili morebitnih priložnosti.
Strategija razvoja obstoječih skupin izdelkov
Modna obutev:
V tej skupini smo v Alpini doslej pojmovali žensko modno obutev. Z ozirom na to, da se je program PU brizgane obutve razvil v smer cestne obutve, kjer se uporablja sicer različna tehnologi-
ja, vendar pa enak material; izdelki so namenjeni istim končnim kupcem oziroma tistim trgom, kot ženska modna obutev. Zato menim, da bo kazalo v bodoče ti dve skupini izdelkov obravnavati kot enoten pojem modne obutve.
Tako opredeljena skupina modne obutve predstavlja količinsko nekaj več kot polovico naših kapacitet. Prodaja je trenutno usmerjena približno takole:
zahod	30 %
klirinško tržišče	20 %
domače tržišče	50 %
Položaj na posameznih tržiščih je naslednji:
Zahod:
Trenutno izvažamo obutev pod blagovnimi znamkami kupcev. Izhodišča za kolekcijo dobimo od kupcev. Material moramo zaradi kakovosti v glavnem uvažati z Zahoda.
Kliring:
Kar zadeva ZSSR je značilno za zadnji dve leti pritisk na cene, ki so se znižale. Trenutno s posli v tej državi ni večjih dobičkov. Za ta izvoz pridejo v poštev samo najkvalitetnejše skupine obutve, kar je tudi drugače kot pred leti.
Domači trg:
V zadnjem obdobju se srečujemo s krizo, padanjem kupne moči in padanjem prodaje ter velikim pritiskom jugoslovanskih proizvajalcev na domači trg. V takih razmerah bodo uspešno prodajali samo najboljši.
Ob upoštevanju tega imamo za program modne obutve naslednje cilje:
—	količinski obseg proizvodnje moramo obdržati v okviru sedanjih kapacitet ali ga povečevati samo toliko, kolikor se povečuje produktivnost. Pred dvema letoma še obravnavana varianta o povečanju kapacitet traku, z ozirom na razvoj dogodkov, ne pride v poštev.
—	obdržati usmeritev približno 30 % prodaje na Zahod na ta način, da delamo z večjimi kupci.
—	v ZSSR še naprej prodati približno 15—20 % modne obutve za pokrivanje mrtvih sezon, pri tem pa ponudbo kolikor mogoče najbolj prilagajati situaciji, torej poskušati prodati tiste vrste obutve, ki so relativno najbolje plačane (zahtevnejša obutev).
Domače tržišče:
Obdržati usmeritev, da ta program na domači trg prodajamo izključno preko lastnih prodajaln. Maloprodajna mreža bo morala biti sposobna prodati najmanj 50 % proizvodnje naše modne obutve. Z ozirom na zaostrene razmere na domačem tržišču bo to možno, edino v primeru, če bo kolekcija dovolj zanimiva in na ravni, da bo boljša, kot je povprečje jugoslovanskih proizvajalcev.
Cilj: v tistih skupinah modne obutve, katere izdelujemo (ženski škornji, sandale in salonke ter moška PU brizgana cestna obutev) postati najboljši v Jugoslaviji s kolekcijo, glede na modo in kvaliteto. Ob tem pa moramo biti sposobni približno 30 % proizvodnje modne obutve izvoziti na Zahod.
Smučarska obutev:
V to skupino štejemo pan-cerje, tekaške čevlje in apre-ski obutev. Pred dvema letoma smo v planu predpostavljali, da bo v teh izdelkih možna nadaljnja rast, ker so to izdelki za prosti čas, prostega časa pa bo v razvitem svetu vedno več. Naša izhodišča po posameznih vrstah izdelkov so naslednja:
Pancerji:
Pred dvema letoma smo predvideli povečanje proizvodnje do konca srednjeročnega obdobja na približno 400.000 parov. Porast prodaje v teh dveh letih potrjuje, da je tako prodajo možno doseči morda že prej. Po posameznih najpomembnejših državah se dogodki razvijajo po predvidevanjih iz leta 1985.
Domneva, da je pri pan-cerjih v bodoče možno postopoma povečevati prodajo, je utemeljena z naslednjimi dejstvi:
—	težnja v svetu k povečanju prostega časa (pancer pa je izdelek za prosti čas)
—	naša udeležba v svetovni proizvodnji pancerjev je trenutno 5 %, kar še ni tak delež, da ga ne bi bilo mogoče povečati
—	zadnji dve sezoni kažeta, da je možno z dobrim delom na razvoju izdelkov vplivati na povečanje prodaje
—	prodaje ni možno veliko povečati v državah, kjer je naša prodaja že zastavljena, možno pa jo je povečati tam, kjer tržišče še ne obvla-
dujemo ali ga celo ne poznamo.
Ker so pancerji izrazito program, kjer so fiksni stroški na enoto proizvoda veliki, se nam tu nedvomno izplača izkoristiti možnosti v povečanju količinskega obsega proizvodnje, če tržišče to omogoči. Zaradi uvoza za to obutev, mora biti prodaja usmerjena predvsem na konvertibilna tržišča, ob tem pa moramo hkrati oskrbovati tudi domači trg in po možnosti prodati manjše količine na Vzhod, če dosežemo dobre cene.
Cilj: nadaljnje povečevanje prodaje, s ciljem, da dosežemo vsaj 400.000 parov v sezoni. Intenzivno vlaganje v razvoj In marketing, da povečamo prodajo v srednjem in višjih cenovnih razredih. Možnostim prodaje prilagajati kapacitete. S sedanje pozicije (po oceni s šestega mesta na svetu), napredovati na peto ali četrto mesto. Proizvajati izključno pod lastno znamko.
Tekaški čevlji:
Glede na to, da smo s tekaškimi čevlji trenutno drugi na svetu (za Salamonom), in da je naš delež v svetovni proizvodnji približno 10 ®/o. smo že v letu 1985 ocenjevali, da količin v tem programu ne bomo mogli bistveno povečati in da je za Alpino dosegljiva prodaja 300 do 400.000 parov v sezoni. Razvoj v zadnjih dveh letih kaže na pravilno oceno tega cilja.
V	zvezi s prodorom sistemov in nazadovanjem prodaje klasičnih tekaških čevljev smo v zadnjih dveh letih našli uspešen odgovor Salamo-nu v NNN sistemu.
Cilj; obdržati prodajo 300.000 do 400.000 parov tekaških čevljev v sezoni, vse izključno pod znamko Alpi' na, 95 % na Zahod. Obdržati mesto drugega na svetu ogrožati prvega (Salomona)-Z agresivno prodajo NNN sistema doseči prenos večjega dela prodaje v srednje in višje cenovne razrede.
Apreski:
V	zadnjih letih smo zaostali s kolekcijo. Letos se j® pokazalo, da smo takoj, k? smo jo nekoliko izboljšali; bili pri prodaji ponovno bolj uspešni.
Cilj: v apreski obutvi moramo biti, kot specialisti ^ smučarski obutvi, najboljši ^
DOGOYORJAfflO SE -DOGOVORIH ffflO SC
■Jugoslaviji, po možnosti pa prodati del količin tudi na »zhod in v nekatere zahod-države.
Surf:
Zanimiv kot program za °oratno sezono apreskiju in Pancerjem, zlasti v šivalni-vti " У. program smo se ljučili v trenutku, ko je bil porastu. V zadnjih letih pa P^'odaja te opreme na svetu pada. Zato menim, da bomo orali resno analizirati ^rašanje, ali še ostati v pro-painu z dodatnimi investicijami ali pa program opustiti.
^^vesticije
^aše poslovne usmeritve arekujejo v pogledu inve-"cij naslednje:
t^j.^vbe: Investirati samo
tr K '	j® nujno po-
da zagotovimo nor-bor^ delovne pogoje ali ^ 4se izkoriščanje prostora _ proizvodnji. Zamisli o У novih hal v Gorenji . Si in Zireh postajajo v tem L sy vprašljive in jih bo trenj ^Gmeljito pretehtati. Me-0 rn'	bolje razmišljati
j.^^'^.jših posegih, adaptaci-da "manjših dograditvah, Dr	nujne prostorske
lik' in se izognemo ve-
•m investicijam.
^ "prema: Nujno moramo 5 §°^oyiti vire za sprotno po-У^^°Цапје opreme, pred-g	smislu vključevanja
Ко^. J®® opreme, ki omo-bor^ ^®čjo produktivnost in 5 kvaliteto izdelkov. Po-jati®'^ poudarek je treba da-ja .°Premi, ki omogoča uva-'lovih sodobnejših me-
nai	(CAD-CAM, raču-
"ainisko vodenje).
To je edini pro-kjer bi karkoli investi-' tudi še v povečanje ka-
pacitete, če bomo tržno uspešni.
Razvoj izdelkov: V tej
smeri moramo v bodoče delovati vedno bolje. To je eno najpomembnejših področij investiranja. Gre za to, da pri razvoju izdelkov formiramo večji kadrovski potencial, da smo kot tovarna odprti tudi navzven, za zunanje ideje, inovacije ali patente in da skušamo postopno priti v položaj, kjer ne bi razvijali samo tistega, kar je absolutno nujno za naslednjo kolekcijo, ampak skušamo delati tudi dolgoročno.
Trg: Tudi investiranje v trg (marketing) moramo začeti pojmovati kot eno od pomembnih področij investiranja. Gre za nadaljnjo izgradnjo distribucijske mreže, tako v tujini, kot na domačem trgu, investiranje v propagando itd...
Našega razmišljanja o investiranju v bodoče torej ne smemo več začenjati pri stavbah in trakovih, ampak moramo začenjati pri razvoju izdelkov in tržišča. Če bomo uspešni pri razvoju izdelkov in marketingu, potem bomo morda lahko vlagali tudi v proizvodne zmogljivosti. Torej; investirajmo najprej v znanje, poznavanje in obvladovanje tržišča in šole, nazadnje v stavbe.
Kadri
Kadrovska politika mora torej temeljiti na naslednjih izhodiščih:
—	števila zaposlenih ne bomo povečevali, ampak bomo z novim zaposlovanjem v glavnem le nadomeščali fluktuacijo (odhodi v pokoj in ostali odhodi)
—	pri tem je treba težiti za tem, da se bo z nadomeščanjem odhajajočih delavcev z novimi ljudmi izboljševala kadrovska struktura
y.®' čevlji kakovostno izdelani? Tu je treba vse skom-fati, pozorno vložiti v škatle - -
—	režije številčno ne smemo povečevati, poskrbeti pa moramo za izboljšanje kadrovske strukture režijskih služb: izločiti nesposobne in jih nadomestiti z bolje usposobljenimi delavci
—	strokovnega kadra z visoko in višjo izobrazbo imamo manj kot 2 %, (poprečje v S RS je 9 %). Ker je visoko izobraženi kader gotovo nosilec bodočega razvoja, si je treba načrtno prizadevati za povečanje deleža delavcev z višjo in visoko izobrazbo. Na eni strani je potrebno na tem področju voditi agresivno štipendijsko politiko, uspešno vključevati prihajajoči kader v delo in stimulativno nagrajevati ta kader. Poseben poudarek dajati kadru osnovne stroke za področje razvojnega dela in organizacije proizvodnje.
