Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 29. novembra 2023 8 Cena: 1,61 EUR Leto: XXIII Slovenski gasilci v Žalcu izvolili novo vodstvo zveze 24 Ne poznam nikogar, ki kdaj ne bi imel stiske ŠT. 10 I 25. oktober 2023 26 V Preboldu je živelo tudi lutkarstvo Vlada na obisku L. GROBLER T. T. Osrednji skupni dogodek obiska je bilo srečanje z župani, predstavniki gospodarstva, lokalne skupnosti, nevladnih organizacij v regiji in drugih v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Vlada je v sosednji glasbeni šoli kasneje opravila tudi svojo redno sejo. Več na str. 6. in 7. T. T. Minulo soboto, 21. oktobra, se je na regijskem obisku v Savinjski regiji mudila slovenska vlada. Obisk vlade je predsednik dr. Robert Golob pričel v Braslovčah, kjer si je skupaj s sodelavci in braslovškim županom Tomažem Žoharjem ogledal možno lokacijo v Rakovljah za gradnjo nadomestnih stanovanjskih hiš za poplavljene prebivalce ob Savinji. Sonce za duševno zdravje LUCIJA GROBLER Predsednik vlade dr. Robert Golob z županom Občine Žalec Jankom Kosom ob prihodu na srečanje v Žalcu Dolina nova turistična destinacija L. G. T. T. Na svetovni dan turizma, 27. septembra, so v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu predstavili novo turistično destinacijo Spodnja Savinjska dolina – Dolina zelenega zlata, ki povezuje vseh šest občin Spodnje Savinjske doline, Žalec, Braslovče, Prebold, Polzelo, Tabor in Vransko. Glavna povezovalna nit je tradicija hmeljarstva in pivovarstva, ob tem pa čudovita narava in t. i. »outdoor aktivnosti«, posebej kolesarstvo. Na dogodku 27. oktobra so snovalci projekta razkrili vsebino prvega skupnega destinacijskega kataloga SSD v štirih jezikih in petletne smernice razvoja turizma. Več na str. 10. Uf, kar intenziven mesec je za nami. Saj, kateri pa ni. Zdaj je mesecev v letu celo premalo za to, da bi nosili samo eno »uradno« nosilno sporočilo. Oktober je mesec požarne varnosti, pa tudi mesec duševnega zdravja. Mesec požarne varnosti je prvi oktobrski vikend napolnil ulice Žalca z največjo gasilsko parado doslej. Odlično organiziran gasilski kongres v celoti je nagradilo še vreme. Vremenska turobnost jesenskih mesecev, za katero je stroka ugotavljala, da tudi vpliva na duševno zdravje ljudi, se je umaknila soncu, a v državi smo v mesecu duševnega zdravja vseeno ugotavljali, da se to poslabšuje. Posebej zaskrbljujoče je, da se poslabšuje stanje pri mladih, na katerih velja, da gradimo prihodnost. Doc. dr. Anja Plemenitaš Ilješ, s katero objavljamo pogovor v tokratnem Utripu, je ob tem povedala: »Opažam, da so mlajše generacije nagnjene k hitremu iskanju rešitev in nekoliko težje prenašajo stisko, manj so potrpežljive pri iskanju bolj konstruktivnih dolgoročnih poti.« In še: »Mladim lahko služimo z dobrim vzgledom, saj težko govorimo nekaj, česar sami nato ne izvajamo.« Tukaj pa imamo odrasli velikokrat problem. Ne govorim o tem, da bi se morali delati popolne (ravno s popolnostjo in njenim umetnim vzdrževanjem imamo v sodobni družbi največji problem), ampak da bi znali mladim biti zgled tudi v tem, kako je »športno« priznati napako, poraz, in da se znamo zanj(o) tudi opravičiti in jo ali ga tudi popraviti. In kako s pokončno hrbtenico trdno stati za svojimi argumenti in jih ne prilagajati za potrebe vsakodnevne Svoboda ni v tem, da človek dela, kar hoče, ampak v tem, da mu ni treba delati tistega, česar noče. Salvador de Madariaga politike in koristi. Tako pa se zdi, da se reševanja duševnih stisk lotevamo z napačnega konca, predvsem pa ne najdemo ali si ne priznamo vzrokov zanje, kar velikokrat pomeni, da jih na dolgi rok tudi ne rešujemo v zadostni meri. Zelo priljubljene so včasih zelo drage bližnjice kakih šarlatanskih samooklicanih svetovalcev, tako imenovanih medijev, energetikov, vedeževalcev, nabave kakšnih »popolnih« čajčkov ali »univerzalnih« tabletk. Z družbenimi mediji je raznih popolnih ponudnikov za hitre rešitve naših težav res veliko. Lahkovernosti ljudi pa še več. In taki smo potem zgled mladim. znašel v duševni stiski. Ljudje pa si lahko pomagamo že s tem, da se pogovorimo s prijatelji, da se nasmejemo in poveselimo med sosedi, si naklonimo drobno pozornost. Najboljše rešitve so ponavadi zelo preproste, pa še najmanj stanejo. Če jih zanemarimo, nas morda zna pravo zdravljenje prepozno stati več. Predzadnji oktobrski vikend je v Savinjsko prišla tudi slovenska vlada, pogledala na izpostavljena mesta ob poplavi na terenu in napolnila dvorano žalskega kulturnega hrama. Napolnila pa je tudi dvorano glasbene šole, ki je za spremembo namesto glasbenih taktov postala morda »usodna« za harmo- »Ljudje si lahko pomagamo že s tem, da se pogovorimo s prijatelji, da se nasmejemo in poveselimo med sosedi, si naklonimo drobno pozornost. Najboljše rešitve so ponavadi zelo preproste, pa še najmanj stanejo.« »Fizična aktivnost lahko bistveno pomaga pri izboljšanju psihičnega počutja. Svetujem tudi, da pogledamo, ali lahko spremenimo prehrano v bolj uravnoteženo. Si poiščemo kakšne tehnike, npr. na internetu, kako se sproščati, ali pa preberemo knjigo, na primer o čuječnosti. Pri nespečnosti je dobro pregledati, ali si lahko pomagamo s higieno spanja,« pa svetuje dr. Alja Plemenitaš Ilješ, ki v pogovoru na 24. strani Utripa svetuje tudi, kdaj je treba poiskati strokovnjaka (pravega) in kako sploh prepoznati duševno bolezen. A kot tudi sama ugotavlja, ne pozna nikogar, ki se ne bi kdaj nijo novele Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta. Glavno cesto skozi Žalec pa je minulo soboto pred obiskom vlade napolnil tudi žalosten sprevod ob slovesu priljubljenega župnika patra Viktorja Arha, ki je Žalcu posvetil šestinpetdeset let svojega življenja. Pater Viki je zagovarjal, da je pomembno sprejemati druge in biti dar drug drugemu. Ne glede na različnost ali še bolj zaradi nje. Hvala, dragi pater. Minljivost prvega novembra, ki se bliža, govori točno o tem. Talne obloge Juteks so vedno dobra odlocitev TRGOVINA JUTEKS, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si BEAULIEU INTERNATIONAL GROUP 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 10 I oktober 2023 Na septembrski seji tudi o rebalansu proračuna K. ROZMAN Za sprejetje rebalansa proračuna sta dva razloga: poplave v avgustu, ki so povzročile veliko gmotno škodo, ter plačilo odškodnine in zamudnih obresti od septembra 2013 denacionalizacijskim upravičencem za stavbe v Arji vasi v skupni vrednosti 1.830.000 evrov. V septembru se je žalski občinski svet sestal na slavnostni in redni seji. Na 7. redni seji, ki je bila 27. septembra v dvorani Doma II. slovenskega tabora, so med drugim v prvi in drugi obravnavi potrdili rebalans letošnjega proračuna. Septembrska redna seja se je pričela z imenovanjem predstavnika Občine Žalec v skupščino Javnega komunalnega podjetja Žalec. Brez glasu proti je bil imenovan Milan Vogrinc iz Vrbja. Potrjen rebalans proračuna Sledilo je poročilo o izvrševanju proračuna občine v prvi polovici letošnjega leta, nato pa predstavitev in sprejem rebalansa letošnjega proračuna. Kot je povedala vodja Urada za javne finance Gabrijela Vodnik, sta bila dva glavna razloga za sprejem rebalansa. Prvi so poplave v avgustu, ki so povzročile veliko gmotno škodo, drugi pa prejem sodbe Višjega sodišča Celje, na osnovi katere mora Občina Žalec plačati odškodnino in zamudne obresti od septembra 2013 denacionalizacijskim upravičencem za stavbe v Arji vasi (Arja vas 6, 66 in 69). Odškodnina znaša 981.400 evrov, skupaj z obrestmi pa mora Občina Žalec plačati 1.830.000 evrov. Skupni prihodki proračuna po sprejetem rebalansu bodo znašali nekaj več kot 26 milijonov evrov, kar je za 0,6 % več kot prej veljaven proračun. Za enak odstotek so višji tudi odhodki, ki zdaj znašajo 28.237.700 evrov. V vrtcu tudi razvojni oddelek V prvi obravnavi je bil v nadaljevanju seje sprejet predlog Odloka o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v Občini Žalec, ki povzema določila noveliranega zakona o cestah. Predlog odloka je v 30-dnevni javni obravnavi. Žalski svetnice in svetniki so nato soglašali s sistematizacijo delovnih mest v JZ Vrtci Občine Žalec za šolsko leto 2023/2024, prav tako pa tudi z dopolnjenim sklepom o določitvi cen programov v vrtcih. Dopolnitev se nanaša na nov prilagojen program za predšolske otroke za en oddelek. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je namreč avgusta letos izdalo odločbo, da zavod Vrtci Občine Žalec izpolnjuje pogoje za tak oddelek. Ekonomska cena za otroka v razvojnem oddelku je dobrih 1.280 evrov na mesec, vendar pa razliko med plačilom staršev in polno ceno krije ministrstvo. V nadaljevanju septembrske seje so svetniki soglašali s spremembami Občinskega podr. prostorskega načrta (OPPN) severovzhodnega dela naselja Šempeter. Tako bo med drugim možna tudi gradnja na območju porušene Lenkove vile. V drugi obravnavi so potrdili predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje OPPN Zaloška Gorica ZŠ1. Strinjali so se tudi s predlogom dopolnitve Pravilnika o opravljanju gostinske dejavnosti v Občini Žalec. Spremembe bodo omogočile odobritev podaljšanega obratovalnega časa za gostinske lokale na bencinskih črpalkah izven naselij med 2. in 6. uro naslednjega dne. Lansko poslovanje gospodarstva uspešno Na dnevnem redu so bili tudi poročilo koncesionarja VOC o izvajanju gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest za leto 2022, poročilo o izvajanju koncesijske pogodbe izbirne lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina za leto 2022 s planom gradnje v letu 2023 ter informacije o analizi poslovanja gospodarstva na območju žalske občine in Spodnje Savinjske doline v letu 2022, ki jo je pripravila Razvojna agencija Savinja. Lanski rezultati poslovanja gospodarstva v Občini Žalec kažejo na dodatno izboljšanje gospodarskih razmer po epidemiji koronavirusa. Število zaposlenih se je povečalo še za dobre 3 odstotke, povprečna mesečna bruto plača se je povečala za slabe 3 odstotke, povprečna neto plača pa za dobre 4 odstotke. Rast produktivnosti zaposlenih je bila ponovno večja od rasti plač. Družbe so povečale obseg čistega dobička in zmanjšale obseg čiste izgube. Seznanili so se tudi z dokončnim poročilom nadzornega odbora o nadzoru Rokometnega kluba Zelene doline za leto 2022. Nadzorni odbor je ugotovil, da je bila poraba javnih sredstev proračuna žalske občine gospodarna in učinkovita, nepravilnosti ni bilo. Ker je klub od glavnega sponzorja, po katerem nosi ime (Mlekarna Celeia – Zelene doline), lani dobil 70 % manj sredstev kot prej in je največji del sredstev prispevala Občina Žalec, je nadzorni odbor predlagal, da temu prilagodijo tudi ime kluba. Seja se je zaključila z aktualnimi informacijami in vprašanji ter pobudami članov občinskega sveta. Gladko na 6. seji L. GROBLER Potrdili subvencioniranje prekomerne porabe pitne vode iz javnega vodovoda zaradi poplav 4. avgusta. Svetniki Občine Žalec so se 18. septembra sestali na svoji 8. redni seji, že drugi v treh tednih, in brez razprave potrdili vse predlagane sklepe. Še največ časa na seji pa je zajemala točka aktualnih informacij, v okviru katere je direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič podala obširen odgovor na vprašanja svetnika Jožeta Krulca, ki jih je zastavil na prejšnji seji. Na seji so z večinsko podporo potrdili skoraj vse predlagane sklepe ob prisotnosti 26 svetnikov od skupno 27, opravičila se je le podžupanja Tanja Basle, ki je na seji ni bilo. S 16 glasovi za pa so svetniki potrdili Blaža Kolarja za predstavnika Občine Žalec v nadzornem svetu JKP Žalec za štiriletni mandat, pri čemer se je glasovanja o svojem imenovanju Blaž Kolar vzdržal. Nadzorni svet JKP Žalec sestavljajo trije člani, od katerih Občinski svet Občine Žalec imenuje enega člana, enega člana na osnovi usklajenega predloga županov ostalih občin imenujejo občinski sveti ostalih občin ustanoviteljic, enega člana pa imenujejo delavci podjetja v skladu s statutom podjetja. Svetniki so potrdili tudi pozitivno mnenje pred odločitvijo za direktorja Javnega zavoda Dom Nine Pokorn Grmovje obema predlaganima kandidatoma, dosedanjemu direktorju Tomažu Lenartu in novemu kandidatu Jerneju Hazimaliju. Zeleno luč je dobil tudi predlog ukinitve statusa javnega dobrega na treh zemljiščih, dveh v Pongracu in enem v Libojah. Potrdili so tudi sklep o subvencioniranju prekomerne porabe pitne vode iz javnega vodovoda v mesecu avgustu zaradi intenzivnega čiščenja nepremičnin v lasti fizičnih in pravnih oseb na območju Občine Žalec, ki so bile prizadete v poplavah 4. avgusta. Na ta sklep se je nanašala tudi potrditev sklepa, da se povečani stroški za subvencije uvrstijo kot nov projekt z nazivom Subvencija prekomerne porabe vode – poplave 2023 v veljavni načrt razvojnih programov 2023–2026. Nato je sledila tudi potrditev štirih sprememb odlokov o ustanovitvi javnih zavodov, in sicer I. OŠ Žalec, OŠ Petrovče, OŠ Šempeter in OŠ Griže po hitrem postopku v skladu z Zakonom za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države (ZZNŠPP). Spreminjata se namreč število članov svetov zavodov z 9 na 11 članov in struktura njihove sestave; zaposleni bodo v svetu zavoda dobili dva dodatna člana in skupnih pet (prej tri). Ustanovitelji in starši bodo še naprej imeli vsak po tri predstavnike. To so potrdili tudi žalski svetniki. Direktorica občinske uprave Občine Žalec dr. Darja Majkovič je nato predstavila nekatere aktualne informacije o končanem kongresu gasilske zveze, o aktualnem popisovanju škode po vseh letošnjih vremenskih ujmah, o končanih investicijah na območju OŠ Šempeter in v Zdravstvenem domu Jožeta Potrate Žalec in še o nekaterih drugih, napovedala pa je tudi obisk vlade v Savinjski regiji, ki se je zgodil minulo soboto. V nadaljevanju je podala obširni odgovor na svetniško vprašanje na temo aktivnosti občine v zvezi s protipoplavnimi ukrepi in o prizadevanjih občine k ureditvi povodja vodotoka Savinja. Podala je tudi dodatna pojasnila v zvezi s plačilom odškodnine in obresti denacionalizacijskim upravičencem, družini Gorjup. Obširni odgovor je v celoti objavljen na spletni strani Občine Žalec. Dobitniki letošnjih priznanj skupaj s podžupanom Romanom Virantom in predsednikom KS Karlom Borovnikom Priznanja in trije novi odseki cest D. NARAGLAV Predzadnjo septembrsko soboto je bila na Ponikvi pri Žalcu osrednja prireditev v počastitev praznika njihove krajevne skupnosti. Člani sveta, krajani in gosti so se zbrali v prostorih gasilskega doma, kjer so ob prijetnem kulturnem programu in nagovorih tudi podelili letošnja priznanja krajevne skupnosti. Praznovanje se je nato nadaljevalo pod šotorom poleg doma, vmes pa so se odpravili na teren in na treh lokacijah namenu slovesno predali tri asfaltirane odseke cest od skupno sedmih. Na Ponikvi svoj praznik praznujejo v spomin na leto 1944, ko so Nemci 28. julija v taborišča odpeljali številne krajane, od katerih se mnogi nikoli več niso vrnili domov. Letos so krajevni praznik zaradi ujm zamaknili v jesenski čas. Sejo so z Zdravljico otvorile pevke domače pevske zasedbe Cvetke, ki so prireditev tudi vodile in s pesmijo izkazale dobrodošlico udeležencem slavnostne seje. Predsednik KS Karel Borovnik je podal kratko poročilo o delu in pridobitvah v preteklem letu. Pouda- Roman Virant. Posebno priznanje je prejela petošolka POŠ Ponikva Neli Kos za številne uspehe pri šolskem in izvenšolskem delu ter sodelovanje na proslavah v kraju v času šolanja na POŠ Ponikva. Priznanje KS Ponikva so prejeli: Branka Banovšek za urejanje okolja pri izviru Ponikvice in pri Perišču, Katja Dvanajščak za delo v KD na Ponikvi, Suzana Gračner za delo v KD in pri folklori na Ponikvi, mladinke PGD Ponikva za aktivno delo v PGD Ponikva, Vili Selčan za aktivno delo v DU Ponikva in Dejan Voh za aktivno delo v PGD Ponikva. Plaketo KS Ponikva so prejele: Marija (Darinka) Verdev za aktivno delo v kraju in s tem za znaten prispevek k razvoju kraja, Ljudmila Volk za dolgoletno delo pri razvijanju KS Ponikva in Marija Kos, Jerenova mama, za dolgoletno delo pri razvijanju KS Ponikva. Po podelitvi priznanj je sledilo druženje ob glasbi, hrani in pijači Z odprtja cestnega odseka Kodrič v Studencah rek je bil na pridobitvi nekaj krajših odsekov asfaltiranih krajevnih cest, ki pa uporabnikom veliko pomenijo, prizadevanju za pridobitev dokumentacije novega vrtca in projektu napeljave optike Rune. Zahvalil se je za prizadevno delo domačih društev ter sodelovanje krajanov. Prisotne je pozdravil tudi podžupan Občine Žalec Roman Virant, ki je krajanom čestital ob prazniku, obenem pa obljubil, da bodo dela za nov vrtec na Ponikvi potekala čim hitreje. Predsednik KS Borovnik je spomnil še na dokončanje asfaltne ceste na lokaciji asfaltna baza Ponikva–Vrhe. Sledila je podelitev letošnjih priznanj in plaket KS Ponikva, ki sta jih ob obrazložitvi Eve in Maruše Kozman podelila predsednik KS Karel Borovnik in podžupan pod šotorom. Kar precej udeležencev slavnostne seje, med njimi tudi vsi trije podžupani Občine Žalec, se je nato odpravilo na otvoritev novoasfaltiranih odsekov cest v Vrhah (odsek rezervoar), v Spodnji Ponikvi (odsek Žagar) in v Studencah (odsek Kodrič). Vse odseke cest je že na slavnostni seji blagoslovil župnik Župnije Velenje Janko Rezar, na terenu pri posameznih odsekih pa je o novih pridobitvah spregovoril predsednik KS Karel Borovnik. Svoje so dodali tudi domačini, ki so poskrbeli za okrasitev posameznega odseka, priboljške in pijačo, da so lahko skupno nazdravili novi pridobitvi. Otvoritve je spremljala tudi glasba harmonike v rokah domačega glasbenika Nika Peharde. OBČINA ŽALEC ŠT. 10 I oktober 2023 3 Parkirišča za šolo in ambulanto L. GROBLER T. TAVČAR V telovadnici OŠ Šempeter je od začetka novega šolskega leta boljša osvetlitev, ki ustreza tudi zahtevam ligaških in mednarodnih tekem za potrebe odbojkarskega kluba. Sredi oktobra so s kratko slovesnostjo pri OŠ Šempeter tudi uradno namenu predali urejeno dovozno cesto in parkirišča na zahodni strani OŠ Šempeter ter prenovljeno razsvetljavo v športni dvorani šole. Vrednost investicije, s katero so uredili dovozno cesto in zgradili 23 novih parkirišč, je nekaj več kot 197.600 evrov, sredstva zanjo pa sta zagotovila Občina Žalec in JZ Zdravstveni dom Jožeta Potrate Žalec. Oboje namreč služi uporabnikom osnovne šole in tudi koristnikom zdravstvene ambulante v Šempetru. Dela je opravilo podjetje GMI iz Slovenskih Konjic, nadzor nad njimi je opravil BEAM nadzor, projektno tehnično dokumentacijo pa je pripravilo podjetje Savinjaprojekt iz Žalca. Že konec avgusta, pred začetkom novega šolskega leta, pa so v šolski telovadnici šempetrske osnovne šole zagorele nove luči. Zaradi dotrajanosti in neustreznosti z vidika porabe energije in osvetlitve športnih površin je bila namreč obnova razsvetljave v športni dvorani nujna. V okviru obnove je izvajalec Geoenergetika zamenjal svetila v dvorani in uredil prehod na krmilni sistem Dali. Nadzor nad deli je opravilo podjetje Uniprojekt. Celotna investicija je znašala dobrih 38 tisoč evrov, od tega je dobrih 20 tisoč evrov prispevala Fundacija za šport. Župan Janko Kos je ob tem povedal: »Razsvetljava v telovadnici je zdaj bolj učinkovita in tudi bolj Ravnatelj Uroš Vidmajer poslej z veseljem prižiga luči v telovadnici šole. varčna. To smo morali narediti tudi zato, da lahko odbojkarji tukaj igrajo tekme prve lige in tudi kakšno mednarodno tekmo. Pomembna pa je tudi okolica, v kateri smo asfaltirali del parkirišča s podzemno ureditvijo, pridobili smo boljši uvoz in 23 novih parkirišč. Gre za pridobitev za potrebe športa, ambulante in šole. Šola je pomembna za razvoj vsakega kraja, tudi za Šempeter. Energetska sanacija, ki je bila že izvedena, vredna preko milijona, pa sanacija strehe na telovadnici, pa potem sanacija parketa in zdaj razsvetljave, ureditev športnega centra in okolice – vse prispeva k temu, da je to postal en tak lep center. Otroci imajo sedaj boljše pogoje za rast in razvoj.« Ravnatelj OŠ Šempeter Uroš Vidmajer se je ob predaji namenu zahvalil vsem sodelujočim pri obeh investicijah, pa tudi interni ekipi sodelavcev in učencev: »Grdi raček je postal labod. To je postal eden lepših delov šole in na to sem ponosen.« Svojemu namenu so šempetrske pridobitve simbolno predali direktorica zdravstvenega doma dr. Hana Šuster Erjavec, ravnatelj Uroš Vidmajer in župan Janko Kos. Prenovili ambulanto za otroke in mladostnike T. TAVČAR Investicija, s katero so pridobili tudi nekaj manj kot 20 m² dodatnih površin in kakovostnejše pogoje za delo zdravnikov in obravnavo mladih pacientov, je vredna 262.342 evrov. Na krajši slovesnosti so v torek, 17. oktobra, v JZ Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate v Žalcu namenu predali prenovljene prostore za otroke in mladostnike. Direktorica zdravstvenega doma dr. Hana Erjavec Šuster je ob odprtju med drugim poudarila, da so opravili celovito obnovo dotrajanih prostorov za delo zdravnikov in sester z najmlajšimi pacienti tako v preventivne kot kurativne namene. Projektanti so skupaj z zdravstvenim osebjem in vodstvom ZD Žalec našli rešitev prerazporeditve in preureditve prostorov, ki zaposlenim in uporabnikom omogoča sodobne pogoje dela v skrbi za dobro počutje najmlajših pacientov. Prenovljeni prostor v JZ ZD Žalec obsega 169,40 m2, od tega pa so na račun zasteklitve vetrolova dodatno pridobili 19,47 m2, kar najmlajšim pacientom zagotavlja svetle čakalnice. Obnovili so tudi S prerezom traku so obnovljene prostore dispanzerja simbolično predali namenu; (od leve prosti desni) pediater dr. Aco Mladenovič, mala uporabnica storitev Zora Krivanek Breznikar, dr. Hana Šuster Erjavec in Janko Kos. tri ordinacije kurative, prostor za zdravnika, ločen prostor za izolacijo, laboratorij in prevezovalnico, ločene sanitarije za zaposlene in paciente ter ambulanto za preventivo. Aktivnosti za pripravo projektnotehnične dokumentacije in izvedbo investicije je odobril Svet JZ ZD Žalec. Investicija je vključena tudi v proračun Občine Žalec in v NRP zaradi koriščenja sredstev Ministrstva za zdravje »sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v RS«. Skupna vrednost investicije znaša 262.342 evrov z DDV in zajema gradbeno-obrtniška dela ter notranjo opremo. Vodstvo JZ ZD Žalec si skupaj z lokalno skupnostjo prizadeva, da bi se zaposleni in pacienti dobro počutili v svojih delovnih prostorih, zato so v zadnjih letih veliko časa in finančnih sredstev namenili obnovi prostorov v zdravstvenem domu na sedežu v Žalcu in tudi na postajah dislociranih enot v Petrovčah, Šempetru in na Vranskem, je povedala dr. Hana Šuster Erjavec. Besede zahvale je vodstvu zdravstvenega doma izrekel tudi župan Janko Kos, za popestritev pa je poskrbel mlajši otroški pevski zbor iz I. OŠ Žalec. Dobitniki priznanj skupaj z županom in podpredsednikom MS Praznovali s skupino Chicas D. NARAGLAV MS Žalec praznuje svoj praznik v spomin na 29. september 1964, ko je Žalec postal najmlajše mesto v Sloveniji. Osrednja prireditev ob prazniku Mestne skupnosti Žalec, kamor spada še naselje Ložnica pri Žalcu, je bila slavnostna seja v Domu II. slovenskega tabora, na kateri so podelili letošnja priznanja MS. Organizatorji so poskrbeli za bogato glasbeno vzdušje, ki so ga po končanem uradnem delu na oder pripeljala dekleta narodno-zabavne skupine Chicas. Še pred začetkom slavnostne seje je na ploščadi pred domom za glasbeno dobrodošlico igrala Godba Liboje pod umetniškim vodstvom Gašperja Smisla. Povezovalka svečanosti Klavdija Laznik Tomažič je na prireditvi uvodoma podala kratko zgodovino Žalca, ki se prvič omenja že v srednjem veku kot Sachsenfeld, v slovenski obliki pa že v 13. stoletju, ko je bil povzdignjen v trg. V času turških vpadov je utrpel hudo škodo, zato so se takratni prebivalci odločili, da okoli cerkve pozidajo obrambni tabor. Zidove so kasneje porušili, ohranil pa se je le stolp, ki se nahaja ob cerkvi sv. Nikolaja. Na steni stolpa je tudi spominska plošča z napisom in datumom, ko je Žalec postal mesto. V nadaljevanju slavnostne seje je v imenu predsednika MS Rada Gašpariča, ki je bil zdravstveno zadržan, njegov govor s predstavitvijo minulega dela MS, pridobitev in uspešnega dela številnih društev in organizacij, ki dajejo utrip življenja mestu, prebrala Klavdija Laznik Tomažič. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Žalec Janko Kos. Skupaj s podpredsednikom MS Žalec Boštjanom Hladnikom sta podelila letošnja priznanja MS Žalec. Priznanje so tokrat prejeli: Barbara Jevšnik za uspešno vodenje in mentorstvo Filatelističnega krožka na I. OŠ Žalec, Jože Sopotnik za dolgoletno vzdrževanje in skrb za potomko trte Nikolaje, najstarejše trte, ob Obrambnem stolpu v Žalcu, Romana Golec Dolar za uspešno in dolgoletno vodenje trgovine AVTO ROM v Žalcu ter Matjaž Končina za večletno uspešno delo v Karate klubu v Žalcu. S podelitvijo priznanj je bil uradni del končan. Na oder so stopile igrive pevke glasbene skupine Chikas, ki so poskrbele za pravi koncertni žur. Moonlighting Orchestra ob dvajsetletnici L. G. V Domu II. slovenskega tabora bodo 5. novembra z dvema koncertoma, ob 16. in ob 20. uri, dve desetletji glasbenega ustvarjanja praznovali glasbeniki odličnega glasbenega sestava The Moonlighting Orchestra. Obljubljajo odsev 20 let žlahtne glasbe s hiti vseh obdobij in vseh zvrsti ter bogat scenski in koreografski spektakel s plesalkami PK Kattan s koreografinjo Tamaro Tavčar. Osrednje osebnosti večera pa bodo gotovo trije soustanovitelji orkestra izpred 20 let: Damir Smiljan, Izidor Čižič in Dejan Podbregar. Obeta se nedeljski večer za glasbene sladokusce. OBČINE 4 ŠT. 10 I oktober 2023 Naš kraj lep in urejen D. NARAGLAV Drugi oktobrski petek je v Občini Prebold potekala zaključna prireditev v okviru letošnje akcije Naš kraj lep in urejen. Dobitniki priznanj z županom, predsednico komisije in predsednico TD Prebold Na njej so podelili priznanja za najlepše urejene hiše, kmetije, gasilski dom, poslovni objekt, planinski dom in najlepšo vas za leto 2023. Zaradi vremenskih ujm je komisija letos imela le en ogled v začetku poletja in na podlagi tega tudi izbrala dobitnike priznanj. Predsednica Turističnega društva Prebold Simona Žvikart Repnik je bila tudi tokrat v vlogi moderatorke večera. Spregovorila je o pomenu te akcije Turistične zveze Slovenije, predvsem v lokalnem okolju, katere cilj je izboljšati kakovost življenja tako prebivalcev kot turistov, hkrati pa akcija prispeva k trajnostnemu razvoju urejenega in zdravega okolja, k turistični privlačnosti kraja ter tudi k razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi. To sta v svojih nagovorih poudarila tudi župan mag. Marko Repnik in predsednica ocenjevalne komisije Marjana Uršič. Predsednica komisije je povedala, da je letos zaradi posledic vodne ujme desetčlanska komisija, sestavljena iz predstavnika občinskega sveta in devetih predstavnikov krajevnih odborov, opravila le en ogled po vaseh, in sicer 3. julija. Sicer se je letošnja akcija Naš kraj lep in urejen začela že s čistilnimi akcijami po vaseh in z organizacijo cvetlične tržnice, na kateri je bilo mogoče unovčiti bone za nakup cvetja, ki jih je občina poslala v vsa gospodinjstva. Komisija, ki jo poleg predsednice sestavljajo še Anka Srnec, Sonja Stergar, Milena Breznikar, Amalija Rojc, Jožica Prevoršek Andreja Habjan, Simona Stenovec, Melita Veber in kot predstavnik občinskega sveta Franci Škrabe, se je sestala Župan se je posebej zahvalil članicam desetčlanske komisije. še septembra in določila letošnje nagrajence. Dogovorila se je tudi za zaključno prireditev, ki je običajno potekala v začetku novembra, tokrat pa so jo pripravili dobra dva tedna prej, saj niso imeli septembrskega ocenjevanja. Priznanje za najlepše urejene hiše so prejeli: Zdenka in Janko Fonda iz Latkove vasi, Jožica in Aleksander Štahl skupaj z Anico Vincekovič iz Kaplje vasi, Marija in Zoran Farčnik iz Dolenje vasi, Frido Kajba iz Sv. Lovrenca, Marija Hribernik in Branko iz Marije Reke, Franci, Uroš in Tjaša Jeromel iz Matk ter Nevenka Potočnik iz Šešč. Za najlepše urejene kmetije so priznanja prejeli: Lilijana Ribič iz Latkove vasi, Bernarda, Franc in Klemen Grenko iz Kaplje vasi, Irena in Franc Natek iz Sv. Lovrenca, kmetija Lobnikar iz Marije Reke ter Marko in Nataša Veber iz Matk. V tretjem sklopu podelitve priznanj so bila podeljena priznanja za najlepše urejen gasilski dom, najlepše podjetje, planinski dom in najlepšo vas. Priznanje za najlepši gasilski dom je tokrat prejelo PGD Šešče, za najlepše urejeno podjetje Veronika Adamič iz Sv. Lovrenca, za najlepše urejen planinski dom Planinski dom Marija Reka in oskrbnika Ivanka in Stanislav Pišek, za najlepše urejeno vas pa je komisija tokrat izbrala Kapljo vas. Letošnjo prireditev sta obogatili pevka Maja Založnik in animatorka v MGC Prebold Amalija Rojc z razmišljanjem o vodi, ohranjanju narave, njeni lepoti in tudi o sobivanju, ljubezni, prijateljstvu. Proračun 2024 v javno obravnavo... T. TAVČAR Vranski občinski svetniki so se v torek, 17. oktobra, sestali na 8. redni seji občinskega sveta ter med drugim obravnavali osnutek proračuna za leto 2024, ki ga je obrazložila županja Nataša Juhart. Skupni prihodki predloga proračuna Občine Vransko za leto 2024 so načrtovani v višini 3.894.322 evra, odhodki pa v višini 3.566.262 evra. Svetniki so osnutek v prvi obravnavi potrdili in ga dali v enomesečno javno obravnavo (od 18. 