jjgUE, 4. OKTOBRA 1979 - ŠTEVILKA 39 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Z UREDNIKOVE MIZE
Nič nas ni presenetilo. V uredništvu smo delali vse dni, za časnik pripravili
štiri strani gradiva in samo za Radio v soboto in nedeljo napisali 150 tipkanih
strani gradiva, kar bi zadostovalo za cel obseg tednika. Ob tem smo seveda enkrat
tudi tekli v zaklonišče.
V	ponedeljek smo v hišo dobili novega glavnega urednika tednika in Radia
Avgusta Ribiča. Vsi skupaj mu želimo mnogo uspehov pri delu.
V	prihodnjih dneh bodo slavili občani konjiške občine. Ob svojem prazniku
bodo imeli marsikaj pokazati, zato tudi v prihodnji številki ne bo zadrege za
gradivo.
Vinorodni kraji so oživeli. Zaječale bodo stiskalnice, vinska kapljica bo iz
letošnje trgatve bolj sladka kot lanska. Upajmo, da ne bo vinogradnike na
nekaterih območjih motilo pomanjkanje vode...
V	soboto bo prijetno na Pungartu, kjer bodo na izletu zvesti poslušalci celj-
skega radia. Gostitelj je tudi TTG Celje.
Vse dobro v tem tednu!
DRAGO MEDVED
OBISKALI SMO POLZELO - ODLOČITEV PUSTOVE MICKE
NNNP 79: VAJA DELA MOJSTRA
Iz tega naslova bi lahko povzeli preprosto ugotovitev: akcija je nedvomno uspela,
predvsem v svoji množičnosti, toda pri oceni ne sme manjkati tudi kritičnosti, kajti brez
njene prave mere bi tudi analize bile nepopolne. Sicer pa je akcija zaključena samo za
soboto in nedeljo, ostalo pa nam je še mnogo dni, da vse pomankljivosti odpravimo in v
obrambnih načrtih najdemo svoje mesto. A ne samo tam: tudi v vsakdanjem življenju, na
delu in doma, v medsebojnih odnosih, povsod, kjer delamo in živimo. Posnetek z vaje CZ
KS Center Celje na Tomšičevem trgu. Foto: D. Medved
VREDNOTA JE MNOŽIČNOST
Dvodnevni vseslovenski preiskus v
široko zasnovani in več mesecev trajajo-
či akciji »NNNP« je tudi na celjskem
območju popolnoma uspel, vključno s
trenutnimi zadregami in neskladji, ki so
sprožile vrsto pobud, *samoiniciative in
hitrih rešitev.
Največja vrednota akcije »NNNP« je
bila množičnost in z njo ustvarjeno pre-
pričanje, daje vključevanje v obrambne
in samozaščitne naloge globoko preželo
veliko večino delovnih ljudi, vse struk-
ture od mladine do upokojencev.
Uspeh dvodnevnega zaključka je re-
zultat dolgotrajnih priprav, strokovnega
usposabljanja, naporov za materialno
opremljenost. Uspeh je sad prizadevno-
sti političnih organizacij, predvsem
SZDL in Zveze sindikatov. SZDL seje
ponovno izkazala za vredno naslednico
OF, ki je v usodnih trenutkih naše zgo-
dovine zbrala okoli sebe moči vsega na-
roda za odpor in osvoboditev, ter ustva-
rila okvirje doktrini SLO v sedanjih po-
gojih.
Seveda smo si tokrat naloge in pogoje
za aktivnosti na vaji določali sami, pone-
kod bolj, ponekod manj zahtevne. Ven-
dar če bi hoteli opisati mnoštvo pobud
in domiselnosti, bi morali tiskati debelo
knjigo. Vrednost akcije je tudi v tem, da
so v njej »igrale« tudi nepredvidene te-
žave in presenečenja, ki so izhajala iz
nekaterih primerov neusklajenosti. Va-
ja bi bila slaba, če bi bila pripravljena
kot gledališka igra po režijski knjigi z
nepogrešljivim šepetalcem vred. Vaja je
bila preiskus dosedanje stopnje razvito-
sti priprav in temeljita šola za sestavo
jutrišnjih načrtov, kajti ^kcija »NNNP«
je trajna pa nas zato uspešnost tokratne
ne sme zazibati v samozadovoljstvo.
V tej dvodnevni vaji, ki je v aktivno
sodelovanje zajela vsaj polovico vseh
delovnih ljudi in občanov, so ljudje de-
lovali z veliko resnostjo in čutom odgo-
vornosti. Reči smemo, da je večina na-
ših ljudi v teh trenutkih presegla običa-
jen občutek varnosti in ugodja, ki ga
pogojujeta naš standard in varen okvir
naše družbene stvarnosti. Ceje bilo tako
v »igri«, koliko resneje bi bilo vse v
resnično izjemnih pogojih.
JURE KRAŠOVEC
avgust ribič
glavni urednik
nt-rc
Novi tednik in Radio
Celje zapušča z odhodom
na novo dolžnost doseda-
nji direktor TOZD in
glavni urednik Milan Se-
ničar.. Na to mesto so ob-
čine - ustanoviteljice
imenovale Avgusta Ribi-
ča, dosedanjega sodnika
temeljnega sodišča v Ce-
lju in znanega družbene-
ga delavca. Izvršene so
bile tudi druge kadrovske
spremembe. Drago Me-
dved je bil pred časom
imenovan za odgovorne-
ga urednika Novega te-
dnika, za pomočnika
glavnega urednika je bil
imenovan Jure Krašovec,
Brane Stamejčič ostaja
odgovorni urednik Radia,
Milan Božič pa je ure-
dnik-mentor.
CELJSKI SINDIKAT'
NAČRT AKCIJE
Skrbneje za zdravje
Ker obolevnost celjskih
delavcev nasploh prednjači,
zlasti pa v kmetijstvu, želež-
niškem prometu, trgovini,
stanovanjsko-komunalnih
storitvah, zdravstvu in so-
cialnem varstvu, so pri ob-
činskem sindikalnem svetu
ZSS Celje sprejeli akcijski
načrt, s katerim se tudi
vključujejo v uresničevanje
stališč 19. seje predsedstva
CK ZKS na področju zdrav-
stvenega varstva.
Akcija je stekla v tem me-
secu, osnovne organizacije
zveze sindikatov pa morajo v
tem času in do.konca meseca
analizirati dosedanjo skrb za
zdravstveno varstvo delav-
cev v njihovih tozdih. Pri
tem je treba kritično pregle-
dati dosedanja prizadevanja
in rezultate. Prav posebno
pozornost pa je treba posve-
titi oblikam preventivnega
zdravstvenega varstva delav-
cev ter analizirati odsotnost
z dela. Ustrezna služba, ki
ima pregled nad tem, naj
ugotovi, koliko je odsotnosti
z dela pogojeno z zdravstve-
nim stanjem dela in katere
so bolezni, ki prevladujejo
na težjih in zdravju škodlji-
vih delovnih mestih.
Potrebno se je tudi vpraša-
ti, kakšne so potrebe in mož-
nosti za organiziranje stalne
zdravstvene službe znotraj
njihovih tozdov ali delovnih
organizacij. Morda pa obsta-
jajo možnosti za ustanovitev
lastne zdravstvene ambulan-
te? Če obstajajo, se je potreb-
no dogovoriti, kako bi jih
najbolj smotrno samouprav-
no organizirali. Tam pa, kjer
lastna ambulanta že obstaja,
pa je potrebno oceniti dose-
danje izkušnje ter povezova-
nje zdravstvenega osebja z
delovno organizacijo in sicer
tako, da bo ambulanta naj-
bolj služila delavcu.
V akcijskem načrtu je pre-
dvideno tudi ustanavljanje
odbora za varstvo pri delu,
tam seveda, kjer ga še ni.
Vsebina teh odborov naj bi
se nanašala na kompleksno
ocenjevanje stanja zdrav-
stvenega varstva delavcev,
predvsem preventivnega,
povezovanje z obratno am-
bulanto, nesreče pri delu,
poklicne bolezni, reševanje
vprašanj invalidnosti in nji-
hovega ustreznega zaposlo-
vanja.
ZDENKA STOPAR
SLIKOVITO DOŽIVETJE
Prisrčno, zanimivo in enkratno je bilo tekmovanje mladih slikarjev po asfaltu, ki ga je
minuli teden pripravila krajevna skupnosti Hudinja. Najprej zato, ker je izzvenelo spontano
in je omogočilo risanje prav vsem otrokom, ne le tekmovalcem. Pa tudi zato, ker to ni bilo
tekmovanje v polnem smislu te besede. Bil je pristen kulturni dogodek, kakršnih si krajani
te mlade celjske krajevne skupnosti želijo še več.
Začelo se je, ko je v družbenem centru Hudinje zapel zbor osnovne šole 1. celjske čete.
Nadaljevali so recitatorji s šole Franja Vrunča na Hudinji in spored so zaključili gojenci
glasbene šole. Nato pa so organizatorji povabili k risanju vse otroke. Teme, ki so si jih otroci
izbrali, so bile pisane, kot tudi njihovi izdelki. Največ otrok je risalo cirkuške prizore, pa
prizore iz pričakovane akcije NNNP in slike iz vsakodnevnega življenja v šoli.
Strokovna komisija je ocenila, da so se najbolje odrezali učenci osnovne šole 1. celjske
čete, ki so tudi osvojili prehodni pokal. Knjižne nagrade pa so dobili učenci šole Franja
Vrunča, prve osnovne šole in osnovne šole Dobrna.	(Foto D. Stamejčič)
Vse blago-za družino in dom, za gospodinjstvo,
za šport in rekreacijo in izredne nakupovalne
ugodnosti v eni hiši-to je v veleblagovnicah tr-
govskega podjetja NAMA Ljubljana.
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 4. oktober 1979
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
IZTOČNICA ZA JUTRI
Prvi dan so v akciji sode-
lovale organizacije združe-
nega dela, šole in vrtci pa
tudi nekatere krajevne
skupnosti. V organizacijah
združenega dela ter v posa-
meznih tozd v celjski občini
je bilo izvedenih 95 vaj s po-
nekod večjim številom
predpostavk. V zadnjem,
tretjem poročilu, ki ga je
vodstvo celjske vaje posla-
lo republiškemu vodstvu
vaje NNNP je bilo zapisano,
da je sodelovalo 35135 de-
lovnih ljudi in občanov, od
tega 13500 šolske mladine
in tistih v vrtcih. V poročilu
so posebej izpostavili izre-
dno resen in nadvse odgo-
voren odnos šolske mladine
od izvajanja celotne aktiv-
nosti ter da v teku celotne-
ga prvega dne ni bil zabele-
žen noben primer negativ-
nega odnosa posameznika
do nalog in obveznosti v
zvezi z vajo. Isto velja tudi
za drugi dan.
Pri 95 vajah je med drugim
sodelovalo 56 štabov CZ s
304 enotami in 2949 pripa-
dniki CZ. Po kakšnih pred-
postavkah so delovali štabi
in enote CZ v OZD? Na
prvem mestu so bili zračni
napadi (74), sledijo požari
(32), vaje in aktivnosti za de-
lovanje ob naravnih in dru-
gih hudih nesrečah (24), mo-
bilizacijska vaja in aktivno-
sti za delovanje ob neposre-
dni nevarnosti vojne in v voj-
ni (16), potres (10) ter popla-
va in večja prometna nesreča
(po 1).
Ce bi k temu prišteli še de-
javnosti šol, vrtcev, društev
in drugi dan krajevnih skup-
nosti, potem vidimo, da je
šlo za resnično široko akcijo.
Prvi republiški zbrani podat-
ki govorijo o tem, da je v
obeh dneh v vaji aktivno so-
delovalo milijon Slovencev!
V vodstvu vaje za celjsko
občino je bilo tako kot tudi
drugje oba dneva izredno ži-
vahno, dinamično in priza-
devno. Na mizah se je zbralo
preko 150 kg različnih poro-
čil z vseh vaj. To je gradivo,
ki govori o dejavnosti po po-
sameznih sredinah. Prispeli
material je skupina za to za-
dolženih ljudi sproti prebira-
la in statistično urejala. Mar-
sikateri zanimiv in koristen
napotek je bil najden v tem
bogatem gradivu za delo v
bodoče!
Viki Kranjc, član IS in na-
čelnik LO: »Priprave na ak-
cijo NNNP s področja LO in
DS v občini Celje so dobro
potekale. V vseh sredinah so
nosilci obrambnih priprav
namenili posebno pozornost
izdelavi in ažuriranju ob-
rambnih načrtov, načrtov
CZ in NZ ter podobno. S pri-
pravami in izvedbo smo lah-
ko vsi zadovoljni. Skoraj
vsak občan je našel ali pa je
bil seznanjen s svojimi nalo-
gami v sistemu SLO, tam
kjer dela in živi. Na podlagi
analize vaje, ki je pokazala
tudi nekatere slabosti - te
bomo odpravili - bomo pri-
pravili akcijski program za
delo v prihodnjem letu na
področju SLO in DO.«
Vid Jerič za sekretariat
vaje: »Koordinacijski sekre-
tariat za izvedbo akcije je
spremljal in koordiniral vse
akcije, ki so se odvijale na
področju občine Celje 29. in
30. septembra. V teh vajah
smo dosegli zelo visoko
stopnjo pripravljenosti de-
lovnih ljudi in občanov v so-
delovanju in udeleževanju.
Zagotovo lahko trdimo, da
še nikoli ni bilo toliko ljudi
vključenih v vajo, s katere
vsebino smo zelo zadovoljni.
S tem pa ne mislimo, da ni
bilo nekaterih napak in po-
mankljivosti. Te pa niso
takšne, da bi resno ogrožale
kakovost vaje. So takšne na-
rave, da bodo strokovnim
delavcem in vsem načrtoval-
cem obrambnih priprav slu-
žile za odstranjevanje vseh
pomankljivosti, ki so se po-
javile. Ugotavljamo, da še
vedno čutimo premalo koor-
diniranega dela med KS in
OZD oz. TOZD. Se slabše pa
je sodelovanje med KS in
društvi na njihovem območ-
ju. Imamo še dosti odprtih in
nerazrešenih vprašanj, ki jih
bo potrebno razrešiti, dopol-
niti in vgraditi v celotni
obrambni mehanizem.«
Jože Marolt, predsednik
skupščine občine Celje: »Ce
je vaja končana pa delo na
področju SLO in DS še traja
in bo trajalo. Vajo je treba
temeljito analizirati z vseh
vidikov, jo kritično oceniti in
pokazati na podlagi ocen, ka-
ko v bodoče. Bilo je nekaj
slabosti, ki pa ne izključujejo
sicer ugodnih ocen o vaji in o
velikem interesu občanov.
Vaje ni konec, ampak je to
nadaljevanje začetega. Ne
sme biti nobenega počitka in
predaha, ampak je treba z
delom zelo odgovorno nada-
ljevati. Ne samo včeraj in da-
nes, ampak stalno!«
Tone Rožman, sekretar
Občinske konference SZDL
Celje:»S pripravo na vajo in
vajo samo smo želeli doseči
večjo usposobljenost, boljšo
kadrovsko usklajenost, bolj-
šo informiranost... V zad-
njih dveh letih smo na tem
področju dosegli pomemben
premik. Žal še vedno ugo-
tavljamo prešibko sodelova-
njem med KS in OZD oz.
TOZD. Imeli smo nekatere
pomanjkljivo izdelane pred-
postavke in so bile zato vaje
izpeljane na slabšem nivoju
brez ustrezne širše udeležbe.
V vaji tudi ni bilo veliko
»umetno<^ postavljenih pred-
postavk, ampak so izhajali iz
življenja. Vaja je pokazala,
da smo v stanju aktivirati ve-
liko večino ljudi, da zavestno
sodelujejo. To je izredno po-
membno! Vrednost te akcije
ni v tem trenutku, ampak ka-
ko bomo iz nje znali delati za
varnejši jutri!«
TONE VRABL
DOBRE PRIPRA VE -
DOBRI REZULTATI!
Občani in delovni ljudje
konjiške občine so zadnja
dva septembrska dneva po-
leg običajnega, živeli še po-
sebno življenje. Prav v tem
posebnem življenju so si na-
brali bogatih izkušenj na po-
dročju ljudske obrambe in
družbene samozaščite. Vaje
so izvajali usklajeno med po-
sameznimi krajevnimi skup-
nostmi, čeprav je prvi dan
poleg delovnih organizacij
temeljiteje sodelovala v akci-
ji NNNP le polovica krajev-
nih skupnosti, druga polovi-
ca pa v nedeljo. Tak je bil
namreč dogovor v okviru
frontne socialistične zveze.
Konjiška enotna ocena je,
da so vaje povsod potekale
po začrtanih programih. Lju-
dje so se na vaje množično
odzvali, kar potrjuje veliko
pripravljenost ljudi pri
obrambno-zaščitnih vajah in
hkrati obrambi domovine.
Se v popoldanskem času pr-
vega dne je bilo v vaje vklju-
čenih 8000 ljudi. Kljub slabe-
mu vremenu so uspevale de-
lovne akcije, med katerimi je
bila največja tista v KS Loče
in v kateri so poleg.prebival-
cev, mladine in brigadirjev
sodelovali tudi pripadniki
JLA mariborske garnizije.
Tudi drugi dan se je vklju-
čilo v akcijo NNNP preko
5000 občanov v krajevnih
skupnostih, pri čemer niso
všteti mitingi, katerih se je
tudi vsepovsod udeležilo ve-
liko ljudi, samo v občinskem
središču Slovenskih Konji-
cah preko 1000.
Jedrnata ocena: dobre pri-
prave za akcijo NNNP so ro-
dile dobre rezultate!
MITJA UMNIK
CILJ VAJE DOSEŽEN
O sobotni in nedeljski ak-
ciji NNNP v žalski občini
lahko zapišemo predvsem
to, da je dobro uspela, res pa
je, da je hkrati opozorila na
nekatere pomanjkljivosti, ki
jih bo treba seveda čimprej
odpraviti. Sicer pa - takšen
je bil tudi eden izmed name-
nov. V občini so dosegli vse
temeljne cilje akcije. Pri tem
mislimo še zlasti na množič-
nost in politično mobilizaci-
jo, vključevanje najaktual-
nejših nalog s področja ljud-
ske obrambe in družbene sa-
mozaščite v dejavnost na
vseh družbenih ravneh in v
vse strukture okolja. Dosegli
so tudi osnovni cilj vaje, saj
so usposobili in preverili
sposobnosti delovnih ljudi
in občanov, enot in organov.
Zanimiv je na primer poda-
tek, da je samo prvi dan so-
delovalo v vajah 13584 ljudi.
»Sovražnik« torej ni prese-
netil, ljudje niso bili prepla-
šeni in nikjer ni bilo zaslediti
panike. Akcija se je odvijala
po zastavljenem načrtu.
J. V.
NA KONJU SMO!
Kdo jih ni videl, vrle kurirje, ki so v dneh vaje peketali s
svojimi štirinožnimi in nepogrešljivimi prijatelji po Celju?
♦Foto: D. Medved
nnnp vverzih
Tudi to pot je Julka Tajni-
kar iz Slovenskih Konjic,
skovala priložnostno pesmi-
co, katere kitico objav-
ljamo:
»Ne bodimo neprizadeti,
Mkoli, nikjer in nikdar.
Nesreča, ki koga zadene,
Pomeni za skupnost
udar.«
dan pionirjev
Tudi naši najmlajši so
svoj praznik pionirjev, 29.
september praznovali v izje-
mnih okoliščinah. Vključili
so se v akcijo v vseh konji-
ških osnovnih šolah, mar-
sikje pa po uspešni vaji, ve-
činoma, evakuaciji šolskih
prostorov, organizirali še
svojo pionirsko konferenco,
kot na primer v Ločah in še
kje.
jože jan: radio ceue se je izkazal
»Akcija v naši občini je zares uspela. Bogatejši smo
za mnoge nove izkušnje. Vsem, "ki šo v njej sodelovali
čestitam za dobro opravljeno delo, ne morem pa mimo
tega, da ne bi omenil zares prizadevnega dela kolektiva
Radia Celje. Novinarji so uspešno, predvsem pa hitro,
poročali o vseh dogajanjih s terena, tako da so bili
ljudje na tekočem z vsemi dogajanji. Pohvala gre tudi
vsem, ki so izdaili v teh dveh dneh svoje časopise ter
Savinjskemu občanu, ki je izšel že v soboto dopoldne.«
TUDI PSI SO POMAGALI
V hotelu Rubin v Žalcu, ki ga še grade, je nenadoma
izbruhnil požar, del objekta pa se je tudi zrušil. Takoj so na
pomoč prihiteli gasilci ter člani Kinološkega društva z lavin-
skimi psi, ki so ugotavljali če je pod ruševinami še kaj žrteV-
Dobro so se izkazali tudi pripadniki narodne zaščite.
STANE
KUŽNIH
Stane Kužnih, predse-
dnik občinske konferen-
ce SZDL v občini Laško
je minule dni previhral še
eno, tokrat namišljeno
»vojno vihro«. Drugo sve-
tovno vojno je preživel v
partizanih kot otrok. To
je bila nuja okoliščin, ko
je Kužnikova družina mo-
rala na partizansko ob-
močje. Njegov oče je bil
med ustanovitelji OF v
Laškem prve dni okupa-
cije leta 1941. Tako je Sta-
ne Kužnik eden tistih
družbenih delavcev, ki je
čustveno in z nekaj izkuš-
njami vezan na oborože-
no revolucijo in osvobo-
dilni boj, pa mu je tudi
tokrat ob vaji to prišlo ze-
lo prav.
Na čelu občinske kon-
ference SZDL je Stane
Kužnik nekaj let, vendar
v frontni SZDL dela že
dolgo. Kot prosvetni de-
lavec je bil precej časa di-
rektor laške osemletke,
zato je popolnoma ra-
zumljivo, da je ves čas ak-
tivno vključen v prizade-
vanja laške občine, da
spravi organiziranost šol-
stva in njeno materialno
osnovo na dostojno ra-
ven.
Frontna SZDL. Stane
si je glede tega popolno-
ma na jasnem. V času ko
vodi to množično organi-
zacijo, seje SZDL močno
utrdila v osnovi, v uličnih
in vaških odborih in to v
vsej občini. Te usmeritve
pa ne opravlja kabinetsko
iz svoje pisarne. Menda ni
vaškega odbora, pred-
vsem pa krajevne skup-
nosti, ki bi je osebno do-
bro ne poznal, pa ne samo
geografsko, marveč tudi
po problematiki in njiho-
vi uspešnosti.
Stane Kužnik je tudi
vojak. Je rezervni kape-
tan L razreda z odgovor-
no dolžnostjo na področ-
ju ljudske obrambe in
družbene samozaščite.
Predvsem pa Stane
Kužjiik ni eden tistih
funkcionarjev, ki bi se za-
stran vodilne funkcije v
občinskem merilu otresal
odgovornosti v krajevni
skupnosti in društvih.
Nadvse ima rad glasbo,
zato je tudi predsednik la-
ške godbe na pihala. Ni
rečeno, da je pri pomladi-
tvi godbe precej udele-
žen. Pa ne samo pri po-
mladitvi godbeniških
vrst, tudi pri izbiri pro-
grama godbe, ki se je po-
mladila tudi s sodobnejši-
mi skladbami in ritmom.
Poleg tega je Stane Kuž-
nik podpredsednik spo-
mladi ustanovljenega
enotnega kulturnega
društva »Svoboda« La-
ško, ki združuje doseda-
nja samostojna društva in
sekcije v eno celoto.
Seveda je tudi Laščan,
čeprav ga to ne ovira pri
njegovi občinski funkciji
in ga ne zanaša v lokali-
zem, kar se sicer komu ra-
do zgodi.
Let kaže manj, kot jih
šteje, je družaben, dosto-
pen vsakemu človeku. In
neprestano je v gibanju.'
Poleg številnih odgovor-
nih dolžnosti si je naprtil
še gradnjo hiše. In ko so v
njegovo smer krajani gra-
dili cesto, je bil med tisti-
mi, ki so krepko poprijeli
tudi na udarniški akciji.
Še marsikaj bi se dalo
povedati o Stanetu Kuž-
niku, ne da bi poškilili v
njegovo »personalno ma-
po«. Je pač javni delavec.
JURE KRAŠOVEC
§t. 39 - 4. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
NI BILO ČASA ZA
IGRO
V šentjurski občini oce-
njujejo vaje v vseh krajevnih
skupnostih kot zelo dobre.
Zakaj? Preprosto zaradi te-
ga, ker so imeli nekaj izku-
šenj še od vaje Planina 77 in
zato, ker so se na letošnjo
vajo pripravljali dalj časa. Iz^
tega dejstva izhaja splošna
ugotovitev, da kdor je pri-
pravam posvečal vso resnost
v povezanem delu, je med
vajo imel manj problemov
kot tisti, ki je šele v zadnjem
času začel delati na pripra-
vah.
Posebno vaje v šentjurski
občini je bila tudi v tem, da
so si v krajevnih skupnostih
izbrali takšne predpostavke,
ki so jim koristile takoj in
seveda tudi dolgoročno. Ta-
ko so ponekod očistili zbiral-
nike za vodo, preskusili ne-
katere postavke, ki so zajete
v obrambne načrte, dobro pa
je bilo tudi to, da niso ločeva-
li vaje pri tozdih od krajev-
nih skupnosti. Tako je pove-
zovanje v vaji dobilo pose-
ben pomen, kar je še ena dra-
gocenost več.
Ni treba posebej omenjati,
da so posvod sodelovali pri-
padniki CZ in NZ, mladi in
stari, organizacija RK poseb-
nost pa je bila v tem, da so
teritorialci sodelovali samo
pri vaji v Šentjurju, kjer so
organizirali obrambo nase-
lja. V nobeni drugi krajevni
skupnosti niso sodelovali
pripadniki TO. Dragocena je
bila tudi krvodajalska akcija
na Kalobju.
Dokončne ocene še ni. V
Šentjurju pravijo, da bodo
kritični, kajti lažni hvalospe-
vi ne koristijo nikomur. Priz-
nanje zaslužnemu, graja
omahljivcem in neodgovor-
nežem. Za sklep: 8000 obča-
nov je bilo v soboto in nede-
ljo vključenih v akcijo.
OGROŽENI OTROCI
železniški prehod na progi Celje-Maribor. Vsak dan jo
prečka šolski avtobus s 35 otroki. (Ponikva pri Grobelnem).
Vaja je pokazala izurjenost reševalnih ekip v primeru, da
vlak trči v avtobus. V vaji so sodelovali vsi, železnica je za
eno uro celo zaprla progo. Zgled dobrega sodelovanja tudi v
vaji. Vsi so upali, da jih ne bi nikoli zares klicali k temu in
vsem drugim prehodom čez progo. Foto: D. Stamejčič
HITRA POMOČ
V improvizirani nesreči v oddelku plinarna v polnilnici
mineralne vode v Rogaški Slatini so bili tudi ranjeni. A
pomoč je bila v nekaj minutah na mestu in poškodovancu so
nudili prvo pomoč.
Foto: A. STOPAR
CELOVIT USPEH
Obrambna akcija NNNP v
šmarski občini ni naletela
med prebivalstvom na nepri-
pravljenost. Nekaj izkušenj
so imeli še iz akcije Planina
77, kljub temu pa so tudi za
letošnjo akcijo načrtovali ne-
kaj izvirnih programov. Veli-
ko jih je bilo pripravljenih,
pa so jih morali v zadnjem
trenutku spremeniti, ker pr-
votno ni bil predviden zračni
napad. Tudi pravih presene-
čenj ni manjkalo, so pa rav-
no ta najbolj uspela.
V akciji NNNP v šmarski
občini je sodelovalo skoraj
vseh 30.000 prebivalcev, ko-
likor jih premore šmarska
občina. Vključene so bile vse
delovne organizacije, vse
krajevne skupnosti, prav vse
šole, vzgojno varstvene usta-
nove, starejši občani in tudi
vse ostale organizacije (lov-
ske, ribiške, itd.). ,
Po besedah predsednika
sekretariata SZDL v Šmarju
JOŽETA DROFENIKA, so z
rezultati v akciji NNNP v
šmarski občini izredno zado-
voljni, saj so presegli vsa pri-
čakovanja. »Čeprav smo pri-
čakovali po vaji PLANINA
77 dobre rezultate, so sedanji
zares dobri, zlasti kar zadeva
množičnost in zavestno
vključevanje vsakega obča-
na v akciji. Predvsem mora-
mo pohvaliti samoiniciativ-
nost in to pri stvareh, ki niso
bile prej planirane. Dosegli
smo bistven napredek pri
podružbljanju SLO in di-už-
bene samozaščite, saj je ak-
tivnost prodrla v vsak koti-
ček naše občine in nam dala
tudi napotke v zvezi z našo
nadaljnjo aktivnostjo. Pose-
bej pomembni so bili rezul-
tati na področju informativ-
no propagandne dejavnosti,
ki je bila doslej v občini sla-
bo razvita. Med drugim smo
uresničili idejo o posebnem
občinskem glasilu, ki smo ga
poimenovali	»BOHOR
ZARI!«
radio celje: kot
bi šlo zares
Radio Celje je v akciji
NNNP deloval kot osrednje
regionalno sredstvo obve-
ščanja. V soboto so novinar-
ji pripravili šest posebnih
oddaj v skupnem času traja-
nja dve uri in sedeminštiri-
deset minut, v soboto pa je
bilo na sporedu pet poseb-
nih oddaj, ki so skupaj traja-
^ dve uri in petnajst minut^
»EGIPTOVSKA TEMA«
PO VSEJ OBČINI
Sobotno zatemnitev vsega
občinskega področja je treba
izpostaviti zato, ker je bila to
akcija za celotno občino in je
rezultat temeljitega obvešča-
nja v slehernem uličnem in
vaškem odboru SZDL, ki na
sestankih občanov zajelo
prav vsako hišo, vsako de-
lovno organizacijo.
V akciji NNNP je v občini
v obeh dneh organizirano
delovalo nad 8000 delovnih
ljudi in krajanov, v določe-
nih trenutkih in razmerah pa
je bilo število udeležencev
precej višje.
Do polnega izraza so prišle
enote civilne zaščite, naro-
dne zaščite, odbori SLO,
vodstva političnih organiza-.
cij in društev, samoupravni
organi in ponekod tudi enote
teritorialne	obrambe.
Prvi so z akcijo začeli v Re-
čici in sicer v soboto ob treh
zjutraj, ko so gasili požar in
reševali ranjence, kajti še isti
dan so imeli slovesnost ob
otvoritvi spomenika kurirski
postaji TV 24.
Izredno uspešne ' so bile
ekipe iz zdravilišča, ki so v
četrt ure pogasile požar in
izvedle reševanje ljudi iz pri-
zadetega objekta. V Radečah
so uprizorili nesrečo šolske-
ga avtobusa. Intervencija je
bila hitra in strokovna.
Veliko iniciativo so poka-
zale organizacije Rdečega
križa, ki so v vseh krajevnih
skupnostih zbrale čez sto no-
vih krvodajalcev.
Določene nevsklajenosti
med delovnimi organizacija-
mi in krajevnimi skupnost-
mi glede vpoklica obvezni-
kov NZ in CZ so terjale
znajdljivost zlasti v štabih
krajevnih skupnosti, kjer so
poiskali ljudi izven spiskov
Zelo hitro in uspešno so
delovale kurirske službe ta-
ko v delovnih organizacijah
kot krajevnih skupnostih.
Konec akcije je bil zlasti
živahen v krajevni skupnosti
Marijagradec, ker sta odsko-
čila iz letala dva diverzanta.
Ob koncu akcije so bili
povsod mitingi s kulturnim
sporedom in prvo oceno.
Najštevilnejši obisk so imeli
na Brunku in v Laškem.
J. K.
8000 OBČANOV
Akcija »Nič nas ne sme
presenetiti« je uspela, če-
prav tudi pomanjkljivosti ni
manjkalo. Toda, prva šola je
več kot dragocena. Izkušnje
so velike.
Pomembna je ugotovitev,
da so v mozirski občini v
vseh vajah skupaj sodelova-
le krajevne skupnosti in or-
ganizacije združenega dela.
Seveda z vsemi svojimi eki-
pami. Zato enotni nastopi in
koordinirano delo pa naj je
šlo za zračni napad na proiz-
vodni obrat, za poplavo sta-
novanjskega naselja, gozdni
požar ali kaj drugega.
V skupni akciji so veliko
vlogo imele šole, ki so se v
glavnem odločale za evakua-
cijo otrok. Otroci pa so tudi
sicer pomagali kot kurirji,
sodelovali na pohodih, ki jih
zlasti v nedeljo ni manjkalo
in podobno.
Velik interes je vzbudila
razstava orožja, opreme ci-
vilne zaščite in drugih pripo-
močkov v mozirskem domu
Partizana. V dveh dneh, koli-
kor je bila odprta, je privabi-
la veliko število ljudi, tudi
šolskih otrok in drugih.
V	krajevnih skupnostih so
se odločali za krajevno zna-
čilne akcije, na Rečici ob Sa-
vinji so vajo in njen program
povezali s počastitvijo kra-
jevnega praznika.
V	vseh akcijah, ki so jih v
soboto in nedeljo pripravili v
mozirski občini, je z veliko
zavzetostjo in odgovornostjo
sodelovalo okoli osem tisoč
ljudi!
MB
VSI BANKIRJI
TEGA SVETA
PREDSEDNIK TITO
SPREGOVORIL
FINANČNIKOM
V torek se je v Beogradu, v centru
»Sava*, pričel najpomembnejši sve-
tovni finančni sestanek letos. To je
skupščina finančnih organizacij Orga-
nizacije združenih narodov. To je letna
skupščina svetovne banke in mednaro-
dnega denarnega sklada. To so velike
in zapletene organizacije. Saj je SVE-
TOVNA BANKA le skupno ime za tri
velike finančne ustanove. Za Mednaro-
dno banko za obnovo in razvoj, ki je
bila ustanovljena leta 1945 in katere
članica Je tudi Jugoslavija od samega
začetka z vlogo 106,7 milijona dolar-
jev. Za Mednarodno združenje za ra-
zvoj, ki Je bilo ustanovljeno leta 1960;
članica je tudi naša država. In za Me-
dnarodno finančno korporacijo. ki je
nastala leta 1956, po enem letu pa se je
spremenila v specializirano agencijo
OZN; Jugoslavija je članica od leta
1968. MEDNARODNI DENARNI
SKLAD pa je bil ustanovljen leta 1945;
obvezna kvota Jugoslavije v skladu je
120 milijonov dolarjev.
Na letni skupščini teh organizacij se
je zbralo okoli 5000 finančnih in gospo-
darskih ministrov, guvernerjev nacio-
nalnih bank, direktorjev in predsedni-
kov največjih svetovnih bank, stro-
kovnjakov in predstavnikov OZN. Še
pred pričetkom skupščine pa so bili
razni bolj ali manj uradni pripravljal-
ni sestanki. Naj omenim predvsem se-
stanek »skupine 77«, ki šteje zdaj že 119
dežel članic. V tej skupini so dežele v
razvoju. Jugoslavija je dala na njiho-
vem zadnjem sestanku v Aruši v Tan-
zaniji predlog, naj bi se članice sestale
na ministrski ravni pred letno skupšči-
no finančnih organizacij OZN v Beo-
gradu. Na sestanku, ki je bil pred dne-
vi, so se dogovorili za nekatera stali-
šča, za katera se bodo zavzemali, pred-
vsem pa za akcijski program za celovi-
to reformo mednarodnega denarnega
sistema, od katerega v precejšnji meri
zavisi gospodarski položaj in s tem tu-
di razvoj v deželah v razvoju. - Pet
najrazvitejših zahodnih industrijskih
dežel pa se je po svojih predstavnikih
sestalo že prej v Parizu; ni pa znano, za
kakšna stališča in predloge so se dogo-
vorili.
Sestanek v Beogradu ni le gospodar-
sko in politično izredno pomemben,
ampak je tudi v sedanjih razmerah ze-
lo aktualen. Cene rastejo po vsem sve-
tu, k čemur prispevajo tako vse dražja
nafta, nestabilne valute, upadanje
ameriškega gospodarstva, vsc' večja
zadolženost dežel v razvoju in drugi
razlogi. Za opis gospodarskih razmer v
svetu se vse bolj uporabljajo izrazi kot
so kriza, recesija, nestabilnost.