Organizacija
Vsi se moramo zavedati, da organizacija neke firme nikdar ni enkrat za vselej idealna, ampak se mora stalno prilagajati nalogam in situaciji. V zvezi z našo interno organizacijo je treba razmisliti in odgovoriti na naslednja vprašanja:
—	kako organizacijsko slediti temu, da se razvojno naši izdelki razvrstijo v dve osnovni skupini: modna obutev in smučarska obutev?
—	posebej izpostavljam vprašanje organizacije dela na razvoju izdelkov, ker moramo to področje okrepiti
—	uvajanje računalniškega vodenja poslovnih procesov in uvajanje CAD-CAM sistemov bo zahtevalo tudi spremembe v organizaciji dela.
Pri reševanju navedenih vprašanj bomo morali upoštevati tudi danes prevladujoče spoznanje, da novih metod dela ali pa novih tehnologij ni vedno mogoče uspešno uvajati, če ostane ves kader isti, ampak da je pogosto potrebno uvajati tudi nove ljudi.
Poslovna filozofija — orientacija v iste cilje
Cilj Alpine v prihodnjem obdobju je predvsem utrditev položaja na trgih in prehod na višjo raven kvalitete izdelkov in v višje cenovne razrede, kajti edino na ta način lahko z našimi izdelki ustvarimo več dobička. Ta cilj bomo dosegli predvsem z
osnovnima dvema skupinama izdelkov: z modno obutvijo in s smučarsko obutvijo.
Naš cilj v obeh programih je napredovati v okviru vsakega programa, z ozirom na tržne možnosti. Vsak korak naprej, v katerem od obeh programov pomeni, da bo Alpina kot celota močnejša.
Pomembno je, da se kolektiv zaveda, da je Alpina kot celota vedno seštevek dveh skupin izdelkov, modne obutve in smučarske obutve. V zadnjem desetletju se vprašanje o tem, da kateri od teh programov ne bi bil potreben, ni nikdar zastavljalo (zadnjič so bila taka vprašanja v letu 1975, ko so nekateri hoteli ukiniti smučarsko obutev). Možnosti na trgu pa se seveda med obema programoma nekoliko razlikujejo.
V zgodovini Alpine so se v preteklosti včasih pojavljale razprtije (nesoglasja med proizvodnjo in MPM in kasneje med TOZD Plastika in TOZD Obutev). Kolektiv je take težnje vedno uspel zaustaviti in to je omogočilo napredek tovarne kot celote. Številni primeri v Sloveniji in Jugoslaviji kažejo, kaj se zgodi, če vsak del delovne organizacije vleče na svojo stran. V zadnjem času opažam nekatere slabosti in slabo sodelovanje na relaciji modna obutev—smučarska obutev, s pripombami, da je smučarska obutev privilegirana v primerjavi z lahko obutvijo in da v smučarsko obutev več investiramo ipd. Edini zdrav odgovor na to je: vsaka od skupin obutve predstavlja približno polovico tovarne, Alpina pa je seštevek obeh. Ta seštevek bo tem boljši, čim bolj bo vsak od obeh programov napredoval. Kolektiv je treba torej usmeriti v to, da bo vsak poskušal doseči maksimum na tistem področju, na katerem dela.
Moje stališče do tega je, da ne more in ne sme biti noben program v prednosti, ampak, moramo vsakega razvijati v skladu z realnimi možnostmi na trgu.
Alpina je svoj uspešen 40-letni razvoj dosegla med-drugim tudi zaradi enotnosti v kolektivu, in to enotnost smo dolžni ohraniti in negovati tudi v bodoče.
Tomaž KOŠIR
KAKO umnRIOfflO

Nimamo Agrokomerčevih menic, imamo pa še vedno dovolj težav
Kolekcija — zrcalo našega znanja
Po ustaljeni navadi smo sredi septembra predstavili našo zimsko športno obutev našim kupcem in razpečevalcem v tujini. Zlahka bi zatrdil, da je bila kolekcija na teh razgovorih ocenjena zelo ugodno.
Katere so torej značilnosti predstavljene obutve?
Za kolekcijo obutve za alpsko smučanje je poleg barvitosti (kar je bilo že lani), značilna tudi tehnična dovršenost, predvsem notranjih čevljev; podobno velja za druge sestavne dele, ki so res izpopolnjeni. Posebno velja omeniti design (oblikovanje), kar naj bi navzven, že brez napisa ALPINA, govorilo, da gre za smučarski čevelj, izdelek ALPINE.
Skupna ugotovitev je bila, da z novimi modeli, ki jih razvijamo v zadnjih letih, sodimo v zgornji razred. Za sezono 1989/90 pa moramo pripraviti model, ki ga bomo prodajali po zmerni, dostopni ceni in izdelovali v velikih količinah. Novi model naj bi zamenjal sedanje modele JR-200, JR-300, JR-350, MS-LS-500.
Prav tako uspešna je bila predstavitev tekaške kolekcije. Ugotovitev, da s tekaško obutvijo (z vključitvijo NNN sistema) postanemo najboljši in ne samo največji proizvajalec smučarske tekaške obutve, nas obvezuje, da se poleg pestrih in izredno kvalitetnih modelov, ki smo jih predstavili našim kupcem, izkažemo tudi s kakovostno izdelavo. Naše kupce so še posebej navdušili modeli v tekmovalnem razredu. Ugotavljali so na-
V najtežjih časih moramo delati najbolje
Smo na prehodu v zimsko prodajno sezono, ki običajno prinese največ sredstev. To je očitno tudi nujno, saj zaradi različnih razlogov v zadnjem času nismo bili v posebno ugodnem položaju, kar zadeva likvidnost.
O tem smo se pogovarjali s Tonetom Enikom, ki nadomešča vodjo finančnoračunovodskega sektorja, ki je med drugim povedal:
mreč, da take izvedbe do sedaj niso videli niti pri našem največjem konkurentu Salomonu.
Poleg smučarske, alpske in tekaške obutve smo predstavili tudi apreski kolekcijo. S to vrsto obutve do sedaj pri izvozu nismo dosegli večjih rezultatov: prodajali smo v glavnem na domačem tržišču. Predstavljena kolekcija za sezono 1988/89 pa je vzbudila zanimanje nekaterih naših kupcev in upamo, da bomo tudi s to obutvijo dosegli izvoz okoli 40.000 parov.
Poseben uspeh smo dosegli tudi na področju priprave in oblikovanja marketinške-ga materiala (katalogi, oglasi, plakati). Prvič, odkar prodajamo našo obutev v izvoz, so ves propagandni material pripravili naši delavci sami.
Prepričan sem, da je sep-temberska predstavitev potrdila pravilnost usmeritev lastnega razvoja. Dosežen rezultat na področju sestave kolekcije in ustrezni marke-tinški pristop je istočasno priznanje vsem, ki so pri tem sodelovali, kakor tudi obveza, da moramo izdelke tudi v serijski proizvodnji izdelati kakovostno in do roka, kar je pogoj, da bomo uspešni tudi v prodaji na tržišču. Šele s tem bomo dokončno potrdili vrednost našega dela.
Jože BOGATAJ
»že tako zaostren položaj zaradi težkih pogojev poslovanja (devizna zakonodaja, manjša kupna moč, sezon-skost našega dela) je poslabšal še obračunski zakon, na podlagi katerega revaloriziramo (prevrednotimo) sredstva in vire sredstev, čeprav je treba priznati, da v končni fazi omogoča pravo sliko našega prizadevanja. Poleg že omenjenih težav, so nas pestile višje zaloge zaradi počasnejšega obračanja. Tako smo imeli v prvi polovici leta samo v TOZD Proizvodnja 1,9 milijarde revalorizacijskih stroškov. Ti stroški (obresti) na likvidnost direktno ne vplivajo, odnašajo pa precej denarja. Sicer je bila septembra prodaja v MPM slabša kot smo pričakovali, čeprav je ta čas že običajno več težav. Vemo, da velik del prihodka ustvarimo v zadnih mesecih leta, do tedaj pa moramo premostiti finančne težave. To delamo tako, da najamemo bančne in druge kredite, kolikor je le mogoče po najnižji obrestni meri, toda še vedno je to od 98 do 130 %. K temu moramo prišteti še tako imenovane realne obresti (okrog 20 %). V teh pogojih je še dobro, da nas ni direktno prizadela
afera Agrokomerc, ne podobni dogodki v Viku v Varaždi-nu, kjer sodelujemo z enim od manjših obratov. Poslovanje je namreč urejeno tako, da Alpina plačuje le stroške dela pri izdelavi gornjih delov, material pa nabavljamo in dostavljamo mi, stroji so naši... Morda bi ob tem nekaj besed spregovorili o menicah, povsem ustaljenem načinu poslovanja. Ta čas se tudi mi precej poslužujemo menic, ki sicer niso plačilno sredstvo, so pa jamstvo za zavarovanje plačil in so izdane lahko le na podlagi dolž-niško-upniškega razmerja (DUR), torej na podlagi dela, prodaje materiala in podobno. Vemo, da moramo v banki avalirano menico, dokončno »poravnati« najkasneje v treh mesecih. Kot že rečeno, imamo mi za svoje menice zadostno kritje, tako v blagu kot v ostalih sredstvih.«
Slika, ki nam jo je pred; stavil Tone Eniko torej ni nič kaj rožnata, vendar naše poslovanje temelji na realnih osnovah. Če se bomo s svojim delom vsi še bolj prizadevali, bodo ti temelji še trdnejši, čeprav so zunanje razmere dokaj nevarne.
Nejko PODOBNIK
Popravek
v prejšnji številki je v sestavku Gregorja Kie-menčiča »Utrinki z letnega sejma športne opreme v Miinchnu« pcnagajal tiskarski škrat.
Kronos in Nike nista japonski firmi kot piše,
temveč italijanska (^Kronos) in ameriška (Nike).
Alpina skupaj z Ela-nom v ZRN tvorita firmo A+E in ne formo, kot je napisano.