10. 2023 do 16. 11. 2023). Svet je brez pripomb potrdil nov cenik pogrebnih in pokopaliških storitev na pokopališču Vransko z veljavnostjo od 1. novembra letos. Cene so se povišale za 25 odstotkov. Poudariti velja, da je bila zadnja sprememba cene pred desetimi leti. Prav tako je svet sprejel pogoje in merila za vrednotenje programov kulturnih društev in kulturnih projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Vransko za leto 2024, merila in kriterije za vrednotenje socialnovarstvenih programov in programov drugih društev ter pogoje in merila za izbiro izvajalcev in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Vransko za leto 2024. Kot članico skupščine Javnega komunalnega podjetja Žalec za mandat- no obdobje 2023–2027 je Občinski svet Občine Vransko imenoval Ivo Zorenč, direktorico Občinske uprave Občine Vransko. Svet je potrdil tudi, da Občina Vransko pristopi v Združenje občin Slovenije ter da bo Občino Vransko v skupščini združenja zastopala županja Nataša Juhart. Svetniki Občinskega sveta Občine Vransko so obravnavali tudi pobude in vprašanja občinskih svetnikov in svetnic Marjana Pečovnika, Rafaela Novaka, dr. Petre Farkaš, Roberta Novaka, Zdenke Verdel in Damijane Bistan. Na šesti seji o zimski službi D. NARAGLAV Na 6. redni seji Občinskega sveta Občine Tabor so svetniki med drugim obravnavali rebalans letošnjega proračuna občine. Po obravnavi rebalansa proračuna Občine Tabor so sprejeli sklep, da se rebalans sprejme v predlagani obliki in vsebini. Soglašali so tudi s sprejemom odloka o tržnem redu po hitrem postopku in potrdili predlagani cenik pristojbin za organizirano prodajo na površinah v lasti Občine Tabor, s čimer je prenehal veljati cenik stojnin za organizirano prodajo na stojnicah v Občini Tabor z dne 28. 2. 2023. Svetniki so potrdili tudi, da je čas uvajanja tržnih dni za kmečko tržnico šest mesecev in da se v tem obdobju ne zaračunava najema prodajnega prostora oz. stojnic v lasti Občine Tabor. V nadaljevanju seje so potrdili pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih organov Občine Tabor v predlagani obliki. V zvezi s cenami programov predšolske vzgoje in živil v JZ OŠ Vransko–Tabor in OE Vrtec Tabor pa so potrdili predlagano spremembo ekonomske cene programov v OE Vrtec Tabor, in sicer 610,49 evra za prvo starostno obdobje in 493,95 evra za drugo starostno obdobje, in sicer od 3. oktobra dalje. Z istim dnem začne veljati tudi cena živil v višini 2,60 evra na otroka na dan. Glede problematike prodaje zemljišča v Ojstriški vasi so sprejeli sklep, da se prodaja tega zemljišča zaenkrat ustavi. V nadaljevanju so svetniki potrdili še predlagano zvišano ceno za opravljanje zimske službe, ki sedaj znaša 45 evrov na uro za storitev pluženja in enako za storitev posipanja ter povračilo stroškov izvajalcem zimske službe, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost. Ob zaključku seje so svetniki dali soglasje še h kandidaturi Žana Groblerja za člana Skupščine JKP Žalec za mandatno obdobje 2023–2026. O rebalansu proračuna ... T. TAVČAR Polzelski svetniki so se na 6. redni seji med drugim seznanili z zapisnikom o odločitvah zbora občanov naselij Ločica ob Savinji in Breg pri Polzeli ter zaselka Ob progi v naselju Polzela. Prisluhnili so tudi poročilu delovne skupine za izvajanje protipoplavnih aktivnosti in civilne iniciative Ločica– Breg, ki ga je podala koordinatorka civilne iniciative Saša Kovač. Sledila je predstavitev nabora ukrepov lokalnih gospodarskih služb, JKP Žalec in Simbia Celje za pomoč občanom na poplavljenih območjih. Pri tem gre za dobavo pitne vode in odvoz odpadkov. V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili z rebalansom proračuna, s katerim se prihodki povečujejo za 676.215 evrov in znašajo 7.814.259 evrov, kar predstavlja 9 odstotkov več kot v sprejetem proračunu letošnjega leta. Na drugi strani se povečujejo tudi odhodki, in sicer za 690.000 evrov, z rebalansom pa tako znašajo 8.356.437 evrov, kar ravno tako predstavlja 9-odstotno povečanje glede na sprejeti proračun. Največja sprememba prihodkov je pri davčnih prihodkih, ki se povečujejo za 392.808 in znašajo 5.119.304 evrov. Občinski svet je sprejel tudi Sklep o oprostitvi plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območja, prizadeta v poplavah, z dne 4. avgusta letos za del naselja Ločica ob Savinji, del naselja Breg pri Polzeli in del naselja Polzela za pravne in fizične osebe za leto 2024. To bo občino stalo približno 40 tisoč evrov. V skupščino Javnega komunalnega podjetja Žalec so kot predstavnico Občine Polzela v mandatnem obdobju 2023–2027 imenovali Arijano Kufner iz Vojnika. Za člane Sveta zavoda Osnovne šole Polzela so za predstavnike Občine Polzela v mandatnem obdobju 2023–2027 imenovali Sonjo Zajc, Matejo Okretič in Ivana Kapitlerja. OBČINE ŠT. 10 I oktober 2023 5 25 let Občine Polzela T. TAVČAR Občina Polzela praznuje 2. oktobra v spomin na deset Polzelanov, ki so umrli na ta dan leta 1942. Nekdanji predsedniki po podelitvi priznanj z aktualnima predsednikom in poveljnikom Devetdeset let del kraja in ljudi D. NARAGLAV V Matkah pri Preboldu tamkajšnje gasilsko društvo letos praznuje 90 let svojega delovanja. Dobitniki priznanj občine z županom Jožetom Kužnikom Že tradicionalno so na večer pred praznikom, 1. oktobra, v Športni dvorani na Polzeli pripravili slavnostno akademijo. Pred tem je bila sv. maša za mir in blagor v Občini Polzela v župnijski cerkvi sv. Marjete na Polzeli, ki sta jo darovala domači župnik Urban Lesjak in njegov pomočnik Sandi Koren. Slovesnost se je začela s prihodom praporščakov, ki jim je poveljeval Andrej Koščak, poveljnik, višji vodnik celjske Vojašnice Franca Rozmana - Staneta. Takt je dajal Pihalni orkester Cecilija, ki ga vodi Gašper Smisl. Na njihovo glasbo so uvodoma in ob zaključku plesale libojske mažoret- ke pod vodstvom mentorice Alenke Polšak. Slavnostni govornik Jože Kužnik, župan Občine Polzela, je med drugim povedal: »Za našo slavljenko – Občino Polzela – ponosno rečem, da je občina mnogih presežkov. Pogosto se čudim, kaj vse smo naredili v teh 25 letih. Mi, vi, jaz, ti, oni … Seveda so tudi pomanjkljivosti in primanjkljaji, a presežkov je veliko več. Hvala vsem, ki jih pomagate ustvarjati ...« Predstavil je narejeno v zadnjem letu, dotaknil pa se je tudi avgustovskih poplav. Izrazil je sočutje vsem, ki so bili kakor koli prizadeti, in zahvalo vsem, ki so kakor koli pomagali. Tudi letos je župan Jože Kužnik podelil priznanja najzaslužnejšim. Županovo priznanje so prejeli Drago Jamnikar, Boris Turk, Civilna zaščita Polzela, PGD Andraž nad Polzelo, PGD Ločica ob Savinji, PGD Polzela, Rdeči križ Polzela in Župnijska Karitas Polzela. Plaketo Občine Polzela sta prejela Beti Mlakar in Emilijan Zabukovnik. Prejemnika grba Občine Polzela sta Vlasta Mrhar Matjaž in Marko Slokar. V kulturnem programu so nastopili Severa Gjurin in kitarist Dejan Lapanje ter plesna skupina Force. Prireditev je vodila Jolanda Železnik. Poročali o poplavah D. NARAGLAV Vsa prijavljena škoda zaradi poplav v Občini Prebold znaša skoraj 6,3 milijona evrov. Na minuli 9. redni seji OS Občine Prebold, ki je bila 28. septembra, so svetniki bili seznanjeni s poročilom o delovanju Civilne zaščite Občine Prebold v času avgustovskih poplav in poročilom o izvajanju Akcijskega načrta za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v Občini Prebold za leto 2022. Poleg tega so sprejeli še nekaj sklepov in terminski plan priprave proračuna Občine Prebold za leti 2024 in 2025. Povzetek poročila o delovanju CZ v času poplav, ki ga je pripravil poveljnik Peter Petač, je v njegovi odsotnosti podal župan mag. Marko Repnik ter se ob tej priložnosti še enkrat zahvalil vsem, ki so v teh težkih trenutkih pomagali prizadetim v poplavah. V poročilu so zajeta vsa dogajanja od začetka poplave 4. avgusta, ko je bil aktiviran celoten štab Civilne zaščite Prebold, do 19. avgusta, ko je potekala velika prostovoljska akcija pri odpravljanju posledic v Industrijski coni v Latkovi vasi, pri kateri so poleg GZ Prebold in vseh njenih društev sodelovali gasilci iz Posavske regije. Vse dni poplav in odpravljanja njenih posledic je na intervencijah sodelovalo 580 gasilcev iz domače regije in 94 gasilcev z 21 vozili iz Posavske regije. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili Sklep o porabi presežka prihodkov nad odhodki iz leta 2022 za JZ OŠ Prebold. Sklep je predstavil predsednik Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Boštjan Herodež, na posamezna vprašanja pa je odgovarjala Vesna Kumer, nova ravnateljica OŠ Prebold. Presežek v OŠ Prebold v višini 59.641 evra in v enoti Vrtec Prebold v višini 6.423 evra so potrdili za namen, kot ga je predlagala OŠ Prebold. Sredstva bodo namenili nabavi opreme, stavbnega pohištva in računalniške opreme ter za druge potrebne stvari. Svetniki so se seznanili s poročilom o izvajanju Akcijskega načrta za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v občini za leto 2022, ki so ga sprejeli pred leti, ko je občina postala invalidom prijazna občina. V drugem delu seje so svetniki za svojega predstavnika v Skupščini Javnega komunalnega podjetja Žalec imenovali Franca Škrabeja. V nadaljevanju je bil na dnevnem redu sklep o prerazporeditvi proračunskih sredstev. Točko in predlog sklepa je predstavil župan Marko Repnik, ki je povedal, da je v naravni nesreči meseca julija bila poškodovana občinska lokalna cesta Kranjčev mlin–Otavnik. Plaz namreč ogroža cesto, zato je potrebna sanacija plazu, za katero sta predvideni dve fazi. Prva sanacija bo služila za zavarovanje drsenja plazu, druga faza pa predvideva končno sanacijo do povrnitve prvotnega stanja predvidoma spomladi prihodnje leto. Za prvo fazo so zato predlagali prerazporeditev sredstev v višini 50.000 evrov. Prerazporeditev sredstev je treba izvesti tudi zaradi avgustovske poplave, saj so morali intervencijsko sanirati različna področja (ceste, parkirišča, mostove …). Intervencijska dela so bila urgentna in so s strani države potrjena, zato posledic za občinski proračun ni. Svetniki pa so se odločili, da se za morebitna plačila nujnih interventnih del v proračunu na rezervo prerazporedi 265.000 evrov. Ob zaključku seje so se svetniki s strani župana seznanili še s terminskim planom priprave proračuna Občine Prebold za leti 2024 in 2025, seja pa se je končala še z nekaterimi vprašanji, predlogi in pobudami. Župan je navzoče tudi seznanil, da bo novi poveljnik Civilne zaščite v Občini Prebold Niko Viher, ob tem pa tudi izrekel vso zahvalo dosedanjemu, Petru Petaču, ki je zelo uspešno opravljal svoje delo in poslanstvo. Povedal je tudi, da vsa prijavljena škoda zaradi poplav v Občini Prebold znaša 6.271.000 evrov. V okviru devetdesetletnega jubileja so pripravili že več dogodkov. Spomladi so imeli jubilejni občni zbor, poleti so organizirali tradicionalno Noč na vasi, na kateri so za zabavo igrali Modrijani, v začetku jeseni pa so imeli še slavnostno sejo, na kateri so podelili priznanja vsem še živečim dosedanjim predsednikom in poveljnikom, ki so poleg članstva dali tudi izjemen prispevek k 90-letnemu uspešnemu delovanju društva. Slavnostno sejo so odprli s slovensko himno v izvedi Ane in Jerneja, ki sta tudi v nadaljevanju poskrbela za prijetno glasbeno popestritev dogodka. Zbrane je pozdravil novi predsednik društva Davor Zagožen in vsem zaželel prijetno druženje. Povezovalca prireditve Anja in David Stergar sta osvetlila zgodovino društva skozi njegovih 90 let. Kot sta povedala, se je vas takrat imenovala sv. Magdalena. Takratna miselnost in potreba vaščanov po zaščiti in reševanju imovine in tudi ljudi sta pripeljali do tega, da so leta 1933 ustanovili prvo društvo, ki so ga poimenovali Gasilska četa sv. Magdalene. Po ustanovitvi so si postavili leseno barako za potokom Kolja in si kupili ročno brizgalno na zalivanje z vedri, ki so jo prenašali ročno ali s konjsko vprego, nabavili pa so tudi gasilske uniforme. To so bili začetki gasilstva na območju današnjih Matk. Ves čas, tako v preteklosti kot tudi sedaj, so lokalna skupnost in krajani podpirali delovanje društva s svojim vestnim delom, prispevki in znanjem. Vse do danes je PGD Matke zelo uspešno društvo, ki daje pomemben utrip kraju, delovanju Gasilske zveze Prebold in celotni lokalni skupnosti Občine Prebold. PGD Matke danes šteje 189 članov, od tega je 35 operativcev. Imajo popolnoma urejen gasilski dom, urejeno orodjarno, v gasilski garaži pa vrhunsko gasilsko tehniko. Vse to je bilo pridobljeno z delom pridnih krajanov in članov društva ter s finančno pomočjo lokalne skupnosti. Na slovesnosti so zbrane nagovorili predsednik Gasilske zveze Prebold Marjan Golavšek, ki je bil do nedavnega tudi predsednik njihovega društva, župan Občine Prebold mag. Marko Repnik ter drugi predstavniki gasilskih društev in organizacij. Priznanja so ob tej priložnosti podelili vsem še živečim predsednikom in poveljnikom društva (nekdanji predsedniki: Marjan Golavšek starejši, Zdravko Zagožen, Marjan Golavšek mlajši, Franci Pražnikar in Boštjan Veber; poveljniki: Jože Veber, Zvone Romih, Jožef Kupec in Marko Veber), spominska priznanja pa tudi GZ Prebold, vsem osmim gasilskim društvom zveze in Občini Prebold za vso pomoč in podporo. Gasilska četa sv. Magdalene v začetku svojega delovanja 6 PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2023 Vlada na obisku v Savinjski regiji LUCIJA GROBLER T. T., D. N. Minulo soboto, 21. oktobra, se je na regijskem obisku v Savinjski regiji (poplavljena območja v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini) mudila slovenska vlada. Osrednji skupni dogodek obiska je bilo srečanje z župani, predstavniki gospodarstva, lokalne skupnosti, nevladnih organizacij v regiji in drugih v veliki dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. V posameznih obiskih predsednika vlade, ministric in ministrov ter ostalih odgovornih pa so med drugim obiskali Braslovče in si ogledali potencialno lokacijo za nadomestne gradnje v Rakovljah, Industrijsko cono v Preboldu in kritična območja ob Savinji v Občini Žalec. Predsednika, ministre in ostale zbrane v dvorani Doma II. slovenskega tabora je uvodoma pozdravil gostitelj, župan Janko Kos, ki je ob tem navedel, da Občina Žalec sicer ni imela nobenih človeških žrtev poplav, imela pa je poplavljenih okoli 800 privatnih in gospodarskih objektov; poplave se na tem območju ponavljajo, vendar do sedaj kljub opozarjanju občine pod vsemi vladami zadnjih trideset let niso prišli do končnih obnovo objektov. Občine Savinjske regije so do zdaj prejele 20 milijonov evrov predplačil za nujna sanacijska dela. Škodo je prijavilo 6000 občanov. Dejal je, da bo vlada skupaj s stroko pripravila seznam stanovanjskih objektov, ki niso več varni za življenje, lastnikom teh objektov pa bodo zagotovili nadomestno gradnjo. Premier dr. Golob je tudi zatrdil, da bodo prizadeti občani v avgustovski ujmi do konca novembra prejeli predplačila za sanacijo stanovanjskih objektov. Ne bodo čakali na prihodnje leto, kot nalaga obstoječa zakonodaja. Vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je ocenil, da so nekateri ukrepi v obstoječem interventnem zakonu pomanjkljivi in da bo treba sprejeti nove ukrepe za zagotavljanje nastanitev za ljudi, ki jim je ujma poškodovala stanovanjske objekte. Meni tudi, da je treba v prihodnje komunikacijo z župani še nadgraditi. Vodja državne tehnične pisarne Blaž Dolinšek pa je povedal, da bodo kmalu tehnično pisarno za Savinjsko dolino odprli na Ljubnem ob Savinji. Del ministrske ekipe se je mudil tudi v industrijski coni v Preboldu protipoplavnih rešitev. A vendar: »Ne moremo pričakovati, da bo ta vlada v treh mesecih sanirala to, kar vse dosedanje vlade niso v tridesetih letih.« Dodal je, da bo treba skupiti skupaj – vlada, lokalne skupnosti in drugi – ter slediti strokovnim rešitvam. Srečanje je bilo namenjeno temu, kot je uvodoma povedal predsednik vlade dr. Robert Golob, da vlada predstavi vse tisto, kar že počne, ukrepe, ki so že bili izvedeni, potem pa, da prisluhne dvomom, kritikam, predvsem pa pričakovanjem zainteresirane javnosti v dvorani o tem, kaj bi še bilo treba narediti. Dr. Golob je dopolnil izjavo župana, da je bilo v tridesetih letih narejenega toliko, kot je bilo – tudi po zaslugi zakonodaje, ki jo imamo – mogoče: »Zakonodaja je praktično onemogočila tudi stroki, da bi lahko izpeljala stvari, za katere je menila, da so pravilne. Zato je ključna zadeva, ki se je lotevamo v zadnjih mesecih, sprememba zakonodaje. Ta še ni zaključena.« Poudaril je, da je država prvič v zgodovini nase prevzela poplačilo intervencijskih stroškov in predplačila občinam ter gospodarstvu za Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, ki je medtem prevzela tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor, je najprej izrazila veselje, da je vlada za to srečanje izbrala prav njeno mesto Žalec. Spomnila je, da je bilo treba po ujmi interventno za promet usposobiti več kot 500 kilometrov cest. »Že nekaj tednov pa ni več cest, ki bi bile popolnoma zaprte. Delne zapore, ki jih imamo še v Savinjski regiji, še najbolj v Zgornji Savinjski dolini, pa bodo odpravljene do 15. novembra, razen če nam dež ne zagode preveč.« Ob tem je poudarila, da bodo ob trajnejši sanaciji spet potrebne delne zapore, vendar bodo ljudje o tem obveščeni. In še: »Štirje mostovi so bili porušeni. Sedem mostov je bilo nadomeščenih praktično v enem mesecu. Več jih je bilo potrebnih zato, ker je bilo treba na dveh lokacijah zagotoviti dvosmernost, torej dva mostova.« Obljubila je, da bodo z ekipo tudi poslej na terenu in bodo izvajalcem gledali pod prste, da bodo dela izvedena v skladu z načrtom. Glede vodotokov pa je ocenila, da bi morala biti sanacija hitrejša in celovita, zato bodo prihodnji teden določili, kaj je treba Vlada je na sobotni redni seji, 77. po vrsti, ki jo je opravila v dvorani glasbene šole v Žalcu, po srečanju ob vladnem obisku Savinjske regije začela z razpravo o vsebini novele Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki je bil sprejet avgusta letos. Ministrice in ministri so razpravljali o izvrševanju ukrepov, predvidenih za prebivalstvo, ki so ga prizadele avgustovske poplave. Namen novele zakona je, da bodo prizadeti občani v avgustovski ujmi čim prej prejeli predplačilo za sanacijo stanovanjskih objektov. Dolgo vladno omizje in zbrane v dvorani je nagovoril Janko Kos še narediti do konca leta. Dejala je, da je na vodotokih 110 delovišč že zaprtih, kar pomeni, da so dela tam končana. Tudi Alenka Bratušek je potrdila, da občine resnično še nikoli niso dobile sredstev na račun tako hitro. Do danes je bilo nakazanih 153 milijonov evrov od 218 milijonov, ker vse občine še niso dale zahtevkov. »Bom pa iskreno povedala, da sem razočarana, ker se moramo v državnem zboru braniti, da smo v sanacijski program uvrstili projekte novogradenj. Seveda, tudi dve novogradnji, ki bosta zagotovili boljšo protipoplavno varnost območjem, ki so bila poplavljena. Na tem mestu dajem besedo, da se bom do konca borila, da te stvari ostanejo v programu, ki ga bo deloma financirala tudi Evropska unija.« Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pohvalil delo Elektra Celje v času po poplavah, saj je bila na območju Savinjske regije, ki ga pokriva, energetska infrastruktura najbolj poškodovana, s svojimi ekipami pa so jo rešili zelo hitro. Gospodarski minister Matjaž Han je poudaril, da je škodo po ujmi v znesku 409,8 milijona evrov prijavilo 1173 podjetij. Gospodarstvenikom, ki so utrpeli škodo, so v začetku oktobra že nakazali 31,7 milijona evrov. Zbrane je nagovoril tudi Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite, ki je povedal, da se je delo Civilne zaščite formalno-pravno zaključilo z zaključkom intervencije, se pa v praksi nadaljuje po posameznih najbolj prizadetih občinah. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so pomagali in še pomagajo. V zaključni fazi je tudi poročilo o intervenciji Uprave za zaščito in reševanje, ki bo nared v naslednjih tednih, ko bo na voljo tudi analiza. In pa predlogi, kako kaj še izboljšati. Gotovo bo treba popraviti oceno ogroženosti. Dr. Robert Golob je izpostavil tudi klicni center za obnovo po poplavah, ki na telefonski številki 114 podaja ažurne in verodostojne informacije o možnosti pomoči po katastrofalni ujmi. Vodja te službe Andrej Šter je bil prisoten tudi na srečanju v Žalcu. »Poleg tega, da se oglašamo na telefonu, obiskujemo tudi občine in se pogovarjamo s tistimi, ki jih je ta ujma najbolj prizadela,« je povedal Šter in dodal, da lahko dobro spoznaš problem le, če se srečaš in pogovoriš v živo, in iz tega naslova imajo že sedaj dobre rezultate. Število klicev se po poplavah ni zmanjšalo, povečala pa se je njihova kompleksnost, je povedal. Ključno je, da se naredi zaključno poročilo iz t. i. Ajde, kamor so vpisovali vso prijavljeno škodo, saj je to ključno za končna izplačila in nadaljevanje aktivnosti. Ob koncu se je k razpravi prijavilo nekaj zainteresiranih posameznikov, največ iz Zgornje Savinjske doline, predstavnikov občin in civilne družbe, med njimi Klemen Šalej iz Občine Žalec, ki je opozoril, da so ob vsem skupaj najbolj prezrli kmetijstvo in kmeta. Zakon določa, da morajo lastniki zemljišč sami, na svoje stroške, poskrbeti za čiščenje smeti, vendar pa pesek in mulj od poplav nista navedena v zakonu kot »smeti« v tem smislu. Rok Sedminek je povedal, da žal stroki, ki je sedaj pripravljala predloge na temo protipoplavne zaščite, ki so jo izpostavili tudi na srečanju kot edino merodajno, ne zaupa preveč in da je treba upoštevati tudi mnenja kmetov in lastnikov ob Savinji. »Za težave, ki so nastale, niso krivi lastniki zemljišč ob Savinji, ampak je bilo nepravilno umeščanje v prostor. 16 let imamo enake strokovnjake, ki nas niso prepričali.« Priporočil je, da se resnično dobro premisli glede trajnih rešitev, da se ne bodo naredile nove napake. Vlada se je po srečanju v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec sestala še v dvorani glasbene šole, kjer je opravila 77. redno sejo. Kot so sporočili iz Vlade RS in predstavili tudi na srečanju v Žalcu, je vlada za pomoč po poplavah ljudem, občinam in gospodarstvu v Sloveniji izplačala več kot 254 milijonov evrov. Uprava RS za zaščito in reševanje je nakazala dobrih 5 milijonov evrov slovenski Karitas in 5,5 milijona evra Rdečemu križu. Karitas je pomoč nakazal 3.883 ljudem, Rdeči križ pa 4944 ljudem. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 3.170 družinam in posameznikom izplačalo več kot 18 milijonov evrov izredne denarne in druge pomoči. Solidarnostno pomoč je prejelo še 2.219 prejemnikov v skupni vrednosti 14,2 milijona evrov. Uprava RS za zaščito in reševanje je odobrila pomoč 138 občinam, izplačala je dobrih 38 milijonov evrov povračil. Ministrstvo za naravne vire in prostor pa je po predhodnem programu odprave posledic nesreče občinam izplačalo nekaj manj kot 137 milijonov evrov. Skoraj 32 milijonov evrov pomoči je za odpravo posledic škode v gospodarstvu 708 gospodarskim subjektom izplačalo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. V sanacijo vodotokov je Ministrstvo za naravne vire in prostor doslej vložilo skoraj 17,6 milijona evrov. Zaključili so že 466 projektov, 12 jih je delno zaključenih (najnujnejša dela že zaključena), 214 pa jih je v teku. Za čakanje na delo, pomoč za samozaposlene, za intervencijske stroške na podlagi odredb poveljnika Civilne zaščite in nadomestila plač prostovoljcem je vlada izplačala več kot 2 milijona evrov. PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2023 7 Predsednik vlade: »Odločitev o preselitvi ni politična, ampak strokovna.« K. ROZMAN T. TAVČAR Stališča strokovnjakov bodo predstavljena na zborih krajanov. Prebivalci Roj in Letuške Gmajne se bodo morali preseliti, primerno zemljišče je v Rakovljah. Obisk vlade v Savinjski regiji minulo soboto je predsednik dr. Robert Golob pričel v Braslovčah. Najprej se je ustavil pri gostišču Frlič in si skupaj s sodelavci in braslovškim županom Tomažem Žoharjem ogledal možno lokacijo v Rakovljah za gradnjo nadomestnih stanovanjskih hiš za poplavljene prebivalce ob Savinji. Gre za polja nasproti gostišča do že zgrajenega novega naselja, lastnik zemljišč pa je Državni sklad za kmetijska zemljišča. Predsednika vlade so spremljali vodja Službe vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih, sicer tudi državni sekretar Boštjan Šefic, član Sveta vlade za obnovo po poplavah in vodja Sveta za vode mag. Rok Fazarinc, njegov namestnik dr. Matjaž Mikoš in vodja Državne tehnične pisarne dr. Blaž Dolinšek. Župan Tomaž Žohar jim je predstavil načrtovano ureditev celotnega območja, ki ima kratko in dobro povezavo tudi z osnovno šolo in vrtcem. Sledil je pogovor v občinski sejni sobi, nato pa v avli Doma kulture Braslovče novinarska konferenca, na kateri je najprej nekaj dejstev o poplavni varnosti na območju Letuša in Malih Braslovč ter o učinkih različnih protipoplavnih ukrepov predstavil mag. Rok Fazarinc. Avgusta višje vode od stoletnih Kot je povedal mag. Rok Fazarinc, tako imenovani razredi poplavne varnosti predstavljajo pogoje, pod katerimi se lahko objekti umeščajo na poplavna območja. Območje majhne poplavne nevarnosti je izračunano pri stoletnem pretoku Savinje, avgustovske poplave pa so bile bistveno večje. Na območju majhne poplavne varnosti je po trenutni zakonodaji mogoče graditi vse vrste objektov razen tako imenovanih občutljivih objektov. Objekti na območju Roj, Letuške Gmajne in Malih Braslovč so grajeni skladno s trenutno veljavnimi predpisi. »Pred dvema letoma smo imeli referendum o priobalnih zemljiščih. Na priobalnih zemljiščih je določen pas, ki je namenjen izključno vodi, kjer ima voda prevladujoč vpliv. Ta pas je na urbanih območjih določen na 15 metrov, na neurbanih območjih pa 40 metrov. Kar nekaj objektov imamo tu zgrajenih znotraj tega pasu. Tu objekti niso umeščeni v skladu z veljavnimi predpisi,« je povedal mag. Rok Fazarinc. Problem je v razmerah, ko je voda večja od računane stoletne visoke vode in prihaja do prelivanja brežin, predvsem na levo proti Rojam in desno mimo Letuške Gmajne proti Malim Braslovčam: »Pojavi letos avgusta so bili bistveno bolj intenzivni kot tisti, ki so bili zabeleženi do sedaj, zato je prišlo do prelivanja in tako katastrofalnih posledic na tem območju.