Poročilo Mednarodnega denarnega
sklada je prikazalo precej resno in za-
pleteno slika sveta; napoveduje pa tu-
di napeto obdobje za naslednjih 15 me-
secev v svetovnem gospodarstvu. Po-
leg hitrega porasta zadolžitev dežel v
razvoju, katero nekateri ocenjujejo na
okoli 300 milijard dolarjev, stalno ra-
ste tudi primanjkljaj v tekoči bilanci
dežel v razvoju: leta 1977 je znašal 21
milijard dolarjev, lani 34, za letos pa
predvidevajo kar 43 milijard dolarjev
ali še več. To velja za dežele v razvoju,
ki nimajo nafte. Za proizvajalke nafte
pa je značilen suficit, ki naj bi letos
znašal okoli 49 milijard, naslednje leto
pa okoli 55 milijard dolarjev.
Po podatkih svetovne banke za leto
1976 so bile dežele razvrščene v posa-
mezne kategorije, in sicer glede na na-
cionalni dohodek po glavi prebivalca
v dolarjih v tekočih cenah. Tako so bili
»bogati« tisti, ki so imeli narodni do-
hodek več kot 4000 dolarjev, tako od
' Velike Britanije, ki je imela 4130 do
Kuvajta, ki je takrat dosegel 13.960.
»Srednji« so bili tisti, ki so imeli od
1000 do 2000 dolarjev, med katerimi je
bila pri zgornjem robu tudi Jugoslavi-
ja (ki ima zdaj okoli 2000 ali po izjavi
na sestanku v Beogradu okoli 2400 do-
larjev). »Revni« pa so bili tisti, ki so
imeli manj kot 200 dolarjev po glavi,
med njimi na primer Bangladeš z 90 in
Butan z 80 dolarji narodnega dohodka.
Jugoslavija je član omenjenih me-
dnarodnih finančnih organizacij; pri
njih ima vložen svoj denar in od njih je
dobivala in dobiva pomembna posoji-
la. Ocenjuje se, da je naša dežela dobila
okoli 60 posojil v vrednosti okoli 2,2
milijarde dolarjev. Te je brez dvoma
izredno pomembna vsota, še posebej
zaradi tega, ker smo iz nje znali poteg-
niti kar največ za lasten razvoj, s če-
mer pa smo pomagali tudi k večji ra-
zvitosti sveta v celoti. Razvoj in spre-
menjen gospodarski sistem v svetu, ki
bo omogočal vsem pravičnejše in ena-
kopravnejše odnose v svetu, pa je poli-
tika neuvrščenih dežel in s tem seveda
tudi naša.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 4. oktober 1979
ŠENTJUR: VEČ ZA
POTROŠNIKA
Trgovsko dejavnost v šentjurski občini opravlja trgovsko
podjetje MERX iz Celja TOZD Šentjur, W ima skupno 14
poslovalnic s 140 zaposlenimi. Poleg MERXA opravlja trgov-
sko dejavnost v občini tudi Kmetijski kombinat, ki ima manj
poslovalnic.
Doslej so zgradili pet povsem novih zgradb s sodobnimi
trgovskimi lokali in to v Šentjurju, Ponikvi, Planini, Dramljah
in na Lipoglavu ter generalno obnovila poslovalnice na Gorici
pri Slivnici, Resevno in papirnico. V najemu imajo šst poslo-
valnic, ki še čakajo na primerno obnovo, odnosno novograd-
njo. Podčrtati je treba, da je Merx v sedanjem srednjeročnem
obdobju zgradil poslovalnico v Dramljah, ki ima tudi bife, to je
edini gostinski lokal v kraju in Lipoglav. Zaključna dela pa
izvaja Gradiš na veliki blagovnici, zgrajeno v freh etažah za
sedanjo blagovnico, katere otvoritev pričakujemo nekako do
29. novembra hkrati z motelom, ki ga prav tako gradi Gradiš. Z
novo blagovnico se bo trgovska dejavnost v Šentjurju zelo
razvejala z vrsto specializiranih prodajaln, česar smo prebi-
valci Šentjurja seveda zelo veseli.
Pred Merxom pa se seveda še grmadijo problemi s posloval-
nicami na Dobju, Šentvidu in seveda na Selah, odnosno na
Blagovni, kjer nastaja povsem novo naselje z vrsto novih po-
trošnikov, ki imajo do sedanjih poslovalnic le nekoliko preda-
E. RECNIK
S SEJE SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO
NEGOSPODARSTVO-KARTE NA MlZflf
Nezadovoljstvo nad (ne)razvitostjo PTT
Na seji vseh treh zborov
občinske skupščine Laško
so minuli teden imeli spet
dolg dnevni red, iz katerega
pa so po teži izstopali neka-
teri problemi; obveščanje v
občini, razvitost PTT prome-
ta, gibanje v gospodarstvu za
prvo polletje in smernice za
pripravo naslednjega sred-
njeročnega načrta razvoja.
V občini je sistem obve-
ščanja zelo raznoliko organi-
ziran. Nekatere delovne or-
ganizacije (Pivovarna, Pre-
dilnica, Zdravilišče, Sopota)
so poskrbele za sprotno, re-
kli bi dnevno informiranje.
Precej delovnih sredin je, ki
imajo občasno informiranje,
ne manjka pa takih, kjer ob-
veščanja sploh ni. Različno
je tudi v krajevnih skupno-
stih, kjer pa ustno obvešča-
nje prevladuje in sicer na se-
stankih, po delegacijah, le
sem in tja tudi pismeno. Na
seji so se zavzeli za usta-
novitev INDOK centra in za
oživitev občinskega glasila.
Ko so obravnavali rezulta-
te gospodarjenja v prvem
polletju in sprejeli priporoči-
la izvršnega sveta za to po-
dročje, so delegati imeli pri-
pombe, da gradivo oziroma
informacija o tem ni bila naj-
boljša, da so bile premalo ob-
delane okoliščine, v katerih
bi statistični podatki dobili
drugačno vsebino problema-
tike.
Izpostaviti je treba predlog
iz vrst delegatov zbora zdru-
ženega dela, da bi radi na po-
doben način zvedeli, kako se
je v stabilizacijskih prizade-
vanjih obnašalo negospodar-
stvo?!
Glede načrtovanja za na-
slednje srednjeročno obdob-
je 1981-1985 so predložili do-
kument, ki naj služi za osno-
vo in kot pomagalo pri začeti
razpravi o naslednjem sred-
njeročnem razvoju. Smerni-
ce vsebujejo načrtovanje sa-
moupravnih družbenoeko-
nomskih odnosov, stabiliza-
cijo gospodarstva, skladni
razvoj dejavnosti in območij,
blagovno menjavo s tujino,
problem zaposlovanja in ka-
drov; razvoj kmetijstva, ma-
lega gospodarstva, manj ra-
zvitih KS, varstvo okolja, ra-
zvoj družbenega standarda
in varnosti ter družbene sa-
mozaščite.
JURE KRASOVEC
70 LET LOŠKE OPEKARNE
TRADICIJA IN PREPOROD
Za praznik občine nov obrat za steklena vlakna
Prvega januarja letos se
je opekarna Loče pri Poljča-
nah kot četrti in najmlajši
tozd pridružila zreškemu
Cometu. Kot rezultat te
združitve je zrasel nov
obrat za oplemenitenje ar-
matur iz steklenih vlaken,
ki ga bodo svečano odprli
prav za praznik občine Slo-
venske Konjice, to je 12. ok-
tobra.
Loška opekarna praznuje
letos svojo 70-letnico in od-
prtje novega obrata v okviru
Cometove družine tozdov
predstavlja za loške opekarje
začetek novega obdobja, lah-
ko rečemo tudi preporoda.
Čeprav je danes loška ope-
karna med najmanjšimi v
Sloveniji, pa si je s svojimi
izdelki - mimogrede poveda-
no je na loškem območju
izvrstna glina - pridobila
kupce širom Slovenije in v
dokajšnjem delu sosednje
Hrvaške.
Opekarna bo letos proiz-
vedla približno 6 milijonov
opečnih enot, proizvodnja
pa naj bi v naslednjih letih z
manjšimi posodobitvami na-
predovala na 9 milijonov
opečnih enot.
Sicer pa še majhen pogled
v preteklost! Leta 1909 je za-
radi velikih zalog dobre gli-
ne v gozdičku nad današ-
njim glinokopom tedanji lo-
ški veleposestnik Franc Po-
sek postavil poljsko peč za
proizvodnjo navadne polne
opeke. Kmalu je zrasla še so-
dobnejša Hofmanova krožna
peč in opekarna v Ločah je
bila dokončno zgrajena leta
1911. Delavci so bili tedaj za-
posleni od 6. ure do 18. ure,
njihova plača je znašala 6
goldinarjev na teden, letna
proizvodnja je v dobrih ra-
zmerah dosegala 400.000
enot zidne opeke. Nato so za-
čeli izdelovati še strešno
opeko, ki je zaslovela kot po-
sebno kakovostna, saj so za-
njo glino pripravljali pose-
bej. Prva svetovna vojna je
zavrla proizvodnjo, tedaj so
bile v opekarni zaposlene v
glavnem ženske in štirje ru-
ski vojni ujetniki. Iz obdobja
stare Jugoslavije kaže ome-
niti leto 1930, ko so z novimi
stroji začeli izdelovati zidake
z ustnikom. Za energetske
potrebe so imeli v Penovju
lastno elektrarno, proizvod-
nja pred II. svetovno vojno
pa je znašala kakšnih milijon
opečnih enot. Delovni pogoji
so bili slabi, mezde nizke, kr-
šitve obrtnega zakona pogo-
ste, zato ni čudno, če je leta
1936 izbruhnila stavka. Po
petih dneh prekinitve so de-
lavci kljub orožniškim grož-
njam uspeli z zahtevo po 10-
odstotnem povišanju plač.
Med vojno je opekarna v
glavnem obratovala, pred-
vsem pa je bil njen delež po
osvoboditvi izredno drago-
cen. V obdobje obnove poru-
šene domovine je bilo vzida-
nih veliko loških opečnih iz-
delkov.
Po letu 1960 se je začela
postopna rekonstrukcija
opekarne, pred štirimi leti pa
so se dokončno usposobili za
proizvodnjo tudi zahtevnej-
ših opekarskih izdelkov. Da-
nes še vedno žgejo s premo-
gom, čeprav so se druge ope-
karne pred desetimi leti
preusmerile na kurjenje z
mazutom. Pa kaže, da zadnja
energetska kriza daje ponov-
no veljavo premogu, sicer bi
lahko loška opekarna zaradi
»klasične' kurjave« začela
delno zaostajati za razvojem,
kot so si ga s »kurjenjem ma-
zuta« privoščile večje ope-
karne.
Nov obrat za oplemenite-
nje armatur iz steklenih vla-
ken v okviru načrtov in am-
bicij zreškega Cometa pome-
ni za loške opekarje prav go-
tovo poslovno in samou-
pravno spodbudo za boljši
jutri.
MITJA UMNIK
INŽENIRJI IN TEHNIKI
SKRD ZA KADRE
13 društev na celjskem območju
Leto dni po osvoboditvi,
torej leta 1946, je bilo v Celju
ustanovljeno Društvo inže-
nirjev in tehnikov. Pred ne-
kaj leti se je zaradi uvedbe
delegatskega sistema prei-
menovalo v Zvezo društev
inženirjev in tehnikov, v ka-
tero je danes včlanjenih tri-
najst društev celjskega ob-
močja. Ta društva pokrivajo
področja elektrotehnike,
strojništva, gozdarstva, agro-
nomije, gradbeništva in osta-
lih, za celoten družbeni ra-
zvoj nadvse pomembnih de-
javnosti.
Društva dajejo inženirjem
in tehnikom možnost delo-
vanja tudi v prostem času. V
ta namen organizirajo poseb-
na predavanja, oglede, ek-
skurzije in seminarje, često-
krat pa se člani različnih dru-
štev sestanejo in izmenjajo
medsebojne izkušnje in
mnenja. Posamezna društva
občasno izdajajo tudi brošu-
re. Prav zdaj pripravljajo
skupno brošuro o ureditvi
mesta Celje, ki naj bi izšla v
pet tisočih izvodih. V njej
bodo strokovnjaki podrobno
prikazali načrte in probleme,
ki se pojavljajo ob prizadeva-
njih za lepšo podobo našega
mesta.
Zveza društev inženirjev
in tehnikov Celje že vrsto let
uspešno sodeluje z Izobraže-
valno skupnostjo. Trenutno
se vsi skupaj ukvarjajo z
vprašanjem usmerjenega
izobraževanja, kateremu bi
morali po mnenju predse-
dnika Zveze, dipl. inž. Marja-
na Žuraja posvetiti še večjo
skrb, saj je znano, da se vse
več osmošolcev in dijakov
odloča za »znane« poklice,
medtem ko je vedno manjše
zanimanje za poklice, kjer bi
resnično potrebovali nove
kadre. In prav zato organizi-
ra Zveza društev inženirjev
in tehnikov na osnovnih in
srednjih šolah predavanja,
na katerih skušajo njihovi
člani približati mladim tudi
manj znane, pa kljub temu
zelo zanimive poklice.
IRENA FERME
Spredaj nov obrat za oplemenitenje armatur iz steklenih vlaken
CELJE
PO SPREJETEM NAČRTU
Občinska skupščina sprejela poroštvo za posojilo
Čeprav so se nekateri dele-
gati vzdržali pri glasovanju
in se redki izrekli proti, je
bila vendarle pripravljenost
združenega dela, krajevnih
skupnosti in družbenopoli-
tičnih organizacij v celjski
občini glede nadaljevanja in
uresničitve zastavljenega in
družbeno sprejetegd progra-
ma ekonomske in ekološke
sanacije Cinkarne tako moč-
na, da ni niti za hip vzbujala
dvomov.
Ta pripravljenost po reši-
tvi problema, oziroma začet-
ku bolj trdnega reševanja
vprašanja, ki ni samo pro-
blem cinkarniškega kolekti-
va, marveč širše družbene
skupnosti, se je pokazala še
posebej na ločenih sejah
zborov celjske občinske
skupščine minuli teden. Se-
veda pa to ne pomeni, da ob
sprejemu poroštva za najetje
posojila ni bilo kritičnih pri-
pomb. Bile so, tudi kot zrca-
lo negodovanja zaradi poča-
snega reševanja problema,
zaradi pomanjkljivega obve-
ščanja delovnih ljudi in ob-
čanov o delih, ki so v teku,
zaradi pomanjkljivega sez-
nanjanja o stopnjah onesna-
ženja zraka itd.
Kritične so bile tudi bese-
de zavoljo spremenjenega
stališča republiških organov
do reševanja tega vprašanja
in sploh do sistemskega re-
ševanja starih žarišč onesna-
ževanja okolja v republiki.
Kot republiška skupščina
pred dnevi, tako so tudi zbo-
ri celjske občinske skupšči-
ne izglasovali poroštvo za
najem kredita v višini 14,6
milijona dinarjev, vključno s
pripadajočimi obrestmi, ki
ga bo najela TOZD za proiz-
vodnjo titanovega belila v
Cinkarni za svojo ekološko
sanacijo. To je četrtina poso-
jila, ki ga moramo zagotoviti
doma za ekološko sanacijo
TOZD TiOa- Za preostale tri
četrtine v znesku nekaj nad
44 milijonov dinarjev pa je
poroštvo sprejela republiška
skupščina.
Povsem razumljivo je, da
bo ustrezen delež finančnih
sredstev, ki so potrebna za
ekološko sanacijo TOZD za
proizvodnjo titanovega beli-
la, prispeval tudi sovlagatelj
iz Nemške demokratične re-
publike. Gre za okoli 54 mili-
jonov dinarjev.
Delegati zborov občinske
skupščine so ob prevzemu
poroštva za najem posojila
še dodali, da se mora Izvršni
svet zavzeti za takšne pogoje
pri sklenitvi kreditne pogod-
be, ki bodo sprejemljivi gle-
de na zmogljivosti občinske-
ga proračuna, če bi seveda
prišlo do realizacije poroš-
tva, se pravi, če bi morali po-
sojilo povrniti iz občinske
blagajne.	^^^ ^^^IC
IZ DAUA VE SUŠIM VLAK
Ko sem se odločila za pogovor z odpravljalcem vla-
kov, mi je prišla na misel angleška ljubezenska popev-
čica: »Iz daljave slišim vlak, žvižg odmeva skozi
noč...« No, odpravljalcev vlakov gotovo ne obhajajo
preveč romantične misli, ko v nočnih urah odpravljajo
vlake.
Slavko Spor je doma iz Ponikve in je odpravljalec
vlakov deveto leto, na celjski železniški postaji pa dela
tretje leto.
-	Kaj mi lahko poveste o vašem poklicu?
-	To je zelo naporno fizično delo. Imamo dvanajst-
urni delavnik in zlasti naporno je, ker moraš delati tudi
ponoči. Pri tem delu moraš biti ves čas zelo zbran.
Delo se mi ne zdi enolično, ker se opravila menjajo.
Odpravljalci vlakov se delijo na zunanje in notranje.
Zunanji sprejema vlake, notranji pa signale in ostalo.
Sicer pa delam enkrat na celjski železniški postaji,
drugič pa na železniški postaji Cret.
-	Kaj vas moti v tem poklicu in kako ste zado-
voljni z vašimi delavnimi razmerami?
-	Kot sem že dejal, je ta poklic zelo naporen, pa tudi
premalo ovrednoten. Odnos ljudi do nas je kar v redu,
le ponoči imamo včasih opravka s kakšnimi vinjenimi
bratci. Pri nas pa me motijo zelo zastarele naprave.
-	Ste zadovoljni v svojem poklicu?
Vse to ti pride v kri. Čeprav sem nekoč želel biti
tehnik, sem zadovoljen.
Slavku ob tako napornem delu ostaja le še malo
prostega časa, tega pa posveča svojemu vinogradu.
MAGDA LIPUS
KATALONCI
V VELENJU
Kot gosta centralnega
ZKS sta minuli četrtek
prispela na krajši obisk v
Velenje predsednik
Združene socialistične
partije Katalonije Gregori
Lopez Raimundo in pred-
sednik komisije za med-
narodne stike Vincente
Liguere.
Gostje so se najprej se-
stali v tovarni Gorenje,
kjer so predstavniki ko-
miteja OK ZKS, skupšči-
ne občine Velenje in soz-
da Gorenje spregovorili o
dosežkih na gospodar-
skem, družbenopolitič-
nem in drugih področjih.
Ob koncu razgovora je
čestital predstavnikom
Velenja za napredek v
zadnjem letu in spregovo-
ril o možnostih nadaljnje-
ga sodelovanja. Katalon-
ska občina Sabadelj se
prav tako pripravlja na
pobratenje z občino Vele-
nje, za 5. oktobra 1979 pa
bo tamkajšnja delegacija
obiskala Velenje. Saba-
delj je občina z 200.000
prebivalci in z znano to-
varno Unidad Hermetica,
s katero Gorenje sodeluje
že vrsto let. H.JERCIC
§t. 39 - 4. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
CELJE
EVROPA - KMALU NOVA
Miloš Planinšek, dolgoletni direktor, odhaja v pokoj
Dela pri gradnji novega in
obnovi starega dela hotela
Evrope v Celju tečejo več ali
manj v skladu s terminskim
načrtom. Večjih zamud ni.
Tako vse kaže, da bo naloga
po dobrem letu, odkar so jo
začeli reševati, končana. Po
pogodbi bi morala biti grad-
bena,dela končana v sredini
aprila prihodnjega leta, toda,
če vzamemo majhno rezer-
vo, potem bo do sredine pri-
hodnjega leta Celje dobilo
novo pridobitev na gostin-
skem in turističnem področ-
ju. Sicer pa gre za naložbo, ki
bo veljala okoli sto milijonov
dinarjev.
Ko bo častitljivi stoletnik
dobil novo obleko, bo tudi
večji in bolje urejen ter
opremljen. Namesto šestde-
set bo imel 195 postelj v 120
sobah, od tega 55 postelj v
starem in 140 v novem delu
hotela. Prav tako se bo pove-
čalo število sedežev v resta-
vraciji od 80 na 100 ter sede-
žev v bistroju od 70 na 150.
Seveda pa gre še za druge
pridobitve, ki jih hotel B ka-
tegorije terja in mora imeti.
Vhod v novi hotel bo s Cu-
prijske ulice. Tu bo tudi veli-
ka recepcija. In potem dvi-
gala.
Pomemben je odnos, ki ga
kaže SOZD Emona do te
celjske naložbe. Ne gre pri
tem samo za dejstvo, da je
Emona s svojimi temeljnimi
in delovnimi organizacijami
udeležena pri investiciji s
petdesetimi odstotki, gre tu-
di za skrb, ki se sicer kaže za
najboljšo izvedbo naložbe.
Računajo, da bodo morali
hotel zaradi del decembra ali
januarja povsem zapreti. Ta-
ko bo poslej ostalo vse do
njegove otvoritve. V tem ča-
su bodo delavci Evrope našli
novo in začasno delo v eno-
tah Emone in še zlasti v go-
stinskih kolektivih širom po
celjskem območju. O tej za-
časni razporeditvi pravkar
teče med zaposlenimi poseb-
na anketa.
Zal, v tekočem načrtu in-
vesticijskih del ni obnove
stolpa, oziroma renesančne
bastije. Ne glede na to, da
bodo usodo tega stolpa šele
določili, se bodo zavzeli vsaj
v prvi fazi za njegovo zaščito,
za ureditev novega ostrešja
in pročelja. Po vsej verjetno-
sti pa bo v obnovljenem stol-
pu nekoč pozneje zanimiva
vinoteka. Misel, da bi tu ure-
dili bar, nima utemeljitve.
Sredi te izredne in velike
gradbene dejavnosti na hote-
lu Evropa je nastala kadrov-
ska sprememba, oziroma je
na tem, da se uveljavi. Miloš
Planinšek odhaja po dvajse-
tih letih vodenja tega kolek-
tiva v pokoj. Pred kratkim je
proslavil šestdeseti življenj-
ski jubilej. Tudi naše čestit-
ke z najboljšimi željami.
»Skoda, da naloge, ki je v
teku in pred zaključkom, ni-
smo rešili že nekaj let prej,
ko so bili boljši pogoji za
takšna dela. Navzlic zamudi,
ki jemlje tudi dodatna fi-
nančna sredstva, bo Celje z
novo Evropo veliko pridobi-
lo, zlasti pa na tistem po-
dročju, kjer je najbolj ranlji-
vo. To so nočitvene zmoglji-
vosti ustrezne kakovosti,« je
poudaril Miloš Planinšek.
Z aktivnega dela na gostin-
skem in turističnem področ-
ju odhaja človek, ki ima svo-
je pomembno mesto v tem
dogajanju v Celju in na šir-
šem območju. Pred priho-
dom v hotel Evropo junija
1959. leta je več let uspešno
vodil hotel Pošto, sicer pa se
je dolga leta udejstvoval pri
vzgoji mladih gostinskih de-
lavcev, pri organizaciji teča-
jev in seminarjev za zaposle-
ne v gostinstvu itd.
Toda, Miloš Planinšek bo
ostal v kolektivu Evrope do
otvoritve novega hotela, do
zaključka dela, ki ga je začel
in ki ga vodi. Konec dela to-
rej z največjim uspehom. Tu-
di to je priznanje, ki ga ne
kaže prezreti I
M. B02IC
Miloš Planinšek
Stari del hotela Evrope že objemajo železni opaži
CELJE
NAKIT - DEL OSEBNOSTI
Od 5. do 14. oktobra mednarodna zlatarska razstava
Komaj se je polegel vrvež
okoli hale Golovec in dva-
najstega mednarodnega sej-
ma obrti in opreme za obrt,
že je Celje na pragu nove se-
jemske prireditve, prav tako
mednarodne. Jutri, 5. okto-
bra, bodo namreč v Lapida-
riju Pokrajinskega muzeja v
Celju odprli trinajsto medna-
rodno zlatarsko razstavo ,
prav tako gospodarsko prire-
ditev, ki si je pridobila doma
in v tujini sloves zaradi do-
sežkov na področju obliko-
vanja zlatega nakita. Tudi to-
krat ostaja celjska zlatarska
razstava zvesta svoji tradici-
ji. In še nekaj. Tudi letos gre
za pridobitev, ki je in bo po
vsebini usmerjena, saj so se
odločili za oblikovanje tiste-
ga nakita, ki je del človekove
osebnosti. Zato je letošnji
moto razstave »Nakit, del va-
še osebnosti!«
V tem okviru imajo obliko-
valci in prav tako izdelovalci
obilo možnosti za sprostitev
in uresničitev zamisli, skrat-
ka za oblikovanje in izdelavo
nakita, ki poudarja človeko-
vo značilnost, sicer pa za na-
kit, ki je zanimiv za sleherni
dan. Zato razstava ni name-
njena ekskluzivnim unika-
tom, temveč tistemu, kar
človek išče, da popestri in
obogati svojo zunanjost,
smisel za lepoto itd.
Po zadnjih podatkih, bo na
razstavi sodelovalo večje šte-
vilo domačih in prav tako tu-
jih oblikovalcev in proizva-:
jalcev zlatega nakita. V tem
okviru bodo imeli pomem-
ben delež zlasti oblikovalci
in izdelovalci zlatega nakita
iz vse]! treh temeljnih orga-
nizacij združenega dela celj-
skih Zlatarn.
Tako kot razstava, bodo
zanimive tudi tako imenova-
ne spremljajoče prireditve,
ki dajejo osrednjemu dogod-
ku svoje obeležje. Tudi letos
jih bo več. Tako bodo pripra-
vili seminar za prodajalce
nakita pod geslom »nakit -
moda.« Gre za posebnost de-
la, ki ga opravlja prodajalec
nakita, za njegovo poznava-
nje nakita, modnih dogajanj
in še kaj.
Kot že nekaj let zapovrstjo,
bo v času razstave v Celju
seja članov grupacije za zla-
tarstvo pri zvezni Gospodar-
ski zbornici. Tudi zlati rally
ima' svojo tradicijo. V spore-
du prireditev je nadalje sim-
pozij pod naslovom »iz prak-
se za prakso«, organizator
mednarodne prireditve, ko-
lektiv celjskih Zlatarn, bo
podelil tudi priznanja naj-
boljšim odjemalcem zlatega
nakita itd. Napovedan je
»zlatarski ples«, pomembni
bodo komercialni dnevi, za-
nimiva za obiskovalce raz-
stave v Lapidariju pa proda-
ja zlatega nakita, itd.
M. BOZiC
ZDRUŽENJE OBRTNIKOV CELJE
USLU2N0STN0
10 let organiziranega dela
v okviru celjskega sejma
obrti in opreme za obrt je bi-
la tudi slavnostna seja skup-
ščine celjskega občinskega
Obrtnega združenja, ki je
hkrati veljala deseti obletni-
ci te organizacije samostoj-
nih celjskih obrtnikov. Ko
sta predsednik Obrtnega
združenja Leopold Drame in
predsednik skupščine Zdru-
ženja Edi Tajnšek govorila o
jubileju in delu, sta posebej
opozorila na uspehe zadnjih
let in na vlogo, ki jo ima
Združenje v povezovanju sa-
mostojnih obrtnikov in reše-
vanju skupnih problemov in
nalog.
Udeležence slavnostne se-
je skupščine je pozdravil tu-
di predsednik Občinske
konference SZDL Jože Vol-
fand, ki je med drugim pred-
lagal redna srečanja pred-
stavnikov Združenja z vodil-
nimi delavci v občini, na ka-
terih bi skupaj proučili odpr-
ta vprašanja in se pogovorili
o skupnih nalogah. Prav ta-
ko je menil, da bi morali tudi
med samostojnimi obrtniki
uveljaviti več družbenopoli-
tičnega dela, čeprav je na
dlani, da se mnogi aktivno
udejstvujejo v javnem življe-
nju, znotraj svoje organizaci-
je tudi na športnem področ-
ju itd. Odprto je vprašanje
ustanavljanja novih pogod-
benih organizacij združene-
ga dela, glede na tradicijo, ki
jo ima obrt v Celju tudi zavo-
ljo obrtnih sejmov, pa bi ka-
zalo proučiti nadaljnjo pot,
ohraniti nekatere dejavnosti
in podobno. Posebne naloge
in odgovornosti imajo obrt-
niki tudi do prihodnje horti-
kulturne akcije itd.
M. BOŽIC
POPOTNIŠTVO
TUDI PEŠ DALEČ
Usposobitev pešpoti E6-YU
»Svojo domovino lahko
ljubi, le kdor jo pozna. In ni
boljšega načina, kako jo poz-
nati, kot prepotovati na naj-
bolj človeški način - peš. -
Cim več Slovencev naj peš
čim bolje spozna domovino
in pri tem zadovolji kar naj-
več svojih rekreativnih, du-
hovnih in socialnih potreb.
Vsak Slovenec peš, najmanj
enkrat, po domovini po dol-
gem in počez!«
S to vodilno mislijo, »prto
na načelo humanosti, enot-
nosti in medsebojnega spo-
štovanja, je bila letos spo-
mladi ustanovljena pri izvr-
šilnem odboru Planinske
zveze Slovenije komisija za
popotništvo, za njenega na-
čelnika pa izvoljen dipl. goz-
dar. inženir Marko Kmecl.
Komisija je konec avgusta
oblikovala tri podkomisije:
podkomisijo za razvoj, pod-
komisijo za pota in podko-
misijo za propagando. Nji-
hov cilj: da postane popot-
ništvo, ki je že sedaj zelo raz-
širjeno, vendar neorganizira-
no, strokovno usmerjeno in
tako še bolj privlačno in ko-
ristno tako za posameznika
kot za družbo.
Gre namreč za organizira-
no utrjevanje in nadaljeva-
nje ideje popotništva, ki so
jo pred leti utemeljili sloven-
ski gozdarji na pobudo nav-
dušenega planinca in ljubite-
lja narave, pokojnega dipl.
inž. Milana Ciglarja, z uredi-
tvijo jugoslovanskega dela
evropske pešpoti E6 »Od
Drave do Jadrana«.
Eno najosnovnejših nalog
komisije je nadaljnja uspo-
sobitev pešpoti E6-YU, to je
postopna zagotovitev večjih
prenočitvenih možnosti na
vsej poti ter še kvalitetnejša
»ponudba« na sami poti v
pogledu naslednje tematike:
flora, favna, zgodovina, zla«ti
NOB, kultura, gospodarstvo.
Druga naloga pa trasiranje
pešpoti zahod-vzhod. Okvir-
ni predlog za to traso je smer
Kobarid ali Matajur (mož-
nost priključitve na italijan-
sko pešpot) - Livek-Tolmi-
n-Idrsko (bolnica Franja)
Železniki-Lubnik-Skofja
Loka-Polhov Gradec-Barje-
-Bistra (gozdarski in tehni-
ški muzej) - Rakitna-Sodra-
žica ali Travna gora-Ribni-
ca-Kočevski Rog (Baza 20) -
Gorjanci (Trdinov vrh) - Ko-
stanjevica-področje Bizelj-
skega-Kumrovec. Dokončni
predlog bo za sprejem in po-
trditev oblikovan do konca
oktobra.
Za naše šolarje pa še tole
obvestilo: Šolarji, ki bodo
prehodili pešpot E6-YU,
prejmejo za nagrado kom-
pas.
G. G.
VOJNIK
GASILCI NE MIRUJEJO
Zdaj so na vrsti garaže pri gasilnem domu
v Vojniku se iz dneva v
dan kaže večja aktivnost čla-
nov gasilskega društva.
Na začetku junija letos so
pod pokroviteljstvom Zveze
kulturnih organizacij Celje
priredili peto jubilejno revijo
narodnozabavnih ansam-
blov. Nastopilo je štirinajst
skupin, med katerimi so ne-
katere že priznane na širšem
celjskem območju in zunaj
njega.
S to prireditvijo je gasilsko
društvo pokazalo, da ima po-
leg tega, da skrbi za reševa-
nje v elementarnih nesrečah,
tudi posluh za kulturni ra-
zvoj v krajevni skupnosti.
V sredini junija pa je druš-
tvo pripravilo proslavo v ok-
viru praznovanja krajevnega
praznika. Kljub slabemu
vremenu je proslava lepo
uspela. Tudi ta proslava je
bila združena z nastopom
šolskih otrok in članov do-
mačega prosvetnega druš-
tva, sicer pa so na njej krstili
in uradno sprejeli novo so-
dobno kombinirano gasilsko
vozilo, ki so ga že povsem
opremili. Na prireditev so
povabili tudi vse botre, ki so
prispevali svoj delež za avto-
cisterno. Prvič so jo uporabi-
li pri gašenju požara na Fran-
kolovem.
Gasilci pa s pridobljenim
še niso zadovoljni in hočejo
narediti še več. Tako želijo
letos urediti še garaže pri ga-
silnem domu. Poleg doma so
kupili zemljišče in že začeli s
prostovoljnimi delovnimi
akcijami. Pri uresničitvi te
naloge jim pomaga tudi inte-
resna skupnost za požarno
varnost občine Celje.
Pravijo, da bodo garaže
urejene do dneva republike.
To jim bo zanesljivo uspelo!
MILENA MARGUC
Nova avtocisterna, pred njo pa ponosni botri
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 4. oktober 1979
Posnetek je z zdručene vaje, kjer se gasilcem niso
mogla upirati niti najvišja nadstropja.
VOJNIK: ZE SPET
»POPLAVA«...
Vojnik, v nedeljo dopoldne.
Slo je za vajo, v nečem pa tudi za ponovitev dogodkov, ki
so se zgodili pred petindvajsetimi leti.
V noči od sobote na nedeljo veliko neurje. Utrgal se je
oblak. Hudinja je prestopila bregova in poplavila območje
od Višnje vasi do Arclina.
Alarm. Zaživele so kurirske poti in na njih otroci domače
osnovne šole. Zbrali so se člani narodne in civilne zaščite,
gospodarskega in socialnega sveta pri Krajevni skupnosti.
Prav tako ekipa iz bolnice v Vojniku. O vsem so bili obve-
ščeni gasilci. Z delom je pričel krajevni vojni svet...
Zaradi poplave je obstajala možnost okužbe pitne vode. In
že spet obvestila in opozorila: prekuhajte jo in klorirajte
pred uporabo.
Akcija je stekla. Gasilci so pričeli s črpanjem vode iz
poplavljenih hiš, drugi z reševanjem ljudi, živine, premože-
nja... Evakuacija. Ekipe Rdečega križa in civilne zaščite so
imele polne roke dela. Tudi visoka gasilska lestev je bila več
kot potrebna. Reševali so ljudi iz višjih nadstropij.
Vse je teklo tiho in načrtno. Brez nervoze.
Bila je vaja, ki je zajela nekaj sto ljudi.	M. B.
OSREDNJA VAJA V CELJU
MODEL ZA PATENTIRANJE
V učinkoviti vaji 300 udeležencev
Sobote popoldne, prvega
dne vaje, verjetno vsi tisti,
ki so prišli na Trg Oktobr-
ske revolucije, ne bodo ni-
koli ali vsaj dolgo pozabili,
kajti v dobre pol ure so ime-
li kaj videti. Slo je za pri-
kazno vajo, kjer je sodelo-
val združeni odred civilne
zaščite, poseben čar vaje pa
je bil v tem, da je bila na
posrečen način strokovno
poljudno komentirana. V
zadnjih petih letih ali še
dalj takšne vaje v Celju ni
bilo in prav bi bilo, da do
naslednje ne bi preteklo to-
liko časa. Takšna vaja je
najboljša šola!
Medtem, ko so v delovnih
organizacijah večinoma že
zaključili z vajami, pa so se
člani združenega odreda ci-
vilne zaščite še vedno pri-
pravljali, da pokažejo, kaj
znajo. Popoldne je bilo sivo,
mračno, rahlo je škropilo,
hlad se je poskušal pretiho-
tapiti skozi obleko pod kožo.
Na Trgu Oktobrske revoluci-
je je bilo vse pripravljeno...
Ura je bila natanko 17.01!
Nad stanovanjsko - poslov-
no stavbo se spusti sovražno
letalo in odvrže prvo bombo.
To še v dodatnih preletih po-
novi dvakrat, trikrat, štiri-
krat ... Stavba in bližnja oko-
lica sta naenkrat v močnem,
temnem in smrdečem dimu,
ki žgečka po nosnicah in di-
halnih organih. Nastane po-
žar, sovražno letalo odpelje,
sirena naznači njegov od-
hod.
Akcija reševanja: najprej
pridejo ekipe za RBK izvi-
dništvo in si ogledajo dosto-
pe do objekta ter objekt sam.
Po njihovem ogledu nastopi-
jo gasilci, ki uprizorijo notra-
nji in zunanji napad gašenja
s štirimi napadalnimi skupi-
nami. Napadalne skupine v
notranjem napadu so oprem-
ljene z izolacijskimi dihalni-
mi aparati. Gasilski reševal-
ni vod opravi reševanje z 23
m lestvijo in »roll gliss« reše-
valno napravo na zgornjem
balkonu južne strani bloka.