Za napake se opravičujemo. UREDNIŠTVO
КПКО umnRIAfflO
a*

Z boljšo kolekcijo v jugoslovanski vrh
Bi •^°®'®vodska konferenca, ki je bila 23. septembra na la^ i® sovpadala z zaključkom turistične sezone, ki je bi-„	času še v polnem razmahu. Prav zato so imeli tudi
stn^* ^'^Banizatorji nekaj težav, ko ni bilo mogoče dobiti proze "umestitev niti v bližnjih hotelih, čeprav so bile re-f	pravočasne. Nekaj slabe volje na začetku je bilo to-
bo	naslednjo konferenco v jesenskem času
treba poiskati primernejši kraj.
i uvodnih besedah direk-zuH	Prodaja je o re-
Qk poslovanja, novem - Г^^^чпи, likvidnosti in zalo-Trv Sovoril glavni direktor se Košir. Poslovodje je z osemmesečnim У slovanjem delovne organi-Pri tem je izpostavil Droblpmp. s kflfprimi
^ probleme, s katerimi Je ^®dno srečujemo — to У i^®doseganje plana proiz-kn+	devizni položaj,
j . posledica neustreznega zakona, slabo t /^'^anje kapitala in s tem Vo ^ likvidnostjo, vpli-"Novega obračunskega ^егпа...
2„, ® posebej je razčlenil re-Os . ® prodaje v prvih mesecih in ocenil, da f ,?^'ioYoljivi, predvsem za-odlične prodaje v prvih "nskih mesecih. Prodaja miadno-poletne kolekcije P® «1 bila dobra, loo izredno porasle za-vef\ je v MPM za 54 % Ok ^ istem obdobju lani. sl»kv^ koeficienta je za 24 % bila *'	kolekcija je
na 7R^o/® po znižanju proda-siou' ' tuja pa še precej zar J®' zalog je nastal 5q prevelikih naročil, ki Za 29	prekoračili
so vzroki, da ste načr-prodajo?« je p 1 . slavni direktor. V4 ^ °žaj se zaostruje na v L ^področjih, zato bo treba ijj 0"Oče dosti bolje poznati razmere na trži-ra ■ odatke, ki jih imate na st_^°'®80, bo treba bolj kori-2« ."porabiti. Posebno po-nat. I "Gorate biti torej že pri obutve, da boste bnl. ^ toliko, kolikor e uspeli tudi prodati.
naloge, ki jih mo-Da C ^^Polniti do konca leta Pa^o v glavnem:
2a nI ^^domestiti zaostanek pianom proizvodnje
obračanje ka-
—	posvetiti še več pozornosti kvaliteti in jo spodbujati s stimulativnim nagrajevanjem
—	uvesti nove oblike za pospešitev prodaje.
Cilj Alpine v prihodnje pa je izdelati kvalitetno in modno kolekcijo in postati najboljši proizvajalec ženske modne obutve v Jugoslaviji«, je zaključil glavni direktor.
Silva Pivk je v nadaljevanju analizirala vzroke za slabo prodajo poletne kolekcije in pripomnila, da razlog ni bil v kolekciji, temveč v naročanju. Poslovodje je opozorila, da naj pri naročanju dosledno upoštevajo napoved prodaje in izberejo tisto obutev, ki jo bodo na svojem tržišču najbolje prodali.
Poudarila je še, da se predispozicije preslabo opravljajo in da probleme preveč rešujejo vsak zase. Tudi zaradi tega ostane marsikateri par v prodajalni, ki bi bil lahko prodan, če bi ga predispo-nirali (usmerili v prodajalne, kjer se določena obutev bolje prodaja).
Glavni direktor je ob tem še dodal, da imamo v delovni organizaciji zelo dobro izdelan sistem informacij preko računalnika, ki ga še dograjujemo in dopolnjujemo. Vprašanje pa je, koliko se zavedamo te prednosti; dokler je ne bomo izkoristili, ne bo mogoče bolje delati.
V razpravi je Derviš Kadić iz Bihaca izpostavil problem skupnega dogovora jugoslovanskih proizvajalcev obutve o znižanjih, ter problem nadomestila osebnih dohodkov za bolniško, daljšo od 30 dni.
Poslovodja iz Varaždina Mirko Ribic je menil, da bi morali uvesti prodajo na obroke za vse blago, ne samo za Alpinino obutev.
Tokrat so poslovodjem vse informacije posredovali: Tomaž Košir, glavni direktor, Ivap Capuder, direktor TOZD Prodaja, Silva Pivk, organizatorja domače prodaje in Franci Kavčič, vodja programa lahke obutve.
Poslovodje so pozorno prisluhnili besedam glavnega direktorja
€
Najprej kratka predstavitev celotne kolekcije, nato pa se poslovodje razdelijo v skupine in po ponovni predstavitvi modela, naročajo obutev
Glavni direktor je pojasnil, da je glavni namen v tem, da propagiramo prodajo Alpinine obutve, ki predstavlja najdražje izdelke (pancerji, apreski in ženski škornji). S tem bi stimulirali kupce da kupijo prej in več, ker bo najnižja vsota nakupa na kredit 50.000 din.
Stjepan Novoselec iz Zagreba I je opozoril na probleme v zvezi s pripravo kolekcije. Menil je, da jo moramo precej izboljšati, če hočemo res postati vodilni proizvajalci ženske modne obutve. Zato bo potrebno še več informacij s trga, ki nam bi bile za osnovo pri izdelavi kolekcije. Informacije bi morali dobiti z italijanskega tržišča, zato bi morali razmisliti o potrebi po modelirju s tega področja.
Glavni direktor se je strinjal z njegovimi ugotovitvami in izpostavil problem pomanjkanja usposobljenih ljudi v razvoju. Projekti, ki se jih bomo morali lotiti, bodo še bolj zahtevni, rabili bomo več časa in veliko Umskega dela. Izboljšati bo treba medsebojno sodelovanje med tehnično službo in prodajo in začeti pomlajevati vrste delavcev v razvoju. Treba bo posodobiti tudi mišljenje ljudi in hitreje sprejemati zahteve in novosti na tržišču.
Franci Kavčič, vodja programa za lahko obutev je
nato ob pomoči Pranje Pišlar in Vide Balantič predstavil novo kolekcijo, ki je osnova za naročanje. Modeli so bili že po kratki predstavitvi zelo dobro sprejeti.
Anuška KAVCiC
нтио umARififflo


#9
r	\
v Novem Sadu bodo podvojili promet
Na poslovodski konferenci smo izkoristili priliko in se pogovorili z Marijo Nedeljkov, poslo-vodkinjo obnovljene in povečane prodajalne v Novem Sadu.
»S prodajalno smo zdaj res vsi zadovoljni. Pridobili smo mnogo prostora pa tudi izgled je boljši.
Razpolagamo z 200 m' prodajne površine in prav toliko skladiščnega prostora.
Pripomnila bi le to, da imamo premajhne izložbe, ki jih nismo smeli povečati, ker je hiša pod spomeniškim varstvom. Zato bo še toliko bolj pomembno, da bomo imeli na razpolago ustrezen aranžerski material. Polic in prostora za razstavljanje obutve znotraj prodajalne pa imamo dovolj.
Prodajalna je sicer na dobri lokaciji; računamo, da bomo z razširjeno ponudbo, to je s prodajo športnega programa, promet podvojili, čeprav v začetku pričakujemo nekaj težav, ker se bomo morali z njim šele spoznati, da bomo lahko uspešno prodajali.
Splošna kriza in padanje kupne moči se sicer pozna tudi pri nas, vendar stanje še ni kritično.
i	UiSJ
Marija Nedeljkov
Naša prodaja bo veliko odvisna od tega, kakšna bo ponudba in ali bomo imeli blago pravočasno v prodaji.
Mislim, da bo tudi prodaja na obroke prispevala k precej boljšemu rezultatu, ker so takšne oblike na našem področju že precej razširjene.
Upam, da bodo tudi kupci kmalu spoznali, kaj vse jim nudimo in tu bi bilo treba poskrbeti za ustrezna reklamna obvestila. Če bomo poskrbeli za vse to, bomo tudi uspešni,« je zaključila Marija Nedeljkov.	д ^
Prvič na poslovodski konferenci
Franc KUKMAN je prevzel delovno mesto poslovodje v Novem mestu.
»Prej sem delal v tekstilni industriji, bil sem že poslovodja v industrijski prodajalni, tako da sem z načinom dela že nekoliko seznanjen.
Težko je bilo v začetku predvsem zaradi novega okolja; pogoji za delo v prodajalni niso bili urejeni. Če prideš na novo, tudi pri sodelavcih ne moreš takoj uveljaviti svojega načina dela. Vsekakor bom skušal s poštenim delom, redom in disciplino v prodajalni doseči uspeh. Pri delu se bom držal pravilnika in nasvetov vodje rajona, ki mi veliko pomaga.
Prejšnji poslovodja je pogosto organiziral sejme in s tem pospeševal prodajo. Tega sedaj ne bomo delali že zaradi pomanjkanja ljudi. Plane, ki so za letošnje leto bili postavljeni na podlagi takšne prodaje, bomo skušali doseči z delom v prodajalni. Nemogoče je imeti dva človeka na sejmu, dva pa v prodajalni.	'
Dodati moram še to, da je prodaja dodatnega športnega programa trenutno opuščena, ko pa bo obnovljena in povečana prodajalna, bomo imeli možnosti tudi za to.
Kar zadeva mojo vlogo, vem, da pri prvem naročanju še ne bom samostojen in mi bo vodja rajona v veliko oporo, upam pa, da se bom veliko naučil.«
Lidija KOBAL ni prišla na konferenco prvič, saj je že 12 let uspešno delala v naši
Kolektiv prodajalne Alpina Novi Sad, s prijatelji
Zunanjost obnovljene prodajalne v Novem Sadu
prodajalni v Kranju, zdaj pa je prevzela mesto poslovodje v prodajalni Ljubljana V.
»Moja želja je bila ves čas, ko sem delala še v Kranju, da nekoč prevzamem naloge poslovodje v neki manjši prodajalni. Tako sem se odločila, da grem v Ljubljano. Stroka mi je dokaj dobro poznana, le poslovanje bo treba še nekoliko utrditi. Na konferenci sem tudi že bila, tako da sem že prej prevzemala odgovornejše naloge. Pri spoznavanju prodajalne in okolja mi je dosti pomagal poslovodja in sva tudi sedaj stalno na zvezi.