« Globina vode je bila ponekod tudi dva metra in več, ker se je voda ujela za nasipi ob Savinji. In če bi izvedli vse ukrepe po veljavnem Državnem prostorskem načrtu Ločica–Letuš, ki je bil sprejet pred dobrimi desetimi leti? »Pri tako intenzivnem pojavu je bilo ugotovljeno, da te ureditve ne bi zagotavljale poplavne varnosti oziroma bi bili dogodki enako kritični, kot so bili 4. avgusta. Kolegi, ki načrtujejo uredi- tve na tem odseku, so skušali poiskati načine, kako zavarovati obstoječa obalna območja, da bi se izločala iz teh poplavnih površin, da bi se obdala z nekimi nasipi ali bi se reševala na nek drug način, da jih ne bi poplavljalo. Namesto tako izgubljenih poplavnih površin se je skušalo aktivirati dodatne razlivne površine med Savinjo in območjem pod Goro Oljko oziroma železniško progo. Vendar nobena rešitev ne bi imela pozitivne bilance. Če bi zapirali poplavna območja, če bi jih izločali, bi poslabšali razmere dolvodno, to je na območju Polzele, Brega, Šempetra in do Celja. Če bi na tak način zaprli vsa razlivna območja od Letuša do Levca oziroma do Celja, bi lahko bile razmere v Celju katastrofalne. Če bi celoten val, ki se je zdaj razlil v Spodnji Savinjski dolini, prišel v Celje, bi imeli v Celju povprečno globino vode približno en meter, na posameznih območjih, na primer na območju kritične infrastrukture (bolnišnica, dom za ostarele), pa bi bile te globine še toliko večje. To poplavno območje bi bilo široko nekaj manj kot dva kilometra.« Tudi nasip je lahko past Glede možnih rešitev za območje Roj na levem bregu Savinje, to je med sotočjem Pake in Savinje, so strokovnjaki po besedah mag. Roka Fazarinca ugotovili, da bi v primeru izgradnje dovolj visokega nasipa, ki bi preprečil poplave, kot so bile letošnje, zaprli naraven tok površinskih vod proti Savinji kot odvodniku. »To se pravi, da preprečimo nek naraven proces. Ker se nam tu ustvarja ne samo površinski tok, ampak tudi tok podtalnice (Savinja komunicira z zaledjem nad lapornato plastjo), bi v tem primeru prihajalo do zastajanja te vode za nasipom. To bi morali reševati z drenažami in ustreznimi črpališči, te stvari pa včasih tudi odpovedo in bi bil problem s kanalizacijo, ki je sicer zdaj na tem območju ni, pri visoki Savinji bi prihajalo do obratnega toka na območju greznic in izpustov iz greznic. Vse to bi bilo treba reševati tehnično.« Mag. Fazarinc je pokazal nekaj fotografij, ko so se poplavna območja reševala z nasipi, vendar jih je kljub temu poplavilo, ob tem pa so nasipi preprečili tudi odtok poplavnih vod. V Marija Gradcu v Občini Laško so na primer namestili mobilno protipoplavno steno, da bi zavarovali objekte ob Savinji, ker pa črpalka ni delovala, je bilo to območje ravno tako poplavljeno, kot da ne bi bilo zaščiteno. Kakšne so torej rešitve znotraj razlivnih območij? Mag. Rok Fazarinc je izpostavil gradnjo, odporno proti poplavam. Tudi za nasipi je treba graditi na način, da so pritlični deli objektov urejeni tako, da ni veliko škode ob poplavi, da vso pomembno infrastrukturo namestimo zgoraj, kar je ravno obratno od tega, kako je zgrajena celjska bolnišnica, je opozoril mag. Fazarinc. V skladu s tem naj bi bili kmalu spremenjeni tudi ustrezni predpisi. Zadovoljni z jasnimi stališči stroke Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je na tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo, da so končno dobili strokovno analizo in mnenje glede poplavnih območij: »Kot lokalna če ostanejo ali če zapustijo svoj dom, oziroma ali so primorani, da ga zapustijo. Tudi to bo pojasnjeno. Ljudje so v različnih situacijah. Eni imajo kredite, drugi ne, eni vikend, drugi stanovanjsko hišo, nekateri tudi gospodarsko poslopje. Vsako stvar posebej bo treba ljudem pojasniti. Ne da se tega preko medijev, zato je treba iti med ljudi in jim pojasniti. In treba je imeti podlage. Ekipa mora biti usposobljena, da ljudem razloži, koliko večja sredstva bo država namenila za nadomestno gradnjo v primerjavi s primeri, ko gre samo za obnovo objekta. Ljudje še ne bodo dobili konkretnega izračuna, bodo pa dobili red velikosti. In razlika je velika.« Braslovški župan Tomaž Žohar je predsednika vlade dr. Roberta Goloba z delagacijo popeljal tudi na ogled lokacije, kjer bi bila nadomestna gradnja najbolj primerna. skupnost zasledujemo tri cilje. Najpomembnejši je, da se zelo hitro izvajajo sanacijska dela, predvsem v korist zaščite ljudi, zaščite brežin, brez katere bi prihajalo do nadaljnje erozije v primeru jesenskega dežja. Vsekakor izredno pomemben cilj je, da socialno in finančno pomagamo ljudem. Mnogi izmed njih so vse življenje vse prihranke vlagali v svoje domove. V parih urah je hudourniška Savinja odnesla vse in dejansko so nemočni, na socialnem robu. Zato je zelo pomembno, da jim pomagamo najti ustrezno rešitev iz tega položaja.« Župan je poudaril, da je treba najti dolgoročno rešitev in poskrbeti, da se kaj takega nikoli več ne ponovi. Glede na predstavljeno analizo in strokovna mnenja je po njegovih besedah dejstvo, da je treba protipoplavne ukrepe načrtovati na območju celotnega porečja Savinje. Protipoplavni ukrepi na enem območju že po sedanji zakonodaji ne smejo poslabšati poplavne varnosti na drugem območju. Župan Tomaž Žohar je tudi poudaril: »Kar se tiče odgovornosti, je vsaj v mojih očeh in mojem srcu pomembno to, da smo odgovorni tudi naslednjim generacijam. Ni vprašanje, ali bo prišlo še kaj podobnega ali ne, ampak kdaj bo prišlo. Zato moramo gledati celotno porečje Savinje, da tudi drugemu ne poslabšamo razmer. Bili so očitki, da rešujemo Celje na svojih plečih. Zagotovo ne. V Celju so tudi naše bolnišnice, naši zdravniki in naše postelje, ko jih potrebujemo, so naše srednje šole in fakultete in so tudi naša delovna mesta. Ne moremo se deliti na naše in vaše ljudi,« je poudaril Tomaž Žohar in dodal, da si bodo prizadevali za to, da se ljudem ne le zagotovi varnost, ampak vsaj ohrani, če ne dvigne kakovost življenja. Na zborih krajanov o vsakem objektu posebej Predsednik vlade dr. Robert Golob je uvodoma povedal, da je bil kmalu po poplavah na obisku v Občini Braslovče in se je prepričal o požrtvovalnosti gasilcev, ki so poleg sreče botrovali temu, da kljub obsežnosti poplav na naseljenih območjih ni bilo smrtnih žrtev. Iz te lekcije narave se moramo naučiti veliko. Ne gre le za odpravo posledic naravne nesreče, ampak skozi obnovo in razvoj zagotoviti bistveno boljšo odpornost na naravne nesreče. Po besedah predsednika vlade so imeli v zadnjih mesecih strokovnjaki samo eno nalogo, da preučijo stopnjo ogroženosti življenj in premoženja. »In to je ultimativni kriterij, kar velja tako za poplave kot za plazove. Žal naša država po zakonodajni ureditvi ni bila pripravljena na katastrofe takšnih razsežnosti. V preteklosti smo imeli sicer lokalno res hude naravne nesreče, npr. plaz pod Mangartom, poplave v Železnikih in podobno. Takrat je trajalo leto dni, da je stroka ugotovila, katere so pravilne strokovne rešitve. In leto dni so bili tamkajšnji ljudje v negotovosti. Tokrat ne bo trajalo leto dni, to vam zagotavljam. V tednu pred nami bodo strokovnjaki obiskali vsa poseljena območja, kjer so te dileme danes odprte. Vsi ljudje bodo neposredno dobili odgovor in pojasnila stroke, kakšna je pri njih stopnja ogroženosti.« Kot je poudaril predsednik vlade, država ne bo investirala v ukrepe, ki bodo ob vsakem deževju povzročili tako imenovani učinek podvozov, kjer se zadržuje poplavna voda, z izlivi kanalizacije in podtalnice, ko odpovejo črpalke. »Naša naloga je, da za vsako hišo posebej, za vsako območje posebej povemo, kakšna je stopnja ogroženosti. In tam, kjer je ogroženost prevelika, najdemo nadomestno rešitev. In jo potem tudi pravično in pošteno do vas kot investitorjev izvedemo.« Kot je povedal dr. Robert Golob, so pozneje na seji vlade v Žalcu obravnavali prav interventni zakon, ki bo omogočal predplačila za odpravo škode še prizadetim prebivalcem oziroma fizičnim osebam. Hkrati bo treba narediti seznam objektov, ki so ogroženi in v katerih bivanje ni več priporočljivo oziroma celo ni več dovoljeno. »Ta seznam, ki bo dokončen, bo moral biti narejen hitro, ne bomo čakali leto dni. Narejen bo do konca naslednjega meseca za vsa območja, ne samo za Braslovče,« je poudaril predsednik vlade in za ta četrtek napovedal zbora krajanov v Braslovčah in Strugah: »Ljudem bodo strokovne ekipe razložile za vsak objekt posebej. Razumem čustveno navezanost vsakega do svojega doma, ampak živeti v strahu ob vsakem nalivu in se zavedati, da živimo v kotanji, v kateri bodo posledice ob vsakem nalivu v resnici hujše kot izven kotanje, se mi ne zdi nekaj, kar bi predlagal komurkoli. Zdaj govorim kot človek, kot oče.« Vsak primer bo obravnavan posebej Dr. Robert Golob je glede zborov krajanov napovedal: »Ljudi bo zanimalo, v čem je razlika, tudi finančna, Nadomestne gradnje v Rakovljah V Občini Braslovče so primerna zemljišča za nadomestne gradnje določili v Rakovljah. Lokacijo so pregledali urbanisti in tudi strokovnjaki z vidika okolja in prostora, se pravi, da območje ni plazovito in ne poplavno ogroženo, je povedal župan Tomaž Žohar. »Naš cilj je bil, da se zagotovi podobna kvaliteta življenja, kot so jo imeli ljudje na sedanji lokaciji. Se pravi, da je dovolj zelenih površin, tudi gozda, in s tega vidika je stroka definirala tudi potrebno površino, razporeditev objektov, da bodo primerno uvrščeni v okolje tudi z urbanističnega vidika. Nadomestna lokacija meji na že urbanizirano območje, je v neposredni bližini vrtca in osnovne šole, kmalu tudi zdravstvenega centra in športnega parka. Moram povedati tudi to, da bodo parcele individualno obravnavane, saj imamo na obstoječi lokaciji nepremičnine v vrednosti od 50 tisoč pa tja do 800 tisoč evrov, zato ne moremo vseh obravnavati enako. Vsem, ki se bodo morali preseliti, bo danih več možnosti izbire glede na to, na kak način oz. v kakšni hiši bi v prihodnosti radi živeli. Želimo prisluhniti ljudem individualno in jim omogočiti ne le varnost, ampak tudi ustrezno kvaliteto življenja.« Na novinarski konferenci je bila prisotna tudi skupina krajanov, prizadetih v poplavah. S predsednikom vlade so si ob njegovem odhodu izmenjali nekaj besed, pri čemer je dr. Robert Golob poudaril, da nihče ne sme zaradi finančnih razlogov oz. težkih materialnih razmer sprejeti odločitev, da se ne bo selil z nevarnega poplavnega območja. Krajani so povedali, da so razumeli stroko in da obnavljanje objektov pomeni nepotrebne stroške. Sedanje stanje je posledica treh desetletij zavoženega urbanističnega urejanja ter ad hoc gradnje nasipov, vendar se zavedajo, da varno življenje v njihovih domovih žal ni več mogoče. Ne želijo, da so njihovi otroci izpostavljeni takim pritiskom: »Res ni luštno otroku zvečer reči: 'Deževje se napoveduje, spakiraj nekaj za spomin in bomo šli.' Tega si nihče od nas ne želi. In ne želimo si medijskega obračunavanja na svojih plečih,« je povedal eden od njih, Matjaž Hudournik, in dodal, da razumejo, da preko noči ni mogoče urediti vsega, pozval pa je, da se določi časovnica oz. spletni semafor potrebnih korakov. Bojijo se namreč, da bi se gradnja nadomestnih bivališč zavlekla v leta. OSREDNJE TEME 8 ŠT. 10 I oktober 2023 Slovenski gasilci v Žalcu izvolili novo vodstvo zveze K. ROZMAN T. TAVČAR, D. NARAGLAV Gasilska zveza Žalec je 6. in 7. oktobra skupaj z vsemi spodnjesavinjskimi občinami v Žalcu gostila XVIII. kongres Gasilske zveze Slovenije. Končal se je z največjo gasilsko parado doslej. Kongres je najvišji organ Gasilske zveze Slovenije, na katerem delegati pregledajo delo v minulem petletnem mandatu, izvolijo novo vodstvo in si začrtajo programske usmeritve za nov mandat. V Žalcu je bil kot edini kandidat za predsednika ponovno izvoljen Janko Cerkvenik, novi poveljnik prostovoljnih gasilcev pa je Zvonko Glažar. Gasilska zveza Žalec je za XVIII. kongres Gasilske zveze Slovenije (GZS) izbrala slogan: »Odgovorno, načelno in srčno za varnost vseh.« Ta slogan so slovenski gasilci med drugim dokazali v intervencijah zaradi avgustovskih poplav, ki so bile najbolj obsežne v zadnjih treh Sobotna gasilska parada je ob zaključku v Športnem centru Žalec ponujala veličasten pogled na več kot pettisočglavo množico udeleženih gasilcev. Med gosti minister za obrambo XVIII. kongres GZS se je v petek, 6. oktobra, pričel popoldne s prihodom delegatov in gostov kongresa. Med gosti sta bila tudi minister za obrambo Marjan Šarec in generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin. Zbrane je najprej pozdravil predsednik GZS Janko Cerkvenik, nato pa so se poklonili spominu na 5435 gasilcev in gasilk, ki so preminili v času od prejšnjega kongresa. Predsednik žalske gasilske zveze Milan Pustoslemšek je med drugim povedal, da pri pripravi in izvedbi kongresa sodeluje kar okoli štiristo gasilk in gasilcev. Delegate in goste je nagovoril tudi župan Občine Žalec Janko Kos in poudaril nujnost dobrega sodelovanja med gasilci in lokalno ter državno oblastjo. Minister Marjan Šarec se je gasilkam in gasilcem zahvalil za njihovo delo in poudaril, da so gasilske enote temelj delovanja Civilne zaščite ter delovanja vseh sil za zaščito in reševanje. Sledil je plenarni del kongresa, na katerem so delegati prisluhnili poročilom vseh organov zveze in komisij ter razpravljali o poročilih. sko olimpijado leta 2026 v Berlinu. Lani je nadvse uspešno gasilsko olimpijado v Celju gostila Gasilska zveza Slovenije. Sledile so volitve vseh organov Gasilske zveze Slovenije. Letošnje leto je bilo volilno tudi za vsa prostovoljna gasilska društva in gasilske zveze. Nov petletni mandat predsednika je kot edini kandidat dobil Janko Cerkvenik, izmed dveh kandidatov za poveljnika pa je večino glasov od skupaj 147 delegatk in delegatov prejel Zvonko Glažar iz Hajdoš. Izvoljeni so bili tudi člani upravnega odbora, poveljstva, nadzornega odbora in arbitraže. Predsednik slednje je ponovno Matjaž Debelak iz preboldske gasilske zveze. Po izvolitvi je novi poveljnik Izvolili novega poveljnika Ob odprtju kongresa je zbrane nagovoril predsednik Janko Cerkvenik, ki so mu delegati zaupali še en mandat. Minister za obrambo Marjan Šarec ob zaključku kongresa V sobotnem dopoldanskem delu kongresa so delegate nagovorili poveljnik CZ Slovenije Srečko Šestan, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin, namestnik glavnega inšpektorja Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Miloš Bizjak, policijski svetnik Generalne policijske uprave Rajko Likozar Šimunkovič, predsednica OZ Rdečega križa Žalec Pavla Artnik, poslanec Aleksander Reberšek in predsednik mednarodne gasilske organizacije CTIF Milan Dubravac. Prav tako so zbrane nagovorili gostje iz tujine oz. predstavniki gasilskih organizacij iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Slovaške in Češke. Vsi so se zahvalili za dosedanje sodelovanje in poudarili potrebo po nadaljnjem povezovanju. Predsednik nemške gasilske zveze je predstavil tudi kandidaturo za naslednjo gasil- Poleg odprtja kongresa se je minister za obrambo Marjan Šarec udeležil tudi parade in zaključka kongresa (na njegovi levi predsednik GZS Janko Cerkvenik in župan Občine Žalec Janko Kos, na desni novi poveljnik GZS Zvonko Glažar). V avli Doma II. slovenskega tabora so postavili razstavo o vseh dosedanjih kongresih Gasilske zveze Slovenije. desetletjih. Pri reševanju in odpravljanju posledic poplav so sodelovali tudi spodnjesavinjski gasilci, ob tem pa so uspeli kongres in obkongresni program organizirati tako, kot so si zamislili. Med drugim so pripravili pogovorni večer o vrednotah prostovoljnega gasilstva na Slovenskem, srečanje zbirateljev gasilskih in drugih eksponatov, srečanje gasilcev pri fontani piv, ustvarjalne delavnice za otroke, likovni natečaj, razstavo o dosedanjih kongresih ter filatelistično razstavo z izdajo posebne poštne znamke. XVIII. kongres GZS je popestrila tudi filatelistična razstava. V parku ob fontani do pripravili delavnice za otroke, ki so ustvarjali na temo gasilstva in gasilcev, ogledali pa so si tudi čisto posebno predstavo Rdeča kapica. Zvonko Glažar med drugim povedal: »Moja in naša usmeritev bosta, da bomo ohranili to, kar imamo. Največji kapital slovenske družbe so prostovoljni gasilci. Naredili bomo vse, da se bodo naši prostovoljni gasilci v gasilskih društvih dobro in varno počutili ter da bodo spoštovani v skupnosti. Vedno aktualno področje je usposabljanje. Zavedamo se, da imamo ogromno gasilcev, zavedamo pa se tudi, da le gasilec, ki je usposobljen, ki je izobražen, lahko opravi svoje delo, ob tem pa je tudi izpostavljen manjšim tveganjem za nesreče. Predvsem pa si želim, da ljudje opazijo naše gasilce tudi na proslavah, tekmovanjih in ob OSREDNJE TEME ŠT. 10 I oktober 2023 Preboldski gasilci na vaji drugih priložnostih, ne samo takrat, ko so na gasilskih intervencijah. Pri tem imate veliko vlogo tudi lokalni in regionalni mediji. Našim prostovoljnim gasilcem to dosti pomeni.« Kot je še poudaril Zvonko Glažar, je pomembno nadaljnje dobro sodelovanje s pristojnim ministrstvom in Upravo RS za zaščito in reševanje. D. NARAGLAV Priznanja in parada Preden se je kongres končal ter so vsi delegati in gostje odšli na parado, so v dvorani Doma II. slovenskega tabora podelili še najvišja priznanja v gasilstvu: plakete gasilca so prejeli Slavko Jezernik, Pavel Hudobivnik in Franc Starešinič, kipec gasilca Franc Bercko, Franc Mulec in Jožef Maurič, najvišje priznanje Matevža Haceta za leto 2023 pa Martina Jelovčan, Boris Lambizer in Franc Kirbiš. Dvodnevni kongres se je zaključil z veliko gasilsko parado skozi mesto do žalskega športnega centra. Kot je poročal vodja parade, namestnik poveljnika GZS Tomaž Vilfan, je bilo v paradi 866 praporov, 520 gasilk, 3726 gasilcev in 23 gasilskih vozil, pa tudi 65 pripadnikov sil zaščite in reševanja s šestimi vozili – skupaj 5398 sodelujočih, ki so se postrojili na stadionu pred tribuno z visokimi gosti. Nagovorili so jih predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik, župan Občine Žalec Janko Kos in minister za obrambo Marjan Šarec. 9 V veličastni paradi je sodelovali 520 gasilk. oziroma Vlade ter izpostavil novosti, ki jih je sprejela vlada: »Najpomembnejša se mi zdi znižanje davka na dodano vrednost za gasilska vozila in opremo. Tudi zavarovanje se bo kmalu uredilo, kajti morali smo se dogovoriti z zavarovalnicami in podobno. Financiranje oziroma sofinanciranje s strani države se bo povečalo. Tudi povrnitev intervencijskih stroškov že poteka.« V Žalcu so pričakovali tudi predsednico republike Natašo Pirc Musar, vendar se zaradi težav z letalskim prevozom ni mogla pravočasno vrniti s službene poti v tujini. Njen govor je prebrala svetovalka za nacionalno varnost mag. Nataša Dolenc. Predsednica je med drugim poudarila, da imajo več kot 154-letna tradi- cijsko sodelovanje in delo z mladimi. Govor je zaključila: »Drage gasilke in gasilci, dovolite mi, da se vam v svojem imenu in imenu Slovenk ter Slovencev, prebivalk in prebivalcev, iz vsega srca zahvalim za vaš neizmeren pogum, srčnost, sočutje in solidarnost. Iskrena hvala, ker s prostovoljnostjo in pomočjo sočloveku gradite boljšo družbo. Hvala, ker v zelo nevarnih okoliščinah na prvo mesto postavljate ranljive. Hvala, ker vedno znova dokazujete, kako znamo v težkih časih stopiti skupaj. Hvala, ker ste vedno ob nas za nas. Hvala, ker se vedno in povsod brez odlašanja odzovete na klic ljudi na pomoč. Srečno, gasilke in gasilci, ste v naših srcih!« Minulo soboto je Gasilska zveza Prebold izpeljala tradicionalno operativno-taktično vajo Reka 2023, v kateri je sodelovalo vseh sedem prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v Občini Prebold. V vajo je bilo vključenih 95 prostovoljnih gasilcev in 14 gasilskih vozil. Vodja intervencije je bil poveljnik GZ Prebold Klemen Verk, ki je pripravil tudi elaborat vaje. Po predpostavki vaje je ta dan, 21. oktobra, ob 13:58 prišlo do preboja transformatorja TP Marija Reka Breznik ter s tem do požara transformatorja in podrasti. Prijavo o požaru je minuto kasneje prejel Regijski center za obveščanje (Re-Co) Celje, ki je preko pozivnikov takoj aktiviral PGD Prebold–Dolenja vas–Marija Reka, zadolženo za to območje. Ker so po prihodu na lokacijo ugotovili, da je obseg požara zaradi vetra večjih razsežnosti, so sprožili alarmiranje vseh gasilskih enot v Občini Prebold. Vse enote so gasile teren z vodo iz gasilskih cistern, ob tem pa so podrast gasili tudi z nahrbtniki z vodo ali s požarnimi metlami. Vaja je bila zaključena, ko so bili vzpostavljeni vsi taktični postopki, navedeni v elaboratu, in izdani preko vodje intervencije in operativnega vodje. Gasilske enote so prihajale ena za drugo in se razporejale po terenu. Boljša poplavna varnost v Zabukovici L. G. V okviru predkongresnih aktivnosti so predstavniki Gasilske zveze Žalec obiskali tudi oskrbovance v domovih starejših v Sp. Savinjski dolini, med njimi Dom Nine Pokorn Grmovje, Naš dom Vransko, Dom starejših Polzela in Dom starejših v Preboldu, od koder je tudi fotografija. Minister Marjan Šarec se je gasilkam in gasilcem ponovno zahvalil za izjemno delo, ki so ga med drugim opravili lani pri gašenju največjega požara na Krasu in letos v času poplav. Zagotovil jim je nadaljnjo podporo Ministrstva za obrambo cija organiziranega gasilstva in več kot 170 tisoč članov v prostovoljnih gasilskih društvih neprecenljiv družbeni pomen, saj je njihovo osnovno poslanstvo plemenito in nesebično – reševanje življenj in premoženja. Zelo pomembno je tudi medgenera- Gasilska zveza Slovenije povezuje 1298 prostovoljnih in 39 prostovoljnih industrijskih gasilskih društev oziroma 121 gasilskih zvez v 17 gasilskih regijah. Zaključen je projekt izgradnje zadrževalnika meteornih vod v Zabukovici, v katerega je Občina Žalec vložila dobrih 64 tisoč evrov. V zadrževalnik se stekajo meteorne vode s streh objektov, dvorišč in cest s celotnega območja zaselka Zabukovica vas in delno Sončni hrib, ki so v preteklosti povzročale nemalo škode na objektih in strojni opremi poslovnih subjektov na območju nekdanje Sigme v Zabukovici. Kot so povedali na Občini Žalec, se z 28.10.2023 opravljenimi deli poplavna varnost na tem območju bistveno izboljšuje. Zadrževalnik bo v primeru močnejših nalivov prekomerne količine meteornih vod zadržal nad poseljenim območjem, te pa bodo postopoma odtekale v obstoječo meteorno kanalizacijo, ki je bila speljana vse do potoka Artišnica. Gradbena dela je izvedlo podjetje Požin, projektno dokumentacijo za gradnjo pa je izdelalo podjetje Provog. Jesensko počitniško dogajanje 08.00 - 12.00 Jesenska tržnica 16.00 - 18.00 Delavnice za otroke 16.30 Prigode čarovniškega klobuka – čarovnik Jani 18.00 - 23.00 dalje pester program in JESENSKE STOJNICE DOBROT TER IZDELKOV SKUPINA UNIKAT 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 10 I oktober 2023 Spodnja Savinjska dolina – Dolina zelenega zlata LUCIJA GROBLER T. TAVČAR T. T. Da bi sicer bogato, a razdrobljeno turistično ponudbo v Spodnji Savinjski dolini povezale, so se občine v dolini odločile za skupno turistično destinacijsko zgodbo. Marezige. Po uspešni študijski turi s starodobnim avtobusom je ideja o širšem sodelovanju in povezovanju celotne Spodnje Savinjske doline dobila krila.« Mag. Boštjan Štrajhar je prepričan, da je razvoju destinacije uspeh zagotovljen: »Vprašali se boste, kako sem lahko stoodstotno prepričan. Zato ker tam, kjer so strast, ljubezen in volja, je uspeh zagotovljen!« In po njegovem mnenju žarijo s srcem za turizem tako snovalci kot lokalni deležniki, ki v destinaciji delujejo. Mag. Boštjan Štrajhar je prepričan, da je razvoju destinacije uspeh zagotovljen. Na svetovni dan turizma, 27. septembra, so v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu predstavili novo turistično destinacijo Spodnja Savinjska dolina – Dolina zelenega zlata, ki povezuje vseh šest občin Spodnje Savinjske doline, Žalec, Braslovče, Prebold, Polzelo, Tabor in Vransko. Glavna povezovalna nit je tradicija hmeljarstva in pivovarstva, ob tem pa čudovita narava in t. i. »outdoor aktivnosti«, posebej kolesarstvo. Na dogodku 27. oktobra so snovalci projekta razkrili vsebino prvega skupnega destinacijskega kataloga SSD v štirih jezikih in petletne smernice razvoja turizma, h katerim so se zavezale partnerske občine (SRT SSD 2023–2028). Destinacija je rezultat enoletnega projekta v okviru LAS Spodnje Savinjske doline, na njeni prvi predstavitvi v ekomuzeju hmeljarstva Slovenije v Žalcu pa so sodelovali vsi sodelujoči v projektu, spodnjesavinjski župani in podžupani ter ponudniki turističnih izdelkov in storitev. Dogodek je odprla Doris Urbančič Windisch, vodja sektorja za razvoj turizma z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki je povedala, da so projekti, ki povezujejo turistične ponudnike, še posebej pomembni, saj med drugim uresničujejo enega od ciljev državne strategije razvoja turizma, to je povezovanje na vseh ravneh: »Sledili ste trendom in ključnim produktom, ki so zaznani na ravni slovenske turistične strategije.« Jaka Strojanšek iz Razvojne agencije in Jolanda Ivanuša iz ZKŠT-ja sta podrobneje predstavila projekt, ki se je začel julija lani in je vreden skoraj 200 tisoč evrov, 136 tisoč pa jih bodo pridobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zagotovo pa bo za uspešnost te destinacije potrebna dobra promocija. V ta namen so že izdali destinacijski katalog, ki turistom predstavlja možnosti za preživljanje prostega časa v Spodnji Savinjski dolini na različnih področjih, kot so športne aktivnosti, narava, zgodovina, kulturne znamenitosti in dogodki, nastanitve ter kulinarika. Vstopne točke so turistično informacijski centri vseh šestih občin v Spodnji Savinjski dolini. Jolanda Ivanuša, koordinatorka projekta iz ZKŠT Žalec, ki je vodila tudi dogodek ob predstavitvi 27. septembra, je povedala, da Kronoterm prejemnik gospodarskega oskarja v strateškem dokumentu SRT SSD 2023–2028 ostajajo zavezani identiteti doline. Želijo (p)ostati hmeljarska in pivovarska prestolnica Slovenije. Drzni so tudi v želji razvoja »outdoor« produktov s poudarkom na kolesarjenju in prepoznavnosti kot kolesarjem prijazna destinacija. Glede na to da v sami destinaciji že imajo enega najbolj celovitih hotelov, Hotel Grof na Vranskem, in glede na razvita doživetja, ki vključujejo celotno destinacijo, tako naravno-kulturne znamenitosti kot gastronomijo, verjamejo, da so odličen vzor ostalim, da jim bo uspelo. Stojan Praprotnik, direktor Razvojne agencije Savinja, ki je bila vodilni partner projekta PTP SSD, je priznal, da je kljub veliki želji, da povežejo destinacijske deležnike, presenečen nad dejanskim pozitivnim odzivom lokalnih ponudnikov. Doris Urbančič Windisch Ob tem je dodal, da se s tem dnem projekt ne zaključuje, ampak se delo v praksi šele začenja. V prihodnje si želijo projekt razširiti na celotno Savinjsko dolino ter s tem pridobiti dodatno veljavo na nacionalnem nivoju, je v svojem nagovoru med drugim povedal direktor žalskega Zavoda za kulturo, šport in turizem mag. Boštjan Štrajhar. Pojasnil je tudi pot od ideje do realizacije: »Zametki ideje o povezovanju so se pričeli že pred dvema letoma, ko so želeli prebuditi tovrstno sodelovanje s pobrateno vinsko fontano ARHIV KRONOTERM Vodilno podjetje na področju toplotnih črpalk Kronoterm iz Trnave je 18. oktobra prejelo Štajerskega gospodarskega oskarja v kategoriji srednje velikih podjetij. V isti kategoriji so se za nagrado potegovala tri podjetja s celjskega območja, poleg Kronoterma še Merkscha iz Celja in Marovt iz Stranic. V projektu Štajerski gospodarski oskar sta se letos prvič združili Štajerska gospodarska zbornica Maribor in Regionalna gospodarska zbornica Celje, ki si prizadevata spodbujati inovativnost, visoko profesionalnost in trajnostni razvoj v regiji. Nagrada je razdeljena v pet kategorij: mala, srednja in velika podjetja, najboljši zaposlovalec ter najperspektivnejše podjetje v širši regiji. Podjetje Kronoterm se je izkazalo kot vodilno srednje veliko podjetje, ki je prepoznano po inovativnih rešitvah in visoki kakovosti storitev na področju ogrevalnih rešitev. Prejeto priznanje potrjuje njihovo predanost in trud v razvoju inovativnih rešitev, ki prinašajo visoko energetsko učinkovitost ter trajnostni razvoj. Komisijo so prepričali z izjemno visoko učinkovitostjo svojih naprav, skrbjo za okolje in uporabniku prijaznim upravljanjem naprav s pomočjo naprednih tehnologij. Nagrada štajerski gospodarski oskar slavi gospodarsko moč in dosežke najuspešnejših podjetij Štajerske ter nosi simboliko močne gospodarske regije, ki temelji na bogati industriji in vinogradniški tradiciji. Prepoznavna podoba nagrade, ki združuje kulturno dediščino in gospodarski uspeh, predstavlja srce nagrade v posebej oblikovanem kipcu, izdelanem iz kombinacije lesa in epoksi smole. Ta simbolizira uspešnost podjetij ter v sebi nosi pomen prestiža in ugleda. Nagrada združuje tradicijo z inovacijami, ki so ključni element najboljših podjetij v štajerski regiji. Nagrado štajerski zaposlovalec 2022 je prejelo podjetje Intera s Ptuja, v kategoriji najperspektivnejše podjetje podjetje MOS Invest iz Celja, v kategoriji mikro in mala podjetja podjetje Primius gradnje iz Maribora, v kategoriji srednje velika podjetja podjetje Kronoterm iz Trnave, v kategoriji veliko podjetje pa družba Impol 2000 iz Slovenske Bistrice. Jolanda Ivanuša Zunanji sodelavec zaključenega projekta, direktor LTO Rogla–Zreče, GIZ in vodilne turistične destinacije Rogla–Pohorje Domen Vogelsang je poudaril, da mu je bilo v veselje sodelovati pri novi destinacijski zgodbi in še: »V Spodnji Savinjski dolini imate vse, kar imajo veliki.