Stanovalce začnejo reševati
z odprtim reševalnim prtom
pa s pomočjo nosil in vrvi, s
pomočjo lestev, s spušča-
njem po vrveh ter opravijo
prenos ranjencev do postaje
za triažo in kirurško postajo,
kjer jim nudijo prvo pomoč.
Geofonisti iščejo »zasutega«
občana. Četa za prvo medi-
cinsko pomoč postavi kirur-
ško postajo in prevzema ra-
njence. Pri postavitvi kirur-
ške postaje sodeluje oskrbni
vod.
V pol ^ure trajajoči vaji je
sodelova'lo okoli 300 pripa-
dnikov združenega odreda
CZ, ki je na veselje vseh opa-
zovalcev izpeljal vajo na naj-
višji kvalitetni ravni. Vse
službe v tem odredu so po-
kazale visoko stopnjo znanja
in pripravljenosti. Vaja je bi-
la dobro komentirana, kar ji
je samo še dodalo dodatne
kvalitetne točke. Bil je to
nadvse lep prispevek v dvo-
dnevni akciji NNNP. Ne pre-
tiravamo, če zapišemo, da je
bil to model za patentiranje.
Nadvse posrečeno pa so
vajo dopolnili člani trno-
veljske Zarje z ansamblom
Vikija Ašiča, ki so s front-
nim gledališčem pripravili
partizanski miting.
TEKST: TONE VRABL
FOTO: D. MEDVED
S celjske združene vaje na trgu oktobrske revolucije:
nemalo zanimanja so med številnimi opazovalci vaje
vzbudili tudi zdravstveni delavci: kirurška ekipa je
bila na mestu, njena utečenost in samozavestno rav-
nanje je vlilo občanom prijeten občutek varnosti.
krvodajalci
čakali zaman
V izvirnem programu
krajevne skupnosti Koz-
je so predvideli tudi kr-
vodajalsko akcijo. Zanjo
se je javilo 250 krajanov,
ki so bili pripravljeni po
množičnem zborovanju
darovati kri. In to zares,
ne le na papirju. Zatajila
pa je zdravstvena služ-
ba, ki je dejala, da zato
ni usposobljena. Pa ne
mislite, da se je to zgodi-
lo prvič. Tudi v akciji
PLANINA 77 so organi-
zatorji dobili od zdrav-
stvene službe enak odgo-
vor.
Verjetno, k vsemu te-
mu ni potreben noben
komentar!
Z. S.
proizvodnja teče
Prvi dan akcije NNNP! V Lipu
je zjutraj stekla »vojna« proiz-
vodnja, V Konusu so aktivirali
zaradi »požara« vse enote CZ,
NZ in RBK enoto, tehnično-reše-
valno enoto in enoto prve pomo-
či. Izostala ni služba reda in var-
nosti, kar je na svoji koži občutil
tudi naš konjiški poročevalec. V
zreškem Uniorju se je na osnovi
poziva in preko kurirskih zvez na
delovna mesta takoj javilo 839
delavcev, v loški opekarni se je
odbor za LO in DS sestal že pred
6. uro, v kombinaciji s Konusom
se je dobro aktiviral tudi Zdrav-
stveni dom.
V Kostroju je sodelovalo 80 lju-
di, v IMP-ISO so obvladovali
»požar«. Resno, zavzeto in hitro
so delovale različne enote v vseh
delovnih organizacijah, in kar je
najbolj dragoceno - pridobili so
nove izkušnje in ugotovili po-
manjkljivosti. V Konusu je bil na
primer eden od članov štaba izk-
ljučno zadolžen za »opazovanje
in evidentiranje« pomanjkljivo-
sti.
odlično
obveščanje
Poleg že klasičnih in v NOB
preizkušenih kurirskih poti in
javk je vsepovsod dobro delovala
»partizanska tiskarska tehnika«.
Poverjeništvo za IPD Slovenske
Konjice je izdalo dve izredni šte-
vilki občinskega glasila Informa-
tor, svoje glasilo so izdali v KS
Stranice, z obveščanjem so bili
zadovoljni v Vitanju in drugod.
Nekateri Konjičani so si takšno
obveščanje zaželeli tudi v »nor-
malnih« okoliščinah. Hic Rho-
dus, hic iacet!
tudi najstarejši
v akciji NNNP v krajevni
skupnosti Kostrivnica je »sode-
lovalo« tudi 150 občanov, starih
nad 70 let. Skupaj jih je sklical
štab, ki jih je seznanil s potekom
akcije, ki je bila zelo »vroča«, da
ne bi bilo strahu in neprijetnih
presenečenj. Prišli so od vsepov-
sod, iz daljnjih in bližnjih zasel-
kov. Pot pod noge (pa ni bila
kratka) je vzela tudi najstarejša
kostrivniška občanka 96 letna
LOJZKA MIKSA, ki se je udele-
žila sestanka in pozorno sprem-
ljala vsa navodila ter jih tudi upo-
števala.
Z. S.
izvirni v kozjem
v Kozjem je potekala akcija
NNNP kar dva dni. Začela se je v
soboto ob drugi uri ponoči. Pre-
dvideli so, da bo pekarno v Roga-
ški Slatini, od koder dobivajo v
Kozje kruh vsak dan, zasedel so-
vražnik in prebivalstvo krajevne
skupnosti Kozje bo ostalo brez
kruha. Zato so takoj stopili v ak-
cijo in aktivirali 51 kmečkih peči
na območju vse krajevne skup-
nosti. Organizatorji so imeli teža-
ve, da ni prišlo do zamere, ker so
želela v akciji sodelovati vsa go-
spodinjstva, ki imajo še stare
kmečke peči. Tako so tokrat pe-
kli kruh v vaseh Veternik, Zdole,
Ješovec in Belo. Dobavili so le
tretjino moke, vso ostalo pa so
imele ženske doma. Spekle so
510 kg kruha in to od osme ure
zjutraj (predvidena je bila deveta
ura) in ga tudi dostavile na dogo-
vorjene varne javke. Potem so ga
s kamionom dostavili v potrošni-
ške centre, 50 kg pa so pustili v
rezervi za enkratno hitro pomoč.
Kruh od vsake peči je bil oštevil-
čen, zato da so gal lahko preizku-
sili in po potrebni dostavili na
ustrezna mesta (belega v bolniš-
nico, itd.).	Z. STOPAR
rečica ob savinji:
dve cesti
Na Rečici ob Savinji so se v
akciji »Nič nas ne sme preseneti-
ti« srečali tudi s »porušenimi«
cestami. Zato je bila vaja za nji-
hovo obnovo več kot nujna. Tudi
prostovoljno delo. Tako so
uspešno končali dela na dveh
krajevnih cestah: Homce-Po-
brežje in Podkriž-Rečica v skup-
ni dolžini okoli dveh kilometrov.
MB
kratke iz laškega
TRI LAŠKE LUCKE: V La-
škem je ob zatemnitvi gorela luč
v enem prostoru sisnice in rekla-
mna napisa pri turistbiroju in
elektrodelavnici na Aškerčevem
trgu.
Spet dokaz, da izjeme potrjuje-
jo pravilo.
UJETNIK - ZDRAVILIŠKI
GOST: V Marijagradcu so v so-
boto zjutraj ujeli voznika brez
dokumentov. Sele po preverja-
nju njegove identitete so ga izpu-
stili. Bil je zdraviliški gost.
Ali je zajadral v Marijagradec
na lastno pobudo ali ne, tega ne
bodo zvedeli?!
ŽENSKE - NARODNI ZA-
ŠČITNIKI: Ob velikem pomanj-
kanju moških, so enote Narodne
zaščite za stražarska mesta in pa-
trulje mobilizirale tudi veliko
žensk. Nekateri zlasti teh niso
upoštevali. Pa so se znašle. Zapi-
sale so si registrske številke ta-
kih avtomobilistov. Razprava o
enakopravnosti žensk bo poteka-
la pri sodniku za prekrške, ki je v
Laškem - ženska.
ZA MITING PORTRET
PREDSEDNIKA TITA: Poleg
pevcev in recitatorjev je kultur-
no društvo »Anton Tanc« v Mari-
jagradcu aktivirala tudi likovno
sekcijo. Do mitinga so izdelali na
platno dva metra visok portret
predsednika Tita. Komisija za
IPD je v dveh dneh izdelala čez
dvesto parol, s katerimi je bila
krajevna skupnost dobesedno
prekrita.
VAJE V CELJSKIH KRAJEVNIH
SKUPNOSTIH
V petindvajsetih krajevnih skupnostih celjske občine so
pripravili,pester spekter vaj ob akciji NNNP. V Skofji vasi
so imeli za vajo zračni napad in dejavnost diverzantov, v
Frankolovem so bili diverzanti in požar, v Storah zračni
napad, na Svetini diverzanti, gozdni požar in vaja enot TO,
na Dobrni potres šeste do sedme stopnje, na Teharju zračni
napad, v Strmcu požar, v Vojniku poplava in evakuakcija
občanov, v Smartnem v Rožni dolini požar, na Ostrožnem
diverzanti, zračni napad in poplava, na Lavi potres osme do
devete stopnje, v Medlogu zračni napad in evakuacija, na
Ljubečni poiar, na Dolgem polju zračni napad, v Novi vasi
potres pete do šeste stopnje. Dečkovo naselje zračni napad,
v Trbovljah diverzanti, eksplozija plina in požar, na Hudinji
potres in požar, v Gaberju in na Aljaževem hribu zračni
napad. Pod gradom zračni napad in požar, v Centru, Savi-
nji, K. D. Kajuh ter KS Slavko Slander pa zračni napad.
Med najaktivnejšimi krajevnimi skupnostmi v celjski ob-
čini je bil Center, kjer so izvedli kar deset vaj. Prevladovali
so torej zračni napadi (14 primerov), sledijo akcije diverzan-
tov (5), potresi (4), požari (8), eksplozija plina (1), poplava (2)
in evakuacija (2).
T. VRABL
DROBNE IZ CELJA
planinci za varstvo v
gorah
člani PD Celje so se na svojstven način
vključili v akcijo NNNP. V soboto, 29. septem-
bra so pod vodstvom AO odšli na vse tiste
planinske postojanke, ki so v njihovi oskrbi.
Tako so ob tej priložnosti preverili ustreznost
brvi, vrvi, klinov, kako je z markacijami in
kakšno je stanje gasilskih aparatov ter gasil-
skega orodja v planinskih postojankah. Pre-
gledali so tudi hidrante, mimogrede pa še
počistili odpadke in navlako, ki so jo med
sezono odvrgli »ljubitelji« narave. Lep pri-
spevek k aciji s povdarkom na varstvu gora!
s trgatve na sestanek
Kljub nekoliko slabemu vremenu v zadnjih
dneh pred vajo so v večini vinogradov že
začeli s trgatvijo. To pa ni bila ovira za ljudi v
okolici Šentjurja in Dramelj, ki so se kljub
nujnemu delu kompletno odzvali pozivu, da
naj pridejo na sestanek, ki je bil eden izmed
zadnjih pred vajo. Poslušali so informacijo in
se razšli! Razumeli so pomen vaje in osebni
interes podredili širšemu!
kruha ni in je!
Ljudje so napačno razumeli vajo in so po
trgovinah nakupili domala vse, kar je bilo
možno. Tako je med drugim zmanjkalo tudi
kruha. Tu so se takoj znašli predstavniki tr-
govskega podjetja Merx, ki so pristopili k
•vojni peki kruha« in tako rešili neljubo si-
tuacijo. Izkazali pa so se tudi v KS Savinja v
Celju, kjer so organizirali »hitri« tečaj za go-
spodinje za peko kruha. Situacija je bila sora-
zmerno hitro in učinkovito rešena.
ključi do varnosti so v
naših rokah
Med vajo je bilo po posameznih OZD, KS,
šplah in društvih izdano več biltenov, ki so
seznanjali delovne ljudi in občane o pomenu
vaje, pripravah in poteku. M.-d glasili, ki so
bila izdana med vajo, gre posebej izpostaviti
Tehnično šolo Celje, ki je poleg drugega pri-
ložnostnega uporabnega gradiva izdala še šti-
ri (!) številke »Informativnega biltena«! V
njem so bili koristni materiali, skice, origi-
nalne fotografije s priprav na vajo in vaje
same, poskrbeli so tudi za humt r in križanke.
V 3. številki so med drugim zapisali, da so
»ključi od varnosti v naših rokah«, v 4. števil-
ki pa so že objavili analizo svoje vaje. Poh-
valno!
dvakrat v libeli
Libela, sobota zjutraj, predpostavka pod-
taknjen požar. Vsi so takoj na svojem mestu
in začnejo z akcijo. Požar je kmalu pogašen in
delavci se vrnejo na svoja mesta. Predtem so
slekli gasilske obleke. Glej ga zlomka, ko se še
drugič oglasi alarm! Nov požar! V 20 minutah
so pogasili še drugi požar in se znova vrnili na
delo. Zanimivo, da zdaj večina ni več slekla
gasilskih in reševalnih oblek. »Kaj veš, če ne
bo še tretjič, četrtič...« so momljali in delali
naprej.
paket za danes in jutri
»Kolinska« je pripravila paket rezervne
hrane za »DANES IN JUTRI 84«, ki omogoča
kopletno prehrano štiričlanske družine za sa-
dem dni in vsebuje vse tri dnevne obroke
hrane ter kot dodatek suho sadje, mleko in
vitamin C. Uporabnost paketa je vsestranska
tako v normalnih, kot izrednih razmerah. Ce-
na paketa je 1050 din. Paket je opremljen z
ustreznimi navodili. Rok uporabnosti posa-
meznih izdelkov je najmanj leto dni ali pa
tudi več, kar je označeno na izdelku. Prednost
teh paketov rezervne hrane je v tem, da je
izdelke iz njih možno uporabljati tudi v nor-
malni dnevni potrošnji, saj so enaki izdel-
kom, ki jih sicer dnevno uživamo.
To pa pomeni, da lahko živila, ki so v pake-
tu, v času, preden poteče rok uporabe (ki je
označen v paketu), uporabimo za normalno
dnevno prehrano.
T. VRABL
§t. 39 - 4. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
NE BOMO LAČNI	^
Kruha, ki so ga spekle kmečke gospodinje v akciji NNNP
v KS Kozje, v soboto dopoldne v trgovini v Kozjem še ni
zmanjkalo, čeprav je bilo povpraševanje po njem izredno
veliko. Kaj ne, saj je bil kruh veliko boljši od onega, ki ga
pripeljejo v Kozje iz Rogaške Slatine. Zelo je teknil, pa še
domač je bil!
FOTO: ALES STOPAR
OTROCI SO OSTALI OTROCI...
Če pride nesreča, prizadene tudi otroke. Zato vaja »Nič
nas ne sme presenetiti« ni šla mimo malčkov v vzgojno var-
stvenih zavodih. V vrtcih so se nanjo skrbno pripravljali.
Otroci so vedeli, kolikor so lahko dojeli, da se nekaj do-
gaja ... Zato tudi tedaj, ko so v sobotnih dopoldanskih urah
zapuščali svoje igralnice, niso bili presenečeni. Ostali so
otroci s svojo razigranostjo, čeprav tudi resnih obrazov ni
manjkalo. Odšli so v naravo, na travnike in v gozd, četudi
vreme ni bilo najbolj primerno za igro. Tam so se sprostili...
Naš posnetek pa je z odhoda otrok iz vrtca »Anice Černe-
jeve« v Celju.
MB
NEMOTENO OPERIRALI
Zdravstveni center v Celju.
Dobre priprave, uspešna akcija in vaja. Bilo jih je več.
Od znaka za alarm do seje koordinacijskega odbora je
. poteklo le osem minut. Pol ure za tem so bili v vseh trinaj-
stih celjskih temeljnih organizacijah že zbori delavcev, med-
tem pa tudi aktivirane vse ekipe.
Že zjutraj je posvet zdravnikov ugotovil, koliko bolnikov
bodo lahko odpustili in zato koliko postelj bo čakalo na
nove...
Druga akcija je temeljila na predpostavki potresa in po-
žara. Za sprejem ranjencev so postavili dva šotora. Reše-
valne ekipe so imele polne roke dela.
Tretja akcija je temeljila na načrtu, da je na štorsko žele-
zarno padla atomska bomba. Slo je torej za dekomtamina-
cijo ljudi...
Drugo in tretjo vajo je spremljalo nekaj sto članov temelj-
nih organizacij Zdravstvenega centra.
In četrta. Zdaj je šlo za res. Ob pol dvajanjstih so izklopili
električni tok. Toda delo v operacijskih sobah in drugod je
teklo nemoteno naprej. S pomočjo dieselskega agregata.
M. B.
ŽELEZNIČARJI GASILI
Po bombnem napadu je staro kurilnico Železniškega go-
spodarstva Celje zajel požar, ki je ogrozil tudi ostale stavbe.
Gasilcem te delovne organizacije je uspelo požar pogasiti,
ostale službe pa so nudile prvo pomoč ranjencem. (FOTO: F.
PUNGERCIC)
>
kaj se je dogajalo v
konjiških ks?
Zavarovanje pomembnih objektov: Re-
snik, Skomarje, Gorenje. Zračni desant:
Stranice. Požar: Vitanje, Stranice, Sp. Gru-
šovje, Polene, 2iče, Žeče, Delovne akcije:
Loče, Konjiška vas, Jernej, Dobrava.
Obramba mesta: Konjice. Diverzije: Zreče.
Šola v ilegali: 2iče. Reševalne akcije: Dra-
ža vas in drugod. Poplava: Zbelovo, Draža
vas, Konjiška vas. Zavarovanje: Sojek-Ka-
mna gora
... vmozirskih
v Akciji »Nič nas ne sme presenetiti« so
se v mozirski občini odločali za različne va-
je, z različnimi predpostavkami in predvide-
vanji. Tako so zračni napad izvedli v Mozir-
ju, Nazarju, Gornjem gradu, na Ljubnem ob
Savinji in na Rečici ob Savinji, delo po goz-
dnem požaru ali požaru sploh so prikazali v
Smartnem ob Dreti, Bočni, Novi Štifti in
Solčavi, v Lučah pa so izvedli akcijo s pred-
postavko požara in poplave.
Sicer pa so imeli v vseh krajevnih skupno-
stih še partizanske mitinge, pohode v nara-
vo, nastope kulturnih skupin itd.
M. B.
...v laških
Laško je bilo dvakrat bombandirano, v
Rečici so imeli velik požar, KS Marijagra-
dec je prizadelo bombandiranje in diver-
zanti z zraka, v Brezah So se otepali z diver-
zanti, v Jurkloštru so delovali z varnejših
lokacij, v Rimskih tophcah je gorelo, imeli
so ranjence, v Radečah so se branili pred
učinki vojnih dejstev in reševali otroke ob
veliki prometni nesreči, na Svibnem so vso
akcijo vodili z vojnih položajev, v Zidanem
mostu je bilo napadeno železniško vozlišče.
Povsod so preizkusili enote civilne zaščite
in narodne zaščite, kontrolirali svoja ob-
močja, aktivirali odbore za LO in DSZ, ko-
misije in vaške odbore SZDL. Povsod se je
v dogajanje vključevala mladina.
...v šentjurskih
v Šentjurju so pripravili obrambo naselja,
na Planini so gasili požare, pekli kruh, orga-
nizirali preskrbo z vodo in organizirali
obrambo proti parkljevki. Na Ponikvi »so
imeli« železniško nesrečo, v Slivnici je bila
poplava (nevarnost bližine pregrade Trat-
naX v Dramljah so gasili požare, imeli šolo
na vojni lokaciji in iskali izgubljenega otro-
ka, požar so gasili tudi v Blagovni, v Loki so
imeli potres in prometno nesrečo, na Pre-
vorju so evakuirali vaščane, na Dobju so
gasili požar in opravili dezinfekcijo, na Ka-
lobju pa so pripravili krvodajalsko akcijo in
gasili požar.
...v šmarskih
Zračni napad so predvidele krajevne
skupnosti: Bistrica ob Sotli, Kristan vrh,
Lesično, Mestinje, Podčetrtek, Podsreda,
Polje ob Soth, Rogaška Slatina, Stojno selo,
Šmarje, Vinski vrh.
Diverzantske akcije so pripravili v kra-
jevnih skupnostih: Donačka gora, Lesično,
Podčetrtek, Podsreda, Kostrivnica, Polje ob
Sotli, Rogaška Slatina, Šentvid pri Grobel-
nem, Sladka gora, Stojno selo, Šmarje, Zi-
bika.
Večjo prometno nesrečo je predvidela
krajevna skupnost Bistrica ob Sotli, potres
v Donački gori, Stojnem selu, požar v Do-
nački gori, Lesičnem, Osredku, Podsredi,
Sladki gori, Stojnem selu, Šmarju, Virštaj-
nu. V Kozjem je bila delitev kruha. V Šmar-
ju so vrteli posebno filmsko predstavo, mi-
tingi pa so se odvijali v vseh krajevnih
skupnostih šmarske občine.
Z. s.
žalske zanimivosti
EVAKUACIJA HRASTJA: Hrastje je za-
selek v preboldski krajevni skupnosti ob
magistralni cesti Maribor-Ljubljana. Ljudi
je bilo treba čim prej spraviti na varno, seve-
da pa tudi njihovo imetje. Težav s tem ni
bilo, saj je na pomoč takoj odpeljalo 15 to-
vornjakov, ki so ljudi spravili na varno v
gozdove Marija Reke.
HIŠA ZA OBVOZNICO: Akcijo so v žal-
ski občini izkoristili tudi za opravilo nekate-
rih prepotrebnih del. Tako so minerji poru-
šili hišo pri nadvozu, kjer se na magistralno
cesto Maribor-Ljubljana priključuje bodoča
žalska obvoznica.
UČENEC KURIR: Tudi na OŠ v Preboldu
so se v soboto izkazali. Vse je potekalo po
programu, potreba pa je pokazala, da mora
učenec kurir takoj na sedež KS. Bil je iz-
najdljiv in kljub nekaterim zaprekam na po-
ti nalogo dobro opravil. Dokaz več, da v
resni situaciji ne more vse potekati po načr-
tih.
OBČINSKO SREDIŠČE ZVEZ: nam je
šlo zelo na roko. Ko smo poročali za radio
nas je »lovil« čas, tam pa smo s pomočjo
UKV oddajnikov lahko sproti zvedeli za po-
tek akcij v posameznih krajih.
ANTON JERNEJC IZ GRAJSKE VASI
je bil eden izmed najstarejših udeležencev
akcije na Gomislkem. Več kot 70 jih že šteje
pa je kljub temu uspešno deloval v veteri-
narski komisiji ter pomagal s svojimi boga-
timi izkušnjami, saj se je dolgo vrsto let
ukvarjal z živinorejo.
»ZARJAM« NISO PRESENETILI
Niso zaradi tega, ker so spet našli svoje mesto povsod, kjer so bili potrebni.
Tako lahko zapišemo, da bi v celjski občini trnoveljska Zarja presenetila, če
njenih članov ne bi med vajo nikjer videli.
Bili so povsod: menda ni krajevne skupnosti v celjski občini, kjer ne bi
kulturniki trnoveljske Zarje in ansambel Vikija Ašiča (več kot vzpodbuden
primer!) izvedli miting in pokazali ene od dejavnosti možnega frontnega
gledališča, ki deluje v posebnih pogojih. Vsekakor je akcija trnoveljske Zarje
vse hvale vredna, ni pa najbrž potrebno posebej poudarjati, da je bil tudi
tokrat vodilni Štefan Žvižej. Tako je povedel svoje gledališčnike v novo
nalogo, ko se še niso dodobra spočili od sodelovanja na osrednji proslavi v
Medlogu, saj je bilo vmes samo en teden odmora.
Foto: F. Pungerčič
ŠMARTNO OB DRETI: GOZDNI POŽAR
Bilo je v soboto popoldne. Ob robu gozda v Smartnem ob Dreti se je navzlic
vlažnemu dnevu dvignil pod oblake gost in temen dim. Požar. Alarm. Vas je
naenkrat zaživela. Kurirji so šli na pot. Zbrali so se člani narodne in civilne
zaščite, zavarovali objekte... Gasilci so bili na kraju požara v nekaj minutah.
Prišli so tudi šolski otroci, domačini, pa ne samo kot opazovalci, tudi kot
aktivni reševalci. Poprijeli so za veje in udarjali po ognju. Kmalu so ga
zadušili. Zmagal je človek.
M. B.
MOZIRJE: PARTIZANSKI MITINGI
Nedelja je v mozirski občini minila z manifestativnimi pohodi mladih in
borcev po partizanskih poteh, tudi sicer s srečanji borcev, ki so mladim
pripovedovali o bojih za svobodo, s partizanskimi mitingi in nastopi kultur-
nih skupin itd.
Za svojevrstno akcijo so se odločili v Mozirju, kjer so pripravih ne samo
manifestativni pohod po partizanskih poteh, marveč tudi miting, tekmovanje
v streljanju z zračno in malokalibrsko puško in sprejem štiriindvajsetih
rnladih fantov in deklet v enoto teritorialne obrambe. Resni in ponosni so bili
ti mladi obrazi, posebno tedaj, ko so svečano izjavljali, da bodo branili
pridobitve narodnoosvobodilnega boja.
Udeležence mitinga, na strelišču v Mozirju, je pozdravil tudi predsednik
občinske konference SZDL, Jože Kumer.
M. B.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 4. oktober 1979
DRUGA PREMIERA V SLG CELJE
PHin VRHUNEC SEZONE
Cankarjeva Lepa Vida v režiji Miieta Koruna
Prejšnji petek so nam
celjski gledališčniki prvič
predstavili že precej časa
napovedovano in z velikim
zanimanjem pričakovano
Korunovo uprizoritev Can-
karjeve Lepe Vide. Cankar-
jevo zadnje dramsko bese-
dilo sodi med njegova poz-
na in po vsebinski mnogo-
plasnosti najbolj odprta de-
la, ki vse do danes burijo
poznavalce. Ker sodi Mile
Korun med naše največje
poznavalce in ugledališče-
valce Cankarjeve dramati-
ke (v SLG Celje je uprizoril
doslej že Cankarjev Za na-
rodov blagor, Hlapce in Po-
hujšanje), smo tudi tokrat
pričakovali predstavo, ki
bo nadaljevala niz uspešnih
uprizoritev Cankarja v Ce-
lju in s tem na najboljši na-
čin demantirala razširjeno
mnenje, da je Lepa Vida v
bistvu lirska pesnitev, na-
menjena predvsem zbrane-
mu branju. Predstava, ki jo
v teh dneh igrajo v Celju, je
vsa tovrstna pričakovanja
izpolnila in presegla v sme-
ri aktualizacije in univerza-
lizacije Cankarjevega mno-
gopomenskega simbolistič-
nega besedila.
Cankar postavlja v svoji
drami znani motiv lepe Vide
v hirajoče okolje ljubljanske
cukrarne, kjer v hrepenenju
po lepoti, roži čudotvorni,
nenehni poti, vstajenju in
poveličanju... trpijo in umi-
rajo: bolan študent Poljanec,
zapit pisar Mrva, star dela-
vec Damjan in petnajstleten
študen Dioniz. Skupni sim-
bolni cilj tega hrepenenja je
lepa Vida, ki v prvem deja-
nju zapusti Mrvo in se odloči
za mladega, praktičnega po-
sestnika Dolinarja, se v dru-
gem dejanju loči tudi od nje-
ga in njegovega »zemeljske-
ga paradiža« ter se v zad-
njem dejanju »poroči« z mla-
dim Dionizom. Nasprotje
osebam, ki ne priznavajo
praktičnega življenja in so
zato družni odtujeni in ne-
srečni, pomenita Milena, ki s
svojim nagonskim optimi-
zmom pridobi tudi Dolinar-
ja, in Zdravnik, ki so mu sa-
njači »coklja na vozu človeš-
tva.« Vmes je Dolinar, ki ga
hrepenenje sicer tudi pripe-
lje v bolezensko stanje, ven-
dar ga ne osvoji popolnoma,
zato ostane pisan praktične-
mu svetu brez hrepenenja in
brez sanj. Osnovno nasprotje
torej poteka med samoza-
dostnim življenjem praktič-
nega človeka, ki mu je življe-
nje hkrati že tudi cilj, in tež-
njo človeka po nekem viš-
jem, spoznanju nedostop-
nem svetu, ki mu je življenje
le pot in trpljenje le pogoj, da
bo cilj - človekovo vstajenje
in poveličanje - dosežen.'
Korun se je že od vsega
začetka odrekel preproste-
mu prenašanju besedila na
oder, kar je najbolj zgovorno
pokazal že na samem začet-
ku s scenografsko rešitvijo.
Pred nami se odpre popolno-
ma zaprt kockast prostor,
katerega stene, strop in tla so
prevlečeni z gladko, odseva-
jočo in prosojno umetno ma-
so; v prostoru so bolniške
postelje, nočna omarica, dva
stola, iz prostora vodi troje
vrat, skozi katera se ob vsto-
panju vsiplje v notranjost tu-
di bleščeča svetloba. (Sceno
in kostume je zasnovala Me-
ta Hočevarjeva.) Ne gre več
za cukrarno, ampak za bolni-
ško sobo, za prostor, v kate-
rega vdira vsakdanjost le na
trenutke, za prostor, ki s svo-
jo zaprtostjo pritiska na člo-
vekovo zavest z vzbujenjem
temeljnih vprašanj in pre-
mišljanj, za prostor, ki omo-
goča tudi oživljanje sanj in
nadčutnega sveta. In v tem
grozljivo sterilnem in temač-
nem prostoru, v tej čakalnici
na na smrt, se nato odigra
vsa drama človekovega hre-
penenja in smrti. V prostor
dvakrat vdrejo v prvem deja-
nju razuzdani veseljaki, ki
simbolizirajo zunanji svet,
svet praktičnega in zdravja,
a tudi svet moralno pokvar-
jenega in razpadajočega. V
tem istem prostoru se znajde
v drugem dejanju Dolinar, ki
ob lepi Vidi zahrepeni in tu-
di sam zbolj, a ga v samoza-
dovoljni meščanski svet
udobja vrne z vso njegovo
kramo Milena. Eden vrhov
predstave je Dolinarjeno od-
ločanje med nosečima Mile-
no in Vido ter Vidin pomen-
ljiv splav, ki poudarja jalo-
vost odnosa med življenjsko
razcepljenim Dolinarjem in
hrepenečo Vido. V tretjem
dejanju je v ospredju Poljan-
čevo umiranje in njegova vi-
zija svatbe med Dionizom in
Vido, ko se na prosojnih ste-
nah od zadaj osvetljene
»kocke« pojavijo silhuete
množice ljudi. Korunova
predstava izzveni s svojim fi-
nalom univerzalno, občečlo-
veško. Življenjske usode Po-
Ijanca, Mrve in Damjana so
le tri inačice splošne člove-
ške usode, posameznikov jaz
prerašča v skupnega. Tisoči
so že opravili Poljančevo
pot, pot trpljenja in hrepene-
nja, in tisoči smo na tej poti
danes in tukaj. In če ne bi
bilo v nas hrepenenja in sanj,
ki človeka nenehno vodijo v
preseganje gole prakticistič-
ne vsakdanjosti, bi tudi Can-
karjevo sporočili padlo na
»kamnita tla«.
V Korunovi polifoni, do
najmanjšega detajla domiš-
ljeni predstavi so se ponov-
no izkazali celjski igralci.
Anica Kumrova je dala Lepi
Vidi poleg potez krhkosti,
neugnane želje po presega-
' nju doseženega tudi poteze
odločnosti in usodnosti. Ja-
nez Bermež je z vlogo Po-
Ijanca ustvaril izjemno pre-
pričljivo, v vse strani znian-
sirano podobo bolanega, tr-
pečega človeka, drhtečega v
hrepenenju in sproščujočega
se v vizijah nadčutnega sve-
ta. Nepozaben bo ostal nje-
gov »križev pot« v tretjem
dejanju. Bogomir Veras je
dal Mrvi poteze človeka, ki^.
se zaveda usodne zmote, a se
šele na nek iracionalen klic
dokončno odloči za smrt.
Njegov pijanec je ves pono-
tranjen in zato prepričljiv.
Janez Starina je dal liku Dio-
niza poteze deške neugnano-
sti, vztrajnosti; imeniten je
njegov delež v prvem deja-
nju. Pavle Jeršin je dal stare-
mu Damjanu ustrezne pote-
ze izkušenosti in dobrotljivo-
sti, a tudi brezmejne zvesto-
be notranjemu klicu po po-
tovanju. Miro Podjed je Doli-
narja postavil kot otročje ne-
bogljenega človeka, v kate-
rega je vnesla Vida sicer ne-
kaj abstraktnega hrepene-
nja, a se ga kot nadležne na
lezljive bolezni ob prvi prj
ložnosti znebi. Pri tem mi
pomagata Ljerka Belakovi
kot čutna in radoživa ter i
življenjski stvarnosti zakore
ninjena Milena in Sand
Krošl kot strastni zagovor
nik samozadostnega udob
nega životarjenja s skoraj fa
šistoidnimi potezami. H
ostalih vlogah nastopa
preostali ansambel celjskegi
gledališča.	j
Predstava, o kateri v gor.
njih vrsticah še zdaleč ni bil(
mogoče napisati vsega, j(
brez dvoma pomembei
umetniški dosežek vsel
ustvarjalcev, saj je rezulta
jasne in gledališko dosledni
režijske zamisli ter do detajli
izdelane izpeljave, pri kater
je prišla do izraza ustvarjal
nost vseh. Tako kot Cankar
jeve osebe pa bo morale tud
občinstvo odpreti svojo za
vest sodoživljanju, da bo ni
koncu doživelo Korunov(
»rožo čudotvoreno«.
SLAVKO PEZDIB
Prizor iz Lepe Vide: Janez Bermež, Janez Starina, Bogomir Veras in Anici
Kumer.	Foto: D. Medvet
KONSERVACUA IN TEHNIČNA
DOKUMENTACIJA KULTURNE DEDIŠČINE
V POKRAJINSKEM MUZEJU V CELJU
OBISKOVALČEVIM OČEM
SKRITO DELO
odstranjevanje
antičnega nosilca z
mozaika in izdelovanje
novega nosilca.
Spodnja stran mozaika je bila
mehanično obdelana z različnimi
orodji, kot so npr. dleta, konice, žič-
ne ščetke in svedri. Najprej je bil
odstranjen omet podloge, nato pa
vezalec mozaika in peščeno mavč-
ne plombe. Očiščena je bila vsaka
kocka in reža (fuga) tako, da so na
začasnem nosilcu ostale le kocke
(glej sliko 5). Zelo trdoživo je vezal
vezalec bele kocke zaradi njihove
poroznosti. Kocke, ki so med de-
lom izpadale, so bile prilepljene na-
zaj. Delo je bilo dolgotrajno in za-
mudno, saj je trajalo okoli tisoč ur.
Tako očiščen mozaik je bil pri-
pravljen za nadaljnje postopke, ki
so lahko različni in odvisni od nači-
na prezentacije, tipa in vrste upo-
rabljenih materialov. Oglejmo si
nekaj primerov. Pred pripravo no-
vega nosilca je potrebno mozaik se-
staviti v zaželjeno celoto, položiti
plastično folijo pod začasni nosilec,
ga ograditi z letvami do višine no-
vega nosilca, začasno odstraniti po
eno vrsto kock ob stikih in prazni-
no zapolniti z glino v katero so
vstavljeni kovinski ali plastični tra-'
kovi do višine letev. Tako nastane-
jo gladki stiki med posameznimi
kosi mozaika, da ga je pozneje lažje
sestaviti. Presledke napolnijo z
drobnim peskom, da vpija vodo, da
malta ne poka itd.
Za pripravo novega nosilca je več
postopkov. Včasih so mozaik pola-
gali v različne malte: apneno, ce-
mentno in podaljšano, neposredno
v armiran beton in celo v mavec.
Nekateri od teh načinov so še sedaj
v uporabi, le da so prilagojeni so-
dobnim konservatorskim zahte-
vam. Gašenemu apnu in cementu
dodajo apnenčev ali drug primeren
pesek različne granulacije in zmle-
to vulkansko lavo. Procent dodaja-
nja cementa je odvisen od plasti
malte. Običajno so tri plasti, od ka-
terih je prva najredkejša. Kocke
mozaika predhodno zmočijo in na-
to polagajo v plasti. Ko so vse plasti
položene, jih nekaj dni zmakajo,
najprej pogosto, potem redkeje.
Sušenje traja do štiri tedne. Na te
plasti nanesejo beton z armaturo in
nosilce za montažo. Vlaženje in su-
šenje traja nadaljnje štiri tedne.