Prodajalna je v starem delu mesta, kjer so v večini manjši lokali in butiki. Tu je vedno veliko mladine in morala bom izbrati takšno obutev, da jo bodo kupovali mladi. Take obutve je v zadnjem času precej tudi v naši kolekciji in upam, da ne bo težav pri izbiri. Lahko rečem, da so tudi cene sprejemljive in da bomo na ta način pridobili veliko kupcev.
V prodajalni smo zaposlene tri delavke in se dobro razumemo. Sodelavki sproti obveščam o prodaji in sicer na ta način, da v začetku meseca razdelim plan na dneve in tako vsak dan vemo, koliko moramo prodati, da je plan dosežen.
Menim, da za dobro delo v manjši prodajalni lahko prej-meš prav takšno plačilo, kot za dobro delo v veliki prodajalni in manjše niso zapostavljene.
Anuška Kavčič
КПКО UfTYARJflfflO

Aktualni intervju
Se večja vloga pri
pospeševanju prodaje
^Ogovarjamo se z vodjo rajona Bojanom Končanom
Delo-življenje:
Katere so vaše najpomembnejše naloge pri organizaciji ''1 delu prodajaln v vašem rajonu?
Bojan Končan:
Vodim rajon, v katerega spada celotna Hrvatska z Dal-"^ecijo in Črna gora.
Naše delo se začne že na poslovodski konferenci. Pri naročanju so poslovodje razdeljeni po rajonih. Vodim delo J.2 poslovodij, ki jih moram opozarjati, da upoštevajo postavljena določila in usklajujem njihovo delo.
Poslovodje bi se morali že prej dobro pripraviti na naro-^®nj^ in informacije, ki jim jih posredujemo čimbolje upora-"iti. že prej opravim določene analize o uspešnosti prodaje Posameznih vrst obutve in na podlagi tega nato postavim P^ognozo (napoved) prodaje. Tega naj bi se poslovodje pri 'Naročanju tudi držali.
Delo-živijenje:
Kakšna je vaša vloga pri pospeševanju prodaje?
Bojan Končan:
. Na podlagi raznih podatkov, ki jih dobimo s pomočjo računalnika, lahko ugotovimo, kje posamezno vrsto obutve do-пго prodajamo, kje pa ne gre v promet. Naša naloga je, da obutev predisponiramo. To pomeni, da jo preusmerimo iz prodajalne, kjer je ne prodajajo dobro, v prodajalno, kjer je prodaja dobra. Na ta način precej prispevamo k boljši proda-in zmanjševanju zalog.
Delo-življenje:
, _ Se vam zdi, da je poslovanje v rajonu usklajeno? Ce ni,
boste ukrenili?
Bojan Končan:
Menim, da je poslovanje v našem rajonu dokaj usklaje-•^0 in pomanjkljivosti sproti odpravljamo.
Delo-življenje:
Kako kontrolirate oziroma ugotavljate uspešnost posa-••Jezne prodajalne?
Bojan Končan:
Uspešnost posamezne prodajalne ugotavljam po koeficientu obračanja zalog. Če ima dober koeficient pomeni, da
prodajalna dober promet in majhno zalogo, če ima slab koeficient, je promet lahko kljub temu dober, vendar ima preveč zalog.
Delo-življenje:
Kako pomagate prodajalni razreševati nastale proble-
in kaj storite, če neka prodajalna stagnira in ne pokaže •"^zultata, ki se predvideva?
Bojan Končan:
Kako uspešna je prodajalna je precej odvisno od lokacija« veliko pa lahko k temu prispeva tudo dobro delo poslovodje in prodajalcev. Takšnim prodajalnam pomagamo na ta '^^čin, da vzpostavimo stalno kontrolo poslovanja in tekoče Skrbimo za predspozicije in uvajamo druge oblike pospeševanja prodaje.
Delo-življenje:
Stalen stik s prodajalnami je gotovo zelo pomemben. Kako to dosežete? Ali so to občasni obiski, oz. imate vpeljan še kakšen drug način sodelovanja?
Bojan Končan:
Najpogosteje kontaktiramo po telefonu. Veliko problemov uspemo rešiti na ta način ali pismeno. Prodajalne tudi obiskujem in sicer bolj pogosto tiste, kjer je problemov več (poslovanje stagnira, velike zaloge, kadrovski problemi ipd.), enkrat letno pa obiščem prav vsako prodajalno v svojem rajonu.
Letos bomo morali biti še posebno pozorni pri postavljanju plana prodaje, ker so od parovne prodaje po novem sistemu nagrajeni vsi prodajalci, zato bo moral biti čibmolj realen, kar pa bo v današnjem času dokaj težka naloga.
Anuška KAVCiC
Nekaj čevljev, ki smo jih delali septembra
NNN 400 art. 5116-7
Tekmovalni model namenjen za klasični-diagonalni korak. Čevelj ima dober pe^ tni oprijem. Konstrukcija podplata in notranjka daje čevlju dober flex in stabilnost.
MS 700 art. 3330
To je sodobno zasnovan čevelj z zadnjim vstopom z zelo funkcionalnimi elementi za regulacijo. Izdelujemo ga v moškem in ženskem sortimentu.
1091 1 39 46
7 7587
MARITA
36-42
art. 1091
Praktičen moški model za po smučanju, z elegantnim podplatom. Izdelujemo ga za domači trg v dveh barvnih kombinacijah.
art. 7587
Ženski škorenj izdelan iz junečje nape z usnjeno podlogo. Moderno oblikovan z zelo praktičnim podplatom in peto.
RAZGOVOR Zfl UREDniKOVO flllZO
Kje so šibke točke našega dela
v razgovoru so sodelovali: Jure ERZNOŽNIK — organizator poslovanja za področje proizvodnje, Jaka BOGATAJ — vodja linije športne, Mira NOVAK — tehnolog za športno obutev in Bojan STARMAN, vodja komerciale lahka obutev.
Razgovor je vodil Nejko PODOBNIK, zapiske je uredila Anuška KAVCIC.
Delo-življenje:
2e dalj časa se ukvarjate z organizacijo dela na področju proizvodnje, ki naj bi prešla na računalniško obdelavo. Kje ugotavljate šibke točke na tem področju?
)
Jure ERZNOZNIK:
Če hočemo nekaj obdelovati s pomočjo računalnika, je pomembno, da so zadeve urejene. To pomeni, da moramo biti pripravljeni za spreminjanje sistema in načina dela, prav tako pa morajo sodelovati tudi ljudje, ki jih nov način zadeva. Do zdaj smo kar uspešno delali — obdelali smo že opise modelov in materialov ter tehnološke postopke. Trenutno se na delo z računalnikom privajajo tehnologi, ki delajo še na star način, kar je v začetku razumljivo.
Seveda smo se srečali tudi s težavami in marsikaj se bo treba še dogovoriti. Gre za stvari, ki jih kot organizator ne morem rešiti, saj zadevajo čevljarsko stroko, ki je ne poznam. Takšna vprašanja bo morala rešiti vodstvo proizvodnje.

Delo-življenje:
Računalnik zahteva določen red in prilagoditve, ne samo prenos na računalniško obdelavo. Katere so najšibkejše točke v procesu priprav?
Jure ERZNOŽNIK:
Najprej se morajo na delo z računalnikom ljudje navaditi. Bojazen, da tega ne bodo zmogli, ponavadi hitro mine.
Treba se bo privaditi tudi na drugačno obliko izpisov. Uporabnike seznanjamo s prednostmi, ki jih nudi računalnik.
^ehod na nov način dela zahteva spremembe, ki bi jih brez podpore vodstva težko izvedli. Seveda je premalo samo strinjati se, potrebno je aktivno sodelovati.
Projekt prehoda priprave in proizvodnje na računalnik je zdaj narejen do faze, ko teče vse skupaj še po starem načinu, vendar se že vključuje računalnik.
S prenosom neke obdelave na računalnik se pokaže cela vrsta problemov, ki bi morali biti rešeni, da bi obdelava lahko stekla. To nima pogosto nobene zveze z računalnikom in bi jih morali urediti, ne glede na to ali bo zadeva na računalniku ali ne.
Opozoril bi še na nekaj: leto in pol že stoji v računskem centru tiskalnik za tiskanje etiket, ki smo ga drago plačali, vendar še ni dogovorjeno, kje bo nameščen, da bi ga začeli uporabljati.
Delo-življenje:
Koliko časa bo torej še potrebno, da bo projekt obdelave proizvodnje stekel preko računalnika?
Jure ERZNOŽNIK:
Projekt bo gotovo zahteval še nekaj let, da bo stekel, kot je načrtovano.
Delo-življenje:
Ce bi izhajali iz načel organizacije proizvodnje bi bilo zanimivo primerjati vaše izkušnje, zlasti pa razmere na vaši liniji. Kaj opažate v zadnjih letih? Kakšni so predlogi za izboljšanje?
Jaka BOGATAJ:
Na proizvodni proces vpliva več dejavnikov. Ob vsem tem se je treba zavedati, da so kadri odločujoč dejavnik. Mislim, da se v Alpini ne moremo pohvaliti, da imamo dovolj usposobljenih ljudi, zlasti v osnovni stroki.
Tudi z anarhijo na področju organizacije dela ne bomo prišli v svetovni vrh, kjer se zahteva kakovost in roki ter velika doslednost pri delu.
Poleg vsega tega tudi sistem nagrajevanja ne ustreza.
Prav gotovo tudi pritisk na zaloge za vsako ceno ni na mestu, saj »leder ni cukar«, da ga bi lahko kupili v prvi trgovini vsak trenutek.
Naslednje, kar bi omenil je to, da bi morali omogočiti enake pogoje dela vsem trem linijam.
Ob vsem tem je logično, da manjka v tovarni organizacijska služba, ki bi te stvari pravočasno, sproti in strokovno pomagala urejevati.
Posebno se je to pokazalo sedaj, ko smo v proizvodni sferi začeli vključevati računalnik.
Veliko stvari bi morali urediti že pred prenosom v računalniško obdelavo.
Mislim, da je računalniško podprt sistem nujen, saj brez tega ne bomo konkurenčni. Menim, da se tega že večina ljudi zaveda in se zavzeto vključuje.
Na vsak način, kot že rečeno, se moramo na novi način dela temeljito pripraviti, da se ne bomo vpraševali kdaj pripraviti opise modelov — pred naročili ali šele potem.
To je le en sam primer...
Delo-življenje:
Priprava dela je po splošnem mnenju zelo pomembna, hkrati pa ugotavljamo, da marsikdaj ni najboljša. Kaj načrtujete pH svojem delu in kaj bi bilo treba na tem področju izboljšati?