« Poudaril je, da je sedaj zelo pomemben korak, da se destinacija formira kadrovsko, s financiranjem aktivnosti in resnim premislekom, kam se v nadaljevanju želi destinacijsko in regijsko povezati. Ilona Stermecki, izkušena vodnica, ki je projektno sodelovala v usmeritvah v vodena doživetja in uspešno odvodila študijsko turo po destinaciji, je predstavila svoje prve izkušnje, ko je pripeljala v destinacijo prvi avtobus gostov in se sama prepričala o tem, koliko ima za ponuditi Spodnja Savinjska dolina. Matej Kandare, direktor Slovenia Outdoor, je v zaključni razpravi poudaril, da je destinacija na odlični poti in že sedaj s ponudnikom Grof Cycling uspešno sodelujejo na nacionalni ravni. Poudaril je, da bo destinacijsko to odličen doprinos h kolesarstvu, tudi sicer strateško v »outdoor« aktivnosti usmerjene aktivne, zelene Slovenije. Zbrane so nagovorili tudi župani destinacije župan Občine Žalec Janko Kos, župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, župan Občine Prebold mag. Marko Repnik in župan Občine Tabor Marko Semprimožnik (upravičeno odsotna sta bila županja Vranskega in župan Polzele) ter poudarili pomen skupne turistične destinacije. Naslednji koraki bodo določitev ekipe, ki bo operativno koordinirala projekt, določitev »budgeta« za financiranje destinacije od 1. januarja 2024 dalje in v nadaljevanju skupna odločitev, kam in s katerimi destinacijami se bodo regijsko povezali. Partnersko postajajo zavezani izvedbi strategije turizma SRT SSD 2023–2028, katere skupno pot so si zadali. Dobitniki štajerskih gospodarskih oskarjev, med njimi v imenu Kronoterma iz Trnave Bogdan Kronovšek Švicarsko priznanje za toplotno črpalko Podjetje Kronoterm je pred kratkim prejelo tudi švicarsko priznanje na področju energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja. Švica, država z izjemno okoljsko ozaveščeno družbo, je Kronotermovo sanitarno toplotno črpalko ECO na podlagi neodvisnih testiranj uvrstila na prvo mesto med petimi izbranimi preizkušenimi sanitarnimi toplotnimi črpalkami evropskih ponudnikov. Priznanje je podelilo ugledno švicarsko združenje TSC (Touring Club Switzerland), ki v javnosti uživa visoko zaupanje, nedavno pa so v reviji, namenjeni članom združenja, izpostavili Kronotermovo sanitarno toplotno črpalko ECO kot vodilno po učinkovitosti med petimi izbranimi testiranimi modeli iz celotne Evrope. Gre za inovativno tehnologijo, ki izkorišča okoljski zrak za energetsko varčno ogrevanje vode, s tem pa zmanjšuje porabo energije ter prispeva k zmanjšanju stroškov energije in obremenitve okolja. Čeprav je začetna naložba v sanitarno toplotno črpalko nekoliko višja kot pri običajnih grelnikih vode, se dolgoročni prihranki pri računu za energijo hitro izkažejo kot odlična naložba, uporaba sanitarne toplotne črpalke pa je tudi okolju prijazna odločitev. Manjša poraba energije v primerjavi z običajnimi ogrevalnimi sistemi pomembno prispeva k zmanjšanju ogljičnega odtisa in razbremenitvi električnih omrežij. Šlandrov trg 25, Žalec PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 10 I oktober 2023 11 120 tisoč evrov za poplavljeno Savinjsko D. NARAGLAV Mednarodno priznani proizvajalec PVC talnih oblog, podjetje Juteks iz Žalca, ki je del mednarodne skupine Beaulieu International Group, je žrtvam poplav v Savinjski dolini za sanacijo škode namenil 120 tisoč evrov. Predsednica države Nataša Pirc Musar in inovativni kmet 2023 Toni Grobelnik Inovativni mladi kmet iz Galicije T. T. Predstavniki vseh 15 društev skupaj s predstavniki Juteksa, GZ Žalec in Gasilskega poveljstva Občine Žalec ter z darovano opremo v vrednosti 20 tisoč evrov Od tega je Juteks 100 tisoč evrov podaril trem humanitarnim organizacijam in 20 tisoč evrov Gasilskemu poveljstvu Občine Žalec, ki vključuje 15 gasilskih društev. S tem denarjem so društva nakupila opremo, ki se potrebuje zlasti v primeru poplav. V sredo, 11. oktobra, so se predsedniki in poveljniki vseh 15 gasilskih društev iz Občine Žalec zbrali pri gasilskem domu v Zabukovici. Na krajši slovesnosti sta predstavnici podjetja Juteks prokuristka Breda Hladnik ter direktorica financ in kontrolinga Saša Kršlin predali opremo gasilskim društvom in se jim zahvalili za požrtvovalnost ob zadnjih poplavah. V imenu gasilcev sta se ob predaji za donacijo zahvalila poveljnik GPO Žalec Uroš Žibret in predsednik GZ Žalec Milan Pustoslemšek. poplavah, reševanju in odpravljanju posledic vodne ujme, nadvse prijeten in pomemben dan. Zahvaljujoč donaciji gospodarske družbe Juteks naša društva prejemajo razno opremo, ki se je kupila iz teh sredstev. Veseli nas, da se tudi sama podjetja zavedajo, da je požarna varnost ena od prioritet lokalne skupnosti, zato smo prav ponosni in veseli, da nam donirajo sredstva za nujno potrebno opremo, ki nam bo prišla prav – upam, da samo na vajah, kadar bo to potrebno, pa bomo z njo lahko hitreje in učinkoviteje posredovali,« je povedal poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Žalec Uroš Žibret. Pomoč tudi preko humanitarnih društev Gospodarska družba Juteks je uspešno podjetje z več kot 80-letno tradicijo, ki je popolnoma izvozno usmerjeno in v panogi uživa ugled kot proizvajalec visokokvalitetnih talnih oblog. Je eno redkih v svetovnem merilu, ki za tisk uporablja tudi digitalno tehniko. Kljub temu da se družba v medijih le redko izpostavlja, v svojem okolju velja za poštenega in odgovornega delodajalca, ki razume in podpira tudi potrebe lokalne skupnosti. Tako je poleg pomoči gasilcem 100 tisoč evrov kot pomoč Poveljnik GP Občine Žalec Uroš Žibret poplavljencem namenila tudi trem humanitarnim društvom. Sredstva so prejeli ZPM Ljubljana Moste-Polje, Humanitarček in Lions klub Celje Mozaik, vsa sredstva pa so namenjena za sanacijo škode v Savinjski dolini. Večji del sredstev je že razdeljen, podjetje pa je skupaj s predstavniki društev zagotovilo, da je bila njihova poraba resnično namenska. Večinski del je bil namenjen nakupu materiala za sanacijo poškodovanih domov, nadomestne stanovanjske opreme in peči. Juteks je pomoč namenil zlasti tistim posameznikom, ki so medijsko manj izpostavljeni, zato ker imajo šibkejše socialne povezave, pa ostajajo na obrobju družbe in je zanje obstajala nevarnost, da bodo pri delitvi pomoči ostali spregledani. ARHIV ZSPM Toni Grobelnik iz Galicije je prejemnik naziva Inovativni mladi kmet za leto 2023. Podelitev naziva je bila v Šempetru v petek, 13. oktobra, v novi zgradbi podjetja SIP v Šempetru. Organizirala jo je Zveza slovenske podeželske mladine v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Naziv je Toniju Grobelniku podelila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Kot je ob tej priložnosti povedal Toni Grobelnik, gre veliko zaslug za njegov uspeh njegovi družini: »Star pregovor pravi, da več glav več ve. Jaz pa pravim, da več rok na kmetiji tudi več naredi, zato bi se rad ob tej priliki zahvalil vsem svojim domačim, družini, prijateljem in sosedom, ki mi večkrat priskočijo na pomoč – doma, da je delo hitreje opravljeno, in tudi tokrat pri mojem sodelovanju v projektu IMK. Hvala pa tudi vsem vam, ki ste glasovali zame, ter strokovni komisiji, ki je v meni in mojih izdelkih prepoznala inovativnost.« Direktorica znamke in kadrov pri podjetju SIP Šempeter Metka Hrovat je ob dogodku povedala, da njihovi prvi gostje ne bi mogli biti bolj »pravi«. »Na letošnji podelitvi naziva Inovativni mladi kmet/ kmetica si inovativnost na terenu ter inovativnost v razvoju in proizvodnji kmetijske mehanizacije roki podajata neposredno. SIP center je namenjen doživetju kmetijstva v sodobnem ambientu, česar ne prinašajo stene, temveč vsebine. In težko bi našli bolj pravo vsebino za prvi dogodek, ki se odvija pod to streho, kot je prireditev IMK, saj prav vse v tem nazivu podpira našo ambicijo: inovativnost, mladost in kmetijstvo.« Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je mlade inovativne kmete zavzeto nagovorila: »Prepričana sem, da kmetijstvo ni zaviralec sprememb, temveč ključni akter napredka in blaginje družbe, zato verjamem v vodilno vlogo kmetov in kmetic pri spremembah na bolje, iskanju trajnostnih rešitev in prilagoditev na posledice podnebnih sprememb. Te so čedalje bolj krute in vidno vplivajo na kakovost našega življenja in hrane.« Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je povedal, da živimo v času, v katerem je neizprosen pritisk na znižanje odkupnih cen kmetijskih pridelkov in izdelkov. »V takih okoliščinah se marsikdo vpraša, kako si s kmetovanjem, s pridelavo hrane zagotoviti dohodek, da bo imel primerljiv življenjski standard kot drugi v družbi. Na to vprašanje imajo odgovor inovativni mladi kmetje in kmetice! Čeprav so njihove zgodbe individualne, pa imate in imamo vendar skupne izzive. Časi so zelo nepredvidljivi. Politika v zadnjem obdobju vse manj upošteva stroko: kmetijsko, živinorejsko, veterinarsko, pravno in še katero. Ker ste prepoznavni v svojem okolju in tudi širše, je prav, da o tem povzdignete glas, saj se odloča tudi o vaši prihodnosti.« Podelitev sta povezovala Eva Mlakar in Jernej Križančič, glasbeni program pa so obogatila dekleta iz vokalne skupine Ardeo. Prokuristka Juteksa mag. Breda Hladnik »Naše podjetje v tej naravni katastrofi ni bilo neposredno prizadeto, dobro pa so jo odnesli tudi naši zaposleni, ki pretežno prihajajo iz te regije, za kar smo resnično hvaležni. Zavedamo se stisk, v katerih so se znašli poplavljenci, zato želimo pomagati po svojih močeh in na srečo so nas pri tem podprli tudi naši lastniki iz Belgije,« je povedala mag. Breda Hladnik, prokuristka Juteksa ter direktorica za pravno in kadrovsko področje. Dodala je, da so 20 tisoč evrov namenili Gasilskemu poveljstvu Občine Žalec, ki je s temi sredstvi nadomestilo del opreme, ki je v prostovoljnih gasilskih društvih, delujočih pod njihovim okriljem, bila poškodovana ali uničena med reševanjem. Gasilsko poveljstvo je iz prejetih sredstev kupilo muljne črpalke, sesalce za umazano vodo in osebna zaščitna sredstva za intervencije zaradi poplav. »Danes je za nas, gasilce, ki smo bili močno angažirani v avgustovskih Iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu: Posluževalec linije (m/ž) Delovne naloge obsegajo: • posluževanje in nadzor nad delovanjem linije • v nadaljevanju vas bomo usposobili tudi za opravljanje internega transporta med posameznimi fazami proizvodnje (upravljanje električnih vozičkov, dvigal, viličarja) Nudimo vam: • pogodbo za določen čas in ob obojestranskem zadovoljstvu pogodbo za nedoločen čas • korektno plačilo, nadpovprečno visok regres in božičnico • stabilno zaposlitev in delo v dobrem kolektivu Pričakujemo: • pričakujemo stabilne in zanesljive sodelavce, ki jim delo v 3-izmenskem režimu ne predstavlja težave Diplomirani inženir živinoreje Anton Grobelnik je od aprila 2019 mladi prevzemnik kmetije Podbornik, ki leži v naselju Galicija v žalski občini. Obdelujejo 34 hektarov kmetijskih zemljišč, ki so v naravi njive in travniki. V hlevu imajo v povprečju med 70 in 90 glav govedi; od telet in bikcev do velikih govedi različnih pasem, med drugim Angus in Wagyu. Vrhunec ponudbe njihove kmetije je zorjena govedina. Delo ni fizično zahtevno, zahteva pa posameznike, ki se zavedajo svoje vloge v skupini in odgovornosti vsakega udeleženca za dober končni rezultat. Nudimo vam varno prijazno delovno okolje, vabljeni! Za več informacij smo vam na voljo na 031 747 171. BEAULIEU INTERNATIONAL GROUP Metka Hrovat, direktorica znamke in kadrov pri podjetju SIP 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM / KULTURA ŠT. 10 I oktober 2023 Trgatev na dan turizma T. TAVČAR Pred obrambnim stolpom v Žalcu ob trti Nikolaji se je na dan turizma predstavilo dvanajst turističnih društev, ki se združujejo in delujejo v okviru Zveze turističnih društev Občine Žalec, njihov član pa je tudi Društvo savinjskih vinogradnikov. obtrgali potomko najstarejše trte na svetu Nikolaje, ki je letos kljub slabi letini zelo bogato obrodila. Grozdov so našteli preko sto. Svojo trgatev so prispevali tudi člani Gasilskega društva Arja vas, saj pred njihovim domom prav tako raste potomka, Arnovčanka. Grozdje so zmleli in pripravili, da iz njega letos za spremembo naredijo penino. Za dobro voljo med prireditvijo so skrbeli člani ansambla Andraški godci, ki so zaigrali nekaj ljudskih pesmi na temo vina. Grozdje so po trgatvi tudi zmleli. Kakšna bo penina? V sredo, 27. septembra, so člani Društva savinjskih vinogradnikov na čelu s skrbnikom trte Jožetom Sopotnikom že šestnajstič obtrgali Nikolajo, potomko najstarejše trte iz Maribora, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu. Letos je trgatev potekala nekoliko drugače, saj so jo pripravili na dan turizma. Ob trti se je na stojnicah predstavljalo vseh 12 društev, ki delujejo v okviru Zveze turističnih društev Občine Žalec. Poleg predstavitev svojih aktivnosti so poskrbeli tudi za kulinarične dobrote in žlahtno kapljico. »S tovrstnimi dogodki želimo poudariti ključno vlogo turizma pri spodbujanju trajnostne rasti in gospodarskega razvoja, skrbi za okolje ter ohranjanju tradicije in dediščine. Hkrati želimo okolju predstaviti, kako velik delež pojavnosti izven meja našega kraja, občine in nenazadnje tudi države imamo prostovoljci, ki se s turizmom ukvarjamo le v svojem prostem času,« je povedala Petra Žagar, predsednica Zveze TD Občine Žalec. V imenu župana Občine Žalec Janka Kosa jih je pozdravil mag. Boštjan Štrajhar, direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Občine Žalec, ki je obtrgal prvi grozd. V imenu Zveze turističnih društev Občine Žalec je trgatev opravila predsednica Petra Žagar (fotografija na naslovnici), v imenu Društva savinjskih vinogradnikov pa Silvester Marič. Z venčkom narodnih plesov so prireditev obogatili člani folklorne skupine Kobula iz Petrovč, nato pa je povezovalec in voditelj Franci Podbrežnik predstavil vsa društva. Člani Društva savinjskih vinogradnikov in drugi gostje so Predstavila so se naslednja društva: Združenje slovenskih hmeljarjev, turistična društva Griže, Šempeter, Petrovče, Levec, Galicija, Žalec in Ponikva pri Žalcu, Etnološko društvo Srečno, Savinjsko društvo gojiteljev malih živali Občine Žalec, Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje in Društvo savinjskih vinogradnikov. Po trgatvi na Žovneku pa so nazdravili. Potrgali obe trti T. TAVČAR V Braslovčah rasteta že dve potomki stare trte, svetovne Guinnessove rekorderke, ki sta simbol slovenskega in pravzaprav tudi svetovnega vinarstva. Plemenita žametovka že nekaj let krasi zelenico Gradu Žovnek, od lanskega leta pa tudi dvorišče Dvorca Legant. V sredo, 11. oktobra, so pripravili slovesno trgatev. Z nekaj žlahtnimi besedami in ob zvokih harmonike so pri Legantu častni trgači, gospodar trte župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, predsednik Turističnega društva Braslovče Branko Ribizel in skrbnik trte Milan Šoštarič opravili prvo trgatev ene najmlajših potomk. Dogodek so nadaljevali še na Gradu Žovnek, kjer pa so se trgačem pridružili še gospodar žovneške trte in predsednik društva Boštjan Kragl ter drugi člani Kulturno-zgodovinskega društva Žovnek. Dogodek so zaključili z zdravljico stari trti in s prijetnim druženjem. Na Komendi bogato obrodila T. TAVČAR S stojnice TD Petrovče V družbi LIKO, d. d. Liboje iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu: MONTER c. v. o. (m/ž) Opis delovnega mesta: • delo na terenu – montaža jeklenih cestnih varnostnih ograj na posameznih gradbiščih • opravljanje monterskih del: rezanje, krivljenje, spajanje, sestavljanje, montiranje, demontiranje Pričakujemo: • II. ali višjo stopnjo izobrazbe • zanesljivost in sposobnost dela v ekipi na terenu, sodelovanje z ostalimi sodelavci in upoštevanje navodil skupinovodje Nudimo: • delovno razmerje za določen čas šestih mesecev z možnostjo podaljšanja zaposlitve • delo v urejenem in dinamičnem okolju • stimulativno plačilo za opravljeno delo Za več informacij nas prosim kontaktirajte na telefon 031 644 322. Na Gradu Komenda na Polzeli je v okviru občinskega praznika potekala šesta trgatev grajske trte, ki je potomka stare trte z Lenta. Sadika sorte modre kavčine je bila leta 2016 posajena v znamenje prijateljstva med Društvom savinjskih vinogradnikov in Občino Polzela. Slovesno trgatev na Gradu Komenda sta v okviru praznika Občine Polzela opravila župan Občine Polzela Jože Kužnik in Martin Kodre kot pravi gospodar in skrbnik trte skozi vse leto. Pridelek je bil količinsko (glede na spomladansko pozebo in točo v poletnih mesecih) precej obilen, saj so natrgali grozdja za deset litrov vina modre kavčine, ki je zaradi obilice sonca izjemno kakovostno. Župan je obljubil, da do spomladanske rezi ustekleničeno vino, ki bo plod te trte, dobi tudi svojo etiketo in novo grafično podobo. V družbi LIKO, d. d. Liboje iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu: VODJA DELAVNICE – KLJUČAVNIČAR (m/ž) Opis delovnega mesta: • samostojno delo s stroji v proizvodnji jeklenih cestnih varnostnih ograj in samostojno opravljanje vseh ključavničarskih del • odgovornost za optimalno organizacijo delovnega procesa in zagotavljanje nemotenega delovnega procesa v delavnici z razporejanjem dela med ostale delavce v delavnici • strojna in ročna obdelava kovin, izdelovanje izdelkov in polizdelkov po predloženih načrtih in navodilih, varjenje in sestavljanje konstrukcij Pričakujemo: • IV. ali višjo stopnjo izobrazbe kovinarske ali druge sorodne smeri z najmanj enim letom pridobljenih izkušenj za opravljanje dela • zanesljivost in sposobnost vodenja poteka dela v delavnici in razporejanje dela med ostale delavce v delavnici • natančnost pri upoštevanju delovnih načrtov in navodil Nudimo: • delovno razmerje za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas • delo v urejenem in dinamičnem okolju • stimulativno plačilo za opravljeno delo Za več informacij nas prosim kontaktirajte na telefon 031 644 322. Dom II. slovenskega tabora Žalec 23. novembra ob 19.30 uri Vstopnice: www.zkst-zalec.kupikarto.si, TIC Žalec ŠT. 10 I oktober 2023 PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA 13 Človek človeku v dobrodelne namene D. NARAGLAV Pokroviteljstvo nad prireditvijo v žalskem domu kulture je prevzel župan Občine Žalec Janko Kos. Koncerta so se udeležili (z leve) predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Janez Bršek, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Zdenka Jan, predsednica MDI Nataša Privošnik, županja Občine Vransko Nataša Privošnik, predsednica Društva podeželskih žena Občine žalec Marta Rojnik in poslanec Aleksander Reberšek z ženo. V dvorani Doma II. slovenskega tabora je v nedeljo, 15. oktobra, Medobčinsko društvo invalidov Žalec uspešno izpeljalo že 19. dobrodelni koncert Človek – človeku, na katerem je v dobrodelne namene nastopilo kar 60 glasbenih gostov in drugih. Klicu pomoči se je odzvalo veliko ljudi, ki so prišli na koncert, pa tudi nekaj donatorjev. V prvi vrsti so se odzvali vsi nastopajoči, ki so se odpovedali honorarju in tudi potnim stroškom. Zbrani denar od vstopnine in donacij bodo tokrat namenili za plačilo že naročenih prehrambnih paketov, ki jih bodo prostovoljci razdelili invalidom ob koncu letošnjega leta in jim z njimi polepšali božično-novoletne praznike. Na tokratnem dobrodelnem koncertu, na katerem je zbrane uvodoma nagovorila predsednica MDI Žalec Nataša Privošnik, je nastopilo 60 glasbenih gostov in drugih sodelujočih, ki so ustvarili bogat koncertni program. Nastopili so: Ema Herodež in Neja Ropotar iz Prebolda, pevke in pevci Mešanega PZ MDI Občine Žalec pod vodstvom Vesne Turičnik Popovski, citrarski kvartet GŠ Risto Savin Žalec v sestavi učenk Zoje, Staše in Lare ter mentorice prof. Irene Tepej, Bor s kitaro (mentorica prof. Kramaršek), Primož na tolkalih (mentor prof. Alatič) in nekdanja učenka Dejana Sekulič na violini, ansambel Užitek, pevska skupina Štangarji, Miro Klinc Z Drobtinico zbrali 2.680 evrov T. TAVČAR Ob svetovnem dnevu hrane 16. oktobra so krajevne organizacije RK Šempeter, Prebold, Braslovče in Vransko pripravile vsakoletno akcijo Drobtinica. V soboto, 14. oktobra, so na stojnicah pred trgovskimi centri – v Šempetru pred Sparom, v Preboldu pred Mercatorjem ter v Braslovčah in na Vranskem pred Jagrom – prostovoljci ponujali različne domače dobrote v zameno za prostovoljne prispevke. Mimoidoči so lahko izbirali med domačim kruhom, pecivom, vloženo zelenjavo in sadjem, krompirjem in ostalimi domačimi pridelki. Šempetrsko stojnico so dopolnjevali izdelki, ki so jih doma pripravile učiteljice OŠ Šempeter in prostovoljke KO RK Šempeter, ter mlečni izdelki Kmetije Flis. Ob braslovški stojnici je dogajanje popestril srednjeveški dan. V Šempetru so zbrali 1.143,95 evra, v Preboldu 622,61 evra, v Braslovčah 458,50 evra in na Vranskem 445 evrov. Zbrana sredstva bodo krajevne organizacije namenile socialno ogroženim otrokom za pomoč pri plačilih šolskih dejavnosti. Dvorano II. slovenskega tabora sta tokrat prevevala dobrodelnost in veselje. Nastopila sta “večno zelena” Marjan in Majda Petan. kot Klobasekov Pepi, ansambel Dar, Majda in Marjan Petan, ansambel Novi val ter ansambel Naveza. Prostovoljci (poverjeniki) so vstopnice za koncert prodajali na terenu. Skupaj s kartami, ki sta jih kupila Občina Vransko (20) in Mladinski center (5), so prodali 272 kart po 10 evrov. Skupno z donacijami dveh podjetij in s prostovoljnimi prispevki ob razstavi ročnih del je ta vsota višja še za 463 evrov, kar skupno znese 3.185 evrov. Poleg poverjenikov se je izkazal tudi organizacijski odbor za pripravo in potek koncerta pod vodstvom Zdenka Štrucla, in sicer Marjeta Skele, Dragica Breznikar in Blaž Lesjak. Čas za cepljenja in okužbe BINA PLAZNIK Klopni meningoencefalitis (KME) je po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje Republike Slovenije virusna bolezen osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična. Njen virus se na človeka najpogosteje prenese z vbodom okuženega klopa. Letošnje leto je še posebej »bogato« s klopi. Po navedbah NIJZ KME najučinkoviteje preprečujemo s cepljenjem. Tudi v Zdravstvenem domu Žalec je v tem obdobju mogoče cepljenje. Kakšen je odziv ljudi, smo povprašali direktorico dr. Hano Šuster Erjavec, ki je povedala, da v jesenskem času ni bilo večjega povpraševanja za cepljenje proti Z akcije pred Sparom v Šempetru KME: »Predvidevamo, da zaradi začetka cepljenja proti gripi, ki se je letos začelo vsaj 14 dni prej kot prejšnja leta. Ko smo objavili oglas v spomladanskem Utripu, je bilo povpraševanje občutno večje. Za primerjavo, spomladi se je v povprečju cepilo okrog 90 ljudi tedensko, v jesenskem času pa v povprečju 15 ljudi tedensko.« Vsak konec poletja se v prehodnem obdobju srečujemo s porastom prehladov in virusnih obolenj. O tem, kako je s tem letošnjo jesen, posebej z okužbami s covidom, pa je dr. Hana Šuster Erjavec sredi meseca oktobra povedala: »Tudi to jesen so okužbe s covidom v porastu.