Za sodobnejšo izdelavo novega
PIŠE: -
ALOJZ UMEK 5
nosilca so v začetku 20. let v Zaho-
dni Nemčiji prvič uporabili araldit
(etoksilinsko smolo) in stekleno
volno. Preizkusili so še styropor,
polyurethan in posebno vrsto ste-
kla, kar pa je imelo slabo statično
vrednost. Zadovoljiv uspeh so do-
segli s kartonom satne strukture, ki
je bil prepojen in prevlečen z aral-
ditom. Postopek so bistveno izpo-
polnili šele z uvedbo aluminijastih
satnih elementov, ki jih z velikim
uspehom uporabljajo v letalski in-
dustriji, dobijo pa se v različnih di-
menzijah. Tak aluminijast element
debeline 25,4 mm, težak 4,2 kg na
m^, s tlačno trdnostjo 38,5 kg na
cm^ na obeh straneh ojačan s plast-
jo araldita in steklene volne je la-
hek in dovolj trden za nošenje mo-
zaika.
Pri tem načinu se uporabljata
dve metodi za izdelavo nosilca: di-
rektna in indirektna. Oglejmo si pr-
vega. Razkosan mozaik po obdela-
vi sestavijo v celoto, kar je mogoče
samo v velikih konservatorskih de-
lavnicah, ali pa obdelajo po kosih.
Reže delno napolnejo z mešanico
peska in rhodoviola 25/100 (polivi-
nilalkohol). Na to položijo plast
araldita ali poliestra (epoksidna
smola). Običajno uporabljajo nera-
zredčen poliester (stratyl Res 1307),
katalizator (benzoylperoksid) in
pospeševalec (dimithylanilin). Tej
mešanici dodajo še flammex (zašči-
ta pred ognjem), antimonoksid (ti-
xotropija) in kremenčev pesek
(agregat). V to maso položijo alumi-
nijaste satne elemente in posušijo.
Odstranjevanje antičnega nosilca
KLAVIRSKI RECITAL
Magda Navodnik je že šesto leto gojenka glasbene šole
Žalec, oddelek Polzela, kjer je njen mentor glasbeni peda-
gog Stanko Podbregar.
Magda je stara 13 let in ima za sabo že vrsto nastopov in 2
samostojna klavirska koncerta. Danes se bo ponovno pred-
stavila Polzelanom s klavirskim recitalom, ki zajema dela J
S. Bacha, W. A. Mozarta, L. v. Beethovna, F. Chopina, E.
Griega, K. Hessenberga, M. Regerja in F. Križnika. Poleg
tega bo igrala še v treh krajih občine in sicer v Žalcu,
Preboldu in v Taboru.
Mlada pianistka Magda je lani snemala na RTV Ljubljana
za oddajo Mladi koncertant, podobno snemanje pa bo tudi
letos. Po končani osnovni šoli namerava nadaljevati študij
glasbe.	^ TAVCAR
LIKOVNI AMATERJI V
SAVINOVEM SALONU
Kulturna skupnost Žalec, oziroma Savinov razstavni sa-
lon sta priredila razstavo likovnih amaterjev žalske občine.
Razstavljajo Goja Jesič, Aco Markovič, Nande Lesjak, Vlado
Novak, Stane Petrovič, Bogdan Potnik, Ernest Seler, Anton
Skarlin, Franjo Suler, Regina Tavčar, Kari Zelič in Roman
Zelič. Na otvoritvi je imela uvodno besedo Alenka Domjan,
v kulturnem sporedu pa je sodeloval študentski krožek pri
občinski matični knjižnici v Žalcu.
Razstava bo odprta v Savinovem razstavnem salonu do 29.,
oktobra.
št. 39 - 4. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
ALKOHOLIZEM
GRADNJA IZ RUŠEVIN
Prva seja KO za boj proti all€oholizmu
Občinska konferenca
SZDL v Celju bo preko
koordinacijskega odbora za
boj proti alkoholizmu začela
s temeljito pripravljenim
programom posegati v vse
strukture našega družbene-
ga življenja, kjer naletimo na
problem alkoholizma. Zato
je program zasnova tako, da
bo zajel vse delovne organi-
zacije in segel v vsako kra-
jevno skupnost.
Dejansko stanje na po-
dročju alkoholizma v celjski
občini pa je porazno. Diag-
nosticirani alkoholizem v
ambulantah splošne medici-
ne ter v specialističnih am-
bulantah narašča. Tako je
npr. v obdobju 1959 do 1975
ugotovljen porast števila
pregledanih alkoholikov v
splošnih ambulantah za 56
odstotkov, v specialističnih
za 70 odstotkov, medtem ko
je v ambulantah medicine
dela ta porast znašal kar za
133 odstotkov. Narašča tudi
število začasno dela nezmož-
nih aktivnih zavarovancev in
se giblje na 1000 aktivnih za-
varovancev ali 200 odraslih
zaposlenih ljudi v celjski ob-
čini. Zaradi »čistega« alko-
holizma, torej tistega, ki je
kot takšen evidentiran, zna-
ša naša poprečna letna izgu-
ba v naši občini okoli 6000
delovnih dni. Poprečno sto
celjskih občanov se zaradi
alkoholizma zdravi v bolniš-
nici, kar pomeni pri sedanjih
cenah 120 milijonov starih
dinarjev.
Se in Se bi lahko naštevali
podatke, ki razkrivajo, da se
je pred leti že dokaj dobro
zarasla rana na področju bo-
ja proti alkoholizmu zadnja
leta ponovno odprla. Podat-
ki opozarjajo na zelo veliko
materialno, socialno, zdrav-
stveno in moralno* škodo, ki
jo alkoholizem povzroča v
celjski občini. Kajti, republi-
ška kriza v antialkoholni de-
javnosti se je odrazila tudi
pri nas. Od leta 1976 smo sa-
mo priče stagnacije na tem
področju, in sicer zaradi nee-
notnih strokovnih stališč na
eni strani ter vehementnih
organizacijskih posegov na
drugi strani. Zdravniki
splošne prakse in medicine
dela naj bi prevzeli ne le
zdravljenje alkoholikov pač
pa tudi klube zdravljenih al-
koholikov, ki niso bili inte-
grirani v zdravstveno službo.
Ker zdravstvena služba ni bi-
la pripravljena prevzeti to
nalogo, je prišlo do hudih te-
žav in do razpada nekaterih
klubov, v katere je bilo vlo-
ženo veliko truda in entuzia-
zma. Tudi dispanzer za an-
tialkoholno dejavnost v Ce-
lju, ki naj bi zajel vso regijo,
ni bil ustanovljen.
Koordinacijski odbor za
boj proti alkoholizmu bo naj-
prej povezal vse strokovne
in družbenopolitične dejav-
nike, tozd Center za socialno
medicino in higieno pa je
konkretno prevzel nalogo
povezovanja. Koordinacijski
odbor bo še sprožil akcijo v
združenem delu in krajevnih
skupnostih. Pomagati je tudi
treba sedmim klubom zdrav-
ljenih alkoholikov, ki dobe-
sedno životarijo in živijo le
od besed. In končno, dispan-
zer za alkoholizem mora do-
biti ustrezne prostore, da bo
začel samostojno delati ter
»pokrivati« vso regijo.
O vseh teh vprašanjih in še
o mnogih drugih, ki jih j^
sprožil koordinacijski odbor
za boj proti alkoholizmu pri
socialistični zvezi v Celju, pa
bo obširneje tekla beseda na
okrogli mizi, ki bo meseca
novembra.
ZDENKA STOPAR
TEDEN OTROKA
V tednu otroka, ki pravkar poteka," bodo še bolj poudar-
jene aktivnosti v mednarodnem letu otroka, ki jih naj naša
družba izvaja v svojih razvojnih programih. Ta teden in to
leto je priložnost, da ocenimo kakšen je družbeni in eko-
nomski položaj otroka.
O tem je že razpravljal med drugimi tudi svet za spremlja-
nje družbenoekonomskega položaja žensk pri občinski kon-
ferenci SZDL v Celju. Ženske so poudarile, da gre za celo
vrsto nerešenih vprašanj, od opremljenosti in vrste igrišč,
do vključevanja otrok v vzgojno varstvene ustanove, podalj-
šanega varstva, združenega z interesnimi dejavnostmi v
oviru celodnevne osnovne šole, do možnosti družbene pre-
hrane, vprašanja zdravstvenega varstva otrok, organizirano-
sti pionirskih hišnih svetov ter možnosti za kulturno udej-
stvovanje v krajevnih skupnostih.
Z. S.
»ZACELI SMO Z VELIKO
ZAGNANOSTJO...«
»Vesel sem, da je iz
skromnih začetkov, ki ni-
so kaj prida oziroma veli-
ko obetali, zrasla tako ve-
lika in pomembna radij-
ska postaja,« je med dru-
gim na začetku pomenka
ob srebrnem jubileju Ra-
dia Celje ugotovil Risto
Gajšek, organizator in
glavni pobudnik začet-
kov radijskega dela v me-
stu ob Savinji.
»Da, 1954. leto je bilo za
nas razburljivo. Najprej
katastrofalna poplava,
potem zbor štajerskih
partizanskih brigad na
Ostrožnem, na katerem je
govoril predsednik Tito.
Devetnajsti september je
tudi rojstni dan naše ra-
dijske postaje. In imeli
smo takrat srečo, da so bi-
li tu ljudje, ki so se spoz-
nali na radijsko tehniko.:
vse drugo je prišlo potem
samo od sebe. Le prva na-
povedovalka, Nuša Maru-
šičeva, je bila tista, ki je
že imela nekaj prakse.
Prvo delo je bilo ne sa-
mo skromno, tudi razbur-
ljivo, lahko bi celo rekel
zabavno. Lotili smo se de-
la z veliko zagnanostjo. In
to je bilo tisto, kar je bilo
odločilno. No, moram tu-
di povedati, da smo imeli
veliko podporo v takrat-
nem Mestnem ljudskem
odboru in njegovem
predsedniku Fedorju
Gradišniku.
Sicer pa je šlo najprej
za relejno postajo zaradi
velikega zbora na Ostrož-
nem. Toda, priložnost je
bila tu, in izkoristili smo
jo. Pravzaprav smo zadr-
žali skromen petdesetvat-
ni oddajnik ljubljanske
postaje v Celju in iz njega
so vznikle tudi prve od-
daje celjskega radia. Po-
tem se je dela lotil Bojč
Virant. Dobili smo neko-
liko močnejši oddajnik,
ki pa vendarle ni zadostil
potrebam in zahtevam.
Sele v kasnejšem obdob-
ju in po zaslugi RTV
Ljubljana je Celje dobilo
nov RIZ oddajnik z moč-
jo dveh kilovatov...
Beseda je dala besedo
in spomini so vrtali dalje.
»Bil si prvi direktor Ra-
dia Celje...«
»Ah, saj ne vem, če se je
tisti funkciji reklo direk-
tor. Vem le to, da smo bili
vsi skupaj zagnanci, ki
nam je to delo pomenilo
hobi in nič več. O kakš-
nem honorarju ali podob-
nem nadomestilu ali de-
narni nagradi v tistih ča-
sih ni bilo govora. Vsi
smo delali zastonj. Celj-
ski radio je zrasel na ama-
terski bazi, šele pozneje je
dobil profesionalne ob-
like...«
»In prostor, se spomi-
njaš tiste sobice...?«
»Da, da, neometane,
močno vlažne... Ena sa-
ma sobica, v njej pa vse.
In ne samo to. Vse oddaje
so bile v živo, kot temu
pravimo. Tudi priprava
gradiva je bila takšna,
amaterska, pa vendar je
bilo tedaj lepo!«
»Kaj pa aparature?«
»Skromne nad vse. Naj-
prej smo imeli gramofon,
potem smo kupili manjši
Grundigov magnetofon,
kmalu za tem smo dobili
večjega, ki smo ga dobili
neposredno iz tovarne,
saj smo se takrat pogo-
varjali, da bi imeli v Celju
servis za Grundigove
magnetofone v Jugoslavi-
ji, ki jih pa seveda še ni
bilo. Toda, imeli smo še
nekaj - glasbenike, ki so
tu začeli svojo pot in se
tudi s pomočjo naše radij-
ske postaje uveljavljali v
širšem krogu...«
M. BOŽIC
Risto Gajšek, organizator in prvi direktor Radia
Celje, pri delu v skromnem radijskem studiu
pred petindvajsetimi leti
Leti 1919 in 1920 sta bili viharni za slo-
venski delavski razred. Tudi Celje in njego-
vo industrijsko zaledje je doživljalo razoča-
ranja, upanja in gledalo razkole v delavski
stranki kot prelomnico, hkrati pa pričako-
valo rešitev problemov, ki jih bo potrebno
rešiti. Zborovanja ob razsulu avstroogerske
monarhije so sicer omogočila ustanovitev
»nekakšne« državne skupnosti. Da bi naj-
bolj svečano proslavili te dogodke, so se
zbrali celjski delavci že 6. novembra 1918
pred Narodnim domom. Njihov predstav-
nik Martin Brezovšek je v svojem govoru
zahteval politično in socialno enakoprav-
nost v novi demokratični državi in ga zak-
ljučil z vzklikom: »Naj živi jugoslovanska
republika!«.
Vodilni socialni demokrati so v Celju
ustanovili kulturno-prosvetno društvo
»Svoboda« leta 1919 in še v mnogih krajih
celjskega okraja. Vanjo so z delom in vpli-
vom prodrli tudi mnogi člani Komunistič-
ne partije, saj je društvo bilo vrsto let edina
dopuščena delavsko-kulturna organizacija
pri nas.
POLITIČNE BORBE IN
MANIFESTACIJE V CELJU
Prvič po vojni je celjsko delavstvo slavilo
1. maj 1919. Na večer pred tem dnevom je
dramski odsek »Svobode« v gledališču pri-
redil svečano predstavo Cankarjeve drame
PIŠE: EMIL LAJH 4
»Kralj na Betajnovi«. Ostale prireditve je
skušala celjska policija ovirati, ko je prepo-
vedala razvitje delavskega praporja, toda
delavci so se temu uprli. Izvedli so predvi-
deni program in razvili tudi prapor. Ta dan
je delo v podjetjih počivalo. Mogočen spre-
vod z rdečimi zastavami in godbami se je
pomikal skozi mesto. Popoldne je sledila
zabava v gostilni »Na zelenem travniku«,
zvečer pa v Narodnem domu.
Kongresa združitve v KPJ v Beogradu
leta 1919 in v Vukovarju leta 1920 sta na
celjskem področju kakor na celotnem Šta-
jerskem privedla do razcepa med delavci,
ker desno usmerjeni voditelji, med kateri-
mi je bil Anton Kristan, niso hoteli sprejeti
dokumenta kongresa »ujedinjenja«, še po-
sebej ne poglavitnih točk sprejetih na
prvem kongresu od 20. do 23. aprila 1919 v
Beogradu:
-	da bo ime nove partije Socialistična
delavska stranka Jugoslavije (komuni-
stov);
-	sprejeti maksimalni program, ki raz-
glaša za cilj osvoboditev delavskega razre-
da in uvedbo socialfzma;
-	obsoditi reformizem Druge internacio-
nale in prestopiti h Komunistični interna-
cionali;
Ugotovitev, da so bili volilni rezultati v
Celje-okolica boljši, nam kažejo predvsem
njegov industrijski značaj, hkrati pa upada-
nje števila socialističnih kandidatov in si-
len porast komunističnih kandidatov v zad-
njem letu volitev pred fašistično diktaturo.
Kljub velikim težavam celjskih komuni-
stov in somišljenikov, ki so bili borbo za
- proglasiti diktaturo proletariata, kot
organa za izvedbo socialistične revolucije s
ciljem, uničiti kapitalizem in u stvariti ko-
munistično družbo.
Tudi na celjskem območju je borba za
sprejetje resolucije trajala vse do leta 1920,
ko se je 11. aprila slovenski kongres ven-
darle sestal in sklenil se združiti s KPJ.
V Celju so zaradi težkih borb v sami so-
cialni demokraciji lahko delovali le posa-
mezni komunisti in simpatizerji. Bili so pa
številčno preslabotni, da bi ustvarili v prvih
povojnih letih partijske celice. To je izkori-
stil Anton Kristan, misleč, da se vrača nje-
gova vladavina v delavskem gibanju in si je
poleti 1920 spet upal javno govoriti in to v
Celju. Rekel je: »Delavska stranka mora
računati z dejstvom, da je Jugoslavija tu, da
bomo v njej živeli, z njo d8lili dobro in zlo.«
»Socialni demokrati smo za konsolidacijo
te države. Zato smo po možnosti tudi sode-
lovali, ker nam ni vse eno, kakšna naj bo ta
hiša, ki nam je določena za stanovanje.«
Nedvomno lahko iz teh stavkov ugotavlja-
mo miselnost socialne demokracije:
»Nam« so določili državo, mi jo sprejema-
mo in jo moramo utrditi.«
Ta miselnost je vsekakor škodovala de-
lavskemu gibanju v Celju, vsaj v prvih letih
nastanka nove države. Ilustrativno nam
najbolje pokažejo stanje volilni rezultati de-
lavskih strank od volitev v ustavodajno
skupščino leta 1920 do šestojanuarske dik-
tature leta 1929:
politično usmeritev obeh partijskih kon-
gresov in sindikata, so 6. avgusta 1922 uspe-
li organizirati v Celju Vsedelavski zlet, ki je
manifestiral solidarnost delavstva Sloveni-
je, čeprav se je na drugi strani pokazalo
upadanje razredne borbenosti tistega de-
lavstva, ki je sledilo oportunistični social-
no-demokratski stranki.
Vsedelavski zlet v Celju 6. avgusta 1922
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 4. oktober 1979
OBČANI KONJIŠKE OBČINE KOMANDANTU
XIII. BRIGADE MIRKA BRAČIČA, MILENKU KNEŽEVIČU
ODLOČITEV
PUSTOVE MICKE
Na Tolstem vrhu, kjer je 25. aprila 1945padel komandant Mllenko,
bodo uredili dom borcev in mladine.
Marsikaj v konjiški občini spominja
na padlega komandanta XIII. brigade.
V spomin nanj so pred leti v Slovenskih
Konjicah poimenovali ulico, na Tolstem
vrhu je na hiši, kjer je kmalu po smrto-
nosnem strelu, ki ga je zadel v Dražji
vasi, umrl, spominska plošča, v dolini, v
bližini strmo se v zrak dvigajočih ruše-
vin žičkega samostana, na špitališkem
pokopališču ob zidu, pa počiva v lepo
urejenem grobu, za katerega skrbi mla-
di rod bližnje šole, eden najmlajših ko-
mandantov slovenskih brigad, ki tod še
vedno živi v pogovorih ljudi, ki nemalo-
krat njegova, včasih tudi brezglavo hra-
bra dejanja, spletajo v legendo.
Tako, kot se ga spominjajo ljudje pod
Tolstim vrhom, ki so ga že zdavnaj spre-
jeli za svojega, je ostal zapisan tudi v
Hacetovih Komisarjevih zapiskih.
»Milenka, piše Matevž Hace, so ime-
novali za komandanta trinajste brigade.
Tega bosanskega mladega vročekrvne-
ga oficirja nisi videl drugače kot na ko-
nju. Oblečen je bil vedno v najlepšo
obleko, oborožen pa je bil z najlepšo
pištolo in brzostrelko. Borci so ga imeli
zaradi njegove hrabrosti, vihravosti in
veselega značaja radi... Vedno je bil ne-
miren, v juriših pa odločen in drzen do
skrajnosti.«
Kljub vsemu, s čimer so se v konjiški
občini pokojnemu komandantu že od-
dolžili, pa vendarle menijo, da še niso
naredili dovolj. Vendar: kako naprej?
Razmišljanja konjiških borcev bi brž-
kone ostala na slepem tiru, če jim ne bi
ob neki priliki, ko so se pri Pustovi vini-
čariji, kjer je tistega usodnega 25. aprila
1945 izdihnil mladi Bosanec, zbrali bor-
ci Bračičeve brigade, priskočila na po-
moč Pustova Micka, Marija Ratej, ki je
Milenka dobro poznala in čigar last je
zidanica.
spomin se mora ohraniti
Po ozki, od hudournikov močno razžr-
ti gozdni cesti smo prišli do Pustove
zidanice, ki je takorekoč že sama na sebi
spomenik, privlačno in dragoceno pri-
čevanje stavbarske umetnosti naših pra-
dedov. Sonce, ki je z vso vročino viselo
nad Tolstim vrhom, kjer so bila v tistem
dopoldnevu zaprta vsa vrata, je ljudi na-
ravnost zvabilo na travnike: opojen duh
pokošene trave, ki se je naglo sušila, je
ovijal zidanico.
Pustovo Micko, ki jo tod poznajo tudi
zaradi njenega nagnjenja do umetnosti -
piše in »mala«, so povedali ob cesti -
smo našli, kako drugače le, z grabljami v
rokah.
»Ja, takrat sem jim rekla! Slišite, zida-
nico vam podarim. Lani je bilo, nekako
v jeseni. Človek razmišlja vse mogoče,
veste, pa sem rekla: hiša, ki jo sama ne
morem vzdrževati, pripada borcem.
Spomin na Milenka se mora ohraniti.
Saj bi jo lahko prodala, a kaj bi naredil
tisti, ki bi jo kupil? Bi znal spoštovati
vse, kar se je dogajalo v njej? Da bi se
sama od sebe podrla, pa tudi ne bi rada.
Tudi sicer je hiša pomembna. V njej so
spali kurirji, ki so imeli tukaj kurirsko
postajo TV-7S, bila je nekakšen drugi
dom borcev Bračičeve brigade, ki so se
čestokrat ustavljali tod.«
Micka se dobro spominja, ko so tisto
dopoldne prinesli še živega komandan-
ta Milenka do njihove hiše.
»Videla sem jih že, ko so prišli po
bregu z nosili, nismo pa vedeli, koga
nesejo. Fantje so na glas jokali in ko so
položili nosila na tla, smo spoznali Mi-
lenka. Jokali so tisti, ki so ga poznali že
dolgo, pa tudi mi, ki smo bili z njim le
nekaj časa. Kako bi mogel človek poza-
biti njegovo viharno mladost, prepojeno
z drznostjo, smehom in vedrostjo.«
Jaka Stefančič, operativni oficir Bra-
čičeve brigade, danes pa upokojeni rav-
natelj konjiške osnovne šole in predse-
dnik občinskega odbora ZZB NOB, ki
se je z nami vred prebijal po izžrti cesti,
na Tolstem vrhu ni skrival zadovoljstva.
»Kaj bi brez Micke. Navsezadnje bi
hišo lahko prodala, pa niti ne tako slabo
in vendarle tega ni storila. Razumljivo
je, da njeno odločitev spoštujemo (red-
kost vedno ovija nekakšna hvaležna
skrivnost). Od sedaj naprej pa seveda
vse zavisi od nas. Predvsem bi hišo radi
ohranili takšno, kakršna je. Tako bi do-
bili dragocen spomenik naše starožitno-
sti in polpretekle dobe, ki bi bil na voljo
vsem občanom. Odločili smo se za ne-
kakšen dom borcev in mladine bolj kot
ne odprtega tipa. V hiši nameravamo
urediti Milenkovo sobo in zbrati vse, kar
se tiče pokojnega komandanta, od sli-
kovnega gradiva do njegovih osebnih
predmetov ter dokumentov, ki se ka-
korkoli nanašajo nanj. Prepričan sem,
da se nam bo to v sodelovanju z Muze-
jem revolucije v Celju, ki bo spominsko
sobo tudi uredil, docela posrečilo. Sred-
stva nam je že obljubila občinska skup-
ščina. Radi bi obnovili tudi staro kmeč-
ko kuhinjo, v eni preostalih sob pa v
sliki in besedi predstavili NOB na ob-
močju Spitaliča. Trenutno nas bo seve-
da najbolj zaposlila Milenkova soba v
»štiblcu«, tam, kjer je tudi umrl.«
spominski park v malem
Z ureditvijo Pustove zidanice pa delo
za konjiške borce nikakor ni končano,
smo razbrali iz pogovora na Pustovini
tisto dopoldne. Vse to, kar so uredili
dosedaj, kar še bodo, pa tudi vse tisto,
kar je bolj ali manj neznano, bo treba na
primeren način pokazati ljudem, jih pri-
tegniti, da bodo še bolj spoznali eno naj-
slavnejših obdobij naše zgodovine. Za
začetek nameravajo postaviti kažipote:
do žičkega samostana, bolnice Zime,
Milenkovega groba, Pustove zidanice,
špitališkega romanskega portala, spo-
menikov ...
Da ne bi imeli težav z urejevanjem
okolja in z vsem, kar spada zraven Pu-
stove zidanice, jim bo Pustova Micka za
nameček dala še toliko zemlje, kolikor
jo bodo potrebovali pri uresničitvi svo-
jega velikopoteznega načrta.
Kdaj bo pri Pustovi viničariji vse na-
red, je težko reči, saj zahteva takšen po-
seg mnogo napornega dela, predvsem
drobnega in težavnega zbiranja gradiva.
Tega tudi od Stefančiča nismo izvedeli,
če tudi borci v Konjicah žele skorajšnjo
otvoritev, zavedajoč se pomembnosti
objekta, ki je prav gotovo eden redkih,
ki bo tako posrečeno združeval v sebi
revolucionarno preteklost in etnograf-
sko zapuščino naroda.
Ravnatelj muzeja revolucije v Celju,
Emil Lajh, nam je na vprašanje, kdaj naj
bi bila Pustova zidanica nared, odgovo-
ril; da bo bržkone potrebno precej časa
za zbiranje gradiva, saj zaenkrat razen
nekaterih slik o pokojnem komandantu
Milenku ni znanega ničesar, še najmanj
pa o dobi, ki jo je prebil med bosanski-
mi partizani, torej vse od leta 1941 do
1943, ko je prišel iz oficirske šole pri
Glavnem štabu v Slovenijo. To seveda
ne pomeni, da gradiva ni, le poiskati ga
bo treba. Najbrž bo nekoliko teže z oseb-
nimi predmeti. Nikakor pa ne kaže hite-
ti, kajti »razstava naj bo kronološki pri-
kaz življenja mladega Bosanca Milenka
Kneževiča, ustrezno pozornost pa bo
treba posvetiti tudi urejevanju ,črne ku-
hinje' »saj navsezadnje s tovrstnimi
spomeniki v celjski regiji nismo najbolj
bogati.«
Kot zanimivost velja omeniti, da bo
hišica na strmini nad škedenjsko dolino
dobila novo slamnato streho, za katero
slamo že iščejo, če pa je ne bodo staknili
drugje, jo bodo naslednje leto pridelali
kar doma.
Vračajoč se s Tolstega vrha, pod vti-
som Mickine vedrine in dobrodušnosti
(pa, recimo tudi, velikodušnosti), so iz-
puhteli še zadnji dvomi o uresničitvi ko-
njiških načrtov. V pogovor se je nehote
venomer vpletal komandant Milenko,
kar pa ni najmanj čudno: Jaka Stefančič
se ga tudi danes, po 35 letih, rad spomi-
nja.
Gotovo najprimerneje bo, če zaključi-
mo naše popotovanje po Tolstem vrhu z
besedami, ki jih je kmalu po svobodi
zapisal pisatelj France Kosmač:
»Milenko je bil eden tistih partizanov,
preprostih, zdravih in predanih, ki so s
svojo vedrostjo, predanostjo borbi in s
svojo neizčrpno energijo znali svojo
okolico dvigati in premostiti najtežje
ovire. Partizanska borba je preprostega
mladeniča, ki je imel samo osnovno šo-
lo, prekalila in dvignila v močno oseb-
nost. Milenko je znal okrog sebe ustvari-
ti tako domače in tovariško vzdušje, da
je v borcih vzbujal neomajno zaupanje
vase in v našo stvar.«
Zaradi vsega tega bo poslej hišica na
Tolstem vrhu odprta za vse in hkrati
živa priča našega odpora, trdovratnosti
in žilavosti, ki smo jo pokazali v boju za
svobodo.
M. S.
Muzej revolucije v Celju pro-
si vse, ki imajo ali vedo za ka-
kršnokoli sliko pokojnega ko-
mandanta XIII. brigade Mirka
Bračiča, Milenka Kneževiča,
predmet, ki se nanaša nanj ali
karkoli, kar bi lahko uporabili
za postavitev spominske raz-
stave v Pustovi zidanici, naj to
pošljejo na naslov: Muzej revo-
lucije Celje. Enako koristne
bodo tudi vse informacije o na-
vedenih slikah ali predmetih
(kdo jih ima, kje so itd.)
Pustova zidanica
Pustova Micka, Marija Ratej: »Spomin
na Milenka se mora ohraniti!«
Jakob Stefančič: »Vsi pozdravljamo
Mickino odločitev!«
§t. 39 - 4. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 11
VASA STRAN
ISKRENA
ČESTITKA!
K srebrnemu jubileju Ra-
dia Celje vam iskreno česti-
tam in želim tudi v prihodnje
veliko uspehov in zabavnih
dni.
Radio rpi mnogo pomeni.
Prav tako tudi drugim, še
posebej slabovidnim, ki ne
moremo čitati. Zato toliko
bolj prisluhnemo radijski
besedi!
CELJANKA C. ANCKA
UREDNIŠTVO: Hvala za
pozornost. Želimo, da bi
vam naš radijski spored tu-
di v prihodnje toliko pome-
nil!
NAJBOLJŠE
ŽELJE
Prisrčne čestitke z najbolj-
šimi željami za nadaljnje
uspešno delovanje pošilja
Radiu Celje
TRGOVSKO PODJETJE
MODA, CELJE
UREDNIŠTVO: Hvala za
lepo čestitko!
CENJENI
ODDAJNIK
RADIA CELJE!
Za obveščanje, srečanja in
za tisoče prijetnih uric k ra-
zvedrilu ti topla zahvala!
Plemenitemu in nenado-
mestljivemu kolektivu za
srebrni jubilej še v bodoče
toliko uspešne žetve kot do-
slej!
STANKO MIKLAVC,
Klane, Dobrna
UREDNIŠTVO: Hvala za
čestitko in lepe želje.
NOVA HIŠA
BREZ VODE
Moram se zopet oglasiti v
vašem časopisu. Zvesto ga
prebiram in v njem je veliko
zanimivega.
V Novem tedniku ste že
veliko pisali o vodi in družini
Kostanjšek iz Ilovce pri Voj-
niku. Imamo namreč velik
problem z vodo. V tej vasi
smo si zgradili hišo. V njej
stanujemo štiri leta in smo še
vedno brez pitne vode. Tako
smo jo nosili tri leta dvesto
metrov daleč, eno leto jo vo-
zimo od soseda Sojiča. Vse
pa v vedrih.
Lahko si zamislite življe-
nje družine in delo gospodi-
nje brez vode. Čakamo na
dež, da sploh lahko ope-
remo.
Zato se sprašujemo, zakaj
je za vse ostale, ki so se vseli-
li za nami, dovolj vode, samo
za nas je ni. In tako sprašu-
jem Krajevno skupnost Voj-
nik, kako dolgo še bomo
brez vode? Kako dolgo bo-
mo "še čakali na dež in dežev-
nico uporabljali za gospo-
dinjstvo?
Vem, da se mnogi zavze-
majo, da bi to vprašanje čim-
prej rešili. Med temi je tudi
članica izvršnega sveta celj-
ske občinske skupščine So-
nja Ocvirkova. Pričakujemo
od pristojnih činiteljev ugo-
dno rešitev našega pro-
blema.
ROZALIJA KOSTANJSEK,
Ilovca 15 c, Vojnik
UREDNIŠTVO: Zadeva
prihaja do vrelišča. O nobe-
nem problemu doslej še ni-
smo toliko in tolikokrat pi-
sali, kot prav o vodi za dru-
žino Kostanjšek v Ilovci pri
Vojniku. V tej zadevi se je
oglasil tudi predsednik re-
žijskega odbora za gradnjo
vodovoda. Povedal je svoje
mnenje in stališče. Škoda,
da na to pismo ne odgovar-
jate. Sicer pa, ne glede na
tu, menimo, da bi morali
pitno vodo dobiti v hišo že
zdavnaj. Ne glede na osebne
poglede in nekatere odnose,
ki po našem mnenju zavira-
jo ugodno rešitev problema.
Toda, kot ljudje imate pra-
vico zahtevati pitno vodo.
Ta naravna dobrina ni v za-
sebni lasti. Kot vemo, ste
pripravljeni odšteti denar-
ni delež k stroškom, ki so že
doslej nastali pri gradnji
vodovoda v Ilovci in seveda
tudi stroške za priključek
na vašo hišo. Vode je menda
dovolj, oziroma jo je prav
gotovo dovolj, če je tudi
zdaj uporabljate iz istega
vira, samo da jo nosite v ve-
drih.
Problem je tak, da meče
slabo luč na tiste, ki bi ga
morali rešiti. Zato znova
sprašujemo svet skupščine
Krajevne skupnosti Vojnik
in prav tako Sonjo Ocvirko-
vo, ki dobro pozna to vpra-
šanje, kako je z rešitvijo te
zadeve. Kako dolgo še
tako!?
MOZIRSKI KRUH
Nekaj časa smo lahko v
Mozirju kupovali kruh samo
v zelenjavni trgovini, kamor
so ga vozili iz Velenja. Toda,
ta kruh je že vseskozi malo
pečen ter zbit in težak za že-
lodec.
Na srečo se je za Mozirje
pojavila rešitev. Odprli so
nekdanjo staro pekarno na
koncu trga, oziroma na za-
četku, če pridete iz celjske
strani. Tu so se našli dobri
peki. V pekarni so pekli črni
in beli kruh. Kilogramski in
dvokilogramski. Bil je rahel
in lepo rumeno zapečen. Tu-
di črni je bil tako dober, da
se nanj kar spomniti ne
srnem. A, žal so minili tudi ti
lepi časi. Peki so začeli zala-
gati s kruhom vse večje ob-
močje in tako zdaj ne zmore-
jo vsega dela. Tako je zdaj
vsaj v glavnem samo dvoki-
logramski kruh visok, zunaj
močno zapečen, v sredini pa
zbit in včasih tudi surov, ker
nima časa počivati. Imen za
ta kruh je ne vem koliko.
Črni, domač črni, pol beli,
mešani, beli in domač beli.
Samo, da je lahko cena višja,
kvaliteta pa je skoraj enaka,
izvzemši domač beli. A, kaj,
ko si tega vsak, dan za dnem,
ne morem privoščiti.
Bo morda kdo rekel, da
smo izbirčni. Toda, to ni res.
Gre za resnico. Ko so si nas
hoteli pridobiti, so iz iste mo-
ke lahko pekli dober kruh,
zdaj pa nas s svojo površ-
nostjo zavračajo.
OLGA KUMER
UREDNIŠTVO: Kritika je
torej tu. Prosimo za odgo-
vor in pojasnilo. Že v na-
prej hvala za sodelovanje.
ŠE ENKRAT:
ZAKAJ NE VSEH
STEKLENIC?
Pod naslovom »Zakaj ne
vseh steklenic?« smo pre-
brali članek vaše bralke. Ta-
koj moramo povedati, da je
članek nekonkreten, u3a je
delno plod nepoznavanja po-
gojev poslovanja.
Ce smo konkretni, je po-
trebno povedati, da vaša
bralka, ko govori o nakupu
baterij v domači trgovini, le-
teh (in večine drugega blaga)
sploh ne kupuje sama in tudi
v zadevnih primerih naku-
pov ni opravila sama, tem-
več ji je to opravil sosed. Po
dobljenih informacijah
sploh ne ve, v kateri trgovini,
oziroma v katerem kraju so
bile kupljene. Možnosti je
veliko, saj je na primer v žal-
ski občini vsaj pet delovnih
organizacij, ki prodajajo tudi
baterije. Zakaj, tovariši novi-
narji, potem naprtite pro-
blem oziroma nepravilnost
samo enemu - domnevnemu
kršitelju.
Pa še o steklenicah.
Pijače se prodajajo v ste-
klenicah, katerih cena je
vkalkulirana v ceno pijače
ali pa se steklenica ob proda-
ji (če ni zamenjave) kavcira.
Kavcija pa ni prodaja, saj
ima kupec možnost, da ob
vrnitvi steklenic dobi nazaj
znesek kavcije. Posamezne
prodajalne lahko praviloma
sprejemajo nazaj le takšne in
toliko steklenic, kot so jih
kupcem izdale s prejemom
kavcije.
Steklenice od nekaterih
(predvsem žganih pijač) pa
ostanejo kupcem, ker so bile
prodana skupno s pijačo.