Mira NOVAK:
Kvaliteta in pravočasna pri" prava dela nista odvisni samo od tehnologa, temveč od celotnega tirna ljudi, ki dela na nekem področju. Tehnolog je eden od členov te verige. Zgodi se, da m' določene modele po vrstnem redu pripravimo, nato pa ugotovijo, da ni nekega materiala in moramo v kratkem času obrniti vrstni red. Tako modeli, ki so že povsem pripravljeni za proiz-vodnjo, ne morejo iti v delo. Ko moramo pripravljati nove modele, precej izgubimo na času. Spremeni se tudi vrstni red pri drugih fazah (npr. pri šivanju vzorcev) in zgodi se, da se hkrati mudi za izdelavo vzorcev in z8 pripravo proizvodnje in moramo večkrat ugotavljati, kaj je bolj nujno. Že tu je ozko grlo. Vse skupaj se nato vleče še v gradir-nico in do izdelovanja sekal. Od cele verige delovnih postopkov je torej odvisno, kdaj bo ta čevelj »shodil« in kdaj bo pripravljen za proizvodnjo.
Delo-življenje:
Kje so v tej verigi najpogostejše slabosti?
Mira NOVAK:
Če bi bili modeli pravočasno naročeni in postavljeni ustrezni roki, bi delo kolikor toliko normalno potekalo. Če pa se kjerkoli zatakne in dela ni mogoče opravljati po načrtu, se pokažejo težave v celotni verigi, najbolj pa tam, kjer so ozka grla.
Pri tem bi omenila še problem majhnih serij in veliko število modelov. V pripravi dela nam to povzroča veliko dela; vse se mudi in pogosto nimamo dovolj časa, da bi model res dobro pripravili za proizvodnjo.
Mislim, da je to povezano z velikimi stroški, da bi se moral' včasih vprašati, če je takšno naročilo sploh pametno prevzeti.
BOJAN STARMAN:
Vedeti moramo, da se v tem pogledu razmere ne bodo izboljševale, saj se bomo morali vedno bolj prilagajati, če bomo hoteli uspeti v zelo hudi svetovni konkurenci. Naša prednost pred konkurenco je, da se prilagodimo tem zahtevam. Težnje na tržišču so take, da bi že vsak hotel imeti sebi prilagojeno obutev in se bomo temu morali približevati.
Mira NOVAK:
Vemo, da bi v pripravi dela moral delati človek, ki bi bil zelo prilagodljiv, hkrati pa bi moral še razmišljati, kako bi bilo lahko še bolje, ceneje, s katerimi stroji se bo delalo, ipd. Če pa je časa malo, pogosto ne more misliti na drugo, kot da čim hitreje opravi svoje delo.
Morali bi razmišljati tudi o tem, da bi modele oz. izdelave čimbolj poenostavljali, pridobivali na minutah ...

RAZGOVOR Zn UREDAIKOYO fllIZO

Ar
Delo-življenje;
Kaj pričakujete od računalnika, da bi se delo v tem pogledu izboljšalo?
Mira NOVAK:
Vsekakor od računalnika veliko pričakujemo in ko se bomo Vsi vključili v to, nam bo veliko Pomagalo (bolj ažurno, manj napak, boljša koordinacija dela).
Delo življenje:
, Znana so dejstva: huda konkurenca na tržišču, zmanjševa-''je kupne moči, neusklajene ce-pomanjkljivosti v organiza-gji dela v proizvodnji in prodaji.
so po vašem mnenju še re-^erve, oz. kaj moramo nujno ^'kreniti v tovarni in na posa-"'eznih področjih, da bomo še ^cdno lahko uspešno prodajali? Bojan STARMAN:
Proizvodnja te obutve po sve-r^je v krizi. Zahodnim proizvajalcem in s tem tudi nam, so na področju začele močno konkurirati države Daljnega vzho-j • To pomeni izreden napredek j^ustrije v tem delu sveta, "krati pa želijo osvojiti tržišče z gromnimi količinami raznovr-we obutve po zelo nizkih cenah.
. .Položaja se najbolj zaveda ita-lanska industrija, ki skuša kri-g" premagati s tem, da ponudi boljše izdelke. V takšnih raz-je torej treba pripraviti np f• programe, ki bodo uspeš-sk t- drugih, hkrati pa poi-nuri' notranje rezerve. Po-L bomo morali vedno bolj Ц ^"tetne izdelke, ki bodo hkra-in po konkurenčnih ce-.' Izdelki postajajo glede ma-zahf	izdelave vedno bolj
j^ntevni, serije se zmanjšujejo. tnn	lahko obutev dela-
van	za potrebe jugoslo-
t, .®8a trga, nekaj malega pa ' izvozimo. Tudi izvoz na ° ^''žišče ni več cenovno animiv in smo ga morali
zmanjšati, prav tako kot ostali jugoslovanski proizvajalci. S tem se je povečala konkurenca na domačem tržišču. Ker je povpraševanje manjše od ponudbe, bodo lahko uspešno prodajali le najboljši in veliko proizvajalcev je že sedaj v težavah. Obutev prodajajo po nizki ceni, pa še vedno jim ostaja na zalogi.
Naš položaj na trgu, kjer prodajamo 25 do 30 % svoje obutve je za zdaj kar dober in se ta konjunktura ne odraža v tako velikem obsegu. Pri ostalih pa moramo s kvalitetnim izdelkom upravičiti ceno. Enakega ali podobnega izdelka pa seveda ne moremo ponuditi po višji ceni, kot drugi proizvajalci.
Položaj naše industrije v jugoslovanskem prostoru je še vedno izredno težak, saj vemo, da moramo pri uvozu plačevati visoke carine, če pa izvažamo, nam ne poravnavajo niti izvoznih stimulacij, ki bi jih morali. Drug problem je pri proizvajalcih materiala, ki zelo malo vlagajo v svoj razvoj. Srečujemo se s težavami, ko na domačem tržišču ne dobimo materiala za modno kolekcijo. Tudi spremljajoča industrija je slaba in doma v glavnem ne dobimo tistega, kar iščemo. Tako moramo vzorce modnih in novih materialov zbrati sami in se nato dogovoriti s proizvajalci za izdelavo.
Drugo področje so stroški. Vemo, da osebni dohodki izdelave sorazmerno ne predstavljajo velikih stroškov, saj so druge obremenitve precej večje. Vse to pa pomeni, da smo dokaj dragi in da kljub temu dostikrat polne lastne cene ne moremo pokriti z režijskimi stroški.
Vemo tudi, da je naša panoga že vseskozi zapostavljena, kljub temu, da smo izvozniki in se moramo reševati sami.
Za postopno razreševanje težav bi morali vsem proizvajalcem zagotoviti enake pogoje poslovanja v jugoslovanskem prostoru. Kljub temu mislim, da je prostora, tako na domačem, kakor tudi na vzhodnem in zahodnem tržišču še vedno dovolj, vendar le za tistega, ki bo izredno fleksibilen (prilagodljiv) in kvaliteten. Kar zadeva našo lahko obutev lahko rečem, da smo pri prodaji nekoliko zanemarili izgradnjo svojega imena (imiča), saj načrtno nismo delali v tej smeri. Če bi v komerciali na tem področju hoteli narediti več, bi morali precej izboljšati kvaliteto dela, vložiti več dodatnih naporov in znanja. Še bolj se bomo morali zavedati, da mora vsak na svojem delovnem mestu razmišljati, zakaj dela in za koga in da bo svoje delo čimbolje opravil, kajti naš cilj je, da bi izdelek kupec dobro sprejel. Dobra pro-
Kje so šibke točke našega dela in kako jih odpraviti
daja se bo odrazila tudi tako, da bodo vsi tisti, ki so sodelovali v procesu, dobro zaslužili.
Narediti bo treba torej čim-boljše programe, hkrati pa zniževati stroške, kjer so previsoki in vlagati v tisto področje, ki nam bo prineslo določene rezultate (npr. dosledno opravljati vrednostno analizo, urediti področje postavljanja cen s tem, da bi se nekdo z njimi strokovno ukvarjal, ipd.).
Pogosto si zastavljamo velike cilje, brez prave kadrovske podlage. To velja tako za komercialo, pripravo in razvoj, do proizvodnje. Na vse bolj zasičenem svetovnem trgu namreč ni mogoče konkurirati na način, kot smo to delali pred dvajsetimi leti.
V primerjavi s proizvajalci obutve na Zahodu smo še vse preveč v neenakopravnem položaju. Premalo se izobražujemo in sledimo razvoju v svetu in tudi naše kadrovske možnosti so zelo omejene. Tudi šole ne dajejo tistega znanja, ki bi ga lahko s pridom uporabili, metode dela so zastarele. Kljub temu imamo nekaj prednosti pred ostalimi proizvajalci, ker smo se na zahodnem tržišču že precej uveljavili.
Delo-življenje;
Vsak od nas ni dobro odigral svoje vloge, če ni posredoval svojemu podrejenemu, oz. tistemu, ki sledi v delovnem procesu, informacije, ki jih ta nujno rabi. Med delovnimi dolžnostmi bi morale biti zajete tudi informacije, ki jih mora nekdo posredovati, komu in katere. Delovni proces zahteva točno preštudirane informacije, ki jih mora nekdo imeti, treba jih je tudi sproti prilagajati.
Jure ERZNOZNIK:
Rekel bi, da je pri našem projektu najtežji del že narejen in pomembno je, da imamo podatke pravilno obdelane. Na podlagi tega delamo najrazličnejše obdelave. Vedeti je treba, da ra-
bimo svoj čas mi, ki to delamo, kakor tudi delovna organizacija, da se na to privadi.
Bojan STARMAN:
Za zaključek bi rekel tole; Ne-informacije, ki jih nimamo v primerjavi s konkurenco, na si-zredno drago stanejo.
Zaključek;
Šibkih točk je torej še vedno precej. V prvi vrsti se moramo namreč zavedati, da je veriga tako močna, kot je močan najšibkejši člen. Prav zato bi morali te najšibkejše člene tudi načrtno, strokovno odkrivati in jih ojačati.
To verjetno ne bomo mogli doseči slučajno, temveč se bo s tem moral nekdo ukvarjati.
Drugo, kar je važno, je dejstvo, da je pravi izbor programa že pol uspeha. Druga polovica je doslednost v delu — kakovosti, spoštovanje rokov.
Vse to pa ni moč več doseči brez računalniško podprtih informacij, in pa sklopa delovnih informacih, ki bodo vsem v verigi omogočale dobro delo.