« Dr. Hana Šuster Erjavec Z akcije pred trgovino Jager v Braslovčah Naslednja akcija bo v Žalcu T. TAVČAR Letošnje 10. krvodajalske akcije v Hotelu Prebold, ki je bila v četrtek, 19. oktobra, se je udeležilo 56 krvodajalcev. Tudi tokratno akcijo je pripravil RKS – OO Žalec v sodelovanju s KO RK Prebold. V teh dneh transfuzijske službe še posebej vabijo krvodajalce s krvnima skupinama A+ in AB–, saj to kri potrebujejo za nujne operacije. Krvodajalce še naprej prosijo, da daruje- jo kri. Na odvzem krvi se naročijo v Transfuzijskem centru Celje Splošne bolnišnice Celje na telefonski številki 03 423 35 97, in sicer od ponedeljka do petka med 7.30 in 15.00, ali preko spletne pošte: narocanjekrvodajalcev@guest.arnes.si. Naslednja krvodajalska akcija bo v Domu II. slovenskega tabora Žalec 9. novembra od 7. do 12. ure. 14 PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2023 Obeležili 120-letnico T. TAVČAR PGD Gomilsko ima danes tristo članov, ob ustanovitvi pa jih je imelo le 25. Gasilci in člani PGD Gomilsko so 14. oktobra v Domu krajanov na Gomilskem obeležili 120 let delovanja društva. Vse navzoče je uvodoma pozdravil predsednik PGD Gomilsko Boštjan Brišnik. Pomen jubileja so v nagovorih poudarili še župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, namestnica predsednika GZ Žalec Lidija Krk, predsednik Sveta Savinjsko-šaleške regije Dušan Pungartnik, podpoveljnik GZ Slovenije Klemen Repovž, poslanec Državnega zbora Aleksander Reberšek ter predstavniki gasilskih in drugih društev. Prebrana je bila tudi kronika PGD za celotno obdobje delovanja. PGD Gomilsko je imelo ob ustanovitvi 25 članov, od občine so takrat prevzeli leseno uto, čez pet let pa so pričeli z gradnjo gasilskega doma. Ves čas se je društvo uspešno razvijalo in strokovno krepilo. Danes šteje tristo članov in članic. Leta 2015 je PGD Gomilsko pridobilo status gasilskega društva II. kategorije, kar je velika obveznost in tudi priznanje. Društvo je zelo uspešno na tekmovalnem področju, saj so njihovi mladinci in mladinke uspešno zastopali slovensko gasilstvo in kraj kar na štirih olimpijadah. V zadnjih 40 letih so na tekmovanjih dosegli več kot 130 uvrstitev med prve tri. Ob jubileju so se zavzeli za aktivnosti za nabavo novega gasilskega avtomobila GVC-1, ki ga bodo zaradi zamika dobave podvozja prevzeli v začetku prihodnjega leta. Na slovesnosti je bilo podeljenih enajst priznanj GZ Žalec in deset odlikovanj GZS, ki so jih prejeli Anka Trogar, Lucija Blatnik, Anton Štrajhar, Anton Urankar, Darko Blatnik, Aleš Blatnik, Boris Kovačič in Matija Zupančič. Odlikovanje za posebne zasluge sta prejela Anton Rančigaj in Filip Beloglavc. Podpoveljnik GZ Slovenije Klemen Repovž je jubilantu izročila plaketo GZS. V kulturnem programu so nastopili pevci vokalne skupine Zven, dijakinja 2. letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani – smer petje Zala Gril iz Vinske Gore, domača otroška folklorna skupina Srajčke in Karin Jelen ter Neja Štrajhar s plesom. Državni prvaki mladinci PGD Drešinja vas Pet ekip z medaljami D. NARAGLAV V soboto, 23., in nedeljo, 24. septembra, je v Gornji Radgoni skupaj z 9. mednarodnim sejmom obrambe, varnosti, zaščite in reševanja Sobra potekalo državno gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Na tekmovanju, ki ga pripravljajo vsaki dve leti, je sodelovalo kar 16 ekip iz Gasilske zveze Žalec. Tja so se lansko leto uvrstile preko regijskega tekmovanja savinjsko-šaleške regije. Na državnem tekmovanju so dosegle vrhunske rezultate, saj je bilo kar pet ekip dobitnic medalj, od tega sta bili dve najboljši med vsemi. Državni prvaki so postali mladici PGD Drešinja vas in starejše gasilke Kapla–Pondor. Drugo mesto so osvojile mladinke Andraža nad Polzelo, tretje pa ekipa A Kapla–Pondor in članice A Andraž nad Polzelo. S podelitve priznanj 6. veseli dan brez glutena T. TAVČAR jezera ter teoretičen in praktičen prikaz prve pomoči, ki ga je izvedel ZD Šmarje pri Jelšah. Pripravili so pester in zanimiv program ter velik srečelov. Zabava z živo glasbo je potekala do poznega popoldneva. Kaj je celiakija? Ekipe pri kuhanju brezglutenskega golaža Slovensko društvo za celiakijo, podružnica Celje, je v soboto, 30. septembra, organiziralo vseslovensko srečanje bolnikov s celiakijo iz celotne Slovenije, ki je potekalo na Skupnem placu v Braslovčah. Društvo šteje 2500 članov, na srečanje pa jih je prišlo 300 iz vseh regij v Sloveniji. Uvodoma so jih nagovorili predsednica Slovenskega društva za celiakijo, podružnica Celje, Majda Jurše, župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in drugi. Pripravili so vrsto aktivnosti, animacijo za otroke (poslikava obraza, akrobatsko-plesna predstava in razne delavnice) in kuhanje brezglutenskega golaža. Med osmimi ekipami, ki so se pomerile v slednjem, je zmagala ekipa SDC Ljubljana, druga pa je bila ekipa SDC Celje. Najboljšo doma pripravljeno slaščico brez glutena je pripravila Neža Sevčnikar iz SDC Celje (torta z malinami), zanjo pa je dobila zlato kuhalnico. Pripravili so tudi pohod na Žovnek in okoli Braslovškega Celiakija je doživljenjska kronična sistemska avtoimunska bolezen, ki je posledica preobčutljivosti na gluten. Po statistični oceni imata celiakijo ena do dve osebi na sto ljudi, kar predstavlja okrog sedem milijonov Evropejcev. Uživanje hrane z glutenom pri bolnikih povzroči akutno poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi poškodbe črevesnih resic in posledične malabsorpcije (aktivna celiakija). Nezdravljena celiakija ali kronični vnosi sledi glutena povzročajo številne zdravstvene zaplete, kot so anemija, osteoporoza, nepojasnjena neplodnost, bolezni ščitnice, diabetes, nevrološke bolezni in rakava obolenja. Zato je za bolnike s celiakijo stroga in dosledna brezglutenska dieta edino zdravilo, do katerega pa ob trenutni ureditvi lahko pridejo le samoplačniško in v običajnih trgovinah. Za otroke je v trenutni ureditvi vsaj delno (tudi v tem primeru namreč ostali bolni otroci poleg dodatka za nego dobivajo svoja zdravila na recept) poskrbljeno z dodatkom za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, pri čemer pa se ob nastopu odraslosti vsa pomoč države konča, kljub temu da bolezen in njeno zdravljenje ostaneta do konca življenja. Državne prvakinje starejše gasilke PGD Kapla–Pondor Delovne akcije na avtopoligonu T. TAVČAR Po avgustovskih poplavah so z avtopoligona ZŠAM Ločica ob Savinji odpeljali približno 5000 m³ naplavin – mulja. Da bi bil avtopoligon v stanju, kot je bil, pa je bilo potrebnega še veliko dela, zato so tako člani združenja kot ostali iz ZŠAM po Sloveniji priskočili na pomoč. Prve in druge akcije so se udeležili člani združenja ZŠAM Savinjska dolina, Slovenj Gradec, Velenje in Z akcije v soboto, 7. oktobra Zgornja Savinjska dolina ter člani Zveze borcev za vrednote NOB Polzela. Na tretji akciji v soboto, 7. oktobra, pa so članom ZŠAM Savinjska dolina na pomoč prišli še člani ZŠAM Laško, Hrastnik, Velenje, Rogaška Slatina, Žiri in Slovenske Konjice ter ZNZLM Slovenije. Opravili so kar veliko dela, vendar bodo s čistilnimi akcijami še nadaljevali. PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2023 15 Tekmovali v kuhanju vampov D. NARAGLAV Lanskoletna zmagovalca Tomaž Turk in Zofija Trogar sta tudi tokrat poskrbela za nadvse lepo urejen kuhalni prostor z dodatno ponudbo. V Latkovi vasi, največjem naselju v Občini Prebold, so prvo oktobrsko soboto pripravili nadvse zanimivo družabno kulinarično prireditev, na kateri so se ekipe že četrtič pomerile v kuhanju vampov. Organizator vsakoletne prireditve je Športno društvo Latkova vas. Tokrat so tekmovanje pripravili pred gasilskim domom sredi vasi, saj so avgustovske poplave močno prizadejale njihov športni park. Po svoje je morda letošnja prireditev v samem središču naselja, ob gasilskem domu, bila še bolj zanimiva, saj se je dogajala tako rekoč med prebivalci, na cesti ob hišah, kjer so bile tudi postavljene mize tekmovalnih ekip. Na tekmovanje se je prijavilo enajst ekip, v vsaki pa so lahko bili največ trije člani. Organizator je vsaki ekipi dal 3 kg vampov in 2 kg čebule. Ekipe so same morale poskrbeti za ustrezne pripomočke za kuhanje, vključno z začimbami. Ob prijavi so vsaki ekipi pripadali tudi kruh, porcije in pribor za približno 25 oseb. Po končanem kuhanju in predaji vseh enajstih vzorcev komisiji za ocenjevanje so na vrsto prišli obiskovalci, ki so lahko to kulinarič- no posebnost, ki jo nekateri obožujejo, drugi pa je ne marajo, lahko tudi jedli in med sabo komentirali, kateri vampi so po njihovem okusu. Prireditev je povezoval predsednik društva Niko Viher. Strokovno komisijo so tudi letos sestavljali Franc Škrabe, Milan Vogrinc in Beno Pepelnik, ki je pravi mojster za kuhanje in ocenjevanje jedi na žlico, zlasti golaža in vampov. Poleg barve, vonja in okusa vampov je komisija ocenila tudi urejenost kuharjev, strukturo vampov in splošni vtis, ki je zajemal delo, dekoracijo in higieno. Vodja komisije Beno Pepelnik je povedal, da je bil splošni vtis pri ocenjevanju zelo dober, na splošno boljši od lani, ekipe pa so se zelo potrudile tudi pri sami ureditvi svojega kuharskega prostora z zanimivo dekoracijo. Na njihovih mizah ni manjkalo raznih drugih dobrot, od salam, sira in kruha do peciva in raznih pijač, ki so jih lahko konzumirali ob kuhanju vampov in z njimi tudi postregli kakšnega gosta. Na podlagi ocenjevalnih kriterijev se je najbolje odrezala ekipa Čebelice in trot, v kateri so kuhali Simon Plešivčnik, Alja Stepišnik in Eva Plešivčnik, ki so se tekmovanja v kuhanju vampov udeležili prvič in dosegli kar 91 točk. Drugo mesto je z 88 točkami osvojila ekipa Mišelin, v kateri sta kuhala Niko Rak in Boris Golič, s točko manj pa je bila tretja ekipa Pri ježku Knežku, v kateri sta kuhala lanska zmagovalca Tomaž Turk in Zofija Trogar. Slednja sta prehodni pokal, ki sta ga imela v lasti eno leto, predala letošnji zmagovalni ekipi. Ta ga bo imela v hrambi do naslednje, 5. vampijade. Ekipa Čebelice in trot, ki je prvič tekmovala v kuhanju in zmagala. Praznovali že konec avgusta T. TAVČAR V KS Levec, ustanovljeni leta 1999, ki je najmlajša krajevna skupnost v žalski občini, so ob letošnjem krajevnem prazniku pripravili več prireditev. Potekale so od srede, 23., do sobote, 26. avgusta. Praznovanje so pričeli s srečanjem starejših krajanov, nato pa je sledila slavnostna seja Sveta KS Levec. Na njej sta zbrane nagovorila predsednik sveta Matjaž Kuder in v imenu Občine Žalec podžupan Roman Virant. Na seji so podelili tudi priznanja lokalnemu zmagovalcu natečaja Najlepši kraj, hiša, kmetija 2023. Priznanje je prejela družina Franca Keguja, podelila pa ga je predsednica Turistično kulturnega društva Levec Petra Žagar. Priznanje KS Levec sta prejela Ela Žagar za uspehe na področju športa (plavanja) in PGD Levec za dosežke na gasilskem področju. V imenu PGD je priznanje prejel njegov predsednik Janko Lupše, podelil pa ga je predsednik KS Levec Matjaž Kuder. V krajšem kulturnem programu so nastopili plesalka Ana Vita Lupše in Od leve proti desni dobitniki priznanj Ela Žagar, Janko Lupše in Franc Kogu ter predsednik sveta KS Levec Matjaž Kuder vsestranska osnovnošolka Zoja Tita, ki je zaigrala na sintetizator, zatem pa mentorica skupine NOTA Laura Kegu, ki že tri leta deluje v okviru Turistično kulturnega društva Levec. Za praznik so pripravili še meddruštveno športno tekmovanje upokojencev, golažijado in druženje krajanov ter ustvarjalne delavnice za otroke, garažno prodajo predmetov, kotiček frizur, ogled otroškega filma in še kaj. Terezija Grobelnik s podžupanom Srečkom Lednikom ter predstavniki DU Vrbje in KO RK Žalec Za stoti rojstni dan T. TAVČAR Terezija Grobelnik, doma iz Vrbja pri Žalcu, sedaj stanovalka Doma Lipa v Štorah, je 15. oktobra praznovala visok jubilej, stoti rojstni dan. Poleg vodstva doma, sostanovalcev in njenih najbližjih so jo obiskali tudi podžupan Občine Žalec Srečko Lednik ter predstavniki Društva upokojencev Vrbje in KO RK Žalec, ji čestitali, izročili šopke cvetja ter ji zaželeli še veliko zdravja. Terezija se je rodila na Frankolovem v družini devetih otrok. Končala je obrtno trgovsko šolo in se zaposlila v Mercatorju Celje. Tam je spoznala moža in se preselila v Žalec. Rodila je tri sinove. Nato se je zaposlila v Savinjskem Magazinu Žalec, kjer je delala do upokojitve. Z možem sta si zgradila hišo v Vrbju. Mož je pred 20 leti umrl in v hiši je ostala skupaj z vnukinjo in njeno družino, ki je živela v spodnji etaži hiše. V pokoju je na ročnodelski krožek hodila kar 16 let. Tam se je dobro počutila in se družila z ostalimi članicami krožka, skupaj pa so vezle, pletle in opravljale druga ročna dela. Pove, da ji je bilo na teh srečanjih zelo lepo. Nekega dne, ko je bila sama doma, pa je hudo padla. Nekaj časa je bila v bolnišnici, od tam pa je letos aprila prišla v Dom Lipa v Štore. V tem času je bila v domu zelo aktivna. Po svojih močeh in sposobnostih se je vključevala v različne dejavnosti, ki so potekale v domu. Tako je rada hodila na telovadbo, ročna dela, različne ustvarjalne in zaposlitvene delavnice, vključevala se je v delovno terapijo in sodelovala s službo fizioterapije, kjer se je uspešno postavila na noge ter hodila ob pomoči. Terezija je zelo motivirana za vse aktivnosti, ki potekajo v domu, prav tako pa ima močno voljo in željo po rehabilitaciji, če ji le zdravje to dopušča. V domu je v svojem prostem času veliko pletla, pri tem pa je bila zelo natančna in vztrajna. Trenutno ne zmore več plesti, si pa želi, da bi ji roke služile ter bi lahko to zopet počela. Za veselo razpoloženje ob jubileju in obisku iz njene občine je poskrbel domači harmonikar. Pisal o Srečku Puncerju T. TAVČAR V Občinski knjižnici Braslovče so v torek, 10. oktobra, gostili Franca Kralja, letošnjega častnega občana Občine Braslovče. Namen je bil predstavitev nove knjige Srečko (Feliks) Puncer, ki je že njegova dvanajsta po vrsti. Braslovčan Srečko Puncer je bil borec za severno mejo, žrtev prve svetovne vojne. Knjiga Srečko (Feliks) Puncer nekako zapolnjuje praznino v zvezi z boji za Koroško na področju informiranja in propagande, kar doslej ni bilo obdelano. Vsebuje opis življenja, šolanja, pisateljevanja in delovanja Srečka Puncerja od njegovega rojstva do prerane smrti v času bojev za Korotan v Vovbrah na Koroškem. Ideja, da bi pripravili knjigo o njegovem življenju in delu, je bila dana ob stoletnici njegove smrti. Kljub pomembnemu deležu v bojih za Korotan, kakor je Srečko Puncer imenoval Koroško, je bilo o Puncerjevi vlogi pri tem malo znanega. Vlogi generala Rudolfa Maistra in Franja Malgaja v času bojev za našo severno mejo sta bili dobro preučevani, Srečko Puncer pa je bil ob tem nekako pozabljen. Franjo Malgaj, ki je vodil vojaške boje za Koroško, se je močno zavedal pomembnosti informiranja koroškega prebivalstva. Odločil se je izdajati informativni časopis, vse potrebno v zvezi s tem pa je prevzel prav Srečko Puncer. Ta je skrbel za redno izdajanje časopisa »Jugoslovenski Korotan«, zbiranje prispevkov – te je pisal tudi sam, razpečevanje in tudi za zagotavljanje potrebnih sredstev. Ob predstavitvi knjige Franca Kralja sta zbrane nagovorila Laura Jelen iz Občinske knjižnice Braslovče in Tomaž Žohar, župan Občine Braslovče. Franc Kralj z novo knjigo 16 PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2023 Hmeljarski likof in Savinjski Oktoberfest D. NARAGLAV Zadnjo septembrsko soboto so hmeljarji v Žalcu praznovali zaključek hmeljske letine: hmeljarski likof, združen s Savinjskim Oktoberfestom. ske kmetije iz Gotovelj pa je prejela priznanje za prizadevno opravljanje funkcije hmeljske princese in svoje delo v Združenju hmeljarjev Slovenije. Odpiranje soda, igre in zabava Drugi del združene prireditve, Hmeljarskega likofa in Savinjskega Oktoberfesta, je naznanila Godba Laško z mažoretkami, ki so pripravile pravi mažoretni spektakel. K slovesni otvoritvi 7. Savinjskega Oktober- Glavna pijača tega dne in večera je bilo seveda pivo, ki so ga stregla brhka dekleta v »dirndl« oblačilih. Prireditev se je pričela s povorko z mažoretkami in pihalno godbo na čelu. Hmeljarski praznik – hmeljarski likof, ki sledi zaključku obiranja hmelja, je v Savinjski dolini prisoten že več kot 140 let. Vrsto let ta prireditev živi v okviru Združenja hmeljarjev Slovenije ter Občine Žalec, že sedmo leto pa je vključena v program novonastale prireditve, imenovane Savinjski Oktoberfest, ki jo organizira Kulturno društvo Savinjski Oktoberfest s podporo Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Občine Žalec in pokroviteljev. Med njimi je najbolj izpostavljeno podjetje Šotori Petre skupaj z Marijo (Mirico) Petre, ki je bila glavna pobudnica in organizatorka tovrstne prireditve že pred dobrima dvema desetletjema in pol. Tudi sedaj je njena idejna vodja, in to ob pomoči svoje hčerke Ane Mari Petre Aubreht, ki nadaljuje njeno delo in je kot predsednica KD Savinjski Oktoberfest tudi glavna organizatorka tega dogodka, katerega sestavni del je tudi hmeljarski likof. princesa, je v pogovoru z moderatorko Saško Pukl predstavila aktivnosti, ki sta jih v minulem mandatu imela s hmeljarskim starešino Aljošem Uršičem. Temu je na velikem bronastem hmeljskem listu, na katerem so napisani vsi dosedanji starešine in princese, sledilo slavnostno odkritje imen novega hmeljarskega para Špele Razboršek in Cirila Terglava, ki sta žezlo prevzela na letošnjem 61. dnevu hmeljarjev v Braslovčah. Spregovorila sta o nekaterih aktivnostih, ki sta jih že imela v tem kratkem Po odprtju soda še skupna zdravička vesel, da se tradicija Hmeljarskega likofa in Savinjski Oktoberfest nadaljujeta in med nas privabita takšno število obiskovalcev. Ob tem pa bi si želel večje udeležbe hmeljarskih družin, zlasti na Hmeljarskem likofu, ki je v prvi vrsti namenjen vsem nam, ki se ukvarjamo s pridelavo hmelja. To je naš praznik, s katerim proslavi- Ana Mari Petre Aubreht, predsednica Kulturnega društva Savinjski Oktoberfest: »Vesela sem, da je danes v Žalcu znova tako veselo in doživeto, saj je to potrditev, da ta tradicionalna prireditev Savinjski Oktoberfest, ki smo jo začeli pred sedmimi leti, postaja del nas, del Žalca in Savinjske doline, ki brez hmelja ne bi bila to, kar je. Prav zato je vredno vsega truda, ki ga vsi deležniki tega projekta vlagamo v to prireditev. Ponosna in vesela sem, da nadaljujem tradicijo, ki jo je začela moja mama, in da v okviru našega društva skupaj z Društvom hmeljskih starešin in princes Slovenije, Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec, Občino Žalec in ostalimi sodelujočimi pripravimo takšno prireditev, ki bi jo z veseljem imeli za svojo v marsikakšnem mnogo večjem mestu v Sloveniji in izven njenih meja. Žalec si kot središče hmeljarstva v Sloveniji, zadnjih sedem let tudi zaradi Fontane piv Zeleno zlato, zasluži takšno prireditev, ki je poklon hmeljarstvu in pivu, kot je na Bavarskem v Münchnu, v Nemčiji. Savinj- Povorka, nastopi in podelitev priznanj Hmeljarski likof se je pričel s povorko po glavni ulici Žalca z Godbo Zabukovica, Mažoretno skupino Liboje, aktualnim hmeljarskim parom, s hmeljarskimi starešinami in hmeljskimi princesami, z laškimi pivovarji s praporom in s člani FS Kobula iz Petrovč. Po prihodu na prireditveni prostor ob Fontani piv Zeleno zlato so pripravili pester program, ki so ga odprle mažoretke ob glasbi godbe. Udeležence sta nato nagovorila župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik Zdru- Dobitniki letošnjih priznanj Združenja hmeljarjev Slovenije skupaj s predsednikom komisije, tajnico društva in predsednikom ZHS času svojega »vladanja«. O letošnji hmeljski letini je kratko informacijo podal Jernej Ribič, član upravnega odbora Združenja hmeljarjev Slovenije. Po nastopu FS Kobula je sledil še en slavnostni trenutek, na katerem sta predsednik komisije za priznanja pri Združenju hmeljarjev Slovenije (ZHS) Slavko Leskošek in Še zadnji napotki županu Kosu pred zabijanjem pipe v sod ženja hmeljarjev Slovenije Janez Oset. Izrekla sta veliko pohvalo za ohranjanje tradicije ter vsem zaželela prijetno praznovanje in zabavo s poklonom hmeljarjem, hmelju in pivu, kar daje tudi prepoznavnost Savinjski dolini. O njej govori tudi pesem Savinjska dolina, ki jo je zaigral ansambel Zapeljivi muzikantje. Minca Marovt, bivša hmeljska predsednik ZHS Janez Oset podelila letošnja priznanja prizadevnim hmeljarjem. Priznanja so prejeli: Milan Pustoslemšek iz Občine Tabor, Anton Rančigaj z Gomilskega in Janez Štante iz Vojnika. Vsi so prejeli priznanje za uspešno hmeljarjenje in trud pri ohranjanju ter prenašanju tradicije slovenskega hmeljarstva na mlajši rod. Barbara Bosnar s hmeljar- festa so svoje nato dodali »mama« tovrstne prireditve Marija Petre, župan Janko Kos, aktualni hmeljski par Špela Razboršek in Ciril Terglav, predsednik ZHS Janez Oset, hmeljski kraljici Lena Schmid in Anna Lena Ostler iz Nemčije ter letošnja ambasadorka Fontane piv Zeleno zlato, pevka Ani Frece, ki je s sabo prinesla tudi lončeni vrček za pivo z bavarskega Oktoberfesta. Vsem je KD Savinjski Oktoberfest podelilo nagrade oz. zahvale za sodelovanje in pomoč. Uradni del odprtja 7. Savinjskega Oktoberfesta je bil nato polepšan s še enim nastopom mažoretk, piko na i pa je dal obred zabijanja pipe v sod piva. To nalogo je ob podpori laških pivovarjev in navzočnosti ostalih gostov opravil župan Janko Kos, ki ima s tem že kar nekaj izkušenj iz minulih let. S polnimi vrčki so nato družno nazdravili in s tem je bil letošnji Savinjski Oktoberfest tudi uradno odprt, zabava pa se je lahko nadaljevala. Poleg piva, dobre hrane in vsega ostalega sta za zabavo skrbela ansambel Polkaholiki in pevka Tanja Žagar, ki sta na prizorišče pod šotorom, na žalsko tržnico ter prostor ob fontani in v parku pritegnila ogromno obiskovalcev in po mnenju mnogih poskrbela za odlično zabavo dolgo v noč. Vmes pa tudi ni manjkalo kakšne igre, predvsem pa izbora najlepšega »dirndla« (značilne obleke nemških žensk) in najštevilčnejše »lederhosen« skupine. Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije: »Zelo sem Janez Oset mo zaključek hmeljske letine, in prav je, da se ob tem malo poveselimo. Upam, da se bo ta miselnost iz leta v leto krepila in nas čim bolj združila, da se skupaj poveselimo tudi na tej združeni prireditvi. Letošnja letina hmelja je bila nekako povprečna, saj je bilo kar nekaj neurij in tudi toče, je pa kakovost zelo dobra zaradi obilnih padavin, kajti hmeljska rastlina potrebuje dovolj vode, zato je letos kakovostno hmelj na zelo visoki ravni. Mislim, da bodo vsi pivovarji in trgovci zadovoljni s hmeljem s takšno kakovostjo.« Ana Mari Petre Aubreht ski Oktoberfest je naš praznik, naš poklon hmeljarstvu, ki pa postaja tudi internacionalen, saj imamo goste iz Nemčije, Avstrije, Madžarske … Dober glas se tako širi izven meja, za vse to pa gre zahvala vsem, ki kakorkoli sodelujejo in pomagajo pri tem vsakoletnem projektu, ki je poklon vsem kmetom, hmeljarjem in njihovim družinam, ki s pridnimi rokami pridelujejo hrano, pa tudi hmelju, brez katerega naša dolina ne bi bila tako znana in prepoznavna.« Marija (Mirica) Petre, »mama« Savinjskega Oktoberfesta, z gosti iz Nemčije, nekdanjimi hmeljskimi princesami in podžupanjo NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 10 I oktober 2023 November OBČINA ŽALEC Sreda, 1. 11., in četrtek, 2. 11. Vsak torek in četrtek Vsak četrtek Četrtek, 2. 11., in petek, 3. 11. Petek, 3. 11. Vsako soboto Vsako nedeljo Nedelja, 5. 11. Vsak poned. Poned., 6. 11. Vsak torek Vsako sredo Četrtek, 9. 11. Četrtek, 9. 11. in 23. 11. Vsak petek Petek, 10. 11. Od 10. 11. do 29. 11. Sobota, 11. 11. Nedelja, 12. 11. Poned., 13. 11. Sreda, 15. 11. Četrtek, 16. 11. Petek, 17. 11. 8.00– 12.00 17.00– 18.00 19.00– 20.00 Nadaljevalni tečaj španščine, Hiša Sadeži družbe, Anja Cimperman 19.30 8.00– 12.00 8.30– 9.30 19.00– 20.00 Joga, Hiša Sadeži družbe, Jasna Mikola Otroški počitniški tabor, Hiša Sadeži družbe Zdrav zajtrk, MC Kavarna, ŠKŽ Žigolo, s. p., monokomedija, Dom II. slovenskega tabora Žalec, Hvala lepa, Domen Valič, s. p. Podeželska tržnica v Žalcu, tržnica pri fontani, ZKŠT Žalec Joga, Hiša Sadeži družbe, Jasna Mikola Joga, Hiša Sadeži družbe, Jasna Mikola The Moonlighting Orchestra, koncert 16.00 in ob 20-letnici, Dom II. slovenskega 20.00 tabora Žalec, MC Žalec 9.00– Osnovni tečaj kvačkanja in 11.00 pletenja, Hiša Sadeži družbe 17.00– Nemščina, Hiša Sadeži družbe, Marija Šuster 18.00 18.00 Brezplačna akrojoga, MC Žalec 19.00– Plesni tečaj v parih, Hiša Sadeži družbe 20.00 12.00– Računalniška delavnica, Hiša Sadeži družbe 14.00 Utrip domoznanstva, Ustvarjalci 19.00 razglednic Žalca, Filatelistično društvo Žalec, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ 9.00– Telovadba, skupina zeliščarjev, 10.00 Hiša Sadeži družbe 18.00– Angleščina, Hiša Sadeži družbe, 19.00 Natalija Štefančič 18.00 Brezplačna vadba, MC Žalec 19.00– Love to dance, plesni tečaj, 20.00 Hiša Sadeži družbe 8.30– Okrepimo hrbtenico, Hiša Sadeži družbe, Laura Banko 9.30 16.30– Koronarni klub, vadba za člane, Hiša Sadeži družbe 17.30 19.00– Najlepši kraj, hiša in kmetija 2023, Dom II. 21.00 slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec Druženje študijsko-bralnega kluba, 16.30 MSKŽ in UPI Ljudska univerza Žalec, Občinska knjižnica Žalec 20.00– 21.00 9.00– 11.00 11.00– 13.00 Meditacija z Andrejo, Hiša Sadeži družbe Likovna delavnica, Hiša Sadeži družbe, Erna Kumperger Debatni seniorski klub, Hiša Sadeži družbe 7.00– 12.00 12.00 Martinovanje, Podeželska tržnica v Žalcu, Društvo savinjskih vinogradnikov Polnost praznine, odprtje regijske razstave JSKD RS OI Žalec, do 30. 11. 2023 Razredni nastopi učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec v dvorani glasbene šole in na Gradu Komenda na Polzeli; natančni razpored na spletni strani GŠ www.gszalec.si Krvodajalska akcija, Dom II. slovenskega tabora Žalec Kuharska delavnica, MC Žalec, ŠKŽ 18.00 Večerja bedakov, komedija, Dom II. slovenskega tabora Žalec, Špas teater 17.00 18.00 … 17.00 19.00 18.00 Predstavitev knjige Je moje življenje gora? Natašino osupljivo življenje, Irena Štusej, avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, MSKŽ Predstavitev knjige Peš po domačih krajih: popotni dnevniki 1934–1936, Alma M. Karlin, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Predstavitev pesniških zbirk založbe Hiša poezije, avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec 16.00 Mali center želja, MC Žalec 21.00 Karaoke, MC Žalec Sobota, 18. 11. 9.00 9.00– 12.00 22.00 Nedelja, 19. 11. 17.00 Razstava "puzzlov" in delavnica, MC Žalec Martinov pohod po Brnici, zbirališče pri šoli v Libojah Brucovanje, MC Klub, ŠKŽ Koncert Tajde Krajnc, citrarski abonma in izven, avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec Dan slovenskih splošnih knjižnic, začetek 17. sezone branja za odrasle Savinjčani beremo 2023/24, MSKŽ Poned., 20. 11. … 12.00– 14.00 18.00 19.30 … Varstvo otrok v dnevnem centru, MC Žalec Cardio vaje, Hiša Sadeži družbe, Sabina Persolja 9.00 Četrtek, 23. 11. 20.00 20.00 10.30– 11.30 8.00– 16.00 Sreda, 22. 11. Računalniška delavnica, Hiša Sadeži družbe Sobota, 25. 11. 18.00 19.00 Nedelja, 26. 11. Poned., 27. 11. Poned., 27. 11., in torek, 28. 11. Torek, 28. 11. Fejmiči, komedija Gašperja Berganta in Žana Papiča, Dom II. slovenskega tabora Žalec, Kontrabant, d. o. o. Jana Vizjak: Sublimno v podobi, odprtje razstave, Savinov likovni salon Žalec, ZKŠT Žalec, do 13. 1. 2024 Vid Valič: Strast, dojenček in rompompom, komedija, Dom II. slovenskega tabora Žalec Kavarniški večer, MC Žalec Kulinarični izlet Vipava, odhod izpred MC Žalec, ŠKŽ Dualnost bivanja, celovečerna predstava Plesnega društva Harlekin, Plesno društvo Harlekin Večer na vasi, prireditev ob 40. obletnici KD Ponikva, Zadružni dom Ponikva Vsak četrtek Vsak petek Vsako soboto Vsak poned. Poned., 6. 11. Torek, 7. 11. Vsako sredo Sreda, 8. 11. Četrtek, 9. 11. Nedelja, 12. 11. Poned., 13. 11. Sreda, 15. 11. Četrtek, 16. 11. Petek, 17. 11. 17.00 Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ 17.00– 20.00 Delavnica izdelave stripa, MC Žalec Četrtek, 30. 11. 16.30 18.00 18.00 18.00 Po pravljici diši, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Četrtek, 9. 11. 18.00 Sobota, 11. 11. 19.00 … 9.00– 10.00 16.30– 17.30 18.30– 19.30 18.00– 20.00 8.00– 10.30 17.00– 18.30 19.00– 20.00 9.00– 10.30 9.00– 10.00 18.00– 20.00 9.30– 10.30 17.30– 19.00 19.00 18.00– 20.00 19.00 8.00 9.00– 13.00 od 16.00 naprej 18.00– 19.00 19.00– 20.00 18.00– 20.00 17.00 19.00 18.00– 19.00 9.00– 10.00 18.00– 19.00 19.00– 20.00 od 16.00 naprej 16.00– 21.00 9.00– 13.00 Razstava likovnih del članov likovne sekcije KUD Žalec, Občinska knjižnica Prebold Zavestno plesanje z malčki, DC Marof, MCP, Doris Polak Kuder Joga s Sožitjem, DC Marof, MCP, Društvo Sožitje Začetni tečaj kavbojskega plesa, Športna soba na OŠ Prebold, HOT HEELS, Country line šola plesa Modrost travme, film dr. Gaborja Mateja, DC Marof, MCP, Doris Polak Kuder Pogovorna angleščina, DC Marof, MCP, Goga Pečnik Ženski krog zaupanja, DC Marof, MCP, Goga Pečnik Osebna rast, DC Marof, MCP, Amalija Rojc Praznična ulica z bazarjem, spodnje nadstropje in jedilnica OŠ Prebold Zgodbe iz Rečnikove hoste, Zajček in premajhne hlače, pravljična ura s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Prebold OBČINA TABOR Sreda, 8. 11. Sobota, 18. 11. Petek, 24. 11. Poned., 27. 11. Sreda, 29. 11. Laponska, božična komedija za gledališki abonma ponedeljek in izven, Dom II. slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec 16.00– 20.00, 9.00– 18.00, 9.00– 13.00 Sreda, 22. 11. 18.00– 20.00 18.00– 19.00 19.00– 20.00 18.00– 20.00 19.30 Od petka, 17. 11., do nedelje, 19. 11. Poned., 20. 11. Torek, 21. 11 od 16.00 Izdelava adventnih venčkov, naprej Anin dom, Karitas 15.00 in Najlepše melodije Dalmacije, koncert, TA Ojla 18.00 OBČINA PREBOLD Od 2. 11. do 30. 11. Od torka, 28. 11., do četrtka, 30. 11. Torek, 28. 11 17 Sobota, 18. 11. 08.00 Torek, 28. 11. 09.00 13.00 18.00 Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca, sejna soba občine, Damijana Lukman Kavarniški četrtkov večer ob peki kostanja, kozarčku mošta in zvokih harmonike, Kavarna Lisjak, Hiša Lisjak Martinovanje z ansamblom Zupan, Kozolec pri ribniku, Hiša Lisjak Kmečka tržnica na Jurijevem trgu, TD Gušt Tabor Tradicionalne koline na Zajčevi koči, Zajčeva koča, Planinsko društvo Tabor Pohod 50+ po obronkih Občine Tabor, start izpred KZ Tabor, DU Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor v KZ Tabor gledališki abonma Kanaliziranje, DC Marof, MCP, Amalija Rojc Kmečka tržnica, DC Marof, TD in Občina Prebold Vadba orientalskega plesa, DC Marof, MCP, Darja Vita Telovadba s SK Prebold, DC Marof, MCP, SK Prebold Joga z Amalijo, DC Marof, MCP Srečanje društva Zimzelen, DC Marof, MCP, Društvo Zimzelen Sudan–Ukrajina–Kavkaz–Palestina 2023, DC Marof, MCP, Tomo in Bojana Križnar Gledališče Koper LAPONSKA, BOŽIČNA KOMEDIJA 27. in 28. 11., 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice za abonma in izven na prodaj v TIC-u Žalec Pevske vaje, DC Marof, MCP, Dekleta z Marofa Lahkotnost v trenutku, DC Marof, MCP, Anita Boršič Pohorska komedija Je kir ke riku?, Dvorana Prebold, TD Prebold in Občina Prebold Vstopnice za abonma in izven na prodaj v TIC-u Žalec Osebna rast, DC Marof, MCP, Amalija Rojc Starodavne romarske poti: Rim, Kompostela, Jeruzalem, potopisno predavanje, Viljem Gogala, Občinska knjižnica Prebold Pohod v spomin na pokojne planince v Marijo Reko, zbor pred OŠ Prebold, PD Prebold Kuhamo in pečemo v MCP, DC Marof, MC Prebold TAJDA KRAJNC 19. november, 17.