Trgovina na drobno, kot je
Savinjski magazin, ni poo-
blaščena za odkup raznih
steklenic. Za tovrstno dejav-
nost imamo specializirane
delovne organizacije, kot Su-
rovina in Dinos, ki med dru-
gim odkupujeta tudi rablje-
no steklo.
Želja je, da kupci eventuel-
ne nepravilnosti ob nakupih
rešujejo neposredno v pro-
dajalnah, saj se le na kon-
kretnih primerih (ne pa ob
nekonkretnem, splošnem in
tudi nepotrebnem pisanju)
lahko uspešneje rešuje spor-
ne zadeve.
S tovariškimi pozdravi!
Direktor
TONE PRIVOSNIK
UREDNIŠTVO: Hvala za
odgovor, čeprav seveda z
odgovorom bralka ne bo v
celoti zadovoljna. Tudi mi
ne, zlasti ne, kar se tiče na-
čina prodaje baterij. Vpra-
šali smo, to pa najbrž sme-
mo in takšno vprašanje ni
povsem brez utemeljitve,
seveda pa s tem niste dolž-
ni, da odgovorite, kako je z
načinom prodaje baterij.
Mislimo, da je bilo vpraša-
nje postavljeno zelo kon-
kretno. Cemu torej pripom-
ba, da je članek nekonkre-
ten, da je delno plod nepoz-
navanja pogojev poslova-
nja. S tem zadnjim se stri-
njamo, zato sprašujemo.
Še enkrat, hvala za sode-
lovanje in za pozornost, ki
ste jo namenili vprašanju in
njegovi pojasnitvi.
PRIPOMBE NA
ANKETO »MED
STAREJŠIMI«
K anketi »Med starejšimi«,
objavljeno v Novem tedniku
20. septembra, imamo upo-
kojenci nekaj pripomb:
1. Naš dom ni v Kajuhovi
ulici, kakor je napisala Ma-
gda Lipuš, temveč v Jurčiče-
vi ulici številka 6.
2.	Kar je izjavila upoko-
jenka Neža Romih o sestrah,
ne ustreza resnici. Obe medi-
cinski sestri sta užaljeni, mi
upokojenci pa ogorčeni. Ker
nas hočeta obe sestri zaradi
užaljenosti zapustiti, objav-
ljam resnico. Obe sestri sta
pridni, prizadevni in požr-
tvovalni, zlasti sestra Tatja-
na, ki si je mnogo prizadeva-
la in trudila na izletu z neko
upokojenko, ki ji je bilo sla-
bo. Sestra Tatjana ni imela
nič od izleta, še sesti ni uteg-
nila. Kdor ve, da mu je rado
slabo, naj ne hodi na izlet!
Pač pa bi nekatere strežni-
ce bile lahko bolj prijazne.
Nekatere se obnašajo proti
nam kot bi bili mi vsi občin-
ski reveži ali kriminalci. Več
olike prosimo!
3.	Jože se piše Bauer in ne
Bender. Trdi, da je drugače
'govoril.
4.	Izlet v mesecu juniju je
bil zares prekrasen. Naš šo-
fer je bil neumoren in nam je
vso vožnjo razlagal zgodo-
vinske znamenitosti krajev,
skozi katere smo se vozili,
oziroma smo jih videli od da-
leč.
Tudi o našem domu bi se
dalo več napisati!
UPOKOJENKA IZ DOMA
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anonimno. Moramo tudi za-
pisati, da smo ga nekoliko
skrajšali. Želimo le, da bi s
tem zapisom zadevo prav
osvetlili in dali priznanje
tistemu, ki mu gre!
/- \
ODHODI IN
PRIHODI
VLAKOV
Celjska enota TTG je iz-
dala lično brošurico žep-
nega formata, v kateri ob-
javljajo natančen pregled
prihodov in odhodov vla-
kov v Celje oziroma s celj-
ske železniške postaje.
Gre za pregled, ki je
razdeljen v posamezna
poglavja glede na smeri
odhodov in prihodov vla-
kov.
-mb
V	y
v vsakem metru novih cest je čutiti prizadevnost krajanov
Brez naložb ne gre. Tudi v polzelski tovarni nogavic. Posnetek je nastal v novi barvarni
nogavic
Garant postaja sodobna tovarna pohištva
Polzela spreminja svojo podobo
BILI SMO NA POLZELI
Š ^ ^^ s šš	J
M MM MU' ■
Tudi na Polzeli niso znali uskladiti hitrega «
-
Odveč bi bilo pisati o tem,
kje leži Polzela, koliko prebi-
valcev šteje, s čim se ukvar-
jajo, katere delovne organi-
zacije tam delujejo. O Polzeli
tako ali tako redno pišemo v
našem Novem tedniku. Da
smo tokrat obiskali to kra-
jevno skupnost, smo se odlo-
čili zaradi nečesa drugega.
Ena največjih krajevnih
skupnosti v žalski občini je
to. Na prvi pogled torej vse v
najlepšem redu. Tu je doma
industrija, kar dandanes po-
meni tudi to, da se kraj razvi-
ja bolj kot drugi, kjer indu-
strije ni. In če k temu prište-
jemo še ljudi aktivne na vseh
področjih, potem skoraj ni
vzrokov, da bi kdo v tem kra-
ju bil nezadovoljen. Nezado-
voljni pa so vseeno. Zato, ker
imajo občutek prikrajšano-
sti, ki se nemalokrat kaže
prav v primerjanju z drugimi
kraji v dolini zelenega zlata.
Z njihovega zornega kota se-
vedci. To si upamo upraviče-
no trditi, pa zamera gor ali
dol, kot temu pravimo.
»Vse preveč se ljudje zana-
šajo na to, da imamo dve
močni delovni organizaciji -
Tovarno nogavic in GaraAt.
Bodo že delovni ljudje obeh
delovnih organizacij poskr-
beli za to, da bodo sprejeli
nekatere akcije, ki so sicer v
domeni drugih! Polzeli je da-
la družba manj kot bi si za-
služila. Sploh še, če vidimo,
kaj so dobili ponekod
drugje.«
Tako pravijo Polzelani.
Približno tako tudi Prebol-
čani in Sempetrani. V obrob-
nih krajih Savinjske doline,
recimo v Galiciji, Braslov-
čah, Grižah, Libojah in na
Ponikvi trdijo, da se ne mo-
rejo primerjati z občinskimi
središči, ker so pač premaj-
hni. In iz vsega skupaj bi lah-
ko kdo sklepal, da pač nihče
v žalski občini še doslej »ni-
česar ni dobil«. To pa seveda
ne .drži. Ce je kdo zadnja leta
temeljito spremenil svojo
podobo, potem je to prav go-
tovo bila Polzela. To konec
koncev dovolj zgovorno iz-
pričuje tudi slika tega kraja,
ki jo danes objavljamo. Res
pa je tudi, da Polzela marsi-
česa nima, kar bi seveda so-
dilo k takšnemu kraju kot je
ta. Hiter industrijski razvoj
je pogojeval hitro rast prd
valstva. Temu pa ni sledilj
zvoj infrastrukturnih obS
tov. Sola je premajhna, oa
ški vrtec je premajhen, trJ
vinske kapacitete ne za(
stujejo potrebam, probl(
številka ena je oskrba s pil
vodo, obrtniških uslug s)
raj da ni... V glavnem to
enake težave kot v Sempet
in Preboldu in še kje, kjer
bili priče hitremu napredl
Je že tako, da so želje povsi
mnogo večje kot možnos
pa čeprav bi lahko včasih;
Ije in potrebe kar izenač
Prvo namreč izhaja iz di
gega...
IZ ZGODOVINE POLZELE
Na Polzeli je križišče cest v osrednji in vzhodni (
Savinjsko dolino in ob Ložnici proti Velenju. 1
zgradili cesto na 734 metrov visoko Goro Oljko. Po
nedavnega še brez enotnega jedra. Nekmečko pn
Šempetru, Velenju in Preboldu, Žalcu ter Celju. Pr
je dala leta 1891 zgrajena savinjska železnica, ki
posest Edvarda Lauterbacha. Iz nje se je leta 189
1927 je Švicar Albert Reiser s pomočjo češkega
pletenin, ki se je omejila na proizvodnjo nogavii
pohištva Garant segajo v leto 1916, ko so ob strugi
tovarno strojih Kasneje so se tu ukvarjali s pletarsk
Cerkev sv. Marjete prvič omenjajo leta 1255, ki
Komenda je nastal še pred letom 1170, ko se je ii
Maltezijcev je bil od leta 1780. Grad Šenek je spada
in ga prvič omenjajo leta 1288. Porušen je bil v ce
leta. Leta 1796 so iz Novega Kloštra preselili na Polzi
osnovna šola deluje od 1826. leta naprej.
Na Polzeli so bili doma Alojz Kunst (rojen 1890\
nolog, Vilijem Kunst (1904), pisec poljudno pouči
učbenikov, .publicist Anton Lipovšek, Franc Lekše
delavec, slavist in zgodovinar.
OBČUTKOM
W PERUTI
oja s potrebami
»ripombe na
)snutek
amoprispevka
; V Žalski občini pripravlja-
p v prvi polovici novembra
referendum ?a četrti samo-
^spevek. Na osnutek pro-
grama vlaganj so Polzelani
meli precej pripomb. Pravi-
p, da ne bi smeli pozabiti na
izgradnjo večnamenske dvo-
ane na Polzeli, izgradnjo
»troškega vrtca in vodovoda,
ielefonsko povezavo s Šem-
petrom in razširitev telefon-
ske centrale. Pereč problem
na Polzeli v zadnjih letih je
pomanjkanje pokritih pro-
storov, kjer bi lahko organi-
zirali množične proslave,
kulturne, športne in druge
družbene prireditve ter ne
nazadnje prireditve delovnih
kolektivov. Problem je boj-
da tako pereč, da resno ote-
žuje delo družbenopolitičnih
organizacij in društev. Da bi
delo ne bilo otežkočeno, bi
rabili 15 milijonov dinarjev.
Lokacijo so na Polzeli že do-
govorili, imajo pa že tudi
predlog za finančno kon-
strukcijo tega objekta. Več
kot polovico denarja naj bi
zagotovili z občinskim samo-
prispevkom, ostalih 7 milijo-
nov dinarjev pa naj bi pri-
spevali TKS, kulturna skup-
nost ter iz drugih virov. Ce
pustimo ob strani te načrte
in pišemo o bolj realnih za-
devščinah, potem ne gre pre-
zreti dejstva, da bodo v na-
slednjih letih zgradili 325
stanovanj in da računajo na
185 otrok, ki bi potrebovali
otroško varstvo. Leta 1985
naj bi bilo na Polzeli že kar
okrog 500 otrok brez pred-
šolskega varstva. Takoj bi
morali zgraditi vrtec za 275
otrok. 10 milijonov dinarjev!
Problemi z oskrbo pitne
vode so prisotni že dalje ča-
sa. Da bi zagotovili zadostno
količino vode, bo treba me-
njati vodovodno omrežje. Po
predračunih iz lanskega leta
bi za to potrebovali skoraj
šest in pol milijonov dinar-
jev, v kar ni všteta inflacija.
Da bi rešili to vprašanje, so
sklenili samoupravni spora-
zum. Zaradi pomanjkanja
denarja, ga žal niso uresniči-
li. Dela bo treba opraviti čim
prej, za to pa potrebujejo tri
milijone dinarjev iz sredstev
samoprispevka, ostalo pa bi
lahko zagotovili po prej ome-
njenem sporazumu.
Ti in drugi problemi pora-
jajo med Polzelani mnogo
nezadovoljstva. Omenjajo na
primer demonstracije pred
zgradbo občinske skupščine
v Žalcu. Opozarjajo, da je
vprašljiv izid referenduma v
njihovi krajevni skupnosti,
če se ne bo pristopilo k iz-
gradnji predvidenega trgov-
skega objekta in vodovoda v
najkrajšem času. Med ljudmi
vlada občutek, da se dogo-
vorjena, združena sredstva
prepočasi kažejo v obliki re-
zultatov po krajevnih skup-
nostih, menijo konferenca
delegacij TN Polzela, delega-
cija KS Polzela in v Garantu.
krajani so zelo
delovni
Krajani Polzele so aktivni
kot malokje. Tudi tisti, ki si-
cer niso s Polzele, pa si ven-
darle utrgajo košček proste-
ga časa, ki ga namenijo ra-
zvoju Polzele. Pri vseh druš-
tvih v kraju so zastopani lju-
dje vseh struktur in genera-
cij. Ob vsem skupaj je zani-
mivo le eno vprašanje. Pol-
zelani imajo občutek prikraj-
šanosti. Pravijo, da dajo
mnogo več kot dobijo. So že
pomislili na krajevni samo-
prispevek? O tem so že ra-
zmišljali, vendar doslej iz
vsega skupaj še ni bilo nič.
Vsakdo se pač odloča tako
kot ve, da bo zanj najbolj
prav. Ce odštejemo seveda
solidarnost in druge vredno-
te, ki so značilne za našo
družbo. So morda premalo
odločni v svojih upravičenih
zahtevah? To najbolj vedo
sami. Drugod pač izkoristijo
tisto, kar jim gre. Kjer pa te-
ga ne znajo... Sicer pa - na
Polzeli tako ali tako imajo
močne delovne organizacije
in asfaltirane poti do vsake-
ga zeljnika. So takšne trditve
upravičene? Pa smo spet pri
željah in potrebah, hitremu
in neusklajenemu razvoju,
očitkih...
mske kotline, v Gornjo
feu šestdesetih let so
K razpršeno naselje, do
Btvo je zaposleno še v
pje za razvoj industrije
w dni kasneje prešla v
iUa tovarna meril. Leta
lita/a ustanovil tovarno
tetki današnje tovarne
\je bila žaga, ustanovili
jnizarsko dejavnostjo.
bi/a že župnijska. Grad
ml Hellenstein. V lasti
9 staro žovneško posest
mbsburški vojni 1439.
^alno šolo, medtem ko
I
i
^cinski pisatelj, rentge-
ijig in osnovnošolskih
\vel Strmšek, družbeni
Besedilo:
JANEZ VEDENIK
Slike:
TONE TAVČAR
Je mogoče, da takšna trgovina še ustreza potrebam kraja?
JANEZ FEDRAN, sekretar
OO ZKS: »Prizadevamo si,
da bi bila Polzela čim bolj
odprta, tako da zanjo ne bi
bili zainteresirani samo ti-
sti delovni ljudje in občani,
ki živijo tu, pač pa tudi ti-
sti, ki delajo v delovnih or-
ganizacijah na območju na-
še krajevne skupnosti.«
MILOŠ FRANKOVIČ, pod-
predsednik sveta KS: »Po-
globiti bo treba sodelova-
nje z združenim delom, tako
da bomo v bodoče redno
spremljali gospodarski po-
ložaj združenega dela, ter še
tesneje usklajevali razvoj-
no politiko glede na realne
možnosti razvoja kraja.«
LEOPOLD BEDEKOVIČ,
predsednik KK - SZDL:
»Omeniti moram izredno
prizadevno delo šestih va-
ških svetov. Od tega sta kar
dva na Polzeli, vsi pa si pri-
zadevajo po svojih najbolj-
ših močeh. Upam si trditi,
da tako prizadevne ljudi
kot so na Polzeli le redkokje
najdemo. «
MARJAN SEVER, predse-
dnik sveta KS: »Le redkok-
je ljudje s prostovoljnim de-
lom in denarnimi ter dru-
gimi prispevki toliko nare-
de kot pri nas na Polzeli. Če
ne bi bilo takšnih krajanov,*
delavcev in kmetov, potem
nam ne bi nihče očital, da
imamo asfaltirane poti do
vsakega zeljnika.«
LOVRO OGRIZ, predsednik
OO ZZB NOV: »Naša osnov-
na organizacija šteje sedaj
168 članov. Večina je zelo
aktivnih. Mnogo jih deluje
v krajevni samoupravi.
Največja skrb trenutno je,
da bi uredili pomnike NOB
tako kot se spodobi, sedaj
pa urejujemo polzelsko ku-
rirsko pot.«
IGOR PUNGARTNIK, pred-
sednik OO ZSMS: »Mladi
niso delovni le v osnovni or-
ganizaciji. Vsepovsod je ču-
titi njihovo prizadevnost.
Od gasilcev do Svobode, da
o športnem področju niti ne
govorim. Letos smo organi-
zirali precej pomembnih
akcij, ki so med krajani na-
letele na ugoden odziv.«
RUDI DIVJAK, podpredse-
dnik skupščine KS: »Več
bomo morali napraviti za
sam izgled našega kraja. Po
svojih najboljših močeh se
za to trudijo tudi člani hor-
tikulturnega društva. Sicer
pa bo treba čim prej rešiti
težave v zvezi s preskrbo
krajanov ter pomanjka-
njem prostorov na osnovni
šoli in v vrtcu.«
FRANC KRALJ, direktor
OŠ Polzela: »Res je, da nas
tarejo prostorske težave. Te
bo treba čim prej rešiti, res
pa je tudi, da se to ne pozna
pri samem sodelovanju šole
z delovnimi organizacijami
in krajem. Na naši osnovni
šoli deluje vrsta pomemb-
nih krožkov in sekcij ter
društev, ki dosegajo vidne
rezultate tudi v republi-
škem merilu.«
IVAN PALIR, predsednik
Hortikulturnega društva:
»Zadnja leta smo izvedli
več pomembnih akcij za
lepši videz našega kraja.
Morda že sam podatek, da
smo zasadili okrog 600 dre-
ves v naši krajevni skupno-
sti dovolj pove. Poleg tega
pa pripravljamo tudi cvet-
lične razstave in druge
stvari, obstojamo pa od leta
1972 naprej.«
ERNEST RAMŠAK, direk-
tor Garant Polzela: »Tako
kot je na vsakem koraku ču-
titi prisotnost tovarne no-
gavic, je tudi z Garantom.
Ljudje pri nas se ne obnaša-
jo dvolično - v službi kot
proizvajalci in v kraju kot
krajani. Vsi vedo, da žive in
delajo v istem kraju in
kakšne so njihove potrebe.
Tudi ljudem v drugih KS
radi pomagamo.«
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39-4. oktober 1979
LJUBEČNA:
KONČNO
OBNOVA
TRGOVINE
Čeprav so bili konec
septembra v Ljubečni vsi
v pripravljenosti da jih ni-
česar ne bi presenetilo, se
je to zgodilo. Prijetno jih
je namreč presenetil
TOZD Prodaja celjskega
Merxa. Ta je namreč po
dolgih letih obljubljanja
začel z adaptacijo trgovi-
ne v Ljubečni. Trgovina v
tej krajevni skupnosti je
edina in že vrsto let ne
dohaja povečanih potreb
potrošnikov. Najbrž je bi-
•H trgovina ena redkih v
celjski občini, kjer so po-
trošnika postregli še na
klasičen način. V njej pa
kupec ni mogel kupiti
mesa in še marsikaj, kar
vsak.dan rabi.
Sedaj ko so trgovino za-
čeli obnavljati, krajani
upajo, da bo TOZD Pro-
daja trgovino le uredila
tako, da bodo z njo vsaj za
nekaj prihodnjih let zado-
voljni. Posebej še, ker jim
ta TOZD obljublja večjo
samopostrežnico, v kateri
bodo kupcem nudili po-
leg blaga osnovne preskr-
be z vključno mesom še
gospodinjske potrebšči-
ne in industrijsko blago
vsakdanje rabe.
Po predvidevanjih bo-
do obnovljeno trgovino v
Ljubečni izročili namenu
do Novega leta.
^^_M. BRECI^
CELJE:
PRIZNANJE ZA
MOPED
Organizatorji dvanajstega
mednarodnega sejma obrti
in opreme za obrt so poleg
rednih priznanj za inovacij-
ske dosežke podelili poseb-
no zlato plaketo Toniju Rif-
Iju iz Gornjega grada za do-
miselno sestavo zložljivega
mopeda.
MB
ZGORNJA AVSTRIJA
RAZUMNO Z ZEMUO
Obisk na živinorejsifi limetiji
Zadružna zveza SRS je or-
ganizirala strokovni izlet na
Zgornje Avstrijsko. Delavci,
ki smo zaposleni v kmetij-
stvu, smo si ogledali živino-
rejski. sejem v Riedu, kmeti-
jo, ki se ukvarja s kmečkim
turizmom in še eno, ki se uk-
varja izključno z živinorejo.
Presenetila nas je velikost
družine. Poleg starega očeta
ter gospodarja in gospodi-
nje, imajo še pet dečkov.
Kmetija je srednje velika,
meri 30 ha, od tega je okrog
20 ha obdelovalne zemlje. Na
teh površinah sejejo silažno
koruzo in ječmen, na 10 ha
pa imajo travnike. Kmetija
leži na višini okrog 600 me-
trov nad morjem. Zemljišče
je hribovito, vendar ne toli-
ko, da ga ne bi bilo mogoče
obdelovati s stroji. Kmetija
sodi v drugi razred, v takoi-
menovane višinske kmetije.
Ker leži v hribovitih terenih,
ima določene ugodnosti pri
najemanju kreditov.
Redijo 45 govedi. Dvajset
je krav in telic, 20 je bikov-
pitancev ter 5 telet. Krmo
pridelajo sami. Krmijo silaž-
no koruzo, ječmen in oves.
Le tri tone močnih krmil do-
kupijo letno. Imajo dva po
deset metrov visoka silosa za
koruzno silažo. Mlečnost
krav je okrog 4000 listrov;
Pod to mlečnostjo nimajo
nobene, ker se jim ne izpla-
ča. Poudarili so, da kmeta
lahko rešujejo le velike koli-
čine. Cene namreč niso ugo-
dne. Za liter mleka 4,2% tol-
šče dobijo le 3,2 šilinga. Za
kilogram pitanca žive teže pa
25 šilingov. Ce računamo, da
zasluži delavec, ki opravlja
srednje težka dela 8000 šilin-
gov, vidimo, da so cene res
nizke.
Država pomaga kmetu s
krediti. Ugodni krediti so za
gradnjo stanovanjskih hiš
ter izboljševanje ze-nljišč in
urejanje krajine. Te kredite
najemajo kmetje po 2%
obrestni meri na dobo 50 let.
Za gradnjo hlevov dobijo
kredit po 3% na dobo 30 let,
za silose pa po 6% na dobo 6
let.
Kmet, ki smo ga obiskali,
je vključen v strojni in so-
cialni krožek. Strojni krožek
ustanovijo kmetje, ki so volj-
ni prispevati svoj denar ob
nakupu stroja. Člani se do-
govorijo, kak stroj bi potre-
bovali. Eden od kmetov da
več denarja, ta ima stroj do-
ma in dela z njim usluge dru-
gim kmetom, ki so tudi pri-
spevali delež pri nakupu.
Usluge zaračuna po dogo-
vorjeni ceni. Z izkupičkom
krijejo amortizacijo ter delo.
V socialni krožek so vklju-
čeni tisti, ki so pripravljeni
prispevati določeno vsoto.
Kadar nastane na kmetiji po-
treba, če na primer kdo zboli
ali se ponesreči, pride iz dru-
ge kmetije na pomoč član so-
cialnega krožka. Največ lah-
ko pomagajo po 40 dni letno
drug drugemu. Tisti, ki pri-
skoči na pomoč, dobi plačo
iz socialnega sklada, ki so ga
skupno ustvarili.
Kmet plačuje tudi v pokoj-
ninski sklad. Ko bo dosegel
primerno starost, bo dobil
6000 šilingov pokojnine.
Za vse ugodnosti, ki jih
kmet ima, mora odšteti
50.000 šilingov letno. To po-
meni, da redi 4 pitance za
dajatve, po enega ali dva za
vračilo najetih kreditov.
Naši kmetje se tudi lahko
zavarujejo pokojninsko-in-
validsko, vendar bi morali v
ta namen spitati po enega bi-
ka letno. To pa se zdi naše-
mu kmetu odločno preveč.
Ko gleda človek kmete na
tujem, vidi, da ti gospodarijo
z razumom. Zakaj ne sejejo
pšenice? Ker se ne izplača.
Zakaj ne sejejo še kako dru-
go kulturo? Ker se ne izpla-
ča. Zakaj imajo le zaplato
krompirja? Ker se ne izplača
saditi toliko 4crompirja; ima-
jo ga le za lastno porabo. Na-
ši kmetje pa imajo pogosto
vsake kulture nekaj. Se s pe-
so se ubadajo in okopavajo
na roke. Pujske redijo in jih
prodajajo. Od žit imajo vsa-
kega po deset arov. Močno
so zaskrbljeni, da jim ne bi
zmanjkalo dela. Ce se to delo
splača, pa premalo razmiš-
ljamo.
IDA TEPEJ
HUMANOST
NA ViŠKU
Od četrtka, 27. do sobote
29. septembra je potekala v
Velenju živahna dejavnost
krvodajalcev. Kar 900 daro-
vavcev iz delovnih organi-
zacij Velenja in nekaterih
krajev, organizacij RK, se je
odzvalo pozivu občinskega
odbora RK Velenje. Ekipa
zavoda za transfuzijo krvi
iz Ljubljane je komaj uspe-
la prevzeti številne daro-
vance, preko 200 litrov dra-
gocene krvi pa pomeni
družbi nenadomestljiv pri-
spevek.
Na poziv štaba za CZ in
LO velenjske občine, je v so-
boto stekla akcija zbiranja
krvodajalcev. Odziv je bil
nepričakovano velik in kar
sto darovancev je prispeva-
lo uspešno izvedeni akciji
NNNP na področju velenj-
ske občine.
IMENOVANJE
Delegati vseh zborov celj-
ske občinske skupščine so
na zadnjih ločenih sejah med
drugim imenovali Vladimir-
ja Kološa, predmetnega uči-
telja iz Celja, za novega rav-
natelja osnovne šole Štirinaj-
ste divizije na Dobrni.
-mb
ZAKAJ NE
ENOTNEJŠE CENE?
V odboru za klavnično industrijo pri živinorejski
poslovni skupnosti Slovenije so za enega poglavitnih
vzrokov, zakaj ni dovolj mesa in v klavnicah ne živine,
navajali kršenje dogovorjenih odkupnih cen. Stvari pa
niso prišli do dna, saj niso hoteli s prstom pokazati na
tiste med sabo, ki jih kršijo, temveč so navajali le
nekatere vzroke, kot za opravičilo.
Težko bi imenovali kršitelje dogovora o odkupnih
cenah živine, saj so med njimi skoraj vse klavnice v
Sloveniji. Ce katera ne bi plačala več, kot je dogovor-
jena cena - 25 din za prašiče in 29 din za mlada goveda
- ne bi dobila živine. Na blagovni borzi v Novem Sadu
je cena pitanih prašičev že dosegla 31,50 din in mladih
goved 37 din za kg, Slovenija pa se ne more ograditi od
jugoslovanskega trga.
Pustimo ob strani, kakšne cene bi živinorejcem ustre-
zale, in si zastavimo vprašanje: zakaj mesarji odkupu-
jejo po tako neenotnih cenah? V zadnjih mesecih vse
več klavnic in mesne industrije prikazuje zgube. Do-
kler Je bilo več pitane živine, so jo odkupovale po
nižjih cenah. A tudi po sedanjih višjih cenah ni dovolj
živine za vse, saj mesa primanjkuje po vseh republi-
kah, le da v nekaterih mestih bolj, v drugih manj.
Največ je odvisno od cen.
S sedanjo konkurenco pri odkupu živine mesarji in
občine ali mesta, ki jih pri tem gmotno podpirajo, ne
pospešujejo pitanja, le drug drugemu odjedajo pi-
tance. Kdor plača več, več dobi. Živinorejcem ne kaže
preveč očitati, zakaj prodajo živino boljšemu kupcu.
Bolj pa bi morali upoštevati, da jih sedanje, čeprav
visoke cene ne spodbujajo dovblj k večjemu pitanju,
saj jim nihče ne jamči, da bodo še take, ko bodo teleta
in pujski, ki jih bodo zdaj začeli pitati, godni za klav-
nice.
Razlike med odkupnimi cenami posameznih mesnih
delovnih organizacij postajajo vse večje zaradi različ-
nih ukrepov po občinah in mestih ter republikah. V
Sloveniji imamo že dalj časa živinorejsko poslovno
skupnost s skladom za pospeševanje živinoreje. Na
Hrvatskem so menda ustanovili sklad za pokrivanje
izgub klavnic; zato laže plačajo za živino več kot naši
mesarji, kadar je ni dovolj. V Vojvodini so si precej
časa pomagali z dvojno ceno koruze; do letošnjega
marca so jo od kmetov odkupovali po manj kot za 3 din
kg, drugim pa so jo prodajali dvakrat draže. Ko je
odkupna cena koruze porasla, pa tudi tamkajšnji
kmetje pitajo premalo prašičev.
Potem so tu še občine, ki dajejo svojim klavnicam
razne ugodnosti ali celo premije za odkupljeno živino,
da bi jo lahko plačale po višji ceni kot drugi mesarji in
poskrbele več mesa.
Noben tak ukrep pa ni pravi pospeševalec načrtnega
pitanja, ki bi bila edina trdna osnova za dobro oskrbo z
mesom. Ustrezne odkupne cene živine bi morale biti
tako trdne, da bi živinorejec vnaprej vedel, koliko ga
bodo veljala krmila in koliko bo dobil za pitance.
JOŽE PETEK
ZANIMIVA MAROLTOVA
KMETIJA
Na Plešivču 55 je zanimiva kmetija, kjer umno gospoda-
rita Martin in Marija Marolt, po domače Navršnikova. Kme-
tija je znana še iz vojnih časov, saj je bila zbirališče partiza-
nov, danes pa je znana po svojem usmerjenem gospodarje-
nju. Legitimacijo takšnega gospodarjenja vidimo na po-
snetku. Brez dvoma bi takšno predstavljanje kazalo upeljati
tudi na drugih podobnih kmetijah.
Foto: LOJZE OJSTERSEK
STROKOVNI NASVET
SILA2A IN SILIRANJE
Kisanje hrane so poznali že v starem veku
načini siliranja
Vsi ukrepi in načini, ki jih
izvajamo pri siliranju so na-
menjeni izboljšavi naravni
sposobnosti rastline. Zato
poznaTno več načinov silira-
nja:
Vrenje	/
Vrenje je najboljši oz. na-
ravni način konzerviranja ze-
lene krme. Vsaka rastlina
ima na sebi množico mikro-
bov. Tako s krmnimi rastli-
nami (katere nameravamo
silirati) vnašamo v silos vse
polno drobnoživk. Med
drobnoživkami so tudi mleč-
nokislinske bakterije, ki tvo-
rijo mlečno kislino. Tako se
v silaži poveča kislost in s
tem obstojnost silaže. Da
imajo možnost mlečno kisle
bakterije razgraditi ogljiko-
ve hidrate v mlečno kislino,
morajo imeti življenjski pro-
stor, za prej omenjeni pro-
ces. To dosežemo le, če sila-
žo dobro stlačimo in s tem
ustvarimo brezračni prostor
(anareotni). V nasprotnem
primeru, če ni silaža stlačena
in je s tem v silaži precej kisi-
ka, delujejo procesi, ki nam
niso v prid.
Naša naloga je, da prepre-
čimo delovanje mikroor^-
nizmov, ki kvarijo silažo. Ce
silaža ni dovolj stlačena in je
preveč kisika, delujejo maT
slenokisle bakterije, ki tvori-
jo masleno kislino. Zraven
pa pospešujemo še delova-
nje oz. tvorbo ocetne kislina.
Ves ta proces nam silažo
kvari, zmanjšuje njeno hran-
ljivo vrednost in živali tako
silažo ne jedo rade. Vrenje je
primeren način za vse tiste
rastline, ki se težko silirajo in
ki vsebujejo veliko beljako-
vin ter imajo malo sladkor-
jev. Take pa so vse mlade
koruze in detelje. Z vene-
njem zelenega rastlinskega
materiala se zviša vsebnost
suhe snovi. Ce ima ovenela
krma več kot 30% suhe sno-
vi, se tvorba soka ustavi in če
je silaža dovolj stlačena, se
namr odvijajo normalni pro-
cesi vrenja v silaži. Iz tega
sledi, da rastline, ki imajo
več vode oz. manj suhe snovi
kot 30%, so neprimerne. Ta-
kim rastlinam lahko dodaja-
mo ogljikove hidrate, ki jih v
taki silaži primanjkuje to so:
-	Melasa, razredčene z vo-
do v razmerju 1:1. Na 100 kg
trave poškropimo 3-5 1 ra-
zredčene melase.
-	Rezance sladkorne pese
dodajamo 0,8-3%.
-	In dodajanje žit 2 do
15% seveda, če jih je kmet
namenil za živalsko krmo.
(pH) vrednost oz. kislost je
pravilna v silaži in, da jo do-
bro konzervira se giblje od
4-4,8 pH.
Glede na nastalo tempera-
turo v silosu poznamo tri ra-
zlične poteke vrenja:
Hladno vrenje
Pri tem vrenju temperatu-
ra v silosu ne preseže za ao
30° C. Do takega poteka vre-
nja pride vedno takrat, ko iz-
tisnemo zrak in dobrem kon-
zerviranju (to je, če je silos
hitro in dobro stlačen) dobi-
mo vedno hladno vrenje.
Toplo vrenje
To vrenje poteka pri fer-
mentaciji pri 35-50° C. Na-
stopi v primerih, ko je zelena
masa naložena nekaj časa
narahlo in ni takoj stlačena.
V tem primeru se silaža takoj
segreje na 35-50° C. Vendar
morarao silos takoj stlačiti in
pokriti tudi stolpni silos. Ko
je silos zaprt, poteka nadalj-
ne segrevanje počasneje. Se
posebej moramo paziti pri
oveli silaži. S segrevanjem
mase se zmanjšuje prebavlji-
vost hranilnih snovi, zlasti še
prebavljivost beljakovin.
Vroče vrenje
Pri tem vrenju se tempera-
tura pospe precej nad 50° C.
Vročega vrenja si najmanj
želimo, saj je povezano z ve-
likimi izgubami hranilnih
snovi in z nizko prebavlji-
vostjo. Pri tem so najhuje
prizadete beljakovine. Do
vročega vrenja pride, če smo
pri siliranju malomarni, če
ne zaključimo siliranja naj-
pozneje v 2 dneh in če silaže
ne stlačimo. Iz tega je razvi-
dno, da moramo paziti pred-
vsem na:
-	hitro polnjenje, tlačenje,
zrakotesno pokrivanje in či-
stočo materiala, ki ga silira-
mo. Se nekaj o siliranju po-
membnejših krmnih rastijn,
ki jih siliramo pri nas.
Siliranje uvele trave in de-
telje
Siliranje uvele trave s
30-55% suhe snovi, glede na
vrsto silosa je najbolj zanes-
ljiv način, da preprečimo ne-
zaželjena vrenja in prevelike
izgube pri siliranju. Uvelo
krmo lahko siliramo le v pri-
mernem silosu, najboljše v
zrakotesnem (hermetičnem).
V drugih vrstah silosov do-
sežemo ugodne uspehe sa-
mo s pazljivim delom.
Postopek pri siliranju uve-
le trave in detelje je nasled-
nji:
-	siliramo lahko, če je vre-
me dovolj stanovitno;
-	trava naj uvene čim hi-
treje. Redi razmešamo nato
pa še enkrat do dvakrat obr-
nemo,
-	krma naj bo kratko reza-
na, ker rezano krmo lažje tla-
čimo in se bolje silira. Pri
zelo mladi travi (pred late-
njem) lahko rezanje opusti-
mo, če silažo lahko dobro
stlačimo.
-	razen v hermetičnih silo-
sih je silažo potrebno dobro
tlačiti in naj bo zrakotesno
pokrita.
(Dalje prihodnjič)
§t. 39 - 4. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 15
ZA PITNO
VODO
Med pomembne nove
vodooskrbne objekte v
celjski občini ne sodita
samo zajemni objekt s či-
stilno napravo na Hudinji
v Vitanju ter vodohran
Teharje, marveč tudi nov
rezervoar v Košnici. Nje-
gova gradnja se je pričela
v letošnjem septembru in
sodi v sklop ureditve vo-
dovodnega omrežja na
tem območju.
Dela na tem objektu
bodo končana do sklepa
letošnjega leta, z izgrad-
njo novega in delno re-
konstrukcijo obstoječega
omrežja pa bodo nadalje-
vali v prihodnjem letu.
Ostalo pa je tudi nekaj
neuresničenih načrtov.
To velja tudi za cevovod
ob Teharski cesti (pove-
zava novega vodohrana z
mestnim omrežjem) in
cevovoda Medlog-Lopa-
ta. Izgradnja obeh je nuj-
na, pripravljalna dela so
zaključena, vse pa se je
zataknilo - pri denarju.