Delavci delovne skupnosti skupnih služb glasujejo na referendumu, dne 22. septembra 1987

ynzno IC
kAdror/ke nevke
Za nami je mesec september, v katerem se je na novo zaposlilo predvsem veliko osnovnošolcev, ki ne nameravajo nadaljevati rednega šolanja, pa tudi pripravniki, ki so končali šolanje na III., rv. ali V. stopnji usmerjenega izobraževanja — to je 26 novo zaposlenih delavcev. V tem času pa je z delovnim razmerjem prenehalo 14 delavcev, večina izmed njih zaradi prestopa v drugo delovno organizacijo, nekaj jih je odšlo v pokoj, dva pa na odsluženje vojaškega roka.
Bizjak, Magdalena Tratnik in Vida Krapež. V oddelkih v Žireh pa so nastopili delovno razmerje Mihaela Dolenc, Metka Poljanšek, Vesna Dr-mota, Kristina Pečelin, Matej Krvina, Silvana Bekš, Milka Rupnik, Vojka Uršič, Marija Mlakar, Sanda Kopač, Marjetka Bogataj in Simon Kavčič. Z delom je v DSSS pričel Milan Drago-van, v TOZD Prodaja je nastopil delovno razmerje Branko Rupar, v prodajalni Alpina Novi Sad so nastopili delo Anka Bujandrič, Milan Kronić in Rita Varga.
Delovno razmerje so v tem mesecu v TOZD Proizvodnja v obratu Sentjošt nastopili Angelca Žakelj in Anka Subic, v obratu Gorenja vas so nastopili delo Dragica Čerin, Mir j ana Bogataj, Ivanka Košir in Vida Bo-žnar, ter v obratu Col Alenka
Z delovnim razmerjem so v mesecu septembru v TOZD Proizvodnja prenehali iz obrata Gorenja vas Andrej-ka Arnolj in Stanislava Homec, iz oddelkov v Žireh pa Ana Reven, Vinko Kune, Vinko Ušeničnik, Srečko Uršič, Branko Mlakar, Mateja Gantar, Milan Klemenčič in Sabina Mlakar ter Branko Žakelj. Z delovnim razmerjem je v DSSS prenehala Helena Špik iz oddelka kuhinja, iz TOZD Prodaja pa sta prenehali Gordana Grozda-nič iz prodajalne Beograd II. in Katarina Kužumilovič iz prodajalne Dubrovnik.
Ob odhodu v pokoj na sprejemu pri direktorju TOZD Proizvodnja: z leve proti desni: Janez Subic, Šerifa Caušević, Anton Podobnik in Vinko Kuno
DA vemo
фососШ 6o
Sodelavkam Antoniji Podobnik, Saši Bogataj, Martini Jereb, Marti Oblak, Aniti Trkman in Damijani Kodelja ob sklenitvi zakonske zveze iskreno čestitamo in jim želimo v zakonu mnogo sreče, zadovoljstva in razumevanja, predvsem pa zdravja.
Bomo vendarle gradili novo sosesko na Jezerih
Vse kaže, da se bo po šestih letih v Žireh začela blokovna gradnja v novi soseski S 7. Veliko besed je bilo že izreče' nih in tudi veliko prizadevanj, da so se končno pokazali re' zultati. Zatikalo se je povsod: pri odkupu zemljišča, cestnih povezavah, ureditvi potoka Jezernice, komunalnem urejanju, cenah...
v POKOJ ODHAJAJO:
Iz naše delovne sredine odhajajo v zasluženi pokoj dolgoletni sodelavci Ana Reven, Vinko Kune in Vinko Ušeničnik. Vsem želimo še dolgo vrsto let zdravja, zadovoljstva in razumevanja med domačimi ter prijetne spomine na prehojeno delovno pot v Alpini.
Že marca letos so bile podpisane predpogodbe na podlagi cen — 400.000 din za m^. V začetku julija pa so nas obvestili, da bo izhodiščna prodajne cena stanovanj 1. julija 1987 poprečno 616.000.— din za m^. Cena še ni bila potrjena na odboru za graditev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti. Ponovna finančna konstrukcija, ki smo jo pripravili, je pokazala, da po tej ceni ne moremo kupiti predvidenih osmih stanovanjskih enot. Kupci stanovanj (firme) smo se takoj sestali s predstavniki Lo-kainvesta in zahtevali, da se cena za m' stanovanjske površine zniža. V kolikor SGP Tehnik na to ne bi pristal, naj se z razpisom zberejo ponudbe za graditev z drugim ponudnikom.
Skladno s sprejetimi zaključki je SGP Tehnik Škof j a Loka ponovno preveril ceno in ugotovil, da jo je možno znižati na 575.534.— din za m^. Sredi avgusta so o problematiki blokovne gradnje govorili tudi direktorji žirovskih delovnih organizacij. Na tem sestanku je bilo poudarjeno, naj se aktivnosti v zvezi z gradnjo nadaljujejo s tem, da je potrebno razčistiti še nekaj vprašanj, in sicer:
—	sočasno z gradnjo bloka bi se morala začeti tudi dela za povečanje zmogljivosti čistilne naprave in raziskati nove vodne vire
—	potreben je točen vpogled v stroške komunalnega opremljanja
—	razčistiti vprašanja komunalnega prispevka 1,3, torej sredstva, ki so jih nakazale ži-rovske delovne organizacije tudi za urejanje soseske S 7.
Zadnji dve vprašanji smo rešili na nadaljnjih sestankih, problem čistilne naprave pa je še odprt, saj se še ugotavlja dejanska obremenitev obstoječe naprave.
V končni fazi smo dosegli, da je SGP Tehnik znižal gradbeno ceno za 5 %, 5 % več sredstev pa bo vključeno za komunalno ureditev, ker so stroški komunalne opreme zelo visoki (okrog
260.000.000.— din), kajti objekti komunale so namenjeni tudi osta; lim blokom, ki jih bodo gradil' v tej soseski. Cena za m' stanovanjske površine je bila tako 1. avgusta 583.208,— din. Grad; nja se bo financirala s petimi obroki (tranšami) po 20 %, z upoštevanjem faktorja inflacije, mesečno 9,2 %. V letošnjem letu bi morali plačati dve tranši, tfi pa naslednje leto. Pomembno je še to, da se na že vplačane zneske ne računajo podražitve. Torej za graditev je vse pripravljeno, gradbeno dovoljenje je praV tako izdano, sklenjene so pogodbe z izvajalcem del in kupci stanovanj .
Kupci stanovanj pa bodo naslednji:
Samoupravna interesna skupnost Škof j a Loka 13 enot, Alpin? 5 enot in še 1 etažni lastnik. Etiketa, Poliks, Kladivar in Elektro Ljubljana, okolica Žiri po eno enoto.
Od skupno 26 enot je prodanih 23 enot, 3 enote pa so zaenkrat še neprodane in čakajo na morebitne pogumne posameznike, če se bodo odločili za nakup-
Predvidena vselitev v nova stanovanja bo oktobra 1988.
Marta MLINAR





in тмп
Imamo kar 115 štipendistov
. y šolskem letu, ki se je šele dobro začelo, imamo g Alpini skoraj rekordno »tevilo štipendistov, kar (lani 93). Razlogov za 'O je več. Zavedamo se, da 1® Štipendiranje dobra pot pridobitev usposobljenih oz. šolanih kadrov, ^mo pa tudi, da je v lan-skem^ šolskem letu kon-9^0 šolanje samo 11 na-štipendistov, letos pa ?'По število kadrovskih štipendij še povečali.
Glede na smer in stro-*0 šolanja pa so štipendi-1® razdeljene takole: . obutvena šola — 49 štipendistov
^ ~ kovinarska šola — ^ štipendistov . ekonomska srednja sola — 12 štipendistov / ostale srednje šole družboslovno jezikovna, jjftravoslovno matemati-'na, kuharska, industrij-
sko oblikovanje) — 13 štipendistov
Na visokih in višjih šolah (ekonomska, elektro, gradbena, usnjarskopre-delovalna) imamo 10 štipendistov, 123 štipendij oz. nagrad pa dajemo perspektivnim alpskim smučarjem (šestim letos prvič oz. na novo), ki vozijo z našimi pancerji.
Število štipendistov bi bilo lahko še večje, saj nam je ostalo prostih kar 43 štipendij (41 za obutveno tehnologijo, 3., 4. in 5. stopnja). Čevljarski stan, izgleda, še vedno ni zaželen in spoštovan, čeprav so delovne razmere sedaj bistveno drugačne kot nekdaj, pa tudi strokovne zahteve in perspektive mladih ljudi so sedaj v naši industriji veliko bolj zanimive.
Pranja PISLAR
Računalniki niso noben bav-bav
Osebni računalnik, ki ima nekoliko večje zmogljivosti kot dobro znani hišni računalnik, lahko uporabljajo pisarniški, strokovni in vodilni delavci. Računalnik ima zmogljivosti, ki so jih še pred nekaj leti imeli le veliki računalniki. PC, kot mu pravimo iz angleških kratic, ni le »osebni računalnik«, ampak je računalnik, ki ga lahko uporablja vsakdo na kateremkoli delovnem področju.
Za nakup PC se odločimo iz praktičnih razlogov:
—	ko je potrebno razbremeniti centralni računalnik
—	ko prilagoditev centralnega računalnika za reševanje določenih nalog terja preveč časa
—	kjer bo mikroračunalnik hitreje potešil želje uporabnikov
—	kjer lahko računamo, da se bodo uporabnikove želje na osnovi zahtev poslovanja hitro spreminjale.
Z njimi je rasla Alpina

po^naia besede wiamo«, pripoveduje
let^^	naša dolgo-
w uspešna poslo-"°dkinja v Škofji Loki. ipt	г njo je res pri-
človek dobi vtis, cel^^ znala prodati la °	česar ni ime-
^	mi je bilo v
smo imeli doma
trgovino in že od malega sem se zavedala, da je tu moje mesto in moj kruh.«
Začela je torej doma, v trgovini svojih staršev. Že ko je hodila v meščansko šolo, je večkrat pomagala za pultom. Nadaljevala je na Trgovski šoli.
Pol leta prakse je bilo dovolj, da je lahko dobila zaposlitev v trgovini.
Tudi med vojno je delala v trgovini z mešanim blagom, ki je bila ena redkih v tistem času.
»Dobro se spominjam, ko so hodili k nam tudi iz bolj oddaljenih krajev in predvsem za Žirovce smo imeli vedno kaj prihranjenega. Dajali smo tudi tistim, ki niso imeli kart«.
Po osvoboditvi so trgovino zaprli. Oče se je zaposlil v Alpini, Anči pa je odšla v banko.
»Ko je Alpina začela ustanavljati lastno maloprodajno mrežo, se je pokazala potreba po prodajalni v Skofji Loki. Oče je pomagal, da je Alpina do-
bila primeren prostor, jaz pa sem dobila priložnost, da stopim za prodajni pult.