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec citrarski abonma Izdelava voščilnic, Anin dom, Karitas Pogovorna angleščina, DC Marof, MCP, Goga Pečnik Ženski krog zaupanja, DC Marof, MCP, Goga Pečnik Osebna rast, DC Marof, MCP, Amalija Rojc Ovčka, ki je prišla na večerjo, Otroški abonma in izven, Gledališče Smejček, Dvorana Prebold, KUD Svoboda Prebold Sejem smučarske opreme, mala telovadnica OŠ Prebold, SK Prebold JANA VIZJAK Odprtje razstave: Sublimno v podobi 23. novembra 2023 ob 18.00 uri Savinov likovni salon Žalec Kaj potrebuje moški, Odrasli abonma in izven, KD Črneče, Dvorana Prebold, KUD Svoboda Prebold Meritve krvnih vrednosti, prostori RK, KORK Prebold Srečanje društva Zimzelen, DC Marof, MCP, Društvo Zimzelen Pogovorna angleščina, DC Marof, MCP, Goga Pečnik Ženski krog zaupanja, DC Marof, MCP, Goga Pečnik Izdelava osnov za venčke, Anin dom, Karitas Obred ljubezni s kakavom, DC Marof, MCP, Amalija Rojc Kuhamo in pečemo v MCP, DC Marof, MC Prebold Jesensko ko počitniš SKUPINA UNIKAT dogajanje 28.10.2023 18 KULTURA ŠT. 10 I oktober 2023 Pozdrav mladosti v čast kulturi DARKO NARAGLAV Gostili so pesnika in literata Marjana Kukovca, akademskega slikarja in ustvarjalca slikanice Tepček Dodo Žige Hriberška ter pianistko dr. Tamaro Goličnik. Glavni akterji dogodka (od leve) pianistka dr. Tamara Goličnik, Žiga Hriberšek, Marjan Kukovec in voditeljica Marija Petrovec Kulturno-umetniško društvo (KUD) Svoboda Prebold vsako leto pripravi prireditev Pozdrav mladosti, ki je dogodek v čast umetnosti in kulturi. Na njej občinstvo pobliže spozna svojega sokrajana ali sokrajanko, ki se predaja kulturnemu in umetniškemu ustvarjanju v lokalni skupnosti in širše. Tokrat so predstavili kar tri sokrajane. O slikanici Tepček Dodo in obeh ustvarjalcih smo pisali že v prejšnji številki Utripa Savinjske doline. V Občinski knjižnici Prebold se je z njima pogovarjala članica KUD Svoboda Prebold Marija Petrovec in povedala, da sta Marjan Kukovec in Žiga Hriberšek človeka tisočerih obrazov, prav o tem pa je tekla beseda tudi v nadaljevanju odstiranja njune ustvarjalne poti. Naj spomnimo, da stalnica Marjanovega ustvarjalnega duha pripada muzi pesništva, ki ima svojstven in samo Marjanov slog. V njem ni spogledovanja z drugimi pesniki našega časa, njegova dela pa si zaradi bogatega pesniškega jezika zaslužijo dobro bralno občinstvo. Njegov poetični duh se je prebujal v šaleškem literarnem društvu Hotenja, svoj knjižni prvenec erotične poezije Semena šepetanj: moje metulje je izdal leta 1990, sledile pa so mu zbirke pesmi Smehljaji jagodičevja (1993), samostojna zbirka Bisernice (1995), Mati je (1999) in Bisernica v drugem krogu (2023). Letos (2023) je izšel tudi prvenec pesnitve za otroke Tepček Dodo, ki je povezal Marjana in Žiga v besedi in sliki. Njuno sodelovanje se še nadaljuje pri novi knjigi, ki bo javnosti predstavljena v prihodnjem mesecu. Široka in prepoznavna je tudi ustvarjalna pot Žige Hriberška, saj se poleg slikanja ukvarja še z obširno paleto grafičnega in predmetnega oblikovanja ter ilustriranja. Kot mlad umetnik se lahko pohvali z mnogimi avtorskimi deli, zasebnimi naročili, širšimi konceptualnimi cikli in delom na komercialnih, promocijskih in reklamnih kampanjah. Širša javnost lahko njegova dela mimobežno uzre na steni stopnišča preboldske knjižnice, ki obiskovalce s knjigo vabi v svoj hram, na veliki stenski slikariji ob krožišču v Latkovi vasi, ki je poklon hmeljarstvu in hmelju, pa na škarpi Tovarniške ceste v Preboldu, kjer nas pozdravljajo preboldski godbeniki, motive sv. Florjana pa lahko uzremo na kar nekaj gasilskih domovih. Lotil se je še poslikave kapel in drugih sakralnih objektov. Med njegovimi deli izstopa v Angliji nagrajen mozaični portret z naslovom V iskanju izgubljenega časa, s katerim je med štiri tisoč sodelujočimi umetniki z vsega sveta že kot 24-letnik zasedel šesto mesto. In še bi lahko marsikaj dodali. Glasbeno obogatitev dogodka pa je dodala domačinka dr. Tamara Goličnik iz Latkove vasi, ki je akademska glasbenica, pianistka in profesorica klavirja, ki je svojo glasbeno pot začela na glasbeni šoli v Žalcu. Po zaključeni gimnaziji v Celju in srednji glasbeni šoli v Mariboru se je odločila, da študij nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, saj je vse bolj spoznavala, da glasba postaja njeno življenje. Svet klavirske glasbe so ji poleg profesorjev Janka Šetinca, Tomaža Petrača in Vladimirja Mlinarića odstirali tuji profesorji, pri katerih se je izpopolnjevala (Jasminka Stančul in Roland Batik na Dunaju, Rudolf Buchbinder v Zürichu, Alfred Brendel v Edinburgu, Paul Badura-Skoda v Weimarju …). Po diplomi deluje kot učiteljica klavirja in kot samostojna ustvarjalka na področju kulture pa nastopa doma in v tujini. Je nagrajenka nekaj mednarodnih klavirskih tekmovanj v Italiji, Franciji in Avstriji; pri snemalni hiši IPA na Dunaju je kot posebna nagrada mednarodnega tekmovanja izšel njen DVD. Izvaja glasbo vseh stilnih obdobij, vendar ji je Ludwig van Beethoven največji izziv, zato se je na podiplomskem študiju posvetila raziskovanju izvajalne prakse njegovih klavirskih del in pridobila naziv magistrica znanosti. Plod tega raziskovanja je tudi knjiga Beethoven – večni izziv za pianiste, ki je izšla na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V predgovoru dr. Koter med drugim pravi, da je to delo prvo v slovenskem kulturnem prostoru, ki raziskovalno preučuje aktualno problematiko poustvarjanja Beethovnovih klavirskih del. Nekaj tega je tudi predstavila na tokratnem dogodku v preboldski knjižnici. Misliti v harmoniji lesa Pesem za Laro odprla abonma BINA PLAZNIK V organizaciji ZKŠT Žalec je letošnji gledališki abonma zopet polno zasijal. Predstave gledališkega abonmaja se bodo zvrstile ob ponedeljkih in torkih ob 19.30 v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Prva predstava z naslovom Pesem za Laro – Ujetnica časa v izvedbi Lare Jankovič je bila 9. in 10. oktobra Letošnji selektor predstav Vid Palčnik, sodelavec za kulturo na ZKŠT Žalec, je povedal: »Žalsko občinstvo ima že dolgo tradicijo, zato je bila pred mano velika odgovornost, da najdem kakovosten program. Vsako predstavo sem si prej ogledal in iskal ravnotežje v žanru, pristopu, dolžini ipd. Tako imamo v Žalcu dve komediji, eno satiro, dramsko delo in glasbeno gledališko predstavo. Govorijo o različnih časovnih in zgodovinskih obdobjih. Na eni strani imamo zgodbo o dr. Živagu, govorili bomo o dnevniku Ane Frank, o tovarni papirja na Sladki gori … Menim, da bodo zgodbe, uprizorjene v različnih žanrih, občinstvu všeč.« Pesem za Laro – Ujetnica časa Lare Jankovič in Zavoda LiberArt je prva izmed predstav, ki smo si jo ogledali 9. in 10. oktobra. Igralka in šansonjerka Lara Jankovič pove, da je navdih za predstavo našla kar v svojem imenu vi pa je govorila Alenka Domjan. Vsi trije, ki na ogled postavljajo svoja dela, tudi skrbijo, da les ostane lep oziroma da zažari v popolnoma drugi luči. Les jim daje odlično osnovo, da iz njega izvabijo različne motive, idejne koncepte, tvorbe in podobe. Vsi trije so ljubiteljski umetniki, vsak s svojim načinom ustvarjanja, a vse združuje ljubezen do obdelave lesa. Alenka Domjan med predstavitvijo razstave, v ozadju pa avtorji razstave Rafael Končina (1945) je sicer po poklicu diplomirani inženir strojništva, ima pa dva konjička: kolesarstvo, kjer dosega vrhunske uspehe, in oblikovanje v lesu (rezbarstvo, kiparstvo), ki mu zapolnjuje misli in konceptualne zgodbe, vezane na osebno življenje in angažirane vsebine sodobne družbe. Alójz Podvršnik (1950) je pravzaprav vse svoje življenje povezan z lesom. Sprva mu je rezbarjenje pomenilo samo kratkočasje, potem pa ga je toplina lesa tako prevzela, da je to postalo njegov poklic. Poleg reliefov se loteva tudi obdelave celopostavnih figuralnih plastik. Najbolj ljuba mu je lipa. Darko Smole (1971) je že kot otrok, ko je opazoval deda pri mizarskem delu, začutil navdih mehkobe lesa in tudi sam postal mizar. Vendarle pa mu industrijsko delo daje premalo svobode, kjer bi se lahko z močjo in hkrati z nežnostjo dotikal žlahtnosti lesa, njegovih naravnih form in od časa najedenih ostankov. Za popestritev odprtja razstave so poskrbeli Veseli Pruhovčani, razstavo pa je odprl župan Občine Žalec Janko Kos. oziroma v Larini pesmi »Somewhere, My Love«, uspešnici iz filma Doktor Živago. Tako pesem kot film, narejen po romanu Borisa Pasternaka, sta zaznamovala generacije, odraščajoče v 60. letih prejšnjega stoletja, hkrati pa obudila svet generacije njihovih staršev in starih staršev. Raziskovanje tega bogatega ozadja pesmi in filma je Laro Jankovič pripeljalo do izvirne, resnične »Lare«, Olge Ivinske, ki je z Borisom Pasternakom, avtorjem romana, pletla intimno, a skrivno zgodbo, ki jo je kasneje zapisala v obliki spominov z naslovom Leta s Pasternakom. Iz teh spominov je bila spletena glasbena monodrama, v kateri je lahko že sredi oktobra uživalo žalsko občinstvo. Letos si bodo Savinjčani lahko ogledali še predstave: Laponska, Gledališče Koper (27. in 28. november), Dnevnik Ane Frank, Mini teater in Judovski kulturni center (19. in 20. februar 2024), Paloma, Slovensko mladinsko gledališče (11. in 12. marec 2024) ter Farma Orwell, Drama in SNG Maribor (2. in 3. april). Predstave si lahko ogledate tudi izven abonmaja, vstopnice pa so na voljo v TIC-u Žalec v Savinovi hiši. Zlato Jajce ali kokoš? T. TAVČAR T. TAVČAR V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec bo do 8. novembra odprta razstava likovnih del treh umetnikov Rafaela Končine, Alójza Podvršnika in Darka Smoleta, ki imajo en sam skupni imenovalec – les. Naslov razstave je Misliti v harmoniji lesa. V imenu ZKŠT je zbrane ob odprtju pozdravila Nastija Močnik, o razsta- Pesem za Laro KNJIŽNICA ČRNOMELJ Hči in mama, Julija Žohar in Sabina Plaznik Nova, že druga avtorska kamišibaj predstava članice društva Dobra ideja s Polzele in naše novinarke Sabine Plaznik z naslovom Jajce ali kokoš? se je tudi letos uvrstila na državni kamišibaj festival in osvojila zlato priznanje. Državna selektorica mag. Silva Karim si je v obdobju od 30. marca do 30. junija v Sloveniji ogledala 85 kamišibaj predstav, izmed katerih jih je 36 uvrstila na državni kamišibaj festival v Črnomlju. 16. septembra sta tja odpotovali obe nastopajoči, Julija Žohar in Sabina Plaznik, ki sta svojo pripoved predstavili slovenskemu občinstvu. Za uvrstitev na državni festival sta prejeli zlato priznanje, ki ga podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. KULTURA ŠT. 10 I oktober 2023 19 Oktobra štirje kavarniški večeri DARKO NARAGLAV, BINA PLAZNIK Na prvem večeru brat in sestra Mutec, na drugem oče in hči Podbrežnik nala na to, da bom kdaj nastopala z atijem. Ati je super muzičar in če sem še jaz zraven, je to pika na i.« Franci je komentiral, da je takšna izjava zanj velika pohvala. Skupaj sta doma pričela ustvarjati v obdobju epidemije koronavirusa. Naja se spominja: »Ustvarjala sva novoletne čestitke, čedalje pogosteje sva sedela za domačim razglašenim klavirjem in skupni nastop je logičen korak naprej.« Franci doda: »Ja, najin Petrof je res razštiman, ampak ravno zaradi tega je tako čudno fajn (smeh).« Na koncertu sta se predstavila s priredbami, pa tudi z avtorskimi pesmimi: »Avtorske pesmi so večinoma atijeve, jaz pa jih malo 'poštriham' z 'back' vokali. Pojeva Eva in Martin med svojim nastopom V Mladinskem centru Žalec so se odločili, da v jesenskih dneh, ko so večeri že hladni, zunanje dogajanje preselijo v notranje prostore. Del tega so tako imenovani Četrtkovi kavarniški večeri, ki so vsak četrtek ob 20. uri v MC Kavarni v nekdanjem Hotelu Žalec. Občinstvo je uživalo ob glasbeno-pevskem nastopu Naje in Francija Podbrežnika. sva, da je danes tu veliko najinih prijateljev, znancev, učiteljev … in da uživajo v najinem glasbeno-pevskem programu. Vsekakor pa bi pohvalila MC Žalec, da se je odločil za tovrstne kavarniške dogodke, ki gotovo pomembno prispevajo k obogatitvi delovanja MC in nasploh kulturno-zabavnega življenja v Žalcu..« Oče in hči Na drugem oktobrskem četrtkovem Kavarniškem večeru sta se predstavila Naja Podbrežnik, ki jo sicer poznamo kot pevko skupine Pamži, in njen oče, vsestranski ustvarjalec in glasbenik Franci Podbrežnik. Prvič sta se predstavila samostojno. Naja je v pogovoru povedala, da ima doma posnetke svojega petja že iz rosnih let, nastopiti s svojim očetom pa je užitek: »Nisem raču- piše v prvi vrsti zase, hkrati pa z veliko empatije do tistih, ki njegovo pisanje berejo. Kot je povedal avtor v žalski knjižnici, v Petelinjem jajcu obuja magično razmišljanje otroka: »Ostanki prvotnosti, vraževerja, prvinskosti in krščanska mitologija ter komunistična mitomanija, vse to je bilo značilno za moje okolje in se je eno z drugim nalagalo in presevalo – kot prekmurska gibanica.« Beseda pa ta večer ni tekla samo o tem, njegovem zadnjem romanu, ampak tudi o ljubezni in njegovih pesmih. Eno od teh je prebral tudi v maternem jeziku, v prekmurščini. Vlasta Nussdorfer T. TAVČAR JSKD Žalec mag. Marka Repnika vsem avtorjem podelila priznanja, članom tamburaškega zbora pa simbol likovne sekcije – slike cvetja V sredo, 4. oktobra, je bil gost Medobčinske splošne knjižnice Žalec kot drugi Beletrinin trubadur v novi bralni sezoni pesnik, pisatelj, scenarist in dramatik Franc Feri Lainšček, s katerim se je o drugem delu trilogije Kurji pastir pod imenom Petelinje jajce pogovarjala direktorica knjižnice Jolanda Železnik. V Petelinjem jajcu Feri Lainšček na izviren način tematizira svoje otroštvo, magično doživljanje sveta in vztrajno iskanje odgovorov na prva bivanjska vprašanja. Kot je na večeru poudaril Feri Lainšček, romane tudi v pristnem solčavskem narečju. Ker študiram slovenistiko, sva izbrala tudi nekaj pesmi slovenskih pesnikov ter si postavila izziv, da jih uglasbiva. Danes boste lahko uživali v vseh,« še komentira Naja. Vsi člani Podbrežnikove družine so ustvarjalni. Franci omeni, da je njegova žena najbolj izobražena pianistka v družini, Jan pa je bolj gledališčnik – hudomušno pripomni, da sta lakmusov papir za njegovo in Najino ustvarjanje. Kot gost se jima je v kavarniškem večeru pridružil tudi kitarist Martin Mutec. Na tretjem večeru 19. oktobra sta bila glavna akterja večera glasbenika Izza Robavs in Žiga Žvižej, jutri, v četrtek, 26. oktobra, pa bosta oktobrske kavarniške večere sklenila glasbenika Urban in Katarina Meža. Razstava za praznik Ob prijetnih melodijah tamburaškega zbora Polzela je bilo 29. septembra na Gradu Komenda odprtje razstave likovnih del 33. likovne kolonije prijateljstva. Vsakoletni likovni dogodek je tudi tokrat pripravila likovna sekcija KUD Polzela v sodelovanju z Občino Polzela in žalsko izpostavo JSKD RS. Triintrideset ljubiteljskih slikarjev je pod budnim očesom strokovnega vodje Vojka Kumra med 19. in 29. septembrom upodobilo polzelske znamenitosti. Ustvarili so jih v akrilu in olju, prisotni pa sta tudi mešana tehnika in polstena volna. Razstavljena dela so bila na Gradu Komenda na ogled do 20. oktobra, potem pa podarjena Občini Polzela in JSKD, izpostava Žalec. Na odprtju je predsednica KUD Polzela Klavdija Sitar pozdravila ustvarjalce in vse prisotne. V nadaljevanju je s pooblastilom vodje Večer s Ferijem Lainščkom D. NARAGLAV Sestra in brat Prvi četrtkov kavarniški večer je bil 5. oktobra, na njem pa se je z glasbo in petjem občinstvu predstavila družinska naveza, sestra in brat Eva in Martin Mutec iz Žalca. V prijetnem kavarniškem okolju, ki so ga napolnili prijatelji, znanci in drugi udeleženci, je potekal res prijeten kulturno-glasbeni večer, ki je s petjem Eve in kitarsko spremljavo brata Martina z različnimi glasbenimi zvrstmi razvajal občinstvo ter ga ponesel v svet slovenske popevke, džez standarda, bossa nove in raznih drugih skladb v slovenskem, angleškem in celo španskem jeziku. Kot sta povedala, se z glasbo in petjem srečujeta tako rekoč že od malega, za njima pa so glasbene šole in številni nastopi. Eva je profesorica glasbene pedagogike, sicer pianistka, ki trenutno uči glasbo na Gimnaziji Celje – Center, Martin pa je letos zaključil srednjo glasbeno šolo na I. gimnaziji Celje. Že pred nekaj leti sta s sestro začela nastopati kot duet, tako kot tudi na tem kavarniškem večeru, o katerem je Eva dejala: »Ta kavarniški večer je za naju super priložnost, saj uživava v teh nastopih, hkrati pa sva vesela, da lahko omogočava občinstvu pobliže spoznati najin zelo raznolik glasbeno-pevski program. Vesela Feri Lainšček v žalski knjžnici avtorja Dragana Podovaca. Razstavo je uradno odprl župan Občine Polzela Jože Kužnik. Med nagovorom Klavdije Sitar, predsednice KUD Polzela Tanka črta – knjiga spominov D. NARAGLAV V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je bila zadnji septembrski ponedeljek na obisku dolgoletna državna tožilka in kasneje tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Tokrat je prišla v knjižnico kot Beletrinina trubadurka, avtorica knjige Tanka črta, ki je knjiga spominov njene poklicne poti državne tožilke. Z Vlasto Nussdorfer se je pogovarjala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. V pogovoru je gostja predstavila razloge za nastanek knjige in pot, ki jo je prehodila kot tožilka. Pripovedovala je, kako je tožilcu, kakšno delo opravlja in kaj vse doživi. V knjigi se spominja dežurstev, prizorov, na katere je naletela, pa tudi spisov, ki jih je pripravljala. Bila je tudi mentorica in ponosno pove, da med drugimi tudi Aleksandru Čeferinu. Zelo nazorno opisuje primere, kako je bilo npr. v Tivoliju, ko je vlak povozil mlado žensko in štiriletno deklico. Piše o detomorih, nasilju, zlorabah, mrtvih, najhujših nezgodah in delovnih nesrečah. Grozno je brati in poslušati o spolnih zlorabah otrok, tudi znotraj družine. Pa o nasilju vseh vrst, tudi ekonomskem, do katerega ima ničelno toleranco. Vlasta Nussdorfer je skupaj s Tanko črto napisala 13 knjig, katerih izkupiček je šel v dobrodelne namene. Zdaj je upokojena, piše pa že 14. knjigo, v kateri bodo izbrane kolumne s portala IUS-INFO. 20 ŠPORT ŠT. 10 I oktober 2023 Tretji zaporedni poraz Hopsov T. TAVČAR Košarkarska ekipa Hopsi s Polzele je v 3. kolu 1. dela lige Nova KBM minulo soboto doma gostila ekipo Šentjurja in doživela tretji zaporedni poraz. V izenačeni končnici so bili gostje bolj zbrani in Hopse doma premagali s 73 : 78. Srečanje si je v polzelski športni dvorani ogledalo 200 gledalcev. Gostje iz Šentjurja so izjemno odigrali začetek druge četrtine, saj so s šestimi zaporednimi koši za tri točke pobegnili tekmecu na 19 točk ODBOJKA prednosti (40 : 21). Tekma s tem še ni bila odločena. Hopsi so se na začetku zadnje četrtine vrnili v vodstvo (68 : 67), vendar pa v ključnih trenutkih niso ohranili zbranosti, tako da je Šentjur v zadnji dve minuti vstopil z minimalno prednostjo in jo zadržal do konca srečanja. Za domače je Jordan Amaru Skipper-Brown zbral 21 točk, za Šentjur pa je Nal Belko dosegel 17 točk. ŠPORT NA KRATKO T. TAVČAR V tekmi 4. kroga Sportklub 1. A DOL za ženske sta se v Športni dvorani OŠ Šempeter v soboto, 21. oktobra, pomerili domači SIP Šempeter in Ankaran. Šempetranke so zmagale gladko s 3 : 0 v nizih. Oglas je brezplačen - dobrodelni namen. V tekmi 4. kroga 1. B DOL za moške so se odbojkarji SIP Šempeter pomerili z ekipo KEKOOprema Žužemberk in zmagali s 3 : 0. V tekmi 2. kroga 3. DOL za moške je ekipa ŠD Braslovče doma izgubila proti ekipi Calcit Volley 0 : 3. St. deklice SIP Šempetra so v 2. krogu kvalifikacij za 1. ligo – vzhod v športni dvorani OŠ Šempeter z 2 : 0 premagale Ruše in z 2 : 1 ekipo Zoja Lenart ter se kot zmagovalke skupine H uvrstile v 1. ligo. Peta otroška kolesarska dirka D. NARAGLAV Zmagovalna dekleta s pokali z najmlajšo in najstarejšo udeleženko Oglas je brezplačen - dobrodelni namen. V Šeščah pri Preboldu so prvo oktobrsko nedeljo dopoldan že petič zapored pripravili tako imenovano gmajniško kolesarsko dirko tamkajšnjih otrok, ki jo vsako leto skupaj z družino organizira veteranski kolesarski navdušenec Rafael Končina. Letos se je dirke v vožnji na čas udeležilo 38 tekmovalcev različnih starosti. Najmlajša udeleženka Julija je štela slabo leto – v vozičku jo je potiskal oče, najstarejša pa je bila osmošolka Zala. Proga, ki so jo premagovali tekmovalci, je bila dolga 600 m. Pred razglasitvijo rezultatov je bil na vrsti še srečelov z žrebanjem startnih številk in mikavnimi dobitki, ki so jih prispevali sponzorji. Vsak udeleženec je prejel tudi vrečko z darili. Na Specializiran proizvajalec brezglutenskih izdelkov iz Celja, Sapidum d.o.o., v svoj kolektiv vabi nove sodelavce Koga iščemo in kaj pričakujemo? III. stopnja izobrazbe (končana osnovna šola) izkušnje so zaželene, niso pa pogoj odgovornost do dela in samoiniciativnost sposobnost dela v timu in poštenost cilju je bilo vzdušje nadvse veselo, vsi pa so z nestrpnostjo pričakovali tudi razglasitev rezultatov. Oči so bile uprte v osem razstavljenih svetlečih pokalov – za najmlajšega in najstarejšega udeleženca, za tri najhitrejše deklice in za tri najhitrejše dečke. Pri deklicah je bila najhitrejša Špela Švencbir, drugo mesto je zasedla Nika Zobovnik, tretje pa Blažka Končina. Pri fantih je bil najhitrejši Matevž Zobovnik, drugo mesto je zasedel Marko Zagožen, tretje pa Kian Košec. Kot je dejal Rafael Končina, so zmagovalci prav vsi, ki so sodelovali na dirki in bili to lepo nedeljo na zraku in v gibanju. Pri organizaciji je sodelovala celotna družina Končina, svoje pa so prispevali še sovaščani in drugi, ki so podprli to zanimivo tekmovalno druženje otrok in njihovih staršev. Rafael Končina ob najhitrejših fantih s pokali na zmagovalnih 1. UPRAVLJALEC LINIJE V PROIZVODNJI (M/Ž) nadzor in upravljanje stroja (linije za peko piškotov) menjava folije za pakiranje, nastavljanje strojev izpolnjevanje dokumentacije 3. POMOČNIK V PEKARNI (M/Ž) pomoč pri pripravi in mešanju surovin za izdelavo testa oblikovanje in peka izdelkov, uporaba in čiščenje strojev 2. PRIPRAVLJALEC TESTA V PROIZVODNJI PIŠKOTOV (M/Ž) priprava surovin in mešanje testa po recepturi priprava, uporaba in čiščenje strojev oblikovanje in peka izdelkov, izpolnjevanje dokumentacije 4. PROIZVODNI DELAVEC (M/Ž) sortiranje in pobiranje gotovih izdelkov priprava, uporaba in čiščenje strojev lažja dela pri pakiranju končnih izdelkov Nudimo TAKOJŠNJO ZAPOSLITEV z željo po dolgoročnem sodelovanju in stimulativen način nagrajevanja! PRIJAVA NA DELOVNO MESTO: sales@sapidum.eu ŠPORT ŠT. 10 I oktober 2023 21 Odprto prvenstvo v taekwondoju D. NARAGLAV S. SADNIK Ekipa Kluba borilnih veščin SUN Šempeter si je priborila po osem zlatih in srebrnih medalj ter sedem bronastih, med ekipami pa zasedla drugo mesto. Med 13. in 15. oktobrom je v Žalcu potekalo 6. mednarodno odprto prvenstvo SLO open 2023 v taekwondoju. Na prvenstvu se je zbralo nekaj več kot 400 tekmovalcev 39 klubov iz devetih držav: Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Češke, Madžarske, Italije, Srbije in Slovenije. Tekmovanje so v športni dvorani I. OŠ Žalec skupaj organizirali Taekwon-do klub Unior Zreče, Taekwon-do in kickboks klub Skala iz Velenja ter domači Klub borilnih veščin SUN Šempeter, ki je nastopal v vlogi glavnega organizatorja. Kot je na uradnem odprtju povedal predstavnik domačega kluba in trener Simon Jan, je bilo letošnje tekmovanje po kakovosti tekmovalcev izjemno močno, saj so nastopili tudi nekateri reprezentanti iz posameznih držav. Dva dni napetih in atraktivnih tekmovanj je na koncu okronalo najboljšo ekipo, ki je postala češka taekwondo reprezentanca. Na drugo mesto se je uvrstila domača ekipa Kluba borilnih veščin SUN Šempeter z osmimi zlatimi, osmimi srebrnimi in sedmimi bronastimi medaljami, na tretje mesto pa ekipa Taekwon-do in kickboks kluba Skala Velenje. Med tekmovalci domačega kluba sta se najbolje odrezala Žan Kovačič in Ana Jan. Žan Kovačič, ki je nastopal med mlajšimi in starejšimi mladinci, je med mlajšimi mladinci osvojil prvo mesto v borbah –60 kg in drugo mesto v formah črni pas I DAN, med starejšimi mladinci pa prvo mesto v formah črni pas I DAN Marko Božiček in Alojz Snedič Na EP uspešna veterana T. T. Na evropskem prvenstvu veteranov v atletiki, ki je med 21. septembrom in 1. oktobrom potekalo v mestu Pescari v Italiji, je Marko Božiček iz Ločice ob Savinji v kategoriji M 60+ postal podprvak v teku Ena od borb na tatamiju v Žalcu ter drugo mesto v borbah –63 kg, s čimer si je prislužil naziv najboljšega starejšega mladinca na tekmovanju. Ana Jan je tekmovala med mlajšimi mladinkami ter tudi med starejšimi mladinkami, saj v naslednjem letu prestopi starostno kategorijo. Ana je med mlajšimi mladinkami osvojila prvo mesto v formah črni pas I DAN ter borbah –55 kg, med starejšimi mladinkami pa prvo mesto v formah črni pas I DAN ter tretje mesto v borbah –58 kg. Tudi Ana je osvojila naziv najboljše mlajše mladinke na šesti izvedbi tekmovanja SLO open. S samim tekmovanjem so v domačem klubu zelo zadovoljni, saj je v tem času izredno veliko število tekmovanj, kar je gotovo preprečilo še večjo konkurenco na tekmovanju v Žalcu. V KBV SUN Šempeter so zadovoljni tudi z rezultati z letošnjega otroškega, kadetskega in mladinskega evropskega prvenstva, ki je minuli mesec potekalo v Istanbulu v Turčiji. Kot je povedal trener Simon Jan, so se prvenstva v sklopu reprezentance Kickboxing zveze Slovenije udeležili trije člani njihovega kluba, Samo Orehovec, Žan Kovačič in Ana Jan, ki so poletje preživeli delovno ter so na evropskem prvenstvu upravičili zaupanje kluba in reprezentance. Samo Orehovec, ki je prvič nastopil na tako velikem tekmovanju, je v kategoriji light contact –63 kg v prvem krogu premagal nasprotnika iz Danske, v drugem krogu pa je moral kljub dobri borbi do zadnjih sekund premoč priznati izkušenejšemu nasprotniku s Češke ter dosegel odlično končno 5.–8. mesto. Žan Kovačič je med starejšimi kadeti –57 kg žal moral priznati premoč nasprotniku z Madžarske v prvem krogu ter je pristal na 17. mestu. Ana Jan je med starejšimi kadetinjami –55 kg osvojila odlično 3. mesto. Slovenija je na evropskem prvenstvu skupno osvojila eno prvo, sedem drugih in šest tretjih mest. na 300 m z ovirami. Alojz Snedič iz Malih Braslovč je v teku na 100 m v kategoriji M 80+ zasedel četrto mesto. Med 4700 atleti iz 39 držav je bilo 28 slovenskih atletov, med njimi pa tudi omenjena iz Spodnje Savinjske doline. Marko Božiček je v teku na 300 m v kategoriji moških 60+ le za štiri stotinke zgrešil naslov prvaka, uvrstil pa se je tudi v finalni tek 100 m z ovirami, kjer je s svojim letošnjim najboljšim rezultatom 16,08 s zasedel peto mesto. Alojzu Snediču iz Malih Braslovč je k nekoliko slabši uvrstitvi od pričakovane v teku na 100 m v kategoriji moških 80+ gotovo pripomogla nedavna poplava, ki je sicer prizadela oba udeleženca evropskega prvenstva. Slovenska reprezentanca je v 59 nastopih skupno osvojila 10 kolajn, edino zlato je v svoji kategoriji M 70+ v skoku v višino osvojila Stanka Prezelj. Omogočite svojemu otroku boljši pogled na življenje. Kratkovidnost pri otrocih je vse pogostejša O kratkovidnosti govorimo, ko pri pogledu na daleč vidimo zamegljeno. Če kratkovidnost napreduje in se ne zdravi, lahko negativno vpliva na razvoj, kakovost življenja ter vodi do dolgoročnih težav z vidom. Spremembe življenjskega sloga so sprožile zgodnejši in vse pogostejši pojav kratkovidnosti pri otrocih. Naraščajočo kratkovidnost je mogoče učinkovito uravnati z optičnim pripomočkom, ki zagotavlja jasen in udoben vid, hkrati pa obvladuje napredovanje kratkovidnosti. Takšen pripomoček so stekla ZEISS MyoCare. Kako delujejo ZEISS MyoCare stekla? ZEISS ClearFocus dizajn Zadnja površina stekla je optimizirana tako, da otroku zagotovite jasen in udoben vid skozi steklo v vseh smereh gledanja. Tehnologija ZEISS ClearFocus prav tako zmanjšuje vse zamegljenosti, ki lahko prispevajo k podaljšanju oči. ZEISS MyoCare stekla Novi dizajn stekel za očala je namenjen obvladovanju napredovanja kratkovidnosti pri otrocih. Za več informacij se obrnite na najbližjo poslovalnico Optike Irman: PE Žalec 051 288 010 | PE Velenje 051 288 019 | optika@irman.si. ZEISS DuraVision nanosi Antirefleksni premaz, odporen na praske ima lastnosti, ki se nanašajo na površino stekla da postane bolj robusten – popoln za aktivne otroke. ZEISS UVProtect tehnologija Popolna UV zaščita, kar pomeni za vašega otroka, da so oči zaščitene, ko se zunaj igrajo. 