Izgradnja cevovoda
Medlog-Lopata se bo pri-
čela konec letošnjega le-
ta, vodovod ob Teharski
cesti pa je prestavljen v
prihodnje leto.
S tem pa del in prizade-
vanj za uspešno reševanje
preskrbe s pitno vodo ni
konec. Tako so bila
opravljena pripravljalna
dela za iz^adnjo dveh
novih vodnjakov v Med-
logu. Dajala bosta skupaj
okoli 70 litrov vode na se-
kundo.
Raziskujejo se tudi
možnosti zajema manjših
vodnih virov na jugov-
zhodnem predelu Celja
predvsem zaradi izboljša-
nja oskrbe z vodo v
obrobnih predelih mesta,
pa tudi zaradi možnosti
zajema podtalnice med
Vojnikom in Arclinom.
Seveda, napravljenega
bi lahko bilo dosti več, če
bi bila na voljo tudi de-
narna sredstva. Sicer pa
čakajo zlasti v prihod-
njem letu še dela na ob-
močjih, kjer danes ni za-
gotovljena ustrezna oskr-
ba s pitno vodo.
MOZIRJE!
KRITIČNA
OCENA
Člani Občinske konferen-
ce Zveze komunistov v Mo-
zirju so na zadnji seji, ob
koncu septembra, več kot
kritično ocenili gospodarska
gibanja v občini in v tej zvezi
opredelili naloge komuni-
stov za uresničitev gospo-
darske stabilizacije.
Uvodne misli v živahno
razpravo so posredovali Jože
Rakun, Franc Miklavc, An-
ton Vrhovnik in Jože Ku-
mer, vsekakor misli, ki so
potrdile sicer značilna go-
spodarska gibanja v visoki
konjunkturi, ki pa so navzlic
temu opozorile na mnoga
odprta vprašanja, na naloge,
ki jih bo treba uresničiti, če
bo hotela mozirska občina s
hitrejšimi in daljšimi koraki
naprej.	MB
DELOVNA DOBA ŽENSK
KAR LEPO PO STAREM
Precej hude krvi zaradi nejasnosti
Delavke Železarne Store
so nedavno realizirale sku-
pen dogovor, ki je bil sprejet
na zborovanju žena jugoslo-
vanskih železarn v Smedere-
vu in organizirale problem-
sko konferenco o problemih,
ki se pojavljajo s predlogom
o podaljšanju delovne dobe
žensk.
Da bi se stvar, ki je vzbur-
kala mnogo vroče krvi, poja-
snila (polemiko o tem je od-
prla revija Naša žena brez
kakršnekoli konkretnosti),
se je minuli teden mudila v
Celju na razgovoru z ženami
iz delovnih organizacij, pod-
predsednica RK SZDL Slo-
venije in predsednica sveta
za spremljanje družbenoeko-
nomskega položaja žensk pri
republiški konferenci TIL-
KA BLAHA.
Poudarila je, da se nov za-
kon pokojninskega zavaro-
vanja res pripravlja, vendar
v zvezi z njim še ni postavlje-
nih nobenih novih tez,
osnutkov ali predlogov- ki bi
govorili, da bo ženska po no-
vem delala 40 let. Vse je še v
fazi razmišljanja, morda se
bo upoštevala starostna do-
ba ženske, vendar je še vse
pod vprašajem.
Vsekakor pa ne bo prišlo
do sprememb vsaj pet let.
Verjetno pa sprememba .za-
kona o pokojninskem zava-
rovanju ne bo prišla v poštev
za vso generacijo žensk, ki
bo na delovnem mestu še ne-
kaj let. Beneficiranega de-
lovnega staža za ženske ne
bo, pač pa se bodo iskale no-
ve oblike za opravljanje ma-
terinstva. Govori so o podalj-
šanju porodniškega dopusta
in še o drugih bonitetah de-
lovne žene. Predvsem pa
morajo ženske same streme-
ti, da uvajajo v delovnih or-
ganizacijah takšno tehnolo-
gijo, ki jim bo ohranjala
zdravje.
In na koncu je Tilka Blaha
zbranim ženam še dejala, da
naj ne delajo iz nedoroečene-
ga razmišljanja o podaljšani
delovni dobi političen pro-
blem, ker ga še ni.
ZDENKA STOPAR
VITANJSKI PROBLEM ŠTEVILKA ENA!
TRAVA ČEZ TEMEUNIK!
Merxov »kdor čaka, dočaka« pred izpolnitvijo?
Kaže, da se »vremena Vi-
tanjčanom bodo zjasnila«,
kar se tiče njihove trgovske
preskrbe, čeprav je med nji-
mi danes redek tisti, ki še
verjeme kakšni obljubi, da
se bo kmalu na plevelu pred
dvema letoma položenem
temeljnem kamnu za novo-
trgovino, spet kaj začelo do-
gajati.
Prejšnji teden se je sestal
vitanjski potrošniški svet in
v družbi glavnega »grešni-
ka« Merxa, predsednika
skupščine občine Slovenske
Konjice Franca Bana, pred-
stavnikov banke, tržne in sa-
nitarne inšpekcije, energič-
no zahteval, da se izpolnijo
že skoraj 10-letne obljube
Merxa, da v Vitanju končno
postavi novo trgovino. Seda-
nja samopostrežnica je naj-
bolj milo rečeno, nemogoča!
Obe inšpekciji bi trgovino
po pravilih morali že davno
zapreti, če... Prav ta »če« pa
pomeni, da je ne moreta, saj
ga ni, ki bi se kljub predpi-
som upal zapreti v Vitanju
edino trgovinico.
Ne kaže pogrevati dolge
zgodovine obljub, ki so se za-
čele ob združitvi vitanjskega
Fužinarja s celjskim Mer-
xom. Dejstvo je,»in to M€rx
na vsa usta tudi priznava, da
je vitanjska trgovina sedaj še
edina njihova neizpolnjena
»integracijska obljuba«.
Čeprav je ljudski rek, da je
»potrpljenje božja mast«, so
Vitanjčani čez glavo siti teh
»masti obljub«, kajti zahteva
po trgovini še zdaleč ni ne-
kakšna želja krajevne skup-
nosti, ampak življenjska nu-
ja, ki se iz dneva v dan bolj
zaostruje!
Prav zdaj potekajo zadnji
dogovori med vsemi zainte-
resiranimi: Merxom, banko,
Ingradom in predsedstvom
skupščine občine Slovenske
Konjice, da izvrtajo denar
za začetek gradnje. Morda
bodo Vitanjčani jasno bese-
do slišali že prihodnji teden
- za občinski praznik!
MITJA UMNIK
MOZIRJE:
VEČ DENARJA
ZA ZDRAVSTVO
Delegati zbora združenega
dela in družbenopolitičnega
zbora občinske skupščine so
na skupni seji z delegati
skupščine občinske samo-
upravne interesne skupnosti
za zdravstvo v Mozirju ob
koncu minulega meseca
sprejeli predlog odloka o pri-
spevni stopnji za financira-
nje občinske samoupravne
interesne skupnosti za
zdravstveno varstvo.
Sprejeli so odlok, ki pome-
ni sanacijo izgube, ki jo je
občinska zdravstvena skup-
nost izkazala v lanskem letu
in torej tudi zagotovitev po-
gojev za normalno delo
skupnosti v naprej.
S tem odlokom se glede na
dodatek k samoupravnemu
sporazumu o temeljih plana
Občinske zdravstvene skup-
nosti v Mozirju povečajo pri-
spevne stopnje v času od pr-
vega novembra letos do pr-
vega februarja prihodnje le-
to za en odstotek iz bruto
osebnega dohodka ter za
1,28% iz dohodka organizacij
združenega dela.
MB
ŽALEC: NOV
SAMO-
PRISPEVEK
v torek bo v Žalcu seja
vseh treh zborov žalske ob-
činske skupščine. Na njej
bodo med drugim sklepali o
predlogu odloka o razpisu
referenduma za uvedbo sa-
moprispevka. Referendum
naj bi bil 11. novembra, na
njem pa se bodo odločali za
financiranje gradnje šolskih
objektov, objektov otroške-
ga varstva, kulturne in telo-
snokulturne dejavnosti, za
zdravstvene in socialno
skrbstvene ter komunalne
objekte. Skupna predračun-
ska vrednost za vse to naj bi
po cenah za letošnje leto zna-
šala 738,460.000 dinarjev. Od
te vsote naj bi 156,300.000 di-
narjev zbrali s samoprispev-
kom občanov, 214,860.000
dinarjev iz sredstev SIS,
161,500.000 dinarjev iz sred-
stev samoupravnega spora-
zuma ter ostalo iz drugih vi-
rov.	J. v.
SPOZNAVAJMO NAŠE KRAJE
HUDINJA
Hudinja je vas, oddalje-
na od Vitanja 6 in od Slo-
venskih Konjic^ 18 km.
Vas leži na južni strani
Pohorja ob povirju Hudi-
nje. Pri žagi se stekata
oba kraka Hudinje. V ko-
tu je Rakovec, prvotno
steklarski zaselek. Ste-
klarno je tu postavila vi-
tanjska graščina leta
1781. Ta je steklarno pro-
dala Rajmundu Novaku,
ki sta mu kot lastnika sle-
dila sin Ignacij in vnuk
Rajmund. Končno jo je
kupil Jožef Wokaun in jo
1874. leta opustil. Posve-
til se je raje velikemu
iglastemu gozdu. Njego-
va vdova je posest proda-
la grofu Thurnu. Zdaj je
gozd jedro posesti, ki jo
ima na skrbi gozdni
obrat. Pri upravni zgrad-
bi nekdanje steklarne sto-
ji lepa lipa.
Za kmete v okolici
predstavlja poglavitni do-
hodek gozd. Ob Hudinji
je bilo nekdaj mnogo žag,
najlepša je prva še v Vi-
tanjski vasi. Ob gozdu je
donosna tudi živinoreja,
kar je značilno za večino
malce više ležečih vasi.
Tudi ta kraj se ni izognil
podobni usodi drugih: sa-
djarstvo in čebelarstvo
sta močno opešala.
Kraj je dobil leta 1973
vodovod, zajetje pa je pod
Konjiško goro.
Leta 1891 so pod ska-
lovjem ob Hudinji našli
nekaj prazgodovinskih
bronastih predmetov. F.
Ferk je ob Hudinji ugoto-
vil antični kamnolom
marmorja. Na planoti pod
kamnolomom so leta
1955 naleteli na poškodo-
van skeletni grob in na
fragmente keramike. V
bližini so našli polsteber z
vdolbino na sredi in so ga
vzidali v bližnjo kapelico.
Med narodnoosvobo-
dilno vojno je bila tu od
januarja 1944 do osvobo-
ditve v bunkerju blizu
kmetije Ivana Kovšeta
partizanska javka.
Danes predstavlja kraj
le nekaj hiš, ohranil pa je
lepoto sorazmerno neokr-
njene narave, kjer bi
najbrž imel lepše razvoj-
ne možnosti tudi kmečki
turizem.
V BESEDI IN SLIKI
SLAVNOSTNA SEJA
Tudi delovni ljudje AERA so se kvljučili v praznovanja
letošnjih jubilejev: 60. obletnice KPJ, SKOJ in revolucio-
narnih sindikatov ter 40. obletnice II. konference KPS v
Joštovem mlinu. Tako so s slavnostno sejo - 21. septembra
1979, ob prisotnosti predstavnikov komiteja občinske kon-
ference ZKS in občinskega sveta ZS obeležili pomen vseh
jubilejev letočnjega leta. Slavnostni govornik, Franc Ribič,
je v svojem govoru orisal težko pot KPJ, nastanek in boj
revolucionarnih sindikatov ter SKOJ. Posebej pa je obeležil
pomen II. konference KPS v Joštovem mlinu in poudaril
pomen in vlogo naše politike neuvrščenosti ob šesti konfe-
renci gibanja neuvrščenih v Havani.
V nadaljevanju so v kratkem kulturnem programu nasto-
pili recitatorji Aera in komorni moški pevski zbor iz Celja.
J.Z.
DOBJE PRI PLANINI: DOBER
ZAČETEK
Kulturno društvo »Franc Vrunč« iz Dobja pri Planini je
pričelo novo sezono z novim zanosom in novo vsebino.
Odločili so se, da novo delovno obdobje pričnejo z nasto-
pom zunaj svoje občine. In tako so ga poklonili varovancem
Doma ostarelih v Šmarju pri Jelšah.
Okoli sto varovancev tega doma je z velikim zanimanjem
in zadovoljstvom sledilo programu domače pesmi in spletu
gorenjskih plesov. Dobjanom je uspelo osvojiti srca vseh.
Drug drugemu so obljubili, da morajo takšna srečanja še
pripraviti.
Nam pa ostane v premislek: kmečki človek, mladinec in
mladinka, pionirji šole na vasi so ponesli kulturni program
našim ljudem, v njihov dom. Ali niso s tem opravili veliko in
plemenito kulturno poslanstvo? Pa tudi človeško, saj so
osrečili sočloveka.
JOŽICA SALOBIR
RIMSKE TOPLICE » VEČNA
LOVIŠČA«
Pred kratkim so mladi igralci, člani Svobode »Anton
Aškerc« v Rimskih Toplicah, uprizorili komedijo Marije
Stefanec »Večna lovišča.«
Uspeli so, med njimi zlasti Rudi Lubej v vlogi nebeškega
nadključarja, Magdalena, ki so je igrala Otilija Dremelj, pa
Gabrijel, ki ga je interpretiral mladi Žveplan. Z igro so se
predstavili tudi drugi: Bojan Ojstršek, Darja in Milan C vek,
Greta in Darja Podpečan, Mirko Stopar, Ključar in Sinica.
Delo je zrežirala Jelka Kapun.
ANDREJ MARINSEK
HRUŠKE ZA ŽALSKE MALČKE
Ta posnetek smo prejšnji teden napravili na žalski tržnici.
Mimo so prišli malčki iz žalskega vrtca in njihove očke so se
radovedno pasle na bogato založenih stojnicah. Videl jih je
tudi Ramiz Hodžai, ki skrbi za to, da je tržnica dobro zalo-
žena skozi vse leto in takoj jim je razdehl zaboj lepih hrušk.
Dejanje, ki prav gotovo zasluži pohvalo!
Foto: JANEZ VEDENIK
JUTEKSOVO SKLADIŠČE
Konec novembra bodo v žalskem Juteksu proslavili 50-
letnico obstoja. V teh dneh delavci Ingrada TOZD Gradbena
operativa iz Žalca končuje gradnjo skladišča, ki bo veljal 4
milijone dinarjev in bo pomembna pridobitev za to delovno
organizacijo.
Foto: JANEZ VEDENIK
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 4. oktober 1979
FANI DEŽELAK PRI OTONU ŽUPANČIČU
SPOMINI KAKOR KAPUE
SRERRNE
Pred vsakim obrazom stoji zrcalo
»Odhod. In zažvižgal je vlak skozi mrak.
O devojka ti, ob oknu slone,
si li čula ta vrisk, plakajoč skozi noč:...«
Skoraj pred pol stoletja se
je Fanika Jančič iz majhne-
ga St. Lenarta nad Laškim
podala na pot z vlakom. Pa
ne samo zaradi debelejšega
kosa kruha, tudi zaradi
neugnane želje, da bi videla
in spoznala ljudi in življenje
v takratni beli Ljubljani. Ce-
lje in Laško je medtem, ko
se je bila izučila šiviljskih
spretnosti, že spoznala, a nič
kaj dosti je nista mikala igla
in sukanec. Doma pa je bilo
11 otrok in nekako je treba
bilo živeti. Vsi se niso mogli
tiščati doma, zato se jih je
večina razkropila po svetu.
Sla je tudi Fanika. V srcu jo
je stiskalo, ko je sedla na
vlak, pa vendar je bila odlo-
čena, da si v Ljubljani, med
visokimi hišami in tlakova-
nimi ulicami poišče delo.
Gospodinjskih spretnosti se
je bila naučila doma in v Ce-
lju in ni je bilo strah nobe-
nega dela. Vso dolgo pot, ko
je vlak požvižgaval proti
Ljubljani, je razmišljala o
domačih klancih, ki so osta-
jali za njo in o življenju, ki
jo je čakalo v velikem me-
stu.
»In kakor ovije se val okrog skal,
ob Gradu se lije Ljubljana,
vsa z mesecem posejana;
boječe se strehe stiskajo...«
Plaho je stopila v tedanji
urad za zaposlovanje v Ljub-
ljani in potem se ji je kaj
kmalu ponudila priložnost,
da je lahko sprejela delo go-
spodinjske pomočnice.
Majhne postave, vsa drob-
cena, se je 5. oktobra 1930
oglasila na 8-dnevno preiz-
kušnjo k Ani Župančičevi v
Dalmatinovo ulico.
Tedaj Fanika iz oddaljene
vasice nad Laškim še ni ve-
dela, da je prišla gospodinjit
družini pesnika Otona Zu-
pančiča. Hitro, kaj hitro se je
Fanika vživela v novo okolje
in delo in postala je nepo-
grešljivi član družine Zupan-
čič. Marko, Bači in Jasna pa
so se nasploh najraje smukali
kar okrog nje in Famka se jih
še danes z ljubeznijo spomi-
nja. »Bili so to pridni otroci,«
se spominja Fanika »in zato
nanje ni bilo težko paziti.«
Tudi Ani in Oton sta bila
prijazna in za njeno prizadev-
no delo sta jo včasih vzela tu-
di s seboj v gledališče. Kaj
lepšega si Fani, ki je tudi si-
cer zelo rada brala, ni mogla
želeti. Svojega prvega obiska
v gledališču se takole spomi-
nja: »Ko sta me Ani in Oton
povabila v gledališče, mi je
srce kar poskočilo od sreče.
Zvečer smo pražnje oblečeni,
posedli v rezervirano ložo, lu-
či so ugašale druga za drugo
Ane Zupančičeve se
Fani spominja z lju-
beznijo
in na oni strani težkih, baržu-
nastih zaves je steklo življe-
nje v pravljični podobi. Mi-
slim, da je bila prva igra, ki
sem si jo skupaj ogledala s
pesnikom in Ani, »Sneguljči-
ca«. Spominjam se tudi tega,
da mi je sredi igre Ani odsto-
pila svoj sedež v prvi vrsti
lože, tako, da sem bolje vi-
dela.«
Tako je Fanika pri družini
Zupančič spoznavala novo
življenje in ljudi. Torej se ji je
mladostna želja uresničila.
»Mnogo ljudi je prihajalo k
Zupančičevim in potem so
velikokrat skupaj odhajali
zdoma in se vračali pozno
zvečer. Največkrat pa je bese-
da tekla o gledališču in o
knjigah. Pesnik je imel svojo
sobo polno knjig in veliko-
krat sem se pomudila z brisa-
njem prahu v tej sobi dlje kot
je bilo potrebno. Pa tudi pe-
snik sam mi je večkrat ponu-
dil kakšno knjigo in mi jo pri-
poročil za branje. Včasih sem
brala pozno v noč, saj podne-
vi ob gospodinjskih delih ni-
sem imela veliko časa. Ko pa
sem zaslišala v predsobi ko-
rake Ani in Otona, ki sta se
vračala domov, sem hitro
ugasnila luč. Ani mi je na-
mreč večkrat rekla, naj ne be-
rem predolgo v noč, naj ,se
raje dodobra spočijem.«
Poleti se je družina preseli-
la na Bled in Fani je, kajpak,
odšla z njo. Tudi tistih dni se
Fanika z veseljem spominja.
Pesnik je veliko ostajal v svo-
ji sobi, Ani je hodila na dolge
sprehode.
Ko je postalo hladneje, so
se spet preselili v Ljubljano.
Naključje pa je hotelo, da se
je Fanika močno prehladila
in zbolela. Ko se ji je malce
obrnilo na bolje, je zaprosila
gospodinjo, da jo, dokler ne
okreva, pusti oditi domov,
med zelene griče domače va-
si, po kateri se ji je že tudi
stožilo.
Poslovili so se in se razšli
kot prijatelji. Ani je trdno
upala, da se bo Fani kmalu
vrnila, saj je bila pri njih več
kot leto dni in vsi so jo imeli
radi. V knjižico, ki jo Fani še
Fani je danes itljub samoti nasmejana in vedrega
lica. Spomini jo grejejo...
danes skrbno čuva, je Ani
Zupančič zapisala; »Fani
Jančičeva je poštena, mar-
ljiva in zvesta. Zmožna je
meščanske kuhe in zna
opravljati vsa druga hišna
dela. Vsled teh lastnosti in
lepega vedenja jo lahko vsa-
komur priporočam.«
In tako je Fani spet sedla
na vlak, ki je tokrat veselo
požvižgaval proti domači
vasi.
Ko je bila že nekaj časa do-
ma, ji je Ani še večkrat pisala,
vpraševala je po njenem
zdravju in jo vabila, naj se kaj
kmalu vrne. Toda življenje se
je drugače zasukalo. Leta
1939 se je Fani poročila in se z
možem, ki je bil želežniški
paznik, naselila v Laški vasi.
Fani Deželak ni več mislila
na delo in življenje drugod. Z
možem sta skupaj živela 25
let. Zdaj že 15 let živi Fani
sama v majhni hišici, ki jo čas
ni kdo ve kako spremenil. V
njej je tako, kot je bilo pred
leti. A toplina skromnosti in
urejenosti veje iz vsakega ko-
sa starega pohištva.
Fani Deželak zdaj redko
odide zdoma. Le če mora k
zdravniku se poda v dolino.
Sicer pa živi s spomini in
med knjigami in časopisi. Za
branje ima danes, kot pravi,
obilico časa, ki tako, zlasti v
dolgih zimskih večerih, hitre-
je mineva.
In kadar v dolini zažvižga
vlak skozi mrak, se nemalo-
krat spomni, da jo je pred
mnogimi leti tak vrisk, plaka-
joč skozi noč, privedel k dru-
žini pesnika Otona Zupan-
čiča.
MATEJA PODJED
SILVA STEINER, poslo-
vodkinja prodajalne
GREGOR: Naj ne izzveni
/t rmalno, če rečem, da
posvečamo vso pozor-
nost kupcu. Pomagamo
mu, če je v zadregi, sve-
tujemo in tudi tako pri-
spevamo k dobremu na-
kupu. Njegovo zado-
voljstvo je tudi naše za-
dovoljstvo, je naša sreča
in naš uspeh. Vse drugo,
kar bi še rekla v tej zve-
zi, bi bilo odveč...
Saj je tako tudi z vami,
mar ne?
Kadarkoli vas pot zane-
se po Ljubljanski cesti, se
na njenem začetku zau-
stavite pred izložbenim
oknom prodajalne, ki ima
več kot simpatično doma-
če ime, čeprav je ime tr-
govine malce povezano s
tujim modnim kreator-
jem. Pa nič zato, GRE-
GOR je tu, naš, čisto naš
GREGOR.
Vabljiva je izložba, ki je
vselej, ob vsakem letnem
času, vsak dan, lepo ure-
jena. Vabljiva. Kako tudi
ne, saj gre za izdelke, ki
valaijo slehernega člove-
ka, ne glede na leta, ki va-
bijo poleti, še posebej pa
v zimskem času in tedaj,
ko se pripravljamo na
zifno.
To je GREGOR, proda-
jalna Tkanine, prodajal-
na, ki odpira svoja vrata
in prisrčno pozdravlja
svoje kupce že dve leti in
pol. Tu je doma GRE-
G )R, ki mu je botroval
tua kolektiv Topra, pred-
vsen zaradi izdelkov Mc
Gregor, zaradi tako moč-
no iskane in priznane
športne konfekcije. Iz te-
ga je nastal čisto domači
GREGOR, čeprav je seve-
da prvotni namen ostal.
GREGOR je prodajal-
na, ki je ubrala povsem
svojstveno pot. Lahko bi
rekli edinstveno pri nas.
Gre za prodajalno, kjer
seveda prednjači športna
konfekcija, ki je predana
večji sproščenosti, razgi-
banosti, ki vabi zlasti
mlajše po letih in srcu. In
teh je? Kaj bi naštevali!
To smo vsi. Zato je GRE-
GOR prodajalna za vse.
Za vse moške in ženske.
Le otroške konfekcije tu
ni. Zato pa dovolj smu-
čarskih kompletov in po-
sameznih delov, vetrovk,
izredno veliko pletenin,
kap, rokavic, srajc, prav
tako ženskih kompletov,
bluz itd.
V tej lepo urejeni in
opremljeni trgovini, kjer
vas največkrat preseneti-
jo tudi s prijetno glasbo,
povsem intimno, in seve-
da z lepo in prijazno bese-
do prodajalk, je prostor,
kjer lahko izbirate po mili
volji. Izbira zadovoljuje
slehernega kupca. Je do-
volj velika v vsakem po-
menu besede, čeprav gre
za specializacijo, za usme-
rit ^v. Prednjačijo seveda
smučarski in športni
kon.oleti, prednjačijo pa
tudi izdelki, ki pomlajuje-
jo, ki pristajajo sleherne-
mu obrazu in postavi. V
tem je prednost domače-
ga GREGORJA. To je
prednost, ki jo poznajo
kupci iz vseh predelov
našega območja in mnogi
tujci. Nekateri so postali
že kar stalni odjemalci,
predvsem tisti, ki prihaja-
jo tudi po nekaj let zapo-
redoma v naša zdravili-
šča. Pa naj bodo tudi iz
najbolj gospodarsko ra-
zvitih evropskih držav.
GREGOR je privlačen tu-
di zanje.
Čeprav doživlja zaloga
blaga v tej prodajalni stal-
ne spremembe in dopol-
nitve, sta vendarle po-
membna dva premika. Ce
v spomladanskem in po-
letnem času prednjačijo
jeansi, so v jesenskem in
zimskem zlasti na voljo
smučarski kompleti in se-
veda vse, kar sodi zraven
k zimski opremi, k času,
ko je treba primerno »za-
varovati» tudi glavo in
roke.
V GREGORJU dela
majhen kolektiv, toda ve-
lik po svojem delu, prijaz-
nosti, ustrežljivosti. To je
kolektiv, ki doslej še ni
pripravil kupca, da bi v
pritožno knjigo zapisal
kritično besedo. So pa v
nj(- pohvale. Zasluženo!
Takšen je torej GRE-
GOR na Ljubljanski cesti
številka šest. Pa, saj ga
poznate! Cemu bi ga torej
predstavljali še bolj!
§t. 39 - 4. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 17
PD ZABUKOVICA V
NNNP
PD Zabukovica se je
vse leto vključevalo v ra-
zlične akcije NNNP. Tudi
za zaključne akcije so pri-
prave pravočasno stekle.
V soboto so se člani
vključili v različne akcije
v delovnih organizacijah
in KS. Tudi člani PD so
bili v soboto zvečer mobi-
lizirani in so pomagah pri
iskanju diverzantov, saj
dobro poznajo teren. V
soboto zvečer je skupina
15 planincev odšla na
Gozdnik, da kot patrulja
narodne zaščite zaščiti
prelaz Jegriše. Med pa-
truljiranjem so obiskali
tudi planinsko postojan-
ko Kal. Zjutraj so zaščitili
pohod krajanov, s tem da
so zavarovali področje
Gozdnika in Zagrebena.
Ostali člani so skupaj s
krajani Liboj in Griž bili
na pohodu krajevnih
skupnosti in ob pomni-
kih NOB. Pri organizaciji
pohoda so sodelovali čla-
ni liboj ske Svobode, po-
hod pa je vodil predse-
dnik KO ZRVS Griže Bo-
ris Cilenšek. Udeležili so
se ga tudi prvoborci Al-
bin Vipotnik, Rudi Cilen-
šek in Ludvik Zupane.
Člani Svobode iz Griž in
Liboj, libojska godba na
pihala ter šolska mladina
so izvedli tudi krajši kul-
turni program.
FRANCI JEŽOVNIK
20 LET PD POLZELA
PD Polzela praznuje le-
tos 20-letnico obstoja. V
tem tednu organizirajo
več prireditev v počasti-
tev jubileja, ki se bodo
zaključile s proslavo 7.
obletnice Savinjske pla-
ninske poti na Korbarje-
vem hribu. Prireditve so
vključene v praznovanje
krajevnega praznika, kar
je še dokaz več, da posta-
ja planinstvo del vsako-
dnevnega življenja v kra-
jevni skupnosti. Priza-
devni planinci organizira-
jo planinsko razstavo,
dve planinski predavanji,
izlet s kolesi, množični
pohod planincev na Goro
Oljko in planinski večer,
na katerem sodeluje pol-
zelska Svoboda. Za pro-
slavo na Korbarjevem
hribu so izdali lični pro-
spekt, ki nas opozarja na
del Savinjske poti, za ka-
tero skrbi PD Polzela,
hkrati pa opozarja na na-
ravne in kulturne zname-
nitosti ob poti ter na do-
sedanje uspehe te poti.
Pot je v sedmih letih
opravilo 556 planincev in
samo letos 48 ljubiteljev
narave.	F. J.
PLANINCI AERA-
15 LET
Planinsko društvo Ae-
ro je izredno aktivno in
združuje v svojih vrstah
že preko 400 ljubiteljev
gora. Planinsko društvo
se je formiralo iz planin-
ske' sekcije, ki je nastala
leta 1964 in tedaj združe-
vala v svojih vrstah petin-
dvajset planincev.
V	Planinskem društvu
Aera delujejo najrazlič-
nejše sekcije. Od marka-
cijske, do meddruštvene,
pa sekcije za varstvo oko-
lja in mladinskega odse-
ka. Kar deset vodnikov
imajo že v svojih vrstah
za zimske in letne ture ter
,tri mladinske vodnike.
Letno opravijo po deset
planinskih izletov, ki jih
načrtujejo v svojem pla-
ninskem koledarju, posa-
mezni planinci pa oprav-
ljajo tudi zahtevnejše tu-
re. Ena izmed zadnjih v
letošnjem letu je bila
osvojitev Matherhorna.
V	oktobru bodo planin-
ci Aera z razvitjem svoje-
ga prapora na Ruški koči
pri Arehu ter s pobrate-
njem s Planinskim druš-
tvom Ruše in Planinsko
sekcijo Cinkarne slav-
nostno proslavili svoj
skromen jubilej.
JANJA ZAVRSNIK
Že jutri ob 12. url je otvoritev XIII.
mednarodne zlatarske razstave v
Pokrajinskem muzeju v Celju. Priložnost,
ko lahko vidite nekaj lepega, zato je ne
zamudite.
Oči še ne, sin pa bo že klel tisto edino njivo, polno tiso-
čletne krvi prednikov, ker ga usužnjuje fabriki. Ne bodo
poznali več zemlje in njenih zakonov, zato ne bo v njih več
ponosa in žive vere v nesmrtnost rodu. Sin, pomni zadnjo
in večno resnico! Kruti so zakoni grunta, vendar teče na
njih zibelka sreče človeštva. - Dvajset let sem se puntal v
svoji nespameti proti njim. Da sem takrat vedel vse to, kar
danes vem, koliko bridkih ur bi si bil prihranil. Tebi, moj
sin, naj bo to prizaneseno, zato sem ti povedal.«
Še preden je mogel Tonče kaj odgovoriti, je prinesla Mica
južino na mizo. Ni ji bilo videti njenih let, tako sveža je bila.
»Nemara je še vesela, da se me iznebi,« je pomislil te-
gobno Tonče. Da ni prav imel, je pokazala ženska, ko je
stopila proti njemu in mu želela vso srečo za njegov god in
pristavila:
»Dokler sem jaz gospodinja, so ti vedno odprta vrata v
hišo in bo vedno zate žlica v skledniku.«
Tonču so se ovlažile oči, ko je rekel: »Ljubi oče in ljuba
mati, za vse dobrote vam bom vedno hvaležen.«
»Saj še vendar ne greš od hiše,« se je začudil Janez, ko je
pri zadnjih besedah stopil v hišo in postavil majolko na
mizo. Tona je nalil vsem kozarce, da so trčili na zdravje
godovnjaka.
Kakor en sam deloven dan so minili naslednji trije me-
seci, da se je vsem zdelo, kakor bi se bili šele prejšnji dan
tako pomenkovali. Tonče se je odpravljal k vojakom v
Maribor. Zvečer pred svojim odhodom je prinesel Nežiki
shranit svojo hranilno knjižico.
»Ni mi do denarja,« je vzdihnilo dekle. »Kaj bom vendar
počela, ko te tako dolgo ne bom videla.«
»Saj ti bom vsak teden pisal. Maroldovega Lojza sem že
naprosil. Dajal ti bo ob nedeljah pošto, da je ne bo kdo
prestrezal,« je urejal že napol odsotni Tonče bodoče stike.
»Nič se ti ni treba bati, Tonče, za mene. Kar sem v vodi
obljubila, bom držala na vse večne čase.«
»O ti moje sladko dekle,« se je sklonil k njej Tonče in jo
vroče poljubil.
»Moj zlati Tonček,« je omahnila Nežika na njegove prsi
in zajokala...
Ko je peljal drugo jutro Janez Tonča na vlak, je pritekla
Nežika na cesto in pripela svojemu fantu velik šopek gore-
čih nageljnov...
»Prerada ga ima. Ne bo ji lahko sftmi. No, jo bo pa Janez
tolažil,« so se vpletli vaški jeziki, da niso zarjaveli od dol-
gega molka.
XIII.
Na zimo je tisto leto kmali zaprlo. Že o Vseh svetnikih je
zapadlo snega do kolen. Mnogo repe je še bilo na polju. Ker
sneg le ni hotel skopneti, so ga gospodarji odmetavali pred
ženskami, da so mogle do repe. Na saneh sojo vozili domov
in jo obrezovali po toplih kleteh. Kdor je pohitel, je dobil še
nekaj nastelje, počasneži pa so imeli prazne listnice in so
vsteljali slamo. Vse čez božič se je držal prvi sneg. Še na
Štefanovo so peljali na sankah gospodarji v Gomilsko vre-
čice ovsa v blagoslovitev, da bo sreča pri konjih. O Kralje-
vim se je pa vendar pretrgala zima za dva tedna, da so
dobili skrbni in počasni listja za polne listnice. Po polževo
so lezli Nežiki zimski dnevi in bi bila revica skoprnela, če
ne bt bila dobila vsako nedeljo pisma od Tonča. Prav
pohvalil se je v vojaški suknji.
Pomladni nabori so klicali pod mero tudi Kolenčevega
Janeza, kar mu je bilo zelo neprijetno. Ne zaradi vojaške
službe same, saj je bil vsak fant ponosen, da so ga vzeli k
vojakom. Nekaj povsem drugega ga je skrbelo, odkar je
imel naborni listek v rokah; kje bo dobil šopek. Mnogo
lepih in bogatih deklet je metalo oči za njim. Toda Janez je
bil gluh in slep za vse njihove čare, kajti vse njegove misli
so bile pri Nežiki.
Zadnjo nedeljo pred naborom je Janez kakor že večkrat
oprezoval, kdaj pojde Nežika v cerkev. Komaj je krenila na
zavrti, že je pospešil za njo korake.
»Saj se še ne mudi tako,« jo je odzadaj ogovoril, da se je
dekle okrenilo in odvrnilo z veselimi očmi:
»Še moram prej na pošto.«
»Kaj pa, če ne bo nič pisal?« jo je z nasmeškom podražil
Janez.
»Jaz pa vem, da bo!« se je zasmejalo rdečelično dekle in
pokazalo dve polni vrsti ko repa belih zob.
»Blagost ti bodi...« jo je zablagroval Janez in globoko
vzdihnil.
»Kaj te pa tare, da vzdihuješ, kakor bi te kdo za sto tisoče
terjal,« je hotelo dekle s šalo iti preko pereče zadeve.
»Kako bi ne vzdihoval,« je Janez naglo poprijel za dobro-
došlo besedo. »Na naborpojdem v torek, pa bom edini brez
šopka.«
»Ta reč se da pa kaj hitro urediti!« je odgovorila Nežika.
»Kako pa ?« je radovedno vprašal Janez.
»Tako, kakor napravijo vsi drugi. Dekletu se priporoči
zanj!« se je zasmejalo dekle.
»Ce mi ga bo le dalo?« je podvomil Janez in uprl v njo
svoj koprneči pogled.
Tedaj je šele zapazila Nežika, da je nerodno zavozila
dobro pričeti pogovor. V zadregi mu ni vedela kaj odgovo-
riti. Janez pa je sklenil izkoristiti te tesne ulice, zato je spet
porijel nit razgovora.
»Deset bi jih lahko dobil, pa ga od nobene nočem. Brez
šopka pojdem!«
»Veš, da ne gre tako, ko jih bodo vsi drugi imeli. Šopek
pa vendar moraš imeti,« je ugovarjala Nežika.