Še prej sem morala na prakso, kjer sem se naučila vse, kar je bilo treba vedeti o čevljih.«
V prodajalni je bila sama za vse; prodajala je, skrbela za blago in obračune in pospravljala. Inventuro so delali vsak mesec in prostega časa skoraj ni bilo.
Promet je naraščal in kmalu je postala to naša najuspešnejša prodajalna.
»Res, kar čudno sem se počutila, ko sem nekoč dobila večjo plačo kot direktor. Vendar tudi delati je bilo treba ves dan.«
Za vsakega kupca je našla prijazno besedo; kadar je bila le prevelika gneča, se je pošalila in ljudem se je zelo priljubila.
Anči je bila z dušo in srcem predana prodajalni. Na vse mogoče načine si je prizadevala in so ljudje vedno radi kupovali pri njej.
»Skrbeti sem morala.
S tem računalnikom lahko dela tudi tisti, ki sicer ni vešč programiranja, saj so na razpolago programska orodja, ki so zelo enostavna za uporabo. Koristnik ta pripomoček lahko prilagodi lastnim potrebam. Gre za pripomoček pri planiranju, analizi poslovanja, predračunih, obračunih, izdelavi poročil, itd.
Imajo tudi program za delo z banko podatkov v povezavi s centralnim računalnikom. Zanimiva in koristna je tudi poslovna grafika.
Tako je možno hitrejše reagiranje, boljše izkoriščanje časa in tudi boljše odločanje.
Kot že rečeno uporabnik ne potrebuje posebnega šolanja, temveč pomoč strokovnjaka iz službe za organizacijo in informatiko.
Zadostuje nekajdnevna vaja, predvsem pa je potrebna volja za delo.
Zoran KOPAČ
da je bilo vedno dovolj obutve. Sedanji direktor Košir, ki je bil takrat vodja prodaje, je večkrat pomagal, da sem dobila robo.
V vseh šestindvajsetih letih, kolikor sem delala v Alpini, mi je najbolj ostal v spominu dogodek ob primopredaji prodajalne, ko sem odhajala v pokoj. Ugotovili so manjko, ki so mi ga odtegnili od osebnega dohodka, kar se v prejšnjih letih nikoli ni zgodilo.«
Tudi takšne stvari je znala premagati...
Ostala je mladostna in aktivna na vseh področjih. Ukvarja se s športom, vriom ... Srečaš jo lahko na vsaki prireditvi v Škofji Loki.
Pogreša le bolj pogoste stike s kolektivom, na katerega je še vedno navezana in zeli, da bi se vsaj enkrat letno srečali.
»Turizem smo ljudje, in v štacuni tudi!« je zaključila. Anči, le tako naprej, ji zaželimo, ko se poslovimo.
Anuška KAVCiC

in Tftin
Robert Kopač zmagal v Sarajevu, Primož Kopač pa v Ljubljani
s tradicionalnim mednarodnim tekmovanjem članov za pokal Igmana na olimpijski skakalnici v Sarajevu se končuje obdobje priprav na skakalnicah z umetno podlago.
Na letošnji tekmi v Sarajevu so se izkazali tekmovalci skakalnega kluba ALPINA, saj je presenetljivo zmagal Robert Kopač, ki je ob pravem trenutku potrdil dobro pripravljenost, kajti tudi na treningih je že dosegel dobre rezultate. Čeprav za tekmovanje v Sarajevu ne moremo reči, da je šlo za močno mednarodno konkurenco, saj so od tujcev nastopili le Italijani in Madžari, pa so se na Malem polju zbrali vsi najboljši jugoslovanski skakalci, z izjemo Tepeša, kajti tekmo je vodstvo reprezentance smatralo za najpomembnejšo v letnem pripravljalnem obdobju.
Vreme, ki je bilo v času vadbe na olimpijski skakalnici zelo ugodno, se je za tekmo, kakor je že skoraj pravilo v Sarajevu, pokvarilo in močno podaljšalo tekmovanje. Roberta tudi to ni zmedlo; v prvi seriji je skočil odlično, kar 91 metrov, štiri metre več kot drugouvrščeni Zupan. Ta prednost je bila odločilna, saj mu kljub manj uspelem skoku v drugi seriji zmage ni mogel odvzeti nihče več.
Njegov uspeh sta z odličnima rezultatoma dopolnila še Borut Mur z dvema dokaj izenačenima
skokoma 80 in 82 m ter osvojitvijo osmega mesta in mladinec Primož Kopač, ki je bil po prvi seriji s skokom 84 m celo na 5. mestu, pri drugem skoku pa je napravil manjšo napako in zdrsnil na še vedno dobro deseto mesto.
Na treningu in tekmi v Sarajevu je nastopilo še nekaj mlajših žirovskih skakalcev, kateri prav tako zaslužijo pohvalo, saj so v težkih pogojih dokazali, da se tudi za prihodnost smučarskih skokov v Žireh ni potrebno bati.
Omeniti pa je potrebno še eno pomembno zmago, ki je bila dosežena v Ljubljani na mednarodnem tekmovanju mladincev, za pokal Elektrotehne. Prepričljivi zmagovalec je postal Primož Kopač, ki je ugnal tudi dva najboljša mladinca iz Češkoslovaške, Raško in Segeta, ki sta osvojila drugo in tretje mesto.
Vsi ti odlični rezultati so plod prizadevnega dela tekmovalcev že od meseca maja, ko so se pričele priprave na novo sezono in upam, da bodo ti uspehi dali še več moči za nadaljnje delo do prvih pravih tekem na snegu, kjer so tudi rezultati še pomembnejši.
Vabimo vse ljubitelje smučarskih skokov, da pridejo pomagat, ko bomo organizirali delovne akcije.
Niko DOLINAR
Starši, vaš sin želi postati smučarski skakalec
Smučarski skakalni klub ALPINA v dvajsetletnem delovanju vsako leto vabi v svoje vrste mlade nadebudneže, ki želijo svoje sposobnosti in pogum preizkusiti na smučarski skakalnici.
Tako je tudi letos. Trenerji in vodstvo kluba vedno z veseljem pričakujejo fante, ki se odločijo za ta atraktivni šport. Vemo, da je skakanje in letenje po zraku ob visokih hitrostih, lahko tudi nevaren. Vemo pa tudi, da je ob postopnosti, znanju in strokovnem vodenju treningov in tekmovanj teh nevarnosti vedno manj.
Tekmovalci dosegajo iz leta v leto boljše rezultate. Borut Mur, Robi Kopač, Primož in Andraž, pa ostali mladinci in pionirji do-seMjo za tako majhen kraj, kot so Ziri, izredno veliko.
Prihodnje leto je naš cilj pokriti s plastično maso 10, 25 in 70 m skakalnico. Tako bomo omogočili tudi najmlajšim vadbo in priprave doma čez poletno pripravljalno obdobje, da bi imeli čimveč dobrih mladih skakal-
Letos bomo imeli še kondicij-ske treninge v telovadnici in na stadionu ob šoli. Ko zapade sneg, se bomo učili smučati in skakati najprej z alpskimi smučmi, kasneje pa s pravimi skakalnimi.
Vadba je dvakrat tedensko. Fantje oglasite se v popoldanskem času na stadionu, v telovadnici ali tudi na 70 m skakalnici, kajti tam bomo imeli delovne akcije. Tu bomo čakali trenerji Niko Dolinar, Janez Po-Ijanšek, Miro Pivk in Iztok An-dreuzzi.
STARŠI, NE PRESTRAŠITE SE, SMUČARSKI SKOKI SPADAJO MED NAJLEPŠE ŠPORTE!
ZNANJE IN POSTOPNOST PREPREČUJETA POŠKODBE. VAŠ OTROK POTREBUJE OB ŠOLI IN DELU DOMA ŠE RAZVEDRILO, ZAPOSLITEV, DELO.
STARŠI, PRIDITE NA PRVI TRENING Z OTROKOM!
Janez POLJANSEK
Slavka je odšla nenadoma
Prejšnji mesec nas je nepričakovano zapustila naša upokojenka Slavka Mlinar.
V Alpini je delala od leta 1948, do upokojitve pred približno petnajstimi leti.
Slavka je preživela najtežje čase razvoja Alpine, izkazala se je pri delu in napredovala do vodje oddelka v šivalnici.
Ves čas je bila z vsem žarom vključena v delavsko samoupravljanje v tovarni, še posebno pomembna in uspešna pa je bila njena vloga v družbe-no-političnem življenju, saj si brez nje ni bilo mogoče predstavljati dela sindikalne organizacije.
Tudi po upokojitvi je delovala v društvu upokojencev, zvezi komunistov, smučarskem klubu...
Nepogrešljiva je bila na vsakoletnih srečanjih
upokojencev, kjer je ponavadi v imenu vseh upokojencev ocenila napredek Alpine. Njenih pogumnih in spodbudnih besed ne bo več, vendar nam bodo še dolgo ostale v spominu.
Plastična masa na preurejenih skakalnicah bo gotovo pripO' mogla k nadaljnjemu razvoju skakalnega športa v Žireh.
,ф. # е
in TAffl
Mostovi bratstva in prijateljstva Po Notranjski planinski poti
'van Reven
ne pozna meja, zbližu-Vse	njena govorica je
ve6W^	razumljiva, sem že
drž д^-	i" to še vedno
iatoi- 1 ' P® kakor pravi naš pri-Ba i! "^^Pelnik Trhalja iz Nove-ško~ nad Vahom na Slovakov * bi Reagan in Gorba-рц,, ^^jnenjala rakete, topove, trob 'П drugo orožje za base, stn.^"^' klarinete in druge in-tpg. "^Gnte, se svetu ne bi bilo Dolit^x vojne in živeti v večni napetosti. Tako bi tudi Ustv	meje, ki so jih
le vojni politikanti izgubi-flov^Pj pomen in človek bi bil ra?/ . prijatelj, ker bi meje ne jfVajale več ljudi in narodov.« sty °®'®nstvo miru in prijatelj-ki s tudi žirovski godbeni-®J..'niajo stike z godbeniki iz Vaške Purlanije in Češkoslo-
Vzrii^^? in godba iz podjetja 1ђр H'^'^otehnika s Slovaške iz-gostovanja od leta n5y;.r'''0vski godbeniki smo se '^aših njihovih skladb, oni pa kot smo lahko nastopali tua J*?® godba, ki sta ji izmeno-in T?'^'6|rala kapelnik Kanduč So	Žirovski godbeniki
tjig; V', v gosteh na veliki prvo-кјег paradi v Novem mestu, ptgj®° bili na častni tribuni tudi je ^tavniki sovjetske garnizi-in ? k"® prvomajskih koncertih ®bayah v Novem mestu, Pie-leta Beckovu. Junija istega Pai vrnili obisk in sta sku-bijn^^®topiii na Ohceti v Lju-Itonn zvečer na slavnostnem ®''tu v Žireh. Nekaj dni ponj e izkoristili tudi za kopa-navd„i??^8u in morje jih je tako ti y ^ da so se z instrumen-Пп1,„. podali v vodo in zaigrali
Na^ pesmi.
stu f, gostovanju v Novem me-a Slovaškem so se žirovski
godbeniki srečali tudi z vokalno instrumentalnim narodnozabav-nim ansamblom in pihalnim ansamblom »Stranani« iz Strani na Moravskem. Oba ansambla sta bila lani v Žireh, letos pa so igrali na proslavi Alpine.