22 HOROSKOP / INFORMACIJE / PISMA BRALCEV UTRIPOV HOROSKOP za november 2023 OVEN BIK RAK Odličen pričetek meseca se vam obeta, še zlasti v prvi dekadi, ko boste polni energije, načrtov in dobre volje. Večje število planetov v sorodnem znamenju škorpijona bo okrepilo vaše čute, intuicijo, energijo in notranjo moč, zato se boste zelo uspešno spopadali z različnimi izzivi. S svojimi načrti boste dobro napredovali. Področje partnerstev, zasebnih in tudi poslovnih, bo v ospredju, obetajo se dobre spremembe. Zadnje dni meseca pazite na zdravje! LEV V prvih dneh meseca boste imeli veliko manjših opravkov, lahko pa tudi popravkov, ki bodo lahko povezani tudi z dodatnimi stroški, na katere niste računali. Merkur v sorodnem znaku bo že pred pričetkom polovice meseca pozitivno vplival na vaše komunikacijske veščine, zato boste uspešni pri delu in v dogovarjanju. Vaš pogled bo usmerjen naprej, razmišljali boste dolgoročno. V ljubezni se sreča nasmiha že od 8. 11. dalje, ko bo bolj zacvetelo tudi vaše družabno življenje. DEVICA V prvih treh tednih meseca boste ogromno naredili. Uspešni boste povsod, kjer si boste zastavili cilje. Razmislite, kaj vam je najpomembnejše! Planeti v škorpijonu vas izredno podpirajo in vam prinašajo povečano mero poguma, drznosti in energičnosti. V zadnjem tednu, še zlasti v času okoli polne lune, ki bo tokrat v kvadraturi z vašim znakom 27. novembra, pa se svetuje maksimalna previdnost. To velja za promet, komunikacijo in tudi rokovanje s potencialno nevarnimi predmeti! TEHTNICA Prvi trije tedni meseca bodo izredni zahtevni, vendar tudi koristni, kar se bo izkazalo kasneje. V ospredju bodo finance; lahko gre za prodajo, nakup, najemanje posojila itd. Zaradi vpliva Merkurja boste odlično komunicirali ter se dogovarjali. Od 8. 11. dalje vas ščiti Venera v vašem znaku, zato bo prišla na dan tudi romantična plat vaše narave. Zagotovo vas bo njen vpliv vidno polepšal, ne da bi se za to kaj posebej potrudili. STRELEC Cena minute pogovora je po ceniku vašega operaterja. KOZOROG VODNAR RIBI Spodnje Savinjske doline Doline zelenega zlata Kaj je to in kje se nahaja? Namig: Na njem zdaj raste potomka stare trte iz Lenta v Mariboru, izhaja pa iz časa turških vpadov. Do 8. v mesecu bo vaša vladarica še potovala po znaku device, nato pa vstopi v tehtnico. V tem znaku bodo energije Venere prišle do maksimalnega izraza, saj je naravna vladarica tehtnice. Lahko celo spoznate novo osebo ali dušo dvojčico! Vsekakor pa bodo na veliki preizkušnji vaša obstoječa razmerja. Če so na trhlih temeljih, je napočil čas, da naredite dober načrt, kako in kaj v prihodnje. Sonce, Merkur in Mars bodo nasprotovali vašemu znaku, zato boste v svoje delovanje morali vložiti bistveno več napora. Vaš vladar Merkur bo v prvi tretjini meseca bival v škorpijonu, po katerem bosta potovala tudi Sonce in planet moči Mars. Zaradi tega ste lahko nekoliko introvertirani in na splošno zadržani. Lahko, da boste ta čas doživljali kot obdobje nekakšne notranje drame. Z vstopom Merkurja v strelca se bo energija bistveno spremenila, postali boste veliko bolj živahni in radovedni, vaš pogled pa bo usmerjen v prihodnost. Polna luna v vašem znaku 27. 11. prinaša povečan stres, previdno! ŠKORPIJON Skriti kotički Vaš vladar Mars bo vse do zadnjega tedna v mesecu potoval po znamenju škorpijona, kar bo dodajalo veliko strasti celotnemu dogajanju. Tako se bo pridružil Soncu in Merkurju (v tretjini meseca). Bistveno ugodnejši bo za vas prestop vseh treh v sorodno znamenje, saj vam bo to prineslo povečanje energije, kakovostnejšo komunikacijo in večjo samozavest. Na čustvenem področju boste blesteli in zadovoljni boste že pred sredino meseca. DVOJČKA Pred vami je vaš mesec leta, ki se ga lahko resnično veselite. Izjemno dober bo prvi teden meseca, ko boste blesteli na vseh področjih. Vaša vitalna energija bo v porastu, počutje odlično, želeli si boste, da to traja in traja … Zelo veliko lahko še dosežete pred koncem leta, zato se pogumno lotite tudi novih projektov. Izredno pomemben je mlaj, ki nastopi v vašem znaku 13. 11. Čas po mlaju je lahko »kriv« za odlične spremembe na področju vaše kariere. Pričetek meseca ne bo ravno najbolj obetaven. Občasno se boste prepirali in dokazovali svoj prav. Prav malo se boste ozirali na mnenje drugih. Situacija se bo bistveno spremenila z vstopom večjega števila planetov v vaše znamenje. Pričenja se eno izmed najboljših obdobij v vsem letu! Romantika v sredinskem delu meseca in pestrejše družabno življenje vam bosta v veliko veselje. V zadnji tretjini novembra pričakujte povečano vitalnost, ki vam jo prinaša Sonce. V prvih treh tednih meseca boste blesteli in ogromno naredili, da še sami sebi ne boste mogli verjeti. Energije vam zlepa ne bo zmanjkalo, odličen navdih boste tudi ljudem v svoji okolici. Spremljale vas bodo srečne okoliščine, podpirali vas bodo tudi prijatelji. Mlaj, ki nastopi 13. 11., je zelo pomemben, saj bo od vas »zahteval« preobrazbo, lahko tudi spremembo delovnega okolja. Zagotovo se lahko te priložnosti samo veselite, saj vas vodi k pozitivnim ciljem. V prvih treh tednih boste imeli težak delovni tempo in na trenutke se vam bo zdelo, da je šlo vse preko dovoljene mere. Treba bo vzdržati, saj boste morali vse, kar bo pred vami, tudi narediti, se soočiti z izzivi in se dokazovati. Delo se vam bo kljub temu kopičilo, kar vas lahko spravlja ob živce. Bistveno bolj prijazen čas se obeta v zadnjih dneh meseca, ko boste lažje zadihali. Planeti v sorodnem znamenju vas podpirajo in vam dajejo moč, energijo, elan in pogum. V prvih treh tednih meseca lahko ogromno naredite in se dokažete okolici. Če je kdo do sedaj dvomil o vaših sposobnostih, mu boste sedaj dokazali, da se je močno motil. Po mlaju, ki nastopi 13. 11., lahko uvedete kakšno spremembo, ki se bo zelo pozitivno odrazila. Čas okoli polne lune, 27. 11., prinaša potrebo po večji prilagodljivosti. Ker boste izredno nemirni, preti povečan stres! Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). ŠT. 10 I oktober 2023 Uganite, kaj je to in kje se nahaja ter vaš odgovor do 9. novembra pošljite na naslov uredništva: Utrip Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec ali po e-pošti utrip@zkst-zalec.si s pripisom »SKRITI KOTIČKI« Med prejetimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo lahko svojo nagrado izkoristil na MARTINOVANJU 10. novembra na Podeželski tržnici v Žalcu. PISMA BRALCEV Sklad Vrtca Prebold V mesecu novembru jubilejnih 20 let praznuje Sklad Vrtca Prebold. V vseh letih smo z njegovim delovanjem omogočili nakup osnovnih in nadstandardnih igral ter igralnih pripomočkov za naše otroke. Člani upravnega odbora sklada vrtca vsako leto posebej proučujemo potrebe otrok, predvsem pa si prizadevamo izboljšati kvaliteto bivanja otrok v vrtcu. V zadnjih letih smo naredili nekaj vidnih in učinkovitih projektov, ki vsakodnevno služijo igri otrok; med njimi so gugalnice, plezalna stena, tobogan na hribu, talne poslikave betonskih površin, poganjalčki, steza za poganjalčke za 1. starostno obdobje ter zagotovitev naravne sence s pomočjo novo zasejanih dreves. V letošnjem šolskem letu pa načrtujemo v eno izmed igralnic vgraditi prezračevalni sistem. V veliki meri se lahko za učinkovitost sklada zahvalimo prizadevni in zelo delavni predsednici sklada ge. Nii Jakop, ki že več kot pet let skrbi za izvedene naloge in projekte sklada. Vsa sredstva pridobivamo s pomočjo donacij staršev, starih staršev in podjetnikov. V ta namen izvajamo projekt 1 evro za sklad vrtca, Škratkov srečelov, pošiljamo prošnje za donacije in zbiramo prostovoljne prispevke na prireditvah. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem staršem in donatorjem, ki podpirajo delovanje našega sklada in s tem prispevajo k izboljšanju zadovoljstva in kvalitete bivanja otrok v Vrtcu Prebold. Brez vašega sodelovanja bi strokovni delavci včasih težko omogočili nadstandardne aktivnosti otrok, saj smo v pretežni meri odvisni od prispevkov ustanoviteljice vrtca Občine Prebold, ki poskrbi za osnovni tehnično-strokovni del vrtca, pri dodatnem nadstandardnem strokovnem delu pa smo odvisni predvsem od vašega sodelovanja in prispevkov preko sklada. Iz srca se vam zahvaljujemo za vsako donacijo, ki ste jo prispevali v preteklih letih, in vsako, ki jo še boste. Otroci so in vam bodo hvaležni. Hvala vsem v imenu kolektiva Vrtca Prebold in UO sklada vrtca. Skupaj zmoremo! Matejka Siter, podpredsednica Sklada vrtca Prebold MLADI AVTORJI OCENJEVANJE ŠKODE NA KMETIJSKIH PRIDELKIH ZARADI POSLEDIC: - neurij s točo od 10. 5. 2023 do 1. 8. 2023 - poplav od 3. do 6. 8. 2023 in od 28. do 31. 8. 2023 Vse oškodovance, ki so utrpeli škodo na kmetijskih pridelkih zaradi posledic neurij s točo od 10. 5. 2023 do 1. 8. 2023 ali poplav od 3. do 6. 8. 2023 in od 28. do 31. 8. 2023, obveščamo, da se bo na osnovi izdanega sklepa Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) pričelo s popisom škode. Škodo na kmetijskih pridelkih prijavite z izpolnjenim obrazcem 2, ki mora obvezno vsebovati naslednje podatke: - vrsta nesreče - datum nastanka nesreče - ime in priimek nosilca kmetijskega gospodarstva - davčna številka nosilca - naslov nosilca - KMG-MID iz registra kmetijskih gospodarstev - številka transakcijskega računa (TRR) - GERK – številka GERK-a - vrsta kulture in šifra - poškodovanost – dejanski odstotek poškodovanosti - površina poškodovane kulture – dejanska površina poškodovane kulture v arih v GERK-u - podpis oškodovanca (2x) Ob prijavi škode OBVEZNO navedite telefonsko številko (v prazen prostor na obrazcu). Škodo na kmetijskih pridelkih lahko prijavite najkasneje do 3. 11. 2023, in sicer: pisno (obrazce najdete na www.zalec.si) na naslov Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, po e-pošti na naslov glavna.pisarna@zalec.si ali osebno v glavni pisarni Občine Žalec, pritličje, soba št. 7. Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki 03 71 36 465 ali na e-naslovu: glavna.pisarna@zalec.si. Janko Kos, župan Pešačimo! Zjutraj se zbudim in v šolo odhitim. Mami prevoz mi ponudi: »Daj, nikar se ne mudi!« Le kam se ji mudi?! Zatrobi, zapuha, se prestraši še muha. V oblaku prahu le pogumi pešačijo. Leva, desna … en, dva, tri, dajmo, pešačimo prav vsi! Zdaj še muha je vesela, ker je zjutraj mir imela. Mi pa končno dihamo kisik in ne avtomobilskih flik. Pridruži se še ti, leva, desna … en, dva, tri … Avtomobili so obstali, ker smo se pešci v svet pognali. Korakamo in se smejimo in še za zdravje poskrbimo. Gaja Audič, Vita Ivezić, Neža Strahovnik, 7. razred, I. OŠ Žalec MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 10 I oktober 2023 23 Na grafičnem bienalu figuralika v otroški grafiki BINA PLAZNIK V Domu II. slovenskega tabora Žalec so 11. oktobra pripravili slovesnost ob odprtju razstave otroških grafik v okviru že 21. grafičnega bienala otroške grafike. Letos so strokovno komisijo za izbor grafičnih listov sestavljali: mag. umetnosti Nataša Mirt, akademska slikarka in grafičarka, mag. umetnosti Vesna Drnovšek, akademska slikarka in grafičarka, ter Luka Popič, likovni pedagog. 2. junija so med 1400 prispelimi grafičnimi listi iz 120 šol in vrtcev izbrali 370 del za razstavo. Med njimi so izbrali 34 grafik ter njihove avtorje in mentorje nagradili s srebrnimi priznanji, 10 grafik so nagradili z zlatimi priznanji, vsi ostali, katerih grafike so bile izbrane za razstavo, pa so prejeli bronasta priznanja. Ravnateljica I. osnovne šole Žalec Andreja Špajzer je ponosna na ta dolgoletni projekt, ki ga je kot nova ravnateljica doživela prvič: »Prireditev ob 21. grafičnem bienalu je za našo šolo poseben dogodek, saj je to državni projekt, ki ga obeležujemo vsaki dve leti, torej traja že 42 let. Osebno sem že prvi prihod na šolo doživela kot vstop v nek razstavni likovni salon, saj naša likovna pedagoginja, gospa Neli Šuler, vedno poskrbi za izjemno urejenost naših hodnikov z likovnimi deli otrok. Tokrat so opremljeni z razstavljenimi in nagrajenimi grafikami. Za šolo to pomeni pomembno pridobitev in prepoznavnost v celotni državi, hkrati pa je naš bienale eden redkih, ki poteka pod pokroviteljstvom občine. Občina Žalec skupaj z županom Jankom Kosom poskrbi, da lahko izpeljemo prireditev in natisnemo katalog z nagrajenimi zlatimi in srebrnimi grafikami. Letos je prispelo izjemno število grafik, kar 1400.« Janko Kos, župan Občine Žalec, je vsem čestital za čudovita dela in poudaril, kako pomembna je vloga Neli Šuler, profesorica likovne pedagogike in strokovna vodja bienala, je povedala, da letos ni bilo kakšnih novosti, razen tega, da so veseli, da je bila prireditev spet v živo (in ne tako kot nazadnje, leta 2021, ko so jo zaradi epidemije predvajali prek spleta). Častni predsednik 21. bienala otroške grafike v Žalcu je tokrat Z razstave častnega predsednika bienala Arjana Pregla li z angleškim muzikalom učenk in učencev I. OŠ Žalec z naslovom The power of music. Na večernem dogodku so v Savinovem likovnem salonu odprli še razstavo častnega predsednika bienala z naslovom Oblični odtis. O njegovih delih je kustosinja razstave Milena Zlatar med drugim zapisala: »Ves ustvarjalni opus Arjana Pregla je logično povezan (slike, grafike, knjige, besedila, instalacije) in ga lahko beremo skozi ideje in izvedbe umetnika v smislu fizičnih in psihičnih žarčenj nastalih artefaktov. Najnovejša dela so nastajala Zlato priznanje: »Ekstaza«, linorez, avtorica: Aurora Jurkošek Šanca, 8. razred, mentorica: Breda Bračko Zlato priznanje: »Pojoči petelin«, kolažni tisk, avtorica: Laura Jelnikar, 5. razred, mentorica: Neli Šuler likovnega pedagoga, ki opazi talent, da vzpodbuja učenca, da ta uživa v svojem delu in potem nekoč morda postane umetnik. Zato je pomembno, da likovne pedagoge podpirata tudi ravnatelj in kolektiv. doc. mag. Arjan Pregl, akademski slikar in grafik, ki je med drugim povedal: »Bienale otroške grafike združuje dve čudoviti področji, to sta otroška ustvarjalnost in grafika. Na eni strani torej nebrzdana domišljija, Prejemniki zlatih priznanj Zlato priznanje: »Vesoljec«, kolagrafija, avtor: Svit Frumen, vrtec Griže, mentorica: Tatjana Jezernik sproščena zvedavost in neobremenjena drznost, na drugi strani zahtevni tehnični postopki, ki pripomorejo k temu, da se osnovna ideja izčisti do bistva. Na koncu nastane podoba, ki ni le bežna domislica, načečkana na papir ali ekran, ampak podoba, ki združuje tradicijo in sodobnost na način, ki se vedno znova odpira v prihodnost. Čestitam učencem in se zahvaljujem mentorjem; prav vsi med vami negujete res žlahtno tradicijo bienala, otroške ustvarjalnosti in grafike.« Odlično so se odrezale tudi šole iz Savinjske doline. Zlata priznanja so prejeli Aurora Jurkošek Šanca iz OŠ Griže z mentorico Bredo Bračko, Laura Jelnikar iz I. OŠ Žalec z mentorico Neli Šuler ter Svit Frumen iz Vrtcev Občine Žalec, enote Griže, z mentorico Tatjano Jezernik. Srebrna priznanja so prejeli Ema Frece in Tea Knez Podveržen iz OŠ Griže z mentorico Bredo Bračko, Ana Eva Potočnik z mentorico Neli Šuler in Nal Okorn z mentorico Elico Vasle iz I. OŠ Žalec, Ažbe Drnolšek z mentorico Martino Žličar iz OŠ Vransko–Tabor ter Jaka Dedić z mentorico Uršulo Križmanič iz Vrtcev Občine Žalec, enote Liboje. Slavnostno podelitev so zaključi- Neli Šuler, dolgoletna strokovna vodja bienala to poletje, v mislih na Rembrandta in ob razmisleku o pomenih potez z risalom, saj je risba na najnovejših grafikah edini likovni element … So v duhu časa, v odzivanju na travme in mite človeške zgodovine in jih lahko beremo večplastno. Soočimo se z odtisi in matricami kot QR-kodo duhovne in kulturne podstati vsakega človeka, kulture.« Razstavo je odprl Janko Kos, župan Občine Žalec, v kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec, program pa je povezoval Vid Palčnik. Uspehi žalskih filatelistov D. N. Filatelistični krožek na I. OŠ Žalec je skupaj s Filatelističnim društvom Žalec v mesecu juniju pripravil odmevno razstavo razglednic o reki Savinji. Ogrodje razstave predstavlja njen tekmovalni del na 80 listih, ki je konec maja na državni razstavi v Trbovljah prejel zlato medaljo. S tem je bila odprta pot na mednarodna tekmovanja. Konec septembra so eksponat o reki Savinji predstavili na mednarodni filatelistični razstavi dežel članic Alpe Jadran v italijanskem Trbižu. Tudi v tej konkurenci so bili najboljši in tudi tam so prejeli zlato medaljo. V članski konkurenci je bil Veni Ferant z eksponatom razglednic o kraju Mont St.-Michel najboljši v tej kategoriji ter je prejel veliko zlato medaljo in posebno nagrado. V novembru bosta dva žalska eksponata – eden o oljkah in drugi o učni poti okoli Jame Pekel – zastopala barve Slovenije na svetovni razstavi v Bangkoku na Tajskem. V ponedeljek, 6. novembra, ob 19. uri pa vas žalski filatelisti vabijo v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec na domoznanski večer s predavanjem in razstavo o ustvarjalcih razglednic Žalca. Veni Ferant med prejemom zlate medalje in posebne nagrade 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 10 I oktober 2023 Ne poznam nikogar, ki kdaj ne bi imel stiske BINA PLAZNIK V mesecu duševnega zdravja smo se pogovarjali s psihiatrinjo doc. dr. Anjo Plemenitaš Ilješ, dr. med, o tem, kako prepoznati duševne stiske in bolezni ter kako jih preprečevati. Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) strokovnjaki v svetu opažajo porast duševnih stisk in težave z duševnim zdravjem ljudi. Duševno stisko lahko doživlja vsak izmed nas in tudi resne duševne motnje lahko prizadenejo vsakogar. Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi, družinami in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo. Skrb za duševno zdravje je odgovornost vsakega posameznika ter družbe kot celote. O duševnem zdravju smo se pogovarjali z doc. dr. Anjo Plemenitaš Ilješ, dr. med., ki je zaposlena na Oddelku za psihiatrijo v UKC Maribor. Deluje tudi kot psihiatrinja v Domu Nine Pokorn Grmovje. Sicer je Polzelanka, saj že 11 let z družino živi na Polzeli. Vsaka duševna stiska še ni duševna motnja. Kratkotrajne težave v duševnem zdravju, ob katerih še lahko delamo in se čutimo povezane, poznamo vsi. Kaj spada pod 'normalno' in kdaj je treba poiskati pomoč strokovnjaka? »Nekajdnevno slabo psihično menitvijo, tehnikami sproščanja, na primer s telovadbo ali s konstruktivnimi nasveti bližnjih, ali z drugimi ukrepi, ki nas pomirjajo in ponovno vodijo proti uravnoteženosti.« Prvi vir strokovne pomoči je osebni zdravnik. Kdaj ta predpiše zdravljenje pri specialistu? »Družinski zdravniki se vedno bolj zanimajo in izobražujejo, kako pristopiti pri nekompliciranih duševnih motnjah, in jih ob zadostni časovni komponenti in znanju lahko tudi Prva psihiatrična obravnava vključuje tudi, da izključujemo morebitne telesne vzroke, šele zatem pa zdravimo psihične simptome, zato je sodelovanje z različnimi specialisti zelo pomembno.« Se strinjate, da v javnosti še vedno velja, da nas bodo hitro strpali v psihiatrično ustanovo ali predpisali antidepresive, ki se jih ne bomo mogli rešiti, če bomo razkrili svoje duševne težave osebnemu zdravniku? »Menim, da imajo mlajše generacije s hitrejšim tempom, večjo izbiro in možnostmi, kaj vse lahko dosežeš ali postaneš, za premagovati večje izzive po poti odraslosti. To je povezano tudi s pogostejšimi odkloni v duševnem zdravju, saj ob neizpolnitvi pričakovanj sledi razočaranje. Opažam, da so mlajše generacije nagnjene k hitremu iskanju rešitev in nekoliko težje prenašajo stisko, manj so potrpežljive pri iskanju bolj konstruktivnih dolgoročnih poti.« uspešno obvladajo. To pomeni, da bi si takrat vzeli nekoliko več časa za pogovor in prisluhnili stiskam. Pomaga lahko, če imajo na primer v zdravstvenem domu zaposlenega psihologa; v tem primeru lahko za »Sodobna zdravniška obravnava stremi k temu, da je zdravljenje vedno v dogovoru z bolnikom. Priporočljivo je, da smo pri zdravniku odkriti, saj dovolj informiran zdravnik lahko najbolj ciljano svetuje glede možnosDoc. dr. Anja Plemenitaš Ilješ deluje tudi kot psihiatrinja v Domu Nine Pokorn Grmovje. »Sama se poskušam držati preventivnih ukrepov, ki veljajo že od nekdaj: ne pretiravati s količino hrane, jesti dokaj zdravo, se gibati in uporabljati humor (včasih tudi črnega).« počutje, ko nimamo prave energije in veselja ali pa smo bolj razdražljivi, napeti in ponoči slabše spimo, je lahko relativno pogosto in to še ne pomeni odklona od normalnega psihičnega počutja v smeri, da govorimo o duševni motnji. Če npr. govorimo o depresiji, bi se morali vsaj 14 dni neprekinjeno počutiti znižanega razpoloženja ali izgubiti zadovoljstvo pri dejavnostih, ki so nas pred tem veselile. Temu se lahko pridružijo nespečnost, napetost in tesnoba, upočasnjenost, pretirani občutki krivde in sprememba pri apetitu. Če pa govorimo npr. o anksiozni motnji, ki je tudi zelo pogosta, pa bi se vsaj nekaj mescev morala večino časa pojavljati zaskrbljenost ali tesnobnost, ki se lahko stopnjuje tudi do paničnih napadov, ali pa je prisotna pretirana zaskrbljenost nad večino življenjskih področij, kar vodi v to, da prizadeti posameznik nato ne funkcionira dobro. Če povzamem, je ob težavah pri psihičnem počutju, ko je pridružen pomemben padec funkcioniranja in našega udejstvovanja ter je to prisotno čez relativno daljše časovno obdobje, smiselno poiskati pomoč strokovnjaka. Če je ta upad zgolj začeten ter je trajanje težav kratko in ne preveč intenzivno, pa si lahko pomagamo sami z razbre- kakšen razbremenilni pogovor ali vodenje posameznika usmerijo tudi v podporno psihološko obravnavo. Pri prepoznavi na primer depresije, ki bi zahtevala ne preveč kompleksno zdravljenje z antidepresivi, lahko zdravila uvedejo že sami in jih nato ob dosegu in vzdrževanju okrevanja tudi ukinjajo. Ob globljih stiskah, pridruženi samomorilnosti ali ob ponavljajočih se duševnih motnjah ti nadaljnje obravnave in zdravljenja. Zdravnik praviloma svetuje in ne predpisuje zdravil ali napotuje v bolnišnico na silo. Zakon o duševnem zdravje opredeli, kdaj pa se lahko upravičeno zdravi v bolnišnici tudi brez privolitve obolelega, in to je zgolj v primeru, da je pri tistem posamezniku prisotna porušena realitetna kontrola. To pomeni, da tak bolnik doživlja sebe in svojo okolico kot »V primeru prepoznave depresije bi svetovala, da naj se posameznik v primeru blage izraženosti in ob zadostni energetski opremljenosti in motiviranosti poskuša aktivira ti v smislu, da gre vsaj na sprehod na nekaj dni, da se razmiga. Fizična aktivnost lahko bistveno pomaga pri izboljšanju psihičnega počutja. Svetujem tudi, da pogleda, ali lahko spremeni prehrano v bolj uravnote ženo. Si poišče kakšne tehnike, npr. na internetu, kako se sproščati, ali pa prebere knjigo, na primer o čuječnos ti. Pri nespečnosti je dobro pregleda ti, ali si lahko pomagamo s higieno spanja. pa svetujemo, da takšne bolnike nato usmerijo v psihiatrično obravnavo. Pred tem je smiselno izključiti tudi kakšna telesna obolenja, ki bi lahko vodila v duševne odklone, na primer nepravilno delovanje ščitnice, povezano s kliničnimi znaki depresije in tesnobnosti, kar pa se zdravi prvotno z ustreznim zdravljenjem ščitnice. nekaj, kar ni v stiku z realnostjo, kar je najpogosteje pri psihozi, globoki depresiji, maniji. Drugi pogoj ob tem pa je, da se v sklopu tega ogroža ali s samomorilnostjo ali druge s heteroagresivnostjo. Pogosto se zgodi, da zdravnik duševno motnjo prepozna, priporoča zdravljenje, in če na strani bolnika ni strinjanja in ni razlogov za zdravljenje brez privolitve, tudi bolniku prepustimo odločanje, ali se bo zdravil ali ne. V primeru, da bolnik izgubi kompas za svoje počutje, pa se je takrat dobro nasloniti na mnenje bližnjih, ki jim zaupa, in se njih vključi v obravnavo, da pomagajo pri odločanju, kakšno zdravljenje je smiselno in sprejemljivo.« Kakšna je po vašem mnenju dostopnost strokovne pomoči na področju duševnega zdravja? »Čakalne dobe za naročanje na ambulantno obravnavo se aktualno za prvi psihiatrični pregled gibljejo nad tri mesece, če stopnja nujnosti ni nujno ali zelo hitro. Zagotovo bi si v prihodnje vsi želeli skrajšanje teh dob, da bi bil časovni okvir psihiatrične obravnave znotraj doglednega česar pa ne zagovarjam kot nekaj, kar bi bilo treba negovati tudi sedaj. V aktualnem obdobju pri vzgoji otrok deluje, da bolj prevladujeta permisivnost in popuščanje kot strogost in upoštevanje pravil. V družbi pa deluje, kot da bolj izstopa pomen posameznika, 'prvo poskrbeti zase', posledično pa se nekoliko izgublja družbena povezljivost. Po mojem mnenju, ki izhaja iz kliničnega dela z bolniki in tudi iz materinske vloge, pri čemer se trudim po svojih močeh biti dovolj dobra mama, bi rekla, da samo stroga vzgoja na eni strani ali popuščanje na drugi ne obrodita dobrih rezultatov. Če poskušamo pri otrocih in mladih uravnotežiti to dvoje (kar je lahko prava umetnost), je to tisto, kar je lahko dobra »Mladim lahko služimo z dobrim vzgledom, saj težko govorimo nekaj, česar sami nato ne izvajamo.« intervala. Če pa gre za nujna stanja duševnih motenj, pa imajo vse psihiatrične bolnišnice po Sloveniji organizirano 24-urno dežurno službo, kjer čakanja ni. Treba je poudariti, da se do psihiatra lahko pride tudi brez napotnice v nujnih stanjih v urgentno ambulanto, sicer pa se naroči v ambulanto, kot da bi bila stopnja nujnosti redno.« Porast duševnih stisk je opaziti tudi pri mlajših. Kaj lahko starši in družba naredimo, da pomagamo mladim? »Menim, da imajo mlajše generacije s hitrejšim tempom, večjo izbiro in možnostmi, kaj vse lahko dosežeš ali postaneš, za premagovati večje izzive po poti odraslosti. To je povezano tudi s pogostejšimi odkloni v duševnem zdravju, saj ob neizpolnitvi pričakovanj sledi razočaranje. Opažam, da so mlajše generacije nagnjene k hitremu iskanju rešitev in nekoliko težje prenašajo stisko, manj so potrpežljive pri iskanju bolj konstruktivnih dolgoročnih poti. V prejšnjem stoletju je bolj izstopalo vodilo 'je treba počakati in potrpeti', vzgoja je bila bolj stroga in toga, popotnica za bolj zdravo odraščanje, da se mladi lažje opremijo z zdravimi obrambnimi mehanizmi, dobijo dobre izkušnje, kako se soočati z izzivi, ki jih prinaša življenje. Mladim lahko služimo z dobrim vzgledom, saj težko govorimo nekaj, česar sami nato ne izvajamo.« Kako pa vi sami delujete v vsakdanjem zasebnem življenju? Ali vas zanese in nehote analizirate družinske člane? »V vsakdanjem življenju poskušam usklajevati obveznosti, da ne zapostavljam družine ali časa za sprostitev, druženja. Ampak ravno v privatnih odnosih sem bolj negotova, ali ravnam pravilno, ali sem dovolj konstruktivna. Ob kliničnem delu z bolniki, kjer nisem toliko osebno čustveno vpletena, se tudi ob težkih zgodbah bolnikov lažje in bolj suvereno odločam in manj dvomim v pravilnost svojih odločitev. Zainteresiranost ali analiziranje v odnosu z bližnjimi ali drugimi ni na gumb; to so izkušnje, znanje, ki je vedno prisotno in mi pomaga krmariti pri komunikaciji. Za določeno psihološko/psihoterapevtsko znanje iz oseb- SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 10 I oktober 2023 nostnih specifičnosti menim, da mi koristi pri delu tako z bolniki kot v privatnem življenju. Upala bi si celo trditi, da po daljši kilometrini dela na psihiatriji v privatnem življenju manj podajam sodbe in svetujem. Težko pa je vedno biti tisti, ki vse razume in se prilagaja, ker mi, kot vsakemu posamezniku, tudi to ne uspeva vedno najbolje.« Se na vas za nasvet obračajo tudi družinski člani, prijatelji, znanci? »Da, ne poznam nobenega, ki kdaj ne bi imel stiske, težkega obdobja, in v teh trenutkih, če so znotraj mojega kroga poznanstva, se tudi obrnejo name. Lahko samo za nasvet ali kaj drugega in tega se ne branim. Bi pa rekla, da v strokovno obravnavo (ambulantno ali bolnišnično) ne jemljem oseb, ki jih osebno poznam do te mere, da se tikamo, saj takrat potem izgubim objektivnost in se vključujejo osebna čustva, obravnava pa posledično ni najbolj strokovna. V tem primeru nato poprosim kolege psihiatre za obravnavo.« Kako se sami otresate stresa, morebitnih travm in tesnobe? »Službeni stres poskušam pustiti v službi, če se le da. Sproščajo me prostočasne aktivnosti, kjer sem rada fizično aktivna, poslušam glasbo, grem na kakšen koncert ali dogodek, grem na izlet ali potovanje. Kakšen dan umika iz odnosov tudi paše. Zase moram reči, da ne posegam po medikamentoznih anksiolitikih in se poskušam držati preventivnih ukrepov, ki veljajo že od nekdaj: ne pretiravati s količino hrane, jesti dokaj zdravo, se gibati in uporabljati humor (včasih tudi črnega).« Kaj bi svetovali nekomu, ki v tem trenutku trpi na primer zaradi dolgotrajne nespečnosti, negativnih misli, otopelosti in podobnega, kar kaže na depresijo, in je zaradi teh težav tudi pogosto na bolniški odsotnosti? »V primeru prepoznave depresije bi svetovala, da naj se posameznik v primeru blage izraženosti in ob zadostni energetski opremljenosti in motiviranosti poskuša aktivirati v smislu, da gre vsaj na sprehod na nekaj dni, da se razmiga. Fizična aktivnost lahko bistveno pomaga pri izboljšanju psihičnega počutja. Svetujem tudi, da pogleda, ali lahko spremeni prehrano v bolj uravnoteženo. Si poišče kakšne tehnike, npr. na internetu, kako se sproščati, ali pa prebere knjigo, na primer o čuječnosti. Pri nespečnosti je dobro pregledati, ali si lahko pomagamo s higieno spanja. Razmisli, ali bi bil pripravljen na pogovor s psihoterapevtom, ki je v aktualnih razmerah žal še vedno v veliki meri samoplačniški. Če vse to ne zadostuje, pa se poišče tudi strokovno pomoč ali pri osebnem zdravniku ali psihiatru, predpis zdravil pa lahko vodi v izboljšanje in povrnitev funkcionalnosti.« Zdrava glava, zdravo telo BINA PLAZNIK V okviru projekta MC Žalec Mladina odloča, kjer lahko mladi predlagajo projekte, ki manjkajo v lokalni skupnosti, se je pojavila ideja o projektu Zdrava glava. S projektom Zdrava glava želijo lokalno skupnost opozoriti in opolnomočiti na temo duševnega zdravja med mladimi. V oktobru, mesecu duševnega zdravja je MC Žalec skupaj s Centrom za krepitev zdravja Spodnje Savinjske doline organiziral dve celodnevni delavnici na teme čuječnosti in sočutja do sebe, vpliva zdrave prehrane na duševno zdravje ter o motnjah hranjenja. V prvem terminu, 14. oktobra, so najprej spregovorili o čuječnosti in sočutju, ki dandanes postajata vedno bolj zaželeni spretnosti in se zelo prepletata ter krepita ena drugo. Predavateljica Zala Motaln Hren, psihologinja iz Centra za krepitev zdravja Spodnje Savinjske doline, je o vsebini zapisala: »Čuječnost je opredeljena kot nepresojajoče zavedanje sedanjega trenutka, sočutnost do sebe pa lahko opredelimo kot oprtost na lastno trpljenje, ne da bi se mu izogibali, kar ustvarja željo po lajšanju trpljenja in hkrati težnjo, da smo do sebe prijazni. Obe spretnosti lahko razvijamo na različne načine.« Čuječnost Eden izmed njih je preko vodenih vaj, ki jih je za namene projekta Zdrava glava pripravila predavateljica. Pred delavnico je povedala, da bodo spoznavali koncepta čuječnosti in sočutja do sebe: »Oboje na delavnici spoznavamo tako v teoriji kot v praksi. Udeleženci imajo tako priložnost spoznati, kakšne vaje obstajajo, in v praksi začutiti, kakšen učinek imajo. Na koncu se bomo pogovarjali, kako lahko te spretnosti razvijamo v svojem vsakdanu. Končni rezultati so lahko večje zadovoljstvo v življenju, boljše spoprijemanje s stresom in nasploh boljše duševno zdravje. Skrb za slednjega je v današnjem hitrem tempu življenja zelo pomembna.« In še praktičen nasvet za naše bralce – psihologinja poudari: »Zelo je pomembno, da ozaveščamo dogajanje zunaj in znotraj sebe ter da to dogajanje, namesto da ga potisnemo stran, potrdimo, se ustavimo in vsakemu izkustvu zaželimo dobrodošlico. Dober način, kako se lahko povežemo s sedanjim trenutkom, je tudi zavestno dihanje.« V popoldanskem delu je sledila delavnica na temo Vpliv zdrave prehrane na duševno zdravje, ki jo je vodila Zala Mlinšek iz prehranskega svetovanja Zala's Nutritips. Duševne bolezni vplivajo na celotno telo, živčni sistem, razpoloženje, misli in vedenje, na način, kako spimo in jemo, na čustva ter na to, kako se odzivamo in razmišljamo o ljudeh ter stvareh okrog sebe. Na pojav duševnih bolezni največkrat vplivajo genske predispozicije, stres in slaba prehrana. Sledil je še drugi sklop delavnic, 21. oktobra, na temo motenj hranjenja z naslovom Ko hrana ni več 'hrana'. Delavnico je vodila Darja Poljanec iz svetovalnice Muza, ponovili pa so tudi delavnico Vpliv zdrave prehrane na duševno zdravje. 25 Nad depresijo, stiske in strahove tudi z ježo BINA PLAZNIK Na ekološki kmetiji Lukman v Taboru so oblikovali program terapije s konji. Na spletu in v literaturi najdemo veliko zapisov o tem, kako dobrodejno je povezovanje človeka z živalmi in še posebej s konjem. Takole je zapisano: »Povezanost človeka in konja sega v pradavnino. Že v paleolitiku so namreč jamske slikarije prikazovale te mogočne živali. V grški mitologiji je krilati konj Pegaz simboliziral sonce in izvor življenja. Številne umetniške upodobitve te plemenite živali pa nas še danes opominjajo, da je konj simbol moči, poguma in zmage. Ljudje, ki so s konji v vsakodnevnem stiku, lahko potrdijo, da konji nemudoma zaznajo naše razpoloženje. Prav zato velja pravilo, da se konju ne približujemo, če smo živčni ali jezni, saj bo konj to začutil.« O kmetiji Lukman iz Tabora smo v našem časopisu že pisali na temo ekološkega kmetovanja po načelih biodinamike, tokrat pa smo izvedeli, da za obiskovalce oblikujejo tudi program terapije s konji, in sicer z jezdenjem na terenu. Jahanje ima zelo pozitiven psihološki učinek, saj med drugim vrača optimizem in Človek se s konjem najlažje poveže tako, da se nauči nege. Preko konjenikov sva se tudi spoznala, z njimi šla na poročno potovanje. Predstavljajo neko ljubezen in srečo. Tudi otroka, štiriletni Anže in petle- Povezovanje s konjem v naravi je nekaj najlepšega in sproščujočega, meni Vanja. krepi samozavest. Tudi naša sogovornica Vanja Lukman pravi, da ji je konj polepšal vsakdan, saj ji je pomagal premagati lažjo depresijo ter ji vrniti veselje do življenja. Kdaj ste se vi zaljubili v konje? »Prvi trenutek, da se spomnim, bi bil vsekakor pri štirih letih, ko sem v živalskem vrtu v Ljubljani prvič sedela na poniju. Stara mama in starši pa bi rekli, da sem to prinesla že s seboj v zibki.« Kakšen učinek imajo konji na vas in na vaše družinske člane? »Konji zavzemajo zelo velik del mojega življenja in brez njih si ne predstavljam delovanja na kmetiji. So moj fitnes, moji terapevti, moja prva ljubezen in del naše družine, vsak me kaj novega nauči. Našo družino, predvsem mene in moža, povezujejo. tna Valentina, že kažeta veselje in ljubezen do ježe in dela s konji, imata svojega ponija Ota.« Kako pri vas izgleda jezdenje obiskovalcev in kako dolgo traja? »Jahanje pri nas je čisto poljubna in prilagodljiva zadeva, seveda odvisna od posameznika in njegovega predhodnega znanja ali neznanja dela s konji. Pričnemo s spoznavanjem konja in z nego. Konja skrtačimo in pripravimo, saj se na tak način človek s konjem povezuje in spoznava. Nato ga seznanimo z osnovami ježe in vidimo, kako jahaču gre in kje se mora še izboljšati. Tako po navadi prvo uro opravimo v maneži oziroma v ogradi. Ko ocenim, da je človek osvojil osnove in ravnotežje na konju, gremo jezdit na teren. Se pa moram pohvaliti, da imamo v Taboru veliko lepih in zahtevnostno različnih tras, ki jih prilagajamo. Lepo je, ko s konjem prečkaš reko in potoke, jezdiš po strminah, mimo hmeljišč, v hribe, po gozdnih poteh, mimo avtoceste in še in še. Časovni okvir prilagajamo znanju ter kondiciji živali in posameznika. Zanimiva je tudi daljša ježa, na primer na Zajčevo kočo. Taka ježa vzame kar nekaj časa, lahko tudi celo dopoldne, da res začutimo naravo. Na teren gremo v spremstvu vodnika, največkrat sem to jaz. Delo s konji in ježo lahko na naši kmetiji spoznajo tudi majhni otroci, še posebej imajo radi našega ponija Ota.« Ali za tovrstne ježe potrebujemo izpit za konja? »Pri nas znanje jahanja ni potrebno, vendar pa je več časa namenjenega delu v ogradi, preden smo dovolj vešči za teren. Bolj zaželena sta želja po znanju in veselje do ježe.« Kakšne lastnosti imajo vaši konji za 'sprostitveno' ježo na terenu? »Naši konji imajo tako kot ljudje vsak svoj karakter in prav tako se vedno z vsakomur ne ujamejo takoj. So pa zelo ljubeči in dela željni. Na vsak način si želijo zaslužiti našo ljubezen in pozornost, kar nam kažejo skozi svojo ustrežljivost in delo. Naš črni lepotec Sacramoso ali krajše Samo je pri sedemnajstih letih pravi veteran z zelo mirnim karakterjem, je super šolski konj. Na njem je ježo preizkusilo in se je tudi naučilo zelo veliko jahačev – starih od sedem let pa do abrahamovcev. Imamo še nova prebivalca naše kmetije, ki sta pasme frizijec, to sta štiriletna kobila Kaiserin ali Kara z milim karakterjem in kastrat mešanec frizijec, petletnik Arteon, ki je malce bolj igrivega značaja in poskočnega temperamenta. Skratka, vsak, ki se poizkusi v ježi, se rad vrne, na konje pa se ljudje tudi zelo navežejo.« Kaj pa, če si kdo želi preživljati čas s konji, a se boji? »Po naših izkušnjah pričnemo spoznavanje s čisto enostavnimi opravili, kot je nega konja (čiščenje, krtačenje), ali pa se popeljemo naokrog s konjsko vprego.« Tudi sama sem ob fotografiranju Sacramosa začutila njegovo toplino, mir in veselje do druženja. 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 10 I oktober 2023 V Preboldu je živelo tudi lutkarstvo D. NARAGLAV Prvo lutkovno igro so v Sv. Pavlu pri Preboldu uprizorili na Miklavžev večer 5. decembra 1935. Tudi letos so se pri Zgodovinsko-narodopisnem društvu (ZND) Prebold odločili, da v okviru 33. dnevov evropske kulturne dediščine in 11. tedna kulturne dediščine, ki so potekali med 23. septembrom in 7. oktobrom pod naslovom Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici, pripravijo prireditev na temo ohranjanja kulturne dediščine. Odločili so se za osvetlitev zgodovine preboldskega marionetnega lutkarstva s prireditvijo Naj (o)živijo lutke. Prireditev so pripravili v prostorih muzejske zbirke Prebold skozi čas v Dolenji vasi v Družabnem centru Marof. Kot so povedali v ZND Prebold, so za ta dogodek uspeli pravočasno pridobiti ohranjene lutke – marionete, ki so poprej že bile del stalne zbirke Prebold skozi čas v preboldski graščini. Marionete so deloma popravili in obnovili, pri čemer je ključno vlogo igrala pomoč akademskega kiparja Jožeta Lašiča, ki je lutke pregledal in popravil ter bil tudi udeleženec tega dogodka. Poleg njega so bili prisotni tudi nekateri nekdanji preboldski lutkarji, ki so po drugi svetovni vojni z lutkovnimi predstavami zabavali otroke in odrasle ali bili le gledalci. Moderator dogodka Gašper Hriberšek je med njimi posebej izpostavil Dušana Košutnika, čigar oče Silvester Košutnik je pred drugo svetovno vojno na preboldski osnovni šoli ustanovil in vodil skupino lutkarjev ter pričel z igranjem marionet. Poseben pozdrav je Hriberšek namenil tudi predstavnicama Marionetnega gledališča Jurček iz Hrastnika Špeli in Jerici Ulaga, ki sta v drugem delu prireditve tudi predstavili posebnosti rokovanja s klasičnimi marionetami in zanimivosti iz procesa njihove izdelave ter orisali zgodovino hrastniških marionet. S sabo sta na ogled prinesli tudi originalni glavi marionet, ki naj bi ju izdelal Lojze Lavrič, isti kipar, ki je po naročilu izdelal velik del preboldskih predvojnih marionet. »V sodelovanju z Dušanom Košutnikom nam je uspelo osvetliti začetke lutkarstva v Preboldu v drugi polovici tridesetih let 20. stoletja, ko je vlogo iniciatorja in mentorja lutkarjev v Sv. Pavlu pri Preboldu igral njegov oče Silvo (Silvester) Košutnik kot učitelj na osnovni šoli. Za obdobje po drugi svetovni vojni smo medse povabili člane povojnega lutkarskega ansambla, med drugimi upokojeno učiteljico Ido Ocvik, pesnika, pisatelja in dramatika Ervina Fritza, Jožeta Rogla in še nekatere druge,« je povedal zgodovinar mag. Uroš Herman in nato predstavil oris delovanja Silva Košutnika v času, ko je učiteljeval na preboldski osnovni šoli in v kraju razvil lutkarsko družino. Za svojstveno popestritev dogodka je poskrbel tudi Viktor Stergar, ki je občinstvu predstavil dve lutkovni zgodbi z ohranjenimi lutkami, ki so bile rešene ob podiranju Doma Svobode, nekdanjega sokolskega doma, kjer so bile lutke shranjene tudi več desetletij. O pomenu ohranjanja spomina na lutkovno dejavnost v kraju pa je spregovoril tudi župan Občine Prebold mag. Marko Repnik. Prva predstava na Miklavžev večer leta 1935 Če pogledamo podrobneje v zgodovino preboldskega lutkarstva, kot je zapisal Dušan Košutnik in predstavil mag. Uroš Herman, je v Sv. Pavlu pri Preboldu (kot se je do leta 1952 imenoval Prebold) Silvo Košutnik sredi tridesetih let okoli sebe zbral skupino somišljenikov, zanesenjakov, ki je bila pripravljena za nasta- Na sliki od leve: Viktor Stergar, akad. kipar Jože Lašič, Špela Ulaga, nekdanja lutkarja Ida Ocvirk in Ervin Fritz ter predsednica ZND Prebold Nuša Stergar stave. Za sodelovanje je Silvo Košutnik navdušil tudi prijatelja Ivana Kotnika, takrat načelnika Sokola v Sv. Pavlu pri Preboldu. Kot mizar-modelar v tekstilni tovarni je izdelal vse trupe in ude za lutke. Njegovo delo je bila tudi oprema za oder. Tudi Viktor Stergar je predstavil in zaigral dve lutkovni zgodbi. višek predvojnega lutkarstva v Sv. Pavlu lahko smatramo marionete, za katere je Silvo Košutnik nabavil glave pri rezbarju, kiparju in sokolskem lutkarju Lojzetu Lavriču in jih večino iz svojega žepa tudi plačal. S svojo učiteljsko plačo tega gotovo ne bi zmogel, a na srečo njegov tast Jernej Zaveljcina takrat ni bil le član sokolske župne društvene uprave, ampak tudi obratovodja tekstilne tovarne v kraju in ga je lahko denarno podprl. Lutkarski oder je po temeljitih pripravah pričel z delom v letu 1935. V poročilu Jugoslovanski lutkarski zvezi, ki ga je konec leta 1940 sestavil Silvo Košutnik, je poleg navedenega še več podatkov o delu lutkarjev v Sv. Pavlu. Kulise za igre je izdelal Herman Vašel, slikar, verjetno samouk, iz Andraža pri Polzeli. Prvo lutkovno igro so v Sv. Pavlu pri Preboldu uprizorili na Miklavžev večer 5. decembra 1935. Sokolska lutkarska družina v Sv. Pavlu pri Preboldu je bila stalna. Narodnostna sestava je bila tedaj še nek lutkarstva v okviru Sokolskega društva v Sv. Pavlu pri Preboldu žrtvovati svoj prosti čas, pa tudi denar. V kraju ni bilo nobene lutkarske tradicije, kot večina sokolskih lutkarskih odrov pa je tudi šentpavelski nastajal ljubiteljsko. Začelo se je z izobraževanjem bodočih lutkarjev. Žena Anči Zaveljcina je že pred nastankom odra izbirala tekste lutkovnih iger, jih tipkala in pripravljala za bodoče lutkovne pred- Silvo Košutnik izhaja iz stare učiteljske družine, ki ima svoje korenine na Južnem Koroškem, v današnji Avstriji. Rodil se je 4. januarja 1904 v Razborju nad Slovenj Gradcem. Že kot otrok se je Silvo Košutnik prvič srečal z lutkami in Sokoli. V letih 1919–1923 je obiskoval učiteljišče v Mariboru. Leta 1923 je maturiral na učiteljišču in kot učitelj začetnik pričel tedaj običajno kroženje po podeželskih šolah. Ko je bil leta 1928 učitelj v Rečici ob Savinji, se je v Sv. Pavlu pri Preboldu sprostilo mesto. V tem kraju je delovalo zelo aktivno sokolsko društvo. V njem so sodelovali tako učitelji kot tudi delavci in uslužbenci tekstilne tovarne. Silva Košutnika tako že leta 1930 v popisu članov Sokola najdemo kot tajnika društva in vaditelja moške dece. Leta 1932 je Sokolu v Sv. Pavlu, skupaj z Delavskim prosvetnim društvom, uspelo zgraditi Zadružni oz. Sokolski dom s telovadnico in dvorano za prireditve. Silvo Košutnik je v teh letih v počitnicah v Ljubljani obiskoval dvomesečne tečaje za učitelje obrtnih šol. Tam se je spoznal z Alojzom Hofbauerjem, Sokolom in učiteljem iz Hrastnika, ki je skupaj s Silvom Košutnikom bistveno pripomogel k nastanku lutkovnega odra v Hrastniku po vojni leta 1947. Iz tega časa izvira tudi njegovo poznanstvo z znanim ljubljanskim lutkarjem Vekoslavom Kovačem, ki je med letoma 1932 in 1940 vodil tečaje za lutkarje. Sam Kovač za Silva Košutnika v listu Sokolski lutkar pravi, da se je v lutkarstvu izvežbal na tečajih medžupskega lutkarskega odbora. Originalni glavi marionet, ki naj bi ju izdelal Lojze Lavrič, isti kipar, ki je po naročilu izdelal velik del preboldskih predvojnih marionet. nekaj prvih marionet je ustvaril on. Pavla Kotnikova, ki je bila šivilja, je marionete oblekla. Pri tem sta sodelovali še Justi Zorjan in žena šolskega upravitelja Marija Planer. Kot nenadomestljivega omenja še šolskega upravitelja Alberta Planerja. Oder je brezplačno izdelal tesarski mojster Ignac Skok. Tudi on je bil član odbora Sokola in z naročili močno vezan na tovarno. V drugi polovici 30. let je pričel svojo umetniško pot v Ljubljani tudi sokolski lutkar in kipar Lojze Lavrič. Rojen je bil v Črnem Potoku na Kočevskem. Dejstvo je, da je Silvo Košutnik po letu 1938 vse glave marionet za lutkovne odre, ki jih je ustanovil, naročil izključno pri njem. Kot raznolika. Sodelovali so pripadniki vseh narodnih skupnosti, ki so bile zastopane v kraju. To so bili Slovenci, Čehi in celo Nemec. Lutkarji v Sv. Pavlu so se tudi sami preizkusili v pisanju besedil za lutkovne igre. Silvo Košutnik v Sokolskem lutkarju piše, da jim tekstov lutkovnih iger ne manjka. Če jih ne dobijo drugje, jih pa sestavijo sami. Do izida članka v Sokolskem lutkarju so odigrali že štiri lastne igre. Iz že omenjene Popisne pole je razvidno, da je šolski upravitelj Albert Planer napisal dve igri, in sicer naslovljeni Gašperček s čarobno palico in Gašperček najde prijatelja. Silvo Košutnik je napisal štiri igre, Čarovničin konec, Vitez z belo golobico, Zmajev zaklad in V narobe deželi. Lutkarska družina je bila zelo delavna. Lutkovne igre so bile na sporedu navadno ob nedeljah popoldne. Leta 1937 je Silvo Košutnik v Vestniku celjske sokolske župe objavil naloge, ki si jih je njihovo sokolsko društvo zadalo, in sicer, da na oder vsako leto postavijo štiri različne lutkovne igre ter da odprodajo stare marionete in jih v teku petletke nadomestijo s stilsko enotnimi marionetami. Obvezno je postalo tudi vodenje kronike, ki pa se žal ni ohranila. Premalo slovenskih lutkarskih besedil Prva težava pri delu lutkovnih sekcij so bili teksti lutkovnih iger. Domačih avtorjev na začetku še ni bilo, zato so bili potrebni prevodi in prepisi. V Popisni poli statističnega odseka jugoslovanske lutkarske zveze je navedeno, da imajo lutkarji v Sv. Pavlu v svoji knjižnici 34 iger, prevedenih pretežno iz češčine, ki so bile del njihovega sporeda, saj je bilo med lutkarji več Čehov, ki so kot mojstri delali v tekstilni tovarni. V dobrih štirih letih so pripravili vsaj 25 lutkovnih predstav. Za začetek so tudi v Sv. Pavlu pri Preboldu uporabljali marionete različne kakovosti. Teh marionet naj bi bilo leta 1939 okoli 35. Marionete so bile visoke 45 cm. Ko so nabavili nove, enotne marionete, so stare skušali prodati. V članku v Sokolskem lutkarju leta 1939 Silvo Košutnik navaja, da imajo še 32 prvotnih lutk, nabavili pa so že tudi 60 novih glav pri bratu Lavriču. S prihodom Nemcev je lutkarska družina razpadla. Sokol je bil razpuščen in njegova lastnina z lutkami vred zasežena. Ko se je po vojni Silvo Košutnik pozanimal o usodi lutk, so mu sprva na takratnem Narodnoosvobodilnem odboru (NOO) zatrdili, da so jih uničili Nemci, a se je izkazalo, da to ne drži – a ker ni kazalo, da bi jih lahko pridobil za hrastniški oder, je trud okoli vračila lutk razočaran opustil. Po nekajletni uporabi so pozabljene obstale v bivšem Sokolskem domu, nato so za krajši čas dobile mesto v krajevni muzejski zbirki v Graščini Prebold, zatem so se ohranile v celoti ali po delih pri nekaterih posameznikih, sedaj pa so znova našle svoje mesto v muzejski zbirki Prebold skozi čas. KRIŽANKA / PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2023 Nagradna križanka Pokrovitelj križanke v oktobru je ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, do 17. 11. 2023. Nagrajenci bodo prejeli simbolične praktične nagrade. 27 Nagrajenci septembrske križanke (geslo: DOŽIVETJE VESOLJA) pa so: Tajda Pikel, Jeronim 21, 3305 Vransko; Gregor Deželak, Pongrac 98a, 3302 Griže; Mojca Šopar, Pot na Vimperk 16, 3313 Polzela. Nagrajenci prevzamejo nagrade neposredno pri pokrovitelju septembrske nagradne križanke na lokaciji Center Noordung, Na vasi 18, 3205 Vitanje, najkasneje do 15. 11. 2023. Četrtič oživeli srednjeveško življenje D. NARAGLAV Pester in bogat program je na Grad Žovnek privabil preko dva tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije. Za zanimiv program sta poskrbela dvorna norčka Matjaž in Tina Kekec. V organizaciji Zavoda za izobraževanje, kulturo, šport in turizem (ZIKŠT 3 jezera) Braslovče ter pod pokroviteljstvom Občine Braslovče so na Gradu Žovnek pripravili že 4. tradicionalni srednjeveški dan. Ta bi sicer prvotno moral biti že septembra, a ga je preprečilo slabo vreme. Na otvoritveni povorki so se predstavili vsi sodelujoči in nastopajoči, vse zbrane pa je po prihodu konjenikov Žovneške konjenice nagovoril župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, ki je poudaril izjemen pomen gradu za zgodovino našega naroda, saj tri zvezde v našem slovenskem grbu izvirajo prav z Gradu Žovnek. Izrekel je tudi veliko zahvalo KZD Žovnek in njihovemu predsedniku Francu Kralju za tridesetletno delo pri obnovi gradu. Prireditev je povezovala grajska gospa Hema (Jasmina Roter Jager), v programu pa je sodelovalo okoli sto nastopajočih. Življenje na grajskih dvorih, na viteških poljih ter v revnejših kmečkih vaseh so s srednjeveškimi tabori prikazali Vitezi najemniki grofov Celjskih, Vitezi Šaleške doline, člani KUD Ampus iz Tržiča, Ojstriška gospoda iz sosednjega Tabora, ki obuja spomine na Grad Ojstrica, kjer je bila utopljena Veronika Deseniška, Tlačani iz Spuhlje pri Ptuju in Maistri Marpurgi iz Maribora. Slednji so skupaj z navidezno nasprotnimi celjskimi vitezi poskrbeli za napeto zgodbo, ki se je odvijala ves dan in prinesla kar nekaj medsebojnih bojev za osvojitev gradu. Korake srednjeveških plesov so prikazale srednjeveške plesne skupine Šaleška gospoda iz Velenja, skupina iz KD Lonca iz Škofje Loke ter člani Vitezov Šaleške doline. Program so popestrile kar tri zabavne predstave. Obiskovalci so se nasmejali predstavi Kozlovska sodba v Višnji Gori, ki jo je izvedlo gledališče Teater Cizamo, popoldne sta akrobatske vragolije prikazala dvorna norčka Matjaž in Tina Kekec, za zaključek prireditve pa sta izvedla tudi izjemen ognjeni spektakel. V programu so sodelovali tudi člani Kulturno-zgodovinskega društva Žovnek. Dolgoletni predsednik KZD Žovnek Franci Kralj je zbrane nagovoril že ob odprtju prireditve, potem pa je tudi vodil po razstavi Friderika in Veronike. Člani mečevalske skupine so prikazali nekaj dvobojev srednjeveških borilnih veščin. Otroci so se lahko preizkusili tudi v lokostrelstvu. ZIKŠT 3 jezera je pripravil ustvarjalne delavnice, najmlajši pa so si lahko spekli pravi srednjeveški Tudi tokratnega srednjeveškega dne se je udeležila Ojstriška gospoda, ki je sekcija Turističnega društva Občine Tabor. kruhek. Za lačne in žejne želodčke je poskrbela Žovneška krčma s pečenimi piščančjimi kračami, mlinci in zelenjavno omako ter hladno pijačo. Tokratni srednjeveški dan je bil delno tudi dobrodelno obarvan. V sklad za pomoč poplavljenim gospodinjstvom so bili namenjeni vsi zbrani prostovoljni prispevki, izkupiček od na licitaciji prodanih dežnikov, ki so jih ustvarile grajske slikarke Ojstriške gospode, in celoten izkupiček od prodaje palačink, ki so jih na stojnici v sodelovanju s KZD Žovnek pekle članice Turističnega društva Braslovče. Konjenika Žovneške konjenice, ki sta nekako tudi uradno odprla letošnji srednjeveški dan. 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 10 I oktober 2023 Projekt za prihodnost – Oskrbovalnica BINA PLAZNIK V bazo Oskrbovalnice je vpisanih 110 slovenskih kmetij, iz Savinjske regije jih je trenutno priključenih šest. Marjan Kogelnik, gonilna sila projekta, prostovoljec in varuh slovenske dediščine V času spravljanja jesenskih pridelkov si potrošniki zaželimo pristnih, domačih pridelkov. Včasih je težko izbrskati informacije o kmetu, ki bi neposredno ponujal v prodajo pridelek, ki ga želimo kupiti. Oskrbovalnica.si je vseslovenski nekomercialni samooskrbni projekt za direktno povezovanje pridelovalcev (kmetov) in odjemalcev (kupcev). Na prvi pogled deluje kot spletna tržnica, a je mnogo več – je model skupnostnega naročanja, ki pomaga ohranjati slovenske kmetije in potrošnikom zagotavlja vedno sveža, lokalna in prav zanje pripravljena živila po pošteni ceni. Okrog 110 doslej pridruženih kmetij uresničuje sodelovanje pri skupnem nastopu na trgu z drugimi kmetijami, ker verjamejo, da lahko skupaj naredimo več in učinkoviteje. Pogovarjali smo se z Marjanom Kogelnikom, gonilno silo sonaravnega življenja in varuhom slovenske dediščine, ki prihaja iz Prevalj in že dolga leta z družino živi v Andražu nad Polzelo. Potem ko si je ustvaril družino, se je še bolj nagibal k naravi in vsa znanja želel podeliti z drugimi. Večino svojega življenja je vegetarijanec. S projektom Oskrbovalnica. si ter Desetinka združuje in varuje kmete ter potrošnike. Komu je namenjen projekt Oskrbovalnica? »Namenjen je povezovanju ponudnikov (kmetov, pridelovalcev, predelovalcev in izdelovalcev) in kupcev Domači pridelki z eko kmetij so zelo zaželeni. oziroma odjemalcev (potrošnikov). Skrbniki in koordinatorji portala smo le vmesni člen, da se kmetje in kupci lažje direktno povežejo. Vsi smo prostovoljci. Ob pridružitvi v sistem Oskrbovalnice ponudnikom omogočimo neomejeno oglaševanje v Facebook skupini Samooskrba za prehransko varnost z več kot 15.000 člani. Naročanje je ves čas odprto. Cene ponudniki postavljajo sami, skrbniki zgolj sugeriramo, da so prilagojene skupinskemu nakupu in primerljive cenam na domu oz. dvorišču kmetije ali nižje. Oskrbovalnica ni komercialna platforma, kjer kmetom nekdo odžira del dobička.« Kako deluje naročanje v praksi? »Na portalu naročimo, kar potrebujemo, in z različnih kmetij nam sveže pridelke hkrati dostavijo na dogovorjeno mesto. Ker smo naročilo oddali že vnaprej, kmetje točno vedo, koliko živil naj pripeljejo, zato ni odpada in je cena lahko ugodnejša. Največji plus je, da odpadejo skladiščenje in dolgi prevozi ter trgovske marže. Hkrati omogočamo kmetom, da v relativno kratkem času razdelijo večjo količino živil. Tako lažje planirajo posevke in se posvečajo pridelavi namesto prodaji ali trženju.« Kje so nam, Savinjčanom, najbližja dostavna mesta? »Trenutno dostavni mesti Žalec in Polzela še vzpostavljamo, vendar pa lahko Savinjčani naročamo hrano in jo prevzamemo v Celju ob vnaprej dogovorjenih urah. Tja namreč več ponudnikov dostavi naročeno več kupcem naenkrat. Kot nekakšna 'pop-up' tržnica, ki hitro pride, izmenja in pospravi. S tem oboji prihranijo na času.« Na vaši platformi Oskrbovalnice so dobrodošli vsi slovenski ponudniki? »Da, vsi, ki kakovostno in sonaravno pridelujejo dobrine. Prednost dajemo ekološko pridelani hrani, saj verjamemo, da je le takšna prava za zdravje človeka in je vzdržna tudi na dolgi rok v smislu ohranjanja prsti, vrst in biodiverzitete.« Ali z vami sodelujejo tudi kmetije iz Savinjske doline? »V našo bazo je vpisanih 110 kmetij, niso pa še vsi aktivni, eni so sezonsko naravnani ipd. Iz Savinjske regije je trenutno v naš projekt priključenih šest kmetij, iz Savinjske doline pa med drugim Kmetija Natek iz Tabora, ki je najbolj aktivna in s katero se je vse skupaj leta 2015 tudi začelo. Rad bi tudi poudaril, da smo vsi