»Če mi ga boš ti dala,« je zajadral Janez kar naravnost k
cilju in pristavil: »Vsaj kot tovarišu in sosedu...«
Kakor vsaki ženski je tudi Nežiki prav dobro dela zavest,
da jo ima Janez rad, zraven pa se ji je dopadla njegova
odkrita beseda. Po kratkem premisleku je oprezno pogle-
dala okrog sebe in tiho pripomnila:
»Da ne boš ti sam žalosten med drugimi veselimi, ti jaz
napravim šopek kot tovarišu in sosedu. Toda samo pod
enim pogojem.«
»Zahtevaj kar hočeš od mene!« je vzkliknil ves radosten
Janez.
»Zareci se, da ne boš tega nikomur nikoli povedal!« je
zahtevala Nežika s poudarkom. Hud je bil sicer ta pogoj,
vendar pa je bil Janez prav zadovoljen tudi s tem malim
uspehom in je slovesno izjavil:
»Tega ne bom povedal nikoli živi duši!« in pristavil:
»Kdaj pa naj pridem ponj?«
Nežika je malo pomislila. »Na okno ga bom pripravila
jutri zvečer. Vzemi ga, pa me nikar ne kliči.« V tem je
začula, da jima je nekdo za petami, in je brž na glas prista-
vila, da je preokrenila pogovor: »Bom vprašala mamo, če
imajo še kaj tistih buč.«
»No, le pojdimo,« ju je tedaj pozdravil Dolenčev Anza, ki
se je pripeljal s kolesom za njima.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 4. oktober 1979
IZ ZAKONSKE SVETOVALNICE
Novi tednik pričenja z
novo rubriko IZ ZA-
KONSKE SVETOVAL-
NICE, v kateri bodo ob-
javljeni prispevki stro-
kovnih delavcev in sode-
lavcev Zakonske sveto-
valnice, ki je bila letos
ustanovljena pri Centru
za socialno delo Celje. O
njeni ustanovitvi ter nje-
nem delu in nalogah je
Novi tednik svoje bralce
že seznanil.
Odnosi med spoloma
nasploh, še posebej pa za-
konska in družinska
skupnost, tvorijo kom-
pleks takoimenovanih in-
timnih medosebnih od-
nosov. Odnos med mo-
škim in žensko, ki ju ve-
žejo ljubezenska čustva,
je najintimnejši odnos
med dvema človekoma, v
katerem se srečata in po-
vežeta dve osebnosti.
Kvaliteta tega odnosa je
lahko zelo različna, lahko
je dobra ali pa tudi slaba.
Vendar pa sta to le dve
skrajnosti, saj je v skup-
nem življenju moškega in
ženske največkrat tako,
da se na določenih po-
dročjih ujemata, na dolo-
čenih področjih pa lahko
prihaja do občasnih ali
stalnejših »motenj« in
konfliktov. Življenje torej
ni črno-belo, ampak naj-
večkrat sivo. Človek lah-
ko v partnerskih odnosih,
v zakonskem in družin-
skem življenju doživlja
največjo srečo, večkrat pa
se znajde v stiski in išče
rešitve različnih proble-
mov v medosebnih odno-
sih, ki nastajajo v življe-
nju.
Naštejmo nekatera
vprašanja in probleme, ki
se porajajo v skupnem
življenju ženske in mo-
škega, v zakonskem in
družinskem življenju, na
katerega mnogi iščejo od-
govore, saj problemi in
konflikti lahko nastajajo
na najrazličnejših po-
dročjih:
-	Oblikovanje odnosa
med fantom in dekletom.
-	Kaj je zaljubljenost?
Kaj je ljubezen?
-	Kaj vse sestavlja zre-
lost za skupno življenje?
-	Kaj pričakujem od
svoje bodoče žene oz. mo-
ža? Ali so ta pričakovanja
realna?
-	Ali se lahko moj part-
ner po poroki spremeni?
-	Odnosi med mladimi
zakonci in njihovimi
starši.
-	V dvoje na pustem
otoku ljubezni ali v sožit-
ju z drugimi ljudmi?
-	Kako najbolje reše-
vati konflikte med
dvema?
-	Različni problemi v
seksualnem življenju.
-	Delitev dela med mo-
škim in žensko v življenj-
ski skupnosti.
-	Pojav »tretjega« -
rojstvo otroka.
-	Kako se izogniti ne-
zaželeni nosečnosti?
-	Katera so najprimer-
nejša kontracepcijska
sredstva za mlade?
-	Kako je s splavom?
-	Pravice nezakonskih
otrok.
-	Priznanje očetovstva,
preživnina.
-	Kako bo z varstvom
otroka?
-	Pogoji, pravice in
dolžnosti v zakonu! In če
ne bo šlo? Kakšne so mo-
je pravice in dolžnosti ta-
krat?
-	Kaj je sporazumna
razveza zakonske zveze?
-	Urejanje stikov med
starši in otroki iz razveza-
nih zakonov.
O teh vprašanjih in še o
marsičem drugem bomo
pisali v tej rubriki, razna
področja pa bomo obrav-
navali iz različnih vidi-
kov: psihološkega, socio-
loškega, socialnega, prav-
nega, medicinskega in
psihopedagoškega.
Upamo, drage bralke in
bralci, da vas bo ta rubri-
ka pritegnila in jo boste z
zanimanjem prebirali.
Vsebino te rubrike pa bo-
mo urejali tudi po vaših
željah. Zato nam pišite o
tem, katera področja
skupnega življenja mo-
škega in ženske, zakon-
skega in družinskega živ-
ljenja bi bolj podrobno
obravnavali in o njih raz-
pravljali. Pisma naslav-
ljajte na naslov: Center za
socialno delo, Gregorči-
čeva 6, 63000 Celje, s pri-
pisom »za rubriko v NT«.
BRANKO BUT,
dipl. psih.
fted 50. leti je pisateljica Ana Wam-
brechtsamer, ki je znana po knjigi »Da-
nes grofje celjski in nikdar več« napi-
sala kroniko Planinskega gradu in
trga. Pisateljica je zbrala originalne
podatke iz deželnega arhiva v Gradcu.
V nekaj nadaljevanjih bomo seznanili
naše bralce z zanimivostmi iz kronik,
ki bodo zajemali kratko zgodovino
Planine, o izvirnih zapisih iz urbarjev,
tlaki in desetini, kmečkih uporih, tur-
ških vpadih, kugi itd.
KAKO $0 CELJANI
DOBILI PLANINO
Pokrajina okoli Planine je bila okoli
6. stoletja, ko so se v teh krajih naselje-
vali Slovenci last slovenskega karantan-
skega plemiča Valjhuna, ki ga mi pozna-
mo iz Prešernovega »Uvoda h krstu pri
Savici«. V 10. stoletju je bil lastnik po-
krajine grof Engelbert Pilštajnski. Ta-
krat je bil tudi sezidan planinski grad
kot obrambna trdnjava. Prvi vitez Pla-
ninski je bil Ortolf Planinski (Ortolf von
MUnpareis), ki je bil imenovan v neki
listini leta 1191. Vitezi Planinski so slo-
veli po bogastvu in mogočnosti, njihovi
podložniki so bili tržani, obrtniki in
kr ietje, ki so se naselili okoli gradu.
Dc, ižnost teh podložnikov je bila sprem-
ljati svojega viteza v boj. Eden izmed
pozn^:ših lastnikov planinskega gradu
je bil tudi Henrik Ostrovrhar - Planin-
ski, ki je vsled svoje pomembnosti ime-
novan celo v cesarskih listinah tiste do-
be. Sloves vitezov Planinakih pa je šel v
pozabo, ko so se zadolžili in se vsled
tega odpovedali svojemu posestvu. Od-
lomek iz odpovedne listine, napisane le-
ta 1345 se glasi takole: Jaz vitez Henrik
Planinski z mojo ženo Elizabeto nazna-
njam s tem pismom, da sem dal in prepi-
sal plemenitemu mojemu svaku grofu
Frideriku Celjskemu in njegovim dedi-
čem svoj del, to je polovico planinskega
gradu, ljudi in imetje, plemenito in na-
vadno, varstvo, drn in strn, polje, vse
skupaj, nič izključeno.... To storim za-
to, ker nii je preje imenovani grof Fride-
rik storil veliko dobrega v prijateljski
ljubezni in ker mi je posodil denar itd. S
to listino je planinski grad prišel v roke
mogočnih Celjskih grofov.
Celjana Herman I. in Herman II. ž^ta se
na začetku malo brigala za novo planin-
sko posest. Sele sin Hermana II., grof
Friderik II. se je bolj pečal s Planino.
Bival je večkrat s svojo ljubo in pozneje
drugo soprogo Veroniko Deseniško v
planinskem gradu. Tudi Veronika sama
je večkrat bivala tam. Po smrti nesrečne
Veronike, je grof Friderik v njen spomin
bogato obdaroval cerkve in duhovne
svojih pokrajin. V prvi vrsti je tu imeno-
vati jurkloštrski samostan, kjer je Vero-
nikino truplo našlo mir in pokoj. Vsako-
krat, ko je Friderik obiskal grob svoje
druge soproge v obzidju jurkloštrskega
samostana, je jezdil potem na Planino in
bival nekaj časa v svojem gradu. Prvi
večji dar, ki ga je prejela planinska žup-
nija od Friderika, je bila hiša v trgu.
Darilna listina se je glasila takole: »Mi
Fi. ierik, po božji milosti grof Celjski,
Ortv nburški in Zagorski itd ., priznava-
mo v svojem in v imenu naših dedičev,
da sm*.> v čast vsemogočnega Boga in
dušam naših prednikov v pomoč in to-
lažbo, hišo kovača Jagenskega, ki se na-
haja v Planinskem trgu, med hišami An-
dreja Susterja in Fridetovke, darovali
našemu zvestemu gospodu župniku Ko-
nradu in njegovim naslednikom župni-
iccm na Planini in potrjujemo in naroča-
m D, da je omenjena hiša za naprej prosta
vsakega davka, kakor tudi desetine in
tlake in vsake druge terjatve.
Ravno tako pa se je tudi župnik Ko-
nrad zavezal za sebe in svoje naslednike,
da bo vsak teden daroval po eno mašo.
Sredi Londona stoji kip državnika Winstona Churchilla. Da ga ne bi »onečedili«
golobi in druge ptice, so zviti strokovnjaki pod fasado kipa napeljali elek-
trične žice...
ŠE IZ POPOTNE MALHE
ANGLEŽI SKRBNO
»ČISTIJO«
PARLAMENT
Na vsakem popotovanju
se kdaj pa kdaj kje zatakne.
Tudi tokrat se je, vendar pa
lahko brez večje škode zdaj
potujemo naprej!
Pravzaprav smo se nazad-
nje mudili v Londonu, na
londonskih super razproda-
jah, ki dosegajo svoj vrh
prav v tem času. Ampak to v
glavnem zanima le Angleže,
ki do konfekcije z etiketami
znanih tvrdk ne pridejo dru-
gače kot prav ob sezonskih
razprodajah. Pred svetovno
znano trgovino Harrod, ki je
znana po tem, da prav ob
koncu poletja prireja velike
razprodaje, se Londončani
na vse zgodaj zjutraj že gne-
tejo v vrstah, da bi dobili pr-
vorazredno blago po silno
znižani ceni. Nič čudnega to-
rej ni, če se pred poslopjem
veletrgovine sredi Londona
kot gobe po dežju dvignejo
celo šotori, pod katerimi vrli
hladnokrvni Angleži čaka-
jG> da bodo odprli trgovino
in C 1 bodo med prvimi sreč-
niki, ki bodo lahko kupili
dragocena krzna in drugo
konfekcijo po znatno znižani
ceni. Najbolj smešno pri tem
nenavadnem taborjenju, ki
seveda traja včasih po več
dni, pa je to, da londonski
m.ličniki prinašajo ljudem,
ki čakajo pod šotori na raz-
prodajo, celo toplo kavo in
sendviče in da so nasploh ze-
lo obzirni do teh nenavadnih
tabornikov na ulicah.
Med zanimivostmi iz lon-
donskega vsakdana vam bo
verjetno zanimiva tudi tale.
Znameniti londonski parla-
ment so Angleži dodobra
očistili, s tem pa mislim na
pročelje stavbe, ki je po dol-
gih letih spet zasijalo v svetli
barvi. Kot mnoge druge zna-
menite in tudi manj po-
membne palače v mestu, so
Angleži »pogruntali« -posto-
pek za očiščevanje fasad po
londonskih ulicah. In bil je
že skrajni čas, saj je London
postajal iz dneva v dan vse
bolj dimnat in siv. Do sedaj
so očistili že dobršen del fa-
sad in pročelij hiš in tako je
včasih pogled na pol belo in
pol umazano rdečo stavbo
kaj čuden. Toda čez leto, dve
bo London vendarle čist in
očiščen. No, tak je tudi lon-
donski parlament: do polovi-
ce so ga že očistili, drugo po-
lovico bodo očistili še pred
zimo. Naj zapišem ob tej pri-
ložnosti še eno zanimivost
ok ^og parlamenta. Kadar le-
ta Zi seda, visi na njem angle-
ška k.istava. Ko je zasedanje
končano, spustijo tudi zasta-
vo in nad znamenitim Big-
Benom se takoj zatem prižge
zelena luč. Tako torej vsi
prebivalci velemesta vedo,
da se je za zidovi te palače
odvijalo nekaj pomembne-
ga. O vsem odloča 639-član-
ski spodnji dom. Zgornji
dom da na to le pripombe,
vse skupaj pa na koncu potr-
di njeno veličanstvo - kralji-
ca. V parlament ni moč priti,
lahko pa je izvedeti, da je
urejenost zgornjega doma na
najvišji ravni, medtem, ko se
s tem spodnji dom ne more
ponašati.
Big-Ben! Skoraj vsakdo je
že slišal zanj in ga celo videl,
če ne drugače kot na fotogra-
fiji. Le malodko pa ve, da je
to pravzaprav najtočnejša
ura na svetu. Leta 1923 jo je
prav zaradi njene točnosti
začel uporabljati londonski
BBC za »točen čas«. Ves čas
pa vzdržuje zvonik ena in
ista družina. Iz roda v rod gre
torej natančnost »evropske-
ga časa«.
MATEJA PODJED
§t. 39 - 4. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
ZAKLJUČEK MIS 79
NASVIDENJE V CASABLANCI83!
pok Kopitar je osvojil zlato in srebrno medaljo
v soboto zvečer se je spu-
stila zavesa nad doslej naj-
večjo športno prireditvijo v
Jugoslaviji - 8. mediteran-
skimi igrami! Velika pred-
stava je trajala kar štiri-
najst dni, vaje za njo pa so
potekale dolga štiri leta,
vse od takrat, ko so vrli
splitski organizatorji v Al-
žiru uspeli izbojevati bitko
in so postali organizatorji
iger, kjer nastopajo športni-
ki treh kontinentov. Vaje so
uspešno potekle, prav tako
premiera, zdaj pa že načrtu-
jejo ponovitve, kajti »sce-
na« (beri igrišča s spremlja-
jočimi objekti) je ostala: ta-
ko so že dobili zagotovilo za
organizacijo evropskega pr-
venstva v plavanju, vater-
polu, skokih v vodo in sin-
hroniziranem plavanju, gla-
sno šepetajo o Univerziadi,
bolj po kuloarjih pa celo o
letni olimpiadi...
8. MIS so vsekakor uspele,
pa čeprav v vseh panogah ni
bila najmočnejša konkuren-
ca. Sploh pa pri igrah ne gre
OCD
Split 1979
toliko za rezultate, kot za na-
daljnje utrjevanje prijatelj-
skega sodelovanja med mla-
dimi, ki živijo v državah, ka-
tere meje so vezane na Sre-
dozemsko morje. Jugoslo-
vanski športniki so kot edini
nastopili v vseh 25 panogah
ter ob koncu osvojili največ
zlatih medalj - 56! Sledijo
Francija 55, Italija 49... Vseh
medalj pa so največ osvojili
Italijani 160, sledijo Francozi
129, Jugoslovani 127... Sa-
mo eno medaljo je osvojila
Sirija, brez medalj pa sta
ostala Malta in Monaco. Se-
veda pa nas ta zbir jugoslo-
vanskih medalj ne sme zape-
ljati. Ne da bi zmanjševali
pomen narejenega in osvoje-
nega, pa vseeno ne moremo
mimo nekaterih ugotovitev.
V košarki niso nastopile
reprezentance Italije, Špani-
je in Francije pa smo bili
vseeno samo drugi za Grki!
V nogometu smo zmagali,
vendar nista nastopili repre-
zentanci Italije in Španije.
Tudi v atletiki je manjkala
cela vrsta mednarodno pri-
znanih atletov, zlasti iz Fran-
cije in Italije, Spanci so po-
slali neko mladinsko ekipo,
ni bilo sicer odličnih atletov
iz severno afriških držav (Al-
žirija, Tunizija itd.). Se bi
lahko naštevali, vendar naj
bo dovolj. Veseli smo vseh
medalj, vendar njihova vre-
dnost le ni takšna, kot bi mo-
rala biti. Strokovnjaki niso
brez osnove trdili, da je zlasti
v atletiki težje osvojiti meda-
ljo na Balkanskih igrah kot
na sredozemskih...
Prispevek celjskih šport-
nikov je bil vezan na dve pa-
nogi - fudo in atletiko. Mar-
jan Fabjan je izpadel iz boja
za medalje. Alijana Kovač je
bila šesta v kopju in edina ni
presegla daljine 50 m. Na
5000 m sta nastopila Stanko
Lisec (6 - za zmagovalcem je
zaostal za skoraj 25 sekund!)
in Vojko Arzenšek (8). Za-
skrbljujoča sta tako uvrsti-
tev kot rezultat v sorazmer-
no šibki mednarodni konku-
renci. Numan Ukič je tekel
maraton (organizatorji so na-
pačno zmerili progo!) in za
las izgubil bronasto odličje.
Daleč najboljši je bil Rok
Kopitar, ki je v solidni kon-
kurenci zmagal na 400 m ovi-
re ter se drugič spustil pod
50 sekund. Sodeloval je tudi
v štafeti 4 x 400 m, kjer je bil
soudeležen pri srebrni me-
dalji. Torej dve medalji za
Roka.
O MIS (tako ali drugače)
bomo še pisali obširneje v
prihodnjih številkah, saj se
je med obiskom v Splitu in
drugih mestih nabralo do-
volj zanimivega gradiva.
Za zdaj samo toliko: velika,
pomembna predstava je
končana.
TONE VRABL.
Posnetek je bil napravljen v ponedeljek, 24. septem-
bra 79 na stadionu v Poljudu v Splitu na MIS 79.
Zmagal je Rok Kopitar, ki ga vidimo na uspesnem
premagovanju ene zadnjih ovir na 400 m ovire. Poleg
zlate medalje in naslova sredozemskega prvaka se je
tudi drugič »spustil« pod magično mejo 50 sekund!
ATLETIKA
KLADIVAR DVAKRAT DRUGI
Zmagali so Kolar, tirovec in Rozman
Celje je bilo prizorišče le-
tošnjega finala za atletski
pokal Jugoslavije v katego-
riji mladincev in mladink.
Na stadionu »Boris Kidrič«
je v lepem sončnem nedelj-
skem popoldnevu nastopilo
nad 250 mladih atletov in
atletinj iz 58 klubov iz vse
države z izjemo Črne gore.
Bila je to prava revija jugo-
slovanske mladinske atleti-
ke, ki se je končala z veli-
kim zmagoslavjem sloven-
ske atletike.
Prvaka Jugoslavije sta po-
stala Olimpija pri mladincih
in Maribor pri mladinkah,
domači Kladivar pa je v
obeh konkurencah osvojil
naslov vicešampiona. Pre-
malo je bilo startnih mest in
tekmovalcev v tem finalnem
nastopu, da bi domačini lah-
ko iztržili še več. Pri mladin-
cih so Celjani trikrat zmagali
- Žirovec v skoku ob palici,
Rozman v teku na 3000 m in
Kolar v hoji na lO km. Cmok
na 1500 m je bil drugi in
Krajnc tretji v skoku ob pa-
lici.
Mladinke so nastopile v 10.
disciplinah. Najboljši sta bili
Erjavčeva z dvema drugima
mestoma v krogli in disku
ter Topoletova druga v sko-
ku v višino, Regner, Maroša,
Poteko in Cetina pa so bile
tretje v štafeti 4 x 100 m. To
pa je bil tudi ves izkupiček z
boljšimi mesti v finalu.
Pri mladincih je bil Kladi-
var drugi. Velenjčani pa de-
veti med 40. uvrščenimi klu-
bi, pri mladinkah pa Kladi-
var drugi, Velenjčanke pa
enajste med 29. uvrščenimi
atletskimi organizacijarrii.
Tekmovanje je vzorno or-
ganiziral AD Kladivar. Žal
AZJ ni izpolnila do nastopa-
jočih tisti del, ki daje v atlet-
skih organizacijah določeno
svečanost in poudarek kvali-
tetnim storitvam. Ni bilo di-
plom za najboljše, pa tudi
zmagovalni ekipi ob zaključ-
ku tekmovanja nista prejeli
trofeji AZJ - pokala za pri-
borjena naslova pokalnega
prvaka Jugoslavije. K. JUG
LEPA
POTEZA
TOVARNE
AERO
V kegljaškem klubu
Celje smo zvedeli, da so
pred dnevi z delovno or-
ganizacijo Aero Celje
sklenili sporazum o med-
sebojnem sodelovanju in
reklamiranju nekaterih
izdelkov te tovarne na pr-
venstvenih in prijatelj-
skih kegljaških srečanjih.
Sporazum določa, da bo-
do aktivni kegljači in keg-
Ijačice na dresih nosili
ime te renomirane tovar-
ne, z značkami, nalepka-
mi in zastavicami pa bo-
do reklamirali ime tovar-
ne in nekatere izdelke v
širšem slovenskem in ju-
goslovanskem prostoru.
AERO Celje bo športni-
kom in športnicam KK
Celje za to uslugo letno
nakazovalo 90 tisoč din,
kar pomeni za razvoj in
nadaljnjo rast kegljaške-
ga športa v Celju lepo ma-
terialno podporo.
Primer samoupravnih
organov tovarne Aero
lahko služi za zgled vsem
ostalim močnim gospo-
darskim organizacijam v
celjski občini, da se z
medsebojnimi dogovori
in sporazumi lahko sode-
luje tudi s športnimi orga-
nizacijami pri uspešni
propagandi artiklov in
podjetja.
K. Jug
ROKOMET:
ZNOVA 2IVAHN0 V ŠTORAH
Obširno delo s selekcijami
Letos prvič nastopajo v
SRL - vzhod tudi rokometa-
ši Kovinarja iz Štor. Zad-
njič so nastopali v kakšni
organiziranejši ligi, ko je
bila še Štajerska liga, to pa
je nekaj let nazaj. Zdaj si
želijo, da bi v tej ligi ostali
in pripravili temelje za ti-
ste, ki se pri njih v rokomet-
ne vode šele uvajajo.
V SRL - vzhod nastopa de-
set ekip: Vuzenic., Velika
Nedelja, Krog Ormož,
Krško, Fužinar in Kovinar iz
Maribora ter tri ekipe s širše-
ga celjskega območja Vele-
nje, Petrovče in Kovinar Sto-
re. V 1. kolu so štorski roko-
metaši igrali doma in prema-
gali istoimensko moštvo iz
Maribora z 21:18, v 2. kolu so
gostovali v Petrovčah in iz-
gubili s 31:27, v 3. kolu so
gostili enega izmed favoritov
Fužinarja in izgubili s 13:25,
v 4. kolu pa so gostovali v
Veliki Nedelji in izgubili s
24:14. Tu sta bila najboljša
strelca Rovšnik 6 in Gajšek
3.
V 5, kolu bodp igrali doma
proti Krogu. Tekma bo v ne-
deljo ob 10. uri na igrišču na
Lipi v Storah.
Trener in tudi igralec
VLADO NENDL: »Delamo s
petimi selekcijami - 5. razre-
di osnovne šole, šesti, sedmi
in osmi skupaj, mladinska
selekcija in člani. Pri članski
ekipi je problem starostni li-
mit, saj nastopamo s skupi-
no starejših igralcev, kate-
rim so se pridružili mlajši, še
neizkušeni. Pogoji za roko-
met so, razumevanje, zlasti v
krajevni skupnosti tudi. Naš
cilj je, da letos ostanemo v
ligi in pripravimo teren za
mlade rokometaše. Prvi
uspehi se naj bi predvidoma
pojavili čez kakšna tri, štiri
leta. Rokomet mora v Storah
ostati in se razvijati.«
T. VRABL
Tudi letošnja zlatarska razstava je prava
paša za oči. Za vse, ne samo za nežnejši
spol... Zato si jo vsekakor oglejte.
Odprta je vsak dan od 9. do 18. ure od
5.-14. oktobra.
MLADINSKE IGRE TREH
DEŽEL
V Ravnah na Koroškem so bile 6. igre treh „
dežel FURLANIJE, KOROŠKE in SLOVENI- |
JE. Na igrah so sodelovali športniki in športni-
ce, rojeni leta 19644n mlajši. V slovenski strelski
reprezentanci, ki je štela 5 pionirjev oz. pionirk,
so sodelovali kar štirje iz celjske regije in sicer:
Aleksandra Bola iz Velenja, Zdenko Romih in
Lovro Kohne, oba iz Slovenskih Konjic ter In-
grid Vreček iz Celja. V reprezentanco se je uvr-
stila tudi Celjanka Barbara Jager, ki pa je žal
morala nastop v Ravnah odpovedati, ker je na
zdravljenju hrbtenice v Valdoltri. Mlada sloven-
ska ekipa strelcev se je izredno izkazala, saj so
zmagali. Tudi med posamezniki je zmagala
Aleksandra Bola s 345 krogi, tretje mesto pa je
zasedla Ingrid Vreček s 319 krogi.
Na sliki pionirska strelska ekipa Slovenije, ki
je zmagala v Ravnah: (od leve proti desni) Alek-
sandra Bola, Ivan Stefe, Lovro Kohne, Zdenko
Romih in Ingrid Vreček, spredaj vodja ekipe
Hinko Bola.
^	T. J.
ZMAGA KADETOV
PARTIZAN ŽALEC
v 5. kolu Koroško-Savinjsko-
-Šaleške lige so gostovali kadeti
Partizana Žalec v Smartnem ob
Paki in premagali domačine z
1:0. Edini zadetek je dosegel Vr-
stovšek.
ŠPORT IN NNNP
Ob letošnji akciji NNNP so v
Žalcu pripravili več športnih
tekmovanj, kjer je nastopilo
okoli 120 tekmovalcev. V ma-
lem nogometu je zmagala ekipa
Coca Cole, ki je v finalu prema-
gala Namo z 7:1. Na kadetskem
turnirju so v finalu domačini
premagali Gotovlje s 3:1. V ko-
šarki je v finalu ekipa študen-
tov iz Žalca premagala Hmezad
z 21:14. Škoda, ker na tekmova-
nju niso nastopile tudi ženske
ekipe.
JOŽE GROBELNIK
REVNO V ROKOMETU
v II. ZRL so oddigrali četrto
kolo in oba predstavnika s celj-
skega območja sta znova izgubi-
la. Aero Celje je gostovalo v Hr-
peljah proti Jadran Timav in iz-
gubilo s 25:24. Najboljši strelec je
sicer bil Vukoje, ki je dal 11 go-
lov, vendar so Celjani tekmo ver-
jetno izgubili tudi zaradi njega,
saj je bil zadnji dve minuti po
nepotrebnem izključen. Ni na-
stopil Anderluh, ki je menda tež-
je poškcfdovan. Minerva je gosto-
vala v Zagrebu in visoko izgubila
z Borcem 27:19. Najboljši strelec
je bil Virant 4.
Na lestvici sta med dvanajsti-
mi ekipami Minerva enajsta in
Aero dvanajsti. Prihodnje kolo:
Minerva - Inles in Aero - Jelo-
vica.
V II. ZRL so igralke Velenja
doma izgubile z Alplesom 16:13.
Na lestvici so sedme, v prihod-
njem kolu pa bodo gostovale v
Virovitici proti Koki.
T, VRABL
HOKEJSKI START ZA
TOČKE
Celjski hokejisti bodo v sobo-
to startali v osemčlanski hokej-
ski ligi.
V	1. kolu se bodo v soboto do-
ma pomerili ob 18.30 proti Me-
dveščaku iz Zagreba. Trener Al-
bin Felc:
»Številne prijateljske tekme
in srečanja za Karavanški pokal
so prinesle tudi številne po-
škodbe. Težje sta poškodovana
Bojan Kerkoš in Vinko Lesjak.
Ostale poškodbe bomo odpravi-
li do sobote. Toda kljub temu se
bo poznala odsotnost omenje-
nih dveh igralcev. Uspeli bomo
lahko, če bomo imeli ob sebi
zvesto občinstvo.«
Celjsko moštvo je dobro pri-
pravljeno. Žal pa v zadnjih de-
setih dneh niso mogli zaigrati v
popolni postavi. Menjati bo po-
trebno peterke in to lahko nega-
tivno vpliva na igro celotnega
moštva. Kljub temu pa pričaku-
jemo, da bodo Celjani v prvem
delu prvenstva, to je po dveh
krogih, osvojili mesto med naj-
boljšo četverko in se uvrstili v
prvi tekmovalni razred.
J. KUZMA
LESJAK ALI GOBEC?
Medobčinsko prvenstvo Celja
v kegljanju za posameznice še ni
končano. Zaradi nastopa treh
celjskih tekmovalk z republiško
reprezentanco na Dunaju/bodo
Eva Ludvig, Tanja Gobec in Ja-
nja Marine imele še en nastop na
celjskem kegljišču.
Vodi predstavnica Celja Metka
Lesjak, ki je podrla v štirih nasto-
pih 1636 kegljev, sledijo Stamper
(Hmezad) 1632, Bajde (Celje)
1577, Pečovnik (Celje) 1562, Milo-
ševič (Hmezad) 1557, Podbrežnik
(Celje) 1553 in Naprudnik (Hme-
zad) 1533.
MED ČLANI URH
Končano je medobčinsko keg-
Ijaško prvenstvo posamezni-
kov. Na petih kegljiščih v Rade-
čah, Štorah, Slovenskih Konji-
cah in dvakrat v Celju je naslov
prvaka osvojil član Aera Urh, ki
je podrl 4332 kegljev, sledijo Va-
novšek (Celje) 4292, Cmok (Ko-
vinar) 4278, Grilanc (Celje) 4266.
Srot (Celje) 4265, Ramšak (Hme
zad) 4264, Nareks (Celje) 4260 in
Kompan (Celje) 4257. Najboljša
šesterka ima pravico nastopa
na republiškem prvenstvu.
KARTI NG V
KOPRIVNICI
v K mi!"!'- '!'«^! na medrepubli-
ški dirki v kartingu so nastopili
tudi nekateri tekmovalci AMD
Slander iz Celja. V kategoriji do
100 cm je bil Alojz Prek tretji,
peti mladi Aleš Pepel in sedmi
Matjaž Pečolar.
V	kategoriji do 125 ccm je peto
mesto osvojil Franc Kralj, šesto
pa Janko Volf. Prihodnjo nedeljo
bo v L	iretja dirka za držav
no prvenstvo.
J. KUZMA
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 4. oktober 1979
KDO BO ŠEL
NA
POHORJE?
V naše uredništvo je prispelo zares
nepričakovano veliko število prijav za
izlet na Pohorje, ki ga skupaj s celjsko
poslovalnico TTG organiziramo v so-
boto v počastitev 25 letnice Radia Ce-
lje. Objavljamo spisek izžrebancev in
vsem čestitamo:
1.	Irena Škafar, Celje Ljubljanska
93
2.	Jože Kit, Celje Pečovnik 22
3.	Stefi Fajs, Ponikva Uniše 11
4.	Jožica Jablanšek, Celje Kraigher-
jeva 6
5.	Kristina Smole, Šmarje pri Jel-
šah, Polžanska vas 9
6.	Alojz Gračner, Planina pri Sevni-
ci, Golobinjek 11
7.	Zalika Teršek, Laško Padež 9
8.	Fani Frišek, Grobelno, Gornja
vas 8
9.	Jožica Polak, Buče Lastnič 39
10.	Avgust Lavrinc, Dobrna 3b
11.	Ivanka Lavrijjc, Dobrna 3b
12.	Ignac Brance, Skofja vas Zado-
brova 23
13.	Edita Jager, Dramlje Trnovec
25a
14.	Jožica Gričnik, Šentjur pri Celju
Vodruž 30
15.	Hedvika Kruleč, Dobrna 16
16.	Ivan Mehle, Slovenske Konjice
Sp. Preloge 12
17.	Anica Klanjšek, Grobelno Sto-
pče 16
18.	Malčka Vipotnik, Ponikva Bole-
tina 7
19.	Franc Slapšek, Store Kanjuce 23
20.	Karel Jošt, Strmec pri Vojniku,
Creskova 12
21.	Jakob Turnšek, Žalec Pernov 9
22.	Milka Mak, Polzela 155
23.	Marija Krošek, Petrovče Kasaze
77
24.	Tončka Ramšak, Petrovče Kasa-
ze 91
25.	Maja Stančič, Žalec Soseska 5
26.	Miha Plaskan, Male Braslovče
16
27.	Vida Stopar, Braslovče Podvrh
100
28.	Olga Krajnc, Žalec Vrbje 75
29.	Marija Sarlah, Šempeter
30.	Ivanka Terglav, Šempeter
31.	Ivanka Grahek, Celje
32.	Rudi Sarlah, Celje Valvazorjeva
23
33.	Franc Starček, Celje Jurčičeva 6
34.	Ivan Strmole, Celje Goriška 4
35.	Franc Krumpak, Celje Dobrova
12
36.	Ivanka Lebeničnik, Celje Zg.
Hudinja 75
37.	Anica Peganc, Jerajeva 5 Celje
38.	Antonija Slapšak, Store Kanjuce
23
39.	Aleš Gajšek, Drapšinova 20
Celje
40.	Katarina Ocvirk, Gomilsko Graj-
ska vas
41.	Pavla Petrovič, Celje Pucova 2
42.	Irena Arzenšek, Gorica pri Sliv-
nici 80a
43.	Ljudmila Fendre, Šentjur pri
Celju, Rifnik
44.	Terezija Plank, Store Kompole 3
45.	Marija Marslavič, Šentjur pri Ce-
lju Goričica 21
46.	Anton Koprive, Planina pri Sev-
nici Brdo 16
47.	Brigita Timpran, Dobrna Klane
49
In še to. Dobimo se v soboto, 6. ok-
tobra ob osmi uri zjutraj na železni-
ški postaji pred poslovalnico TTG v
Celju. S sabo prinesite le dobro voljo.
ALPINISTIČNI KOTIČEK
PLEZALNA ŠOLA
Še zadnji vzponi pred zimo
Letošnja plezalna sezona v
kopni skali se počasi izteka.
Pretekli vikend je zima že
pokazala, da misli zares in se
bodo alpinisti morali slejko-
prej posloviti od kopne ska-
le. Bera plezalnih vzponov v
letošnji sezoni seveda ni pri-
nesla rekordne številke, po
svoji pestrosti in vrhunskih
uspehih v najtežjih stenah,
pa spada prav letošnja sezo-
na med najuspešnejše po
vojni. Najtežje smeri v Wil-
der Kaiserju, Paklenici, Kle-
ku, v Savinjskih in Julijcih,
zopet postavljajo celjski od-
sek med najboljše v Sloveni-
ji. Več kot 50 novih smeri
jasno kaže da niso bili na de-
lu samo starejši, preizkušeni
plezalci, temveč, da se v Ce-
lju zbira nov rod mladih izre-
dno perspektivnih alpini-
stov.
12. 9. sta Srot Bojan in Sto-
par Aleš ponovila Ogrinovo
smer v Ojstrici IV-(-, 15. 9. pa
sta Smodiš Smiljan in Srot
Bojan ponovila Desno smer
v Ojstrici ter v istem dnevu
še Golobovo v severovzho-
dni steni Skarij. Ocena VA',
IV. 16. 9 sta ista plezalca po-
novila še smer Modec Režek
v Ojstrici, ocena IV-t-. Iz po-
datkov, ki jih dajejo mladi
plezalci o teh smereh, se vi-
di, da je prišlo tudi v naših
Savinjskih alpah do degre-
dacije težavnostnih stopenj
smeri. Z uvedbo VII. stopnje
in vedno večjo popularizaci-
jo prostega plezanja, skoraj
vse smeri zdrknejo za vsaj
eno stopnjo nižje. Napredek
v plezalni tehniki ter fizična
pripravljenost alpinistov je
zahtevala to korekturo. Na
vsak način bo treba pri tem
novem, mladem valu izdati
novo kompletno ocenitev
vsega preplezanega v sloven-
skih Alpah. V tujih gorstvih
se je z novimi vodiči to že
zgodilo.
21. 9. je Knez Franček v
solo vzponu ponovil v enem
dopoldnevu kar 9 smeri v
Mali Raduhi in sicer: Plošče
IV, Levo od plošč VI, Desno
od plošč VI, Kovačevo VI,
Smer DD VI, Zagorčevo V,
Gretkino zajedo IV, Smer
ZZ IV in en sestop po Origi-
nalni smeri Male Raduhe III.
do IV.	ciC
18.10.vabi alpinistični odsek pri Planinskem društvu
Celje
V PLEZALNO ŠOLO,
ki se začne tega dne ob 18. uri v pisarni PD Celje,
Stanetova 1.
Spodnja starostna meja je 16 let, vendar mora vsak,
ki še ni polnoleten prinesti s seboj potrdilo staršev, da
se strinjajo z vpisom v plezalno šolo. Vsak kandidat
plezalne šole naj prinese s seboj na pr\'i sestanek napi-
sane celotne osebne podatke in opis svoje dosedanje
planinske dejavnosti.
Nova smer Kneta in Zupana v centralnem delu severne triglavske stene imeno-
vana »Smer prijateljev«
Ml IN ZDRAVJE
o OBOLENJIH SRCA
Vse toksikološke in farma-
kološke študije so pokazale,
da je edina fiziološko-aktiv-
na substanca iz tobaka niko-
tin. Druge snovi iz tobaka se
absorbirajo v premajhni ko-
ličini, da bi lahko imele ka-
kršen koli pomemben efekt
na organizem.
Za nikotin ne vemo kolikš-
no vlogo ima v življenju rast-
line, ki jo imenujemo toba-
kovec. Sintetizira ali proiz-
vede se v korenini in se nato
transportira v korenine, kjer
se počasi nabira v večji ali
manjši količini. Ta količina
je odvisna od klimatskih in
krajevnih faktorjev, prav ta-
ko pa tudi od vrste rastline,
na kar pa lahko vpliva njena
relativna vzgoja.
Ker vsebuje tobak za pipe
in cigare ponavadi precej
več nikotina kot cigarete, se
le redko inhalira, ker preveč
draži sluznico v dihalni si-
stem. Po drugi strani pa ta
ista sluznica dobro prenaša
blagi dim iz cigaret, tako, da
se nikotin naglo in popolno-
ma resorbira v pljučih kadil-
cev cigaret, medtem pa je re-
sorbcija - to je prehajanje ni-
kotina iz zraika preko mem-
brane v pljučne alveole
(pljučni mešiček) v kri le mi-
nimalno.
Delovanje nikotina je ena-
ko, ne glede na to ali ga dobi-
mo v organizem preko kaje-
nja cigaret ali pa direktno v
obliki injekcije. Pri kadilcih
takšno dajanje povzroča
enak efekt kot pa kajenje,
vendar je ta doza lahko ra-
zlična pri raznih ljudeh.
Na splošno je znano, da se
kadilec, ki se je navadil na
kajenje cigaret težko odvadi
in odpove le tem. Z leti se
organizem navadi na razne
spremembe v presnovi V ce-
licah, na katere vpliva niko-
tin in pri njegovem pomanj-
kanju pride do neprijetnih
pojavov, ki zopet minejo, ko
se količina nikotina v krvi
zviša. Zato kadilec napačno
misli, da je napetost popusti-
la zaradi samega akta kaje-
nja, v resnici pa je ta spre-
memba nastopila zaradi nar-
kotičnega delovanja kajenja.
Kadilci začetniki imajo po-
gosto težave v obliki slabo-
sti, vrtoglavice in bruhanja,
bolečin v trebuhu, hladnega
znojenja ali celo kolapsa.
Vsaj 100 let že projčujejo ta
farmakološki in toksični
efekt nikotina na organizem.
Najprej se je smatralo, da je
to alergična reakcija na to-
bak, vendar je danes znano,
da je nastala po raznih poteh.
Standardna cigareta vse-
buje ca. 20 mg nikotina. Do-
ločena količina nikotina pro-
pade pri gorenju ali pa se iz-
gubi v dimu, tako, da kadilec
povprečno absorbira le 2 mg
nikotina. No, da si lažje pred-
stavljamo to količino in nje-
no nevarnost je dovolj niko-
tina da umori 60 kg težkega
človeka. Ta smrtna doza se
enostavno izračuna in znaša
1 mg/kg telesne teže.
Pri nekadilcih, prav tako
pa tudi pri izkušenih kadil-
cih povzroči kajenje cigaret
rahel dvig frekvence srca,
dvigne tudi sistolni in dia-
stolni pritisk, poveča delo
srca in poveča količino krvi
katero srce iztisne v krvotok.
V koži se žile zožijo in pade
prekrvavitev ter temperatu-
ra kože, v koronarkah pa po-
veča pretok, ker poraste
krvni pritisk.
Pri bolnikih s sprememba-
mi na koronarnih žilah pa je
večji pretok premajhen, da
bi zadostil večjim zahtevam
po kisiku in po energiji, ki
nastanejo zaradi že naštetih
sprememb. Te spremembe
povzroča predvsem poveča-
na količina hormonovadre-
nalina in noradrenalina, ki se
izločata iz nadledvičnih žlez
in prideta tako v kri, v žile in
v srce. Prav tako nikotin po-
veča količino holesterola
maščobnih kislin in sladkor-
ja v kri, vendar ni nobene
razlike v fizični sposobnosti
med kadilci in nekadilci, če-
prav je dobro znano, da je
količina kisika, ki je potreb-
na za presnovo po naporu
večja pri kadilcih kot pri ne-
kadilcih. Podobni rezultati
se dobe pri inhalaciji ogljiko-
vega monoksida, ki precej
doprinese k toksičnosti kaje-
nja cigaret.
PIŠE: DR.
JANEZ TASIČ
tJ PRIPOROČA
Tokrat smo se sprehodili na športnem o<j.
delku, ki si ga ni mogoče zamisliti brez žog
za vse vrste športov.
Jesen je prav primerna za igre z žogo, kup
smučI pa že opozarja na bližajočo se zimo.
Oddelek Je bogato založen tudi s športnimi
copati Adidas In Albatros
Kaj je lepšega kot deževno jesensko popol-
dne preživeti ob šahu.
Da bo volja še večja In uspehi vedno boljši,
pa še pokali.
§t. 39 - 4. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 21
V	LAŠKEM PO AKCIJI MITING
Kot v vseh krajevnih skupnostih, so tudi v Laškeem ob koncu
akcije NNNP priredili miting s kulturnim sporedom in na kateri je
predsednik SZDL Jakob Kolman orisal pomen akcije in jo na kratko
ocenil. Navzočih je bilo čez 400 udeležencev akcije. Tudi partizanski
gulaž so skuhali.	(Fot^. faNIKA LAPORNIK)
PRAVA NESREČA
v Kostrivnici v šmarski občini se je med sicer programirano vajo
zgodila tudi prava nesreča. Z mopeda je padel fantič in si poškodoval
nogo. Se nikoli ni bil tako hitro oskrbovan noben bolnik. V hipu je
pristopila ekipa civilne zaščite in ekipa prve pomoči, ki ga je takoj
imobilizirala in odpeljala v nadaljnjo zdravniško oskrbo. ^ g
V	KOZJEM SKRB ZA OSTARELE
V	Kozjem so imeli tudi miting in kljub slabemu vremenu
se je v domu trlo preko 500 ljudi. Pripravili so zelo bogat
kulturni program, fantje iz Kozjega pa so v ta namen zložili
pravo bojno pesem.
V	nedeljo pa so v Kozjem izkopali zaklonišče za 50 oseb,
obiskali pa so tudi ostarele občane in jih pripravili za eva-
kuacijo. Določili so tudi lokacijo za bolnišnico in zbirališče
za ranjence.
V	STRANICAH JE ŠLO SKORAJ ZARES!
Straničani so načrtovali pestro, dinamično, pa po svoje tudi na-
porno kombinirano vajo vseh enot CZ, NZ, enot teritorialne
obrambe in drugih, saj je šlo zaobrambo pred zračnim desantom,
med katerim je izbruhnil tudi »požar«. Pri tem so se Izvrstno izkazali
straniški gasilci, čeprav so organizirano skupaj komaj slabo leto dni.
Dokazali pa so, da so hitri, spretni in usposobljeni za vsakršno akcijo.
Zaradi predpostavke vaje »nevarnost desanta« je bilo treba evakui-
rati šolske otroke, kar so mladi Straničani opravili nadvse učinkovito
in predvsem hitro. Ta vaja je potekala prvi dan. Drugi dan je našega
poročevalca za konjiško občino sredi dopoldneva v Stranicah prak-
tično zajela »prava vojna vihra« tako, da si je pošteno opomogel šele
po vaji, k čemer je izdatno prispeval odličen teritorialsko-partizanski
pasulj.
HITRI UKREPI PRI INGRADU '
Pri Ingradu je vaja tekla ločeno v posameznih temeljnih organiza-
cijah pa tudi združeno. Tako tudi v TOZD Mehanizacija na Lavi.
Bil je zračni napad, požar... Aktivizacija vseh ekip od civilne in
narodne zaščite, tehničnih enot, Rdečega križa... Nič zamud. Na
delo so odšle skupine z radiološkimi in kemičnimi detektorji. Dim se
je" širil in dvigal. Evakuacija plinske postaje. Nastopili so gasilci,
reševalci. Zaradi možnosti, da bi bila ogrožena proizvodnja, so hitro
evakuirali tudi delavnico in v nekaj minutah postavili novo, na
prostem. Manj kot deset minut so potrebovali za postavitev lesene
barake, kamor so nosili »ranjence«... In med vsem tem časom tudi
aktivno delo članov družbenopolitičnih organizacij.
Pred vhodom v obrate so mladinci zakrili napisno tablo. mb .
PREVOZNIŠTVO: V POL URE NAŠLI VSE
v celjskem Prevozništvu so vajo izvedli pod predpostavko, da so
diverzanti uspeli minirati nekatere njihove objekte. Kot je povedal
direktor Prevozništva Igor Bele, so vse službe hitro in učinkovito
posredovale. Ta delovna organizacija je v primeru naravnih nesreč
ali iznenadnega napada so^ažnika v posebnem položaju, ker so
njihova vozila razkropljena po celi Jugoslaviji. Zato je bil del sobotne
vaje namenjen nalogi, da čimprej ugotovijo, kje so njihova vozila. To
jim je s pomočjo njihovih predstavništev v Zagrebu, Osijeku in
Beogradu ter s pomočjo delovnih organizacij, s katerimi poslovno
sodelujejo, uspelo v soboto ugotoviti v pičle pol ure.
Pri analiziranju celotne vaje so tudi ugotovili, da so vse službe
civilne in narodne zaščite ter družbenopolitičnih organizacij teore-
tično zelo dobro podkovane, da pa bodo v bodoče večkrat preizkusili
njihovo praktično znanje in vsklajenost.	p p
ZASLIŠALI SUMLJIVO OSEBO
Nek krajan v krajevni skupnosti Kozje se je domislil, da preizkusi
budnost narodne zaščite. Oblekel se je v nemško uniformo in se
vsedel v avtobus, ki pelje v Kozje. Šofer v avtobusu je že med potjo
opazil sumljivo osebo. Ko je avtobus prispel v Kozje, je takoj poklical
narodno stražo in to tako hitro, da mu preoblečeni krajan ni mogel
uiti. Narodna zaščita ga je seveda takoj prijela in odpeljala na zasliša-
nje.	_	Z. S.
KOSTRIVNIČANI DVA DNI V PRIPRAVLJENOSTI
Zelo živahne bilo v nedeljo v krajevni skupnosti Kostrivnica.
Akcija se je začela že v soboto, kjer so naplanirano podtaknili požar,
ki je bil pogašen v štirih minutah. Popoldan so z letaki obveščali
ljudi, da ne bi nastal preplah zaradi zatemnitve, ki je trajala dve uri in
je odlično uspela. Razburljivo je bilo ponoči, ko se je pojavila diver-
zentska skupina s sovražnimi gesli, ki naj bi zavajali krajane. Ti so
takoj prihiteli v improviziran štab in obveščali o delovanju sovraž-
nika.
Diverzanati so z akcijo nadaljevali še vso nedeljo ter pri tem
podtaknili nekaj požarov. Sledil je še miting z bogatim kulturnim
programom.
ZDENKA STOPAR
Znova se je nabralo nekaj pisem. Tokrat so se zlasti izka-
zali člani Literarno - dopisniškega krožka Osnovne šole
Primoža Trubarja v Laškem. Žal, .smo sprejeli po nekaj
zapisov na isto temo. Tako smo selekcijo opravili v uredniš-
tvu, čeprav bi bilo veliko bolje, da bi jo člani krožka, skupaj
z mentorico, sami. Pa drugič. Sicer pa še enkrat - če želite, da
bi vas obiskali, pišite. V okviru razpoložljivega časa, ki ga
imamo, se bomo radi odzvali povabilu in se pogovorili o
vsem, kar zadeva pisanje in sodelovanje z nami.
Lep pozdrav in pišite .speti
UREDNIŠTVO
STRANICE:
UREDILI SMO GROBOVE
TALCEV
Krajevna skupnost Stranice je zaupala naši pionirski organi-
zaciji oskrbovanje grobov sto talcev. Zato smo v prostem času
odšli s tovarišicami k grobovoma ter ju uredili. Z motiko smo
porabljali zemljo ter populili plevel. Z delom bomo nadaljevali
še prihodnjič.
Sklenili smo, da bodo naše razredne skupnosti skozi vse leto
redno skrbele za vzdrževanje grobov talcev.
SUZANA FIJAV2,
CELJE:	stranice
GOBE IN ŠE ENKRAT GOBE
Letošnje vreme je kot naročeno za dobro rast gob. Skorajda
ni gozda, v katerem ne bi našli vsaj ene gobe. So pa tudi
gozdovi, v katerih gob kar mrgoli.
Naša družina je še kar vneta za nabiranje gob. Neko nedeljo
smo se odpravili v Ptuj k našim prijateljem. Pot nas je vodila
skozi dva gozda, oba listnata. Sklenili smo, da se nazaj grede
ustavimo v enem izmed njiju. Ta sklep smo povedali prijate-
ljem v Ptuju. Bili so navdušeni nad našo odločitvijo pa so se
nam pridružili.
Odpeljali smo se. Zavili smo z glavne ceste na stratisko, kije
bila blatna in razrita od dežja. Po dvajsetih minutah vožnje
smo se ustavili in začel se je lov za gobami. Z atijem sva ubrala
isto pot, mamica in prijatelji pa drugo. Z atijem sva prišla na
mokro območje, potem spet na suho. Nenadoma sem zagle-
dala na kupu polno visokih, belih gob. Teh še nisem videla, kaj
šele poznala. Poklicala sem atija in povedal mi je, da so to
dežnikarice. Nabrala sva jih celo košaro, nato pa sva se odpra-
vila proti avtomobilu. Kmalu so prišli še drugi. Tudi oni so
nabrali same dežnikarice.
Poslovili smo se in odpeljali vsak proti svojemu domu.
Doma sem takoj pogledala v knjigo o gobah in se seznanila z
dežnikaricami. Medtem, ko sem brala, je mamica gobe očistila,
kasneje pa ocvrla. V začetku sem jedla nezaupljivo, a kmalu
sem spoznala, da so zelo okusne, POLONA 2NUDERL,
I. os, šola Celje
VITANJE: NAŠE ŽELJE
v Novem tedniku sem že večkrat zasledila, da Vitanjčani
pišejo o obljubljeni trgovini, o telovadnici, kulturnem domu,
ki bi ga bilo treba popraviti itd.
Tudi jaz sem se odločila, da vam pišem, saj tudi mi učenci
osnovne šole marsikaj pogrešamo.
Zdaj se nam je končno začela izpolnjevati velika želja, da bi
imeli telovadnico. Končana bo najbrž do konca tega leta. Do
sedaj smo imeli telovadbo, kadar je bilo lepo vreme, na igrišču.
Vendar pa je bilo tudi s tem nekaj težav, ker igrišče ni zraven
šole, ampak moramo hoditi čez prometno križišče, kjer pa nam
spet preti nevarnost nesreče.
Učenci zelo pogrešamo tudi kulturni program. Na naši šoli
deluje več krožkov, kot na primer dramski, recitatorski, fol-
klorni, pevski zbor itd. Učenci bi seveda svoje znanje radi
pokazali na kakšni prireditvi. V kulturnem domu pa to skoraj
ni mogoče. Dvorana je zelo mrzla, sicer pa je kulturni dom
potreben popravila. Naj navedem primer: letos spomladi je
prišla k nam dramska skupina, da bi nam uprizorila baletno
predstavo Pika Nogavička. Veliko učencev se nas je zbralo
pred kulturnim domom, ko smo zvedeli, da predstave ne bo,
ker je dvorana premrzla in zato igralci ne morejo nastopati.
Upam, da se bo Prosvetno društvo Vitanje drugič bolj potru-
dilo, da si bonio tudi mi učenci lahko ogledali kakšno kulturno
prireditev.	BREDA JESENICNIK,
Vitanje
LAŠKO: ČAKAMO NA PRIZIDEK
Zopet so se odprla šolska vrata. Začeli smo se že spoprije-
mati s šolskimi nalogami.
Pri naši šoli gradijo nov prizidek. Z deli so pričeli pred
zadnjimi počitnicami, pa še niso opravljena. Zdaj moramo
malicati kar na dvorišču, ker je v jedilnici in kuhinji in še v
drugih prostorih vse razkopano.
Vsi pa se že vnaprej veselimo dneva, ko bo prizidek dogra-
jen. Vselili se bomo v nove učilnice. Imeli bomo tudi enoi-
zmenski pouk.
Želim si, da bi se vestno učili in opravljali pionirske dolžno-
sti. Ena mojih želja je tudi, da bi bil prizidek čimprej zgrajen.
DARINKA CESNOVAR,
LAŠKO: NAŠ OSMI D
V imenu nas vseh naj vam predstavim našo razredno skup-
nost. Sestavlja jo dvajset asov, ki smo kar prizadevni pri zbira-
nju nepotrebnega prahu v redovalnici cvekov. Nekaj bolj vne-
tih lanskih zbiralcev pa so prestavili v druge osme razrede.
Kakšna krivica! Kako pa bomo še naprej zadnji po uspehu in
disciplini brez njih?
Naš dobrote poln razrednik si pri vsaki razredni uri priza-
deva, da bi nam zabil v glave, kaj pomeni disciplina. Za cveke
poskrbimo vsi od prvega do zadnjega, seveda pa so nekateri
daleč pred vsemi in težko bi jih dohiteli.
Pri kontrolnih nalogah si vsi tovariško pomagamo, posta-
nemo pravi kooperanti, vendar je na koncu vseeno polovica
cvekov, ker je ta narobe slišal in potem naprej še bolj narobe
povedal. Pa tudi to se zgodi, da nekdo prepisuje iz nasprotne
skupine itd.
Prepričani smo, da se nam godi krivica. Dokazati pa tega ne
moremo.
Tako V grobem ste spoznali naš razred. Ce kdo misli, da bi
mu bilo pri nas všeč, naj se nam pridruži. ALENKA BARTOL,
Laško
Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja pri
DO Hmezad export-import
z dne 10. 9. 1979
objavljamo
naslednja prosta dela in naloge
1.	admistratorke
2.	telefonista
3.	inokorespondenta
Pogoji:
Pod 1.
a)	končana srednješolska izobrazba administrativne
smeri
b)	2 leti prakse
c)	zaželeno pasivno znanje enega tujega jezika
2.	a) končana osnovna šola
b) 1 leto prakse
3.	a) končana srednja šola, tehnične smeri ali gimna-
zija
b)	1 leto prakse
c)	zahteva se aktivno znanje angleškega jezika, zaže-
ljeno še pasivno znanje drugega tujega jezika.
Vsi zainteresirani kandidati naj pošljejo svoje prijave
na naslov: DO Hmezad export-import, Vrečarjeva 14,
63310 Žalec, v roku 15 dni od dneva objave.
Vsi prijavljeni kandidati bodo o izbiri pismeno obve-
ščeni v roku 30 dni.
V času zlatarske razstave bo v soboto, 6.	<
10. ob 16. uri koncert tamburašev v	'
Pokrajinskem muzeju, v nedeljo, 7. 10. ob	|
16. uri koncert harmonikarjev, tudi v	i
Pokrajinskem muzeju v Celju. Vabljeni!	|
Za svojo sodelavko
vzamemo v najem
(najmanj za 5 let)
ali pa kupimo
SOBO s souporabo sanitarij ali pa
STAREJŠE enosobno stanovanje.
Najemnino za dogovorjeno dobo plačamo vnaprej.
Ponudbe pošljite na upravo zavoda Ivanke Uranjeko-
ve Celje
Svet šole
Mercator-Jelša
Šmarje pri Jelšah
objavlja
prosta dela oziroma naloge
tajnice
Pričakujemo, da ima kandidat najmanj uspešno kon-
čano administrativno šolo.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom in dvomesečnim poizkusnim
delom.
OD po pravilniku.
Kandidati naj se osebno zglase v tajništvu DO.
Objava velja do zasedbe del.
Odbor za delovna razmerja
SŽ DO ŽIČNA, tovarna žičnih izdeklov
Celje, Ipavčeva ulica 20
razpisuje
za šolsko leto 1979/80
dve štipendiji
za šolanje na srednji tehniški šoli v Celju - za poklic
strojni tehnik
Vloge je treba poslati 15 dni po objavi oglasa, na
naslov odbor za delovna razmerja SŽ DO ŽIČNA,
tovarna žičnih izdelkov Celje, Ipavčeva ulica 20.
Kandidati bodo obveščeni s sklepom komisije v 15
dneh od prejema sklepa.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 39 - 4. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
§t. 39 - 4. oktober 1979
JESENSKE SKRBI ZA A VTO
Poletje je minilo, tu je jesen, ko se že pripravljamo na
zimo, kar gotovo zahteva od nas precej dela in skrbi.
Seveda zaradi tega ne smemo popolnoma pozabiti
na našega železnega konjička. Posvetimo pozornost
nekaj časa tudi njemu!
Začeli se bodo slabši vozni pogoji, nanje moramo
naš avto pripraviti.
Med poletjem, v času dopustov, najbrž nismo našli
dovolj časa za svoj avto. Zato zdaj nadomestimo zamu-
jeno!
Z veliko vode naš avto temeljito operimo zunaj, spo-
daj in znotraj, da odstranimo ves prah v še tako skritih
kotih. Očistimo tudi prtljažnik in motor. Preglejmo
omarico za prvo pomoč in komplet rezervnih žarnic, če
kaj manjka, porabljenega ne pozabimo nadomestiti.
Verjemite, da je avto potreben pred zimo in soljo
najbolj zaščititi. Storite to že zdaj, da vas zima ne
preseneti! Praske na laku čimprej odpravite, sicer vas
bo prehitela rja. Pomislite tudi na novo zaščito avto-
mobilskega trebuha in ugotovite, kaj se skriva pod
preprogami avtomobila.
Z jesenjo so dnevi krajši in največkrat tudi zoprno
vlažni. Za meglo in vlago potrebujete dobre luči in
brezhibno elektriko, zato preverite, kako je s svetlob-
nimi telesi in akumulatorjem. Preglejte tudi, če vam
niso sonce, prah in poletne nevihte poškodovale met-
lic brisalcev - mogoče jih bo potrebno zamenjati.
Nekaj naše pozornosti naj bo posvečene tudi gu-
mam, da odkrijemo napake, če je kaj narobe z njimi.
In bodite previdni, da vas ne preseneti jutranja
zmrzal! Počasi bo treba hladilno tekočino prilagoditi
manjšim temperaturam, kar velja tudi za napravo za
močenje vetrobranske šipe.
To je le nekaj opravil za pripravo našega železnega
konjička za vožnjo v poslabšanih voznih razmerah.
Tem razmeram največkrat botrujeta tudi vlaga na cesti
in megla nad njo. Jesenske noči so vlažne, zato pred-
vsem na senčnih straneh ceste že zelo zgodaj postanejo
spolzke. Sicer romantično odpadlo jesensko listje
lahko na taki cesti postane prava drsnica, zaradi česar
bodo zavorne razdalje daljše, premočno zaviranje pa
vzrok zanašanja vozila. Torej velja povečati previ-'
dnost!
Nič manj zoprna nadlega pa ni megla. Nanjo bomo
naleteli povsod tam, kjer je veliko vlage. Zmanjšuje
nam vidljivost, tako bo edina rešitev v odločitvi, da ob
povečani previdnosti popustimo nogo s plina.
Za lastno varnost in varnost drugih nikar ne skopa-
rimo z lučmi, saj je elektrika v avtomobilu celo zastonj!
Jesen je čas spravljanja pridelkov, zato nas ne sme
presenetiti, če bomo večkrat naleteli na slabo osvet-
ljeno traktorsko ali konjsko vprego. Nenazadnje bomo
lahko ugotovili tudi, da je še vse preveč takšnih kme-
tovalcev, ki bodo z neočiščenimi kolesi nanesli na
vozišče zemljo in blato, kar bo ob najmanjšem dežju še
najbolj podobno nevarni drsnici.
Jesen je tudi čas, ko so ceste spet polne otrok. Otrok
na cesti ni ovira, je pa skrb, ki bi se je moral zavedati
vsak voznik. Nikoli ne dovolimo, da bi nas nepreviden
otrok lahko presenetil in skočil pred avto, ne da bi
mogli preprečiti nesrečo. Vozimo predvsem z glavo, ne
pa samo z rokami in nogami - tako tudi nas voznike ne
more nič presenetiti!
POSKUS UBOJA,
SAMOMOR
V stanovanju, v Ulici franko-
lovskih žrtev 17 b v Celju, sta se
zvečer prepirala zakonca KAT-
JA, 33 in FRANC, 35, SVAB.
Med pretepom je mož večkrat za-
bodel ženo v predel prsnega ko-
ža, nato rekel sosedu, kako žal da
mu je, pa se z avtomobilom odpe-
ljal. Težko ranjeno Katjo so pre-
peljali v celjsko bolnišnico, kjer
so ji rešili življenje, dva dni po
poskusu uboja pa so miličniki
blizu Smartinskega jezera v Ce-
lju našli odklenjen Svabov avto-
mobil, v njem pa tudi okrvavljen
potapljaški nož. Ugotovili so, da
se je Svab s tem nožem zabodel,
nato pa še obesil. Obe.šenega so
našli ob gozdni poti v bližini av-
tomobila.
Oglejte si vsekakor tudi letošnjo
mednarodno zlatarsko razstavo, ki je kot
običajno v lapidariju Pokrajinskega
muzeja od 5. do 14. oktobra od 9. do 18.
ure.
Svet delovne organizacije
ZAVOD ZA KULTURNE PRIREDITVE
CELJE
v ustanavljanju
razpisuje
dela in naloge
RAVNATELJA.
Pogoji:- višja strokovna izobrazba
-	5 let delovnih izkušenj na vodilnih mestih
-	družbena neoporečnost in aktivnost na kulturnem
področju
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta
Prijave pošljite na naslov: Zavod za kulturne priredi-
tve, Celje, Gregorčičeva 6.
F^NIMIVOST! DOMA IN V SVETU
ANDI 78
PO KORDILJERAH DO
PRESTOLNICE INKOV
2
Piše:
JOŽE ČETINA
Dobro je razumel našo
utrujenost in zaspanost ob
tej spremembi časa in klime.
Peljal nas je v zgornje nad-
stropje kluba, kjer je bilo več
majhnih, čistih spalnic s po
eno do dvema posteljama in
nam zaželel prijeten počitek.
Bili smo ga tudi potrebni.
Sam je počakal konec poli-
cijske ure kar v avtomobilu.
Čas za temeljitejši pome-
nek s prijateljema, ki sta bila
v Limi že teden dni, smo si
vzeli šele naslednje jutro, ko
nas je zdramil hrup veleme-
sta, budečega se iz noči in
policijske ure. Zvedeli smo,
da vsa naša oprema čaka še
na carini in vse je izgledalo,
da nam bodo tamkajšnji pre-
cej birokratski predpisi še
nekaj časa onemogočali priti
do nje. Pri tem je bilo najbolj
vznemirjajoče, da nam nihče
ni vedel povedati, kako dol-
go to lahko še traja. Tudi
obisk na imigracijskem ura-
du zaradi potnih listov je
ostal brez uspeha. Odgovor-
nega uradnika enostavno ni
bilo tam. Naslednji dan bo
sobota, ko so uradi zaprti in
vse se bo zavleklo najmanj
do ponedeljka.
Tako smo si v naslednjih
dneh ogledovali mesto in
njegove znamenitosti, v ne-
deljo 4. junija skupaj s prebi-
valci Lime doživljšdi nogo-
metno zmago Peruja na
mundialu, le da so oni to sla-
vili nepopisljivo bolj tempe-
ramentno kot vidimo celo
pri nas, nabavljali opremo in
živila, pisali sorodnikom in
hodili na ambasado, da bi že
vendar izvedeli kaj novega o
prtljagi. Konzul Kalčič je na-
pravil vse, kar je mogel in na
srečo smo jo dobili Že v po-
nedeljek, nič prej pa tudi
potne liste.
Seveda smo si že kar prvi
dan vsi želeli čimprej nada-
ljevati pot na sever, v objem
planin. Zato ni težko ra-
zumeti napetosti, ki smo jo
te dni preživljali in našega
razpoloženja, ki je včasih
mejilo že kar na pesimizem.
Kakšno olajšanje smo začu-
tili ko smo v ponedeljek 5.
junija lahko določili čas od-
hoda za naslednji dan. Sal-
vetti nam je zagotovil avto-
bus in tako ni bilo nobene
ovire več. Zadnji večer nam
je v restavraciji kluba Anto-
nio pripravil posebno dobro
večerjo in izdatno smo jo za-
lili s cervezo ah po naše s
pivom.
Čeprav je nebo nad Limo
pozimi en sam velik, nizek,
siv oblak, seje naslednje do-
poldne ta oblak na več me-
stih natrgal in nastal je pre-
cej sončen, prijazen in topel
dan. Še zadnji opravki v me-
stu in polni nemirnega priča-
kovanja smo pripravljali na-
hrbtnike in pospravljali pro-
store kluba. Proti poldnevu
še je v dvorišču končno usta-
vil majhen avtobus, s kate-
rim smo se odpeljali na am-
basado. Tam nas je že čakalo
trinajst sodov z opremo. Zlo-
žili smo jih na streho avtobu-
sa, ki je sedaj dal bolj visok
kot dolg in potem je prišel
veliki trenutek, ko je vozač
Manuelo pritisnil na plin in
zavil proti severnim pred-
mestjem Lime. Ta dogodek
smo seveda pošteno zalili z
neke vrste tropinovcem, ki
ga peruanci imenujejo »Pis-
co« in je tam nacionalna žga-
na pijača številka ena.
Avtobus se je prebijal sko-
zi prometni kaos tega ogro-
mnega mesta, kjer bolj kot
prometna pravila, velja pra-
vica hitrejšega, spretnejšega
in napadalnejšega voznika.
Večkrat smo se nenadoma
znašli v takšni kolobociji, da
sem od strahu kar zamižal in
bi stavil, da bo rezultat vsaj
nekaj razbite pločevine in
krepek zastoj. Pa se je ta na-
videzno brezupni vozel že v
naslednjih trenutkih obču-
dovanja vredno enostavno
razrešil. Naši miličniki bi v
podobnih okoliščinah verjet-
no zaračunavali milijarde,
tam pa je policist mirno gle-
dal pešca, ki je pri rdeči luči
prečkal cesto. Res pa sem v
vseh dneh, ki sem jih prebil
v Limi, videl le en sam razbit
avtomobil, tem več pa vozil,
ki pri nas sploh ne bi smela
voziti: brez smernih kazal-
cev, blatnikov, brez obeh re-
flektorjev ali pokrova motor-
ja, celo brez enih ali kar dveh
vrat in še brez česa.
Skozi prostrana predmestja
ali bolje rečeno četrti največ-
je revščine, ki so segale levo
skoraj do morja, desno pa v
sama predgorja Andov vzho-
dno od Lime, nas je cesta pe-
ljala proti severu. Končno so
nizke kolibe postale vse red-
kejše, posejane že po pu-
ščavskem pesku in bili smo
na asfaltnem traku transa-
merikane.
JUBILEJI NA
GORI OLJKI
v soboto in nedeljo pripravlja-
jo mladi iz žalske občine pohod
ob obeležjih iz predvojnega in
medvojnega ravolucionarnega
mladinskega gibanja, v soboto
zvečer pa v avli osnovne šole v
Braslovčah kviz tekmovanje na
temo SKOJ-ZSMJ 1919-1979.
Osrednja proslava ob 60-letnici
SKOJ in 40. obletnici mladinske-
ga revolucionarnega gibanja v
Savinjski dolini pa bo v nedeljo
ob 14. uri na Gori Oljki, ko bodo
odkrili spominsko obeležje
J. V.
ARANŽERJI IN
TDF
v organizaciji letošnjega 7. Te-
dna domačega filma bodo imeli
pomembno vlogo tudi celjski
aranžerji, ki so se že doslej vsako
leto močno izkazali ob tej mani-
festaciji. Vodstva delovnih orga-
nizacij Tkanina, Moda, Velebla-
govnica T in Merx, so skupaj z
aranžerji obljubili, da si bodo le-
tos močno prizadevali za čim lep-
šo podobo Celja v dneh Tedna
domačega filma. Nekoliko več
težav bo zaradi tega, ker je mani-
festacija v decembru, v času ko
se v vseh trgovinah in drugih lo-
kalih že pripravljajo na novolet-
ne prodaje.
Na nedeljskem sprehodu po ulicah Lime
^Mrvavec
Nocoj je ena lepa noč,
nocoj je ena bridka noč,
nikdar me ni nihče imel,
nocoj me bo krvaveč vzel.
Pa naj me vzame, kaj zato,
saj z jutrom pojde na vojsko,
roke lepljive od krvi,
srce pa zvrhano prsti.
Je že tak kraj, je že tak čas,
je že tako prišlo nad nas,
koža na kožo, kri na kri,
telo k telesu brez oči.
Ne kdo si ti, ne kdo sem jaz,
je že tak kraj, je že tak čas,
ime pa v vojski važno ni -
krvaveč jaz, kravavec ti.
SVETLANA MAKAROVIČ
CELJSKI VESTNIK
Ni je bilo občine na celjskem območju, ki ne bi izdala
kakšnega posebnega glasila. Tokrat so tudi občani celjske
občine dobili prvič v roke Celjski vestnik, obveščevalec v
posebnih razmerah, ki ga je izdalo poverjeništvo za IPD pri
IS celjske občine. Posnetek je nastal v tiskarni med tiskom
^	Foto: D. Medved
REČICA OB
SAVINJI:
ZDRUŽENO
PRAZNOVANJE
Na dogodke med NOB veže
krajane Rečice ob Savinji in
bližnje okolice datum 6. 10.
1943, ko so partizanske enote
likvidirale močno sovražno po-
stojanko v osrčju gornje Savinj-
ske doline. Na ta datum vsako
leto pripravi kraj praznično
vzdušje, spominu in sedanjemu
utripu primerno. Tako je bilo
tudi letos, le da je bilo praznič-
no vzdušje že v dneh 27. do 29.9.,
ko je kraj še posebno navdušeno
deloval v akciji NNNP. Dogodek
pa je bil kljub veliki samoza-
ščitni aktivnosti obeležen z de-
lovnimi uspehi, športnimi in
kulturnimi prireditvami ter
družbenopolitično dejavnostjo.
Mladinci, člani ZZB ter drugi
krajani so obiskali partizanske
grobove in spomenike v Rečici
in okolici. V sosednjih Pobrež-
jih do Home je bila predana na-
menu krajevna asfaltirana ce-
sta, v sklepnem kulturnem pro-
gramu pa so učenci OŠ Rečica,
mladinci in pevski zbor zaklju-
čili pomembno praznovanje.
JOŽE MIKLAVC
EVAKUACIJA V VOJNIKU
v Vojniku so se nadvse resno pripravili na vajo NNNP. Pričeli so jo že v soboto zvečer. Po
znaku za nevarnost, oznanjal pa naj bi poplavo, so pričeli z evakuacijo prebivalstva, imetja
in seveda živine. Kot kaže posnetek, delo niti ni bilo tako enostavno, saj je vznemirjena
živina vajo vzela zares in potrebno je bilo precej truda, da se je vse dobro končalo.
Foto: M. BOZiC
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni'urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone
Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne
številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.