Slovaška in naša godba sta sklenili, da izmenjujeta poletno letovanje delavcev. Alpina je omogočila letovanje v Umagu, Vzduchotehnika pa v njihovem rekreacijskem objektu v Modro-vi, s prevozom v termalno zdravilišče Pieštani, kjer uspešno zdravijo revmatične in sklepne težave.
V popoldanskem času so organizirali še izlete in kulturne obiske. Ogledali smo si steklarno v Strani, kjer izdelujejo umetniško izdelane in brušene kozarce in podobno steklenino, ki jo obarvajo tudi v zelenih, modrih in rdečih odtenkih, z zlatimi obrobami. Nekaj večerov pa so nam igrali manjši glasbeno vokalni ansambli. Na žalost je zanimanje delavcev Alpine za letovanje na Češkoslovenskem manjše, kot so želje in potrebe delavcev Vzduchotehne po našem morju. Letos se jih je za en avtobus, ki je bil predviden, prijavilo petkrat več, v Alpini pa jih nismo dobili niti za pol a\rtobu-sa.
Rek »glasba ne pozna meja«, je spet postal most med narodoma, ki so jih v preteklosti razni narodi razdvajali. Ljudska pesem je ohranila svoje značilnosti in še danes lahko skupaj zaigramo njihove in naše pesmi, kot da so last obeh narodov. Naša pesem je naša kultura in srčna izpoved, ki bo preglasila vse politične hinavščine in preskočila vse žične ovire, varovane z minskimi polji in stražnimi stolpi in napolnila srca enako mislečih ljudi z zavestjo, da kdor ljubi jglasbo in petje, hudo ne misli.
Piše: Silvo Dolinar
(nadaljevanje)
Pred domom boste videli tablo s puščico in napisom: Snežnik — 2 uri. Zdaj se vzpenjamo na najvišji vrh Notranjske in vse naše poti, na tako priljubljen in razmeroma dobro obiskan, na zelo razgleden in lahko dostopen, a zelo muhast glede vremena, Snežnik (1796 m). Ko se bomo pretolkli iz gozda, v katerem lahko srečamo jelene in na daljavo vidimo medveda, se bo tik pod vrhom prikazalo planinsko zavetišče, nekdanji vojaški objekt, ki ga prav zdaj še obnavljajo. Lepa je pot po golem skalnatem terenu, posejanem z obilnim redkim cvetjem in v vseh letnih časih, razen pozimi. V sezoni je zavetišče redno oskrbovano, izven sezone pa ob sobotah in nedeljah ali če najavi prihod večja skupina. S čajem in vsem, kar gre zraven, boste takoj po-streženi, za ostalo bo treba malo počakati. Ravno prav: medtem boste udarili enajsti žig Notranjske planinske poti, in ugotovili, da res ni bilo več hoje kot dve uri.
Če tega niste storili prej, ker ste bili preveč razgreti in zasopli, pa zagotovo to naredite zdaj, ob povratku. Dobro se oblecite
—	ker na Snežniku vedno piha
—	in stopite na rob za kočo, kjer boste lahko občudovali okolico. Vidi se veliko, a najlepši oziroma najmogočnejši je pogled na ogromne kvadrature snežniškega gozda na vse strani. Vse je nižje, nekako ravno, kot morje, samo Snežnik gleda ven s pravšnjo višino. Po robu prek malega Snežnika se spustimo v gozd in dalje za markacijami, do pristave gozdnega gospodarstva in delavskega naselja v Leskovi dolini. Veseli so vsakega obiska, ki jim vsaj malo spremeni enolični samotni vsakdan in nam bodo postregli s pijačo in dali žig naše poti. Z vrha bomo hodili do sem približno tri ure.
Korakali bomo po gozdni cesti in večkrat opazili za nami vrh
Snežnika. V teh temnih gozdovih bodo prijetna sprememba Bičkovi lazi, širni senožeti na višini devetsto metrov. Tu bomo videli odcep pešpoti proti Mašu-nu, mi pa bomo hodili dalje po Luizini cesti, na kar nas bo opozoril tudi kamen s tem napisom. Vso to pot, bomo videli poleg naših še rumeno-rdeče markacije, to pomeni, da se bomo vključili na del Evropske oziroma Ciglar-jeve. Tako se imenuje po pokojnem inž. Milanu Ciglarju, ki je bil njen pobudnik in realizator. Vse markacije bodo privedle v Kozarišče, k gradu Snežnik. Zelo dobro ohranjen grad je spremenjen v muzej, vreden ogleda. Poleg je gostilna z vsemi uslugami; za nas bo po vsem tem važno, da bomo dobili dvanajsti žig notranjske planinske poti. Iz Leskove doline bomo hodili štiri ure.
Od gradu Snežnik nadaljujemo pot skozi vas Kozarišče, nato prek polja čez glavno cesto za Prezid. Spet se vrstijo naselja kot Podob, Iga vas, Viševka in Vrhnika na vsakih petnajst do dvajset minut hoje in spet bomo za seboj uzrli vrh Snežnika, ki nas bo opominjal, kakšno pot smo že naredili, odkar smo ga zapustili. Včasih se bomo še srečali s Ciglarjevo potjo, ker ima isti cilj kot naša, vendar brez Racne gore. Tu nekje bo križišče, na cesti Stari trg—Loški potok, in mi se bomo povzpeli na Racno goro (1139 m). Vrh sam je zaraščen in zato ni razgleda, vse pa bomo) videli iz omenjenega odcepa, kjer se tudi nahaja trinajsti žig Notranjske planinske poti. Lep bo pogled na Lož z gradom v razvalinah. Stari trg s spomenikom NOB nad njim in v ozadju Križna gora s cerkvijo. Racna gora je bila med zadnjo vojno zelo pomembna patizan-ska postojanka, zato je tudi na tej kontrolna točka poti kurirjev in vezistov TV. Iz Kozarišč do sem bomo hodili tri ure.
(nadaljevanje)
NE POZABIMO
Muzejska dejavnost v naši občini
Skrajni
' Idrijo
cas je že bil, da smo dobili boljšo zvezo
Piše: Mira Kalan
Ste že bili v muzeju v Škofji Loki? Ce še niste bili, si velja ogledati zbirke, ki so na ogled ali bodo v kratkem. Zato objavljamo izvleček.
Iz Muzejskega društva v Škofji Loki sta izšli dve ustanovi: Zgodovinski arhiv In Loški muzej.
Muzej na škofjeloškem gradu je splošnega tipa, ki ga sestavljajo naslednje zbirke: prirodo-slovna, zgodovinska, kulturnozgodovinska, etnološka in umetnostna; geološka in arheološka pa sta v pripravi.
Več o tem drugič
10 IE nn) KRflJ
Vse Žirovce in prijatelje Žirov vabimo v soboto, 24. oktobra 1987 na
OSREDNJO PRIREDITEV OB KRAJEVNEM PRAZNIKU
— OTVORITEV NOVE CESTE TREBIJA-ŽIRI
Program praznovanja:
-	ob 16. uri: SLOVESNA OTVORITEV NOVE CESTE
na mostu čez Soro na Trehiji
-	ob 17. uri PROSLAVA KRAJEVNEGA PRAZNIKA
v domu Svobode v Žireh
-	ob 20. uri: PLES ZA VSE KRAJANE
v DD Partizan. Igrajo »Žirovci«. Vstop prost!
DR UGE PRIREDITVE V POČASTITEV KRAJEVNEGA PRAZNIKA
nedelja — ob 8. uri
sobota — ob 9. uri:
nedelja
»DELO-ZiVUENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Tatjana poleno, Nada Govekar,
Tatjana Mohorič, Anuška Kavčič, Anton Pintar, Vladimir Pivk, Nejko Podobnik, glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Bri-gita Zemljarič. Tisk: TK Gorenjski tisk,
Kranj
Prvi odsek pločnikov od mostu v Stari vasi do mostu Soro bodo dogradili že letos
18. oktobra 1987
PLANINSKI POHOD OKROG ŽIROV z začetkom pred Zadružnim domom
-	ob 10. uri: PLANINSKI TEK OKROG ŽIROV
z začetkom pred Zadružnim domom petek	23. oktobra 1987
-	ob 15. uri: TRADICIONALNI TEK PO ULICAH ŽIROV
s startom in ciljem pred Zadružnim domom
24.	oktobra 1987 KOŠARKARSKI TURNIR v telovadnici osnovne šole
-	obli. uri: SREČANJE NAJSTAREJŠIH KRAJANOV
(nad 80 let) v gostišču »Šebjanič«
25.	oktobra 1987 ob 10. uri: TURNIR V MALEM NOGOMETU
na stadionu osnovne šole V dneh pred praznikom bo v založbi revije »Žirovski občas-nik« izšla knjiga Marije Stanonik »Promet na Žirovskem«. Pripravili bomo predstavitev tega dela in razgovor z avtorico.
Vabijo: — Skupščina občine Škofja Loka
—	Krajevna skupnost Žiri
—	Koordinacijski odbor za proslave pri KK SZDL Žiri
*********************
z rekonstrukcijo trebijske ceste so se Žiri približale svet«-
Na občinskem sindikalnem prvenstvu je v balinanju la ekipa Alpina III. V hudi konkurenci, saj je nastopilo 25 ekip, je drugo mesto zasedla ekipa Poliksa. Zmagoval'*' ekipa: Roman Krvina, Janez Grošelj, Janez Logar, Drag*^ Gligorević in Milan Podobnik.
Darovali so za mrliško vežico
Strajtovi s Sela 30.000,— din ob smrti Bogdana Cankarja.
Družina
Cankar
20.000,— din ob smrti Bogdana Cankarja.
dajani Osojnice in dela Žirov 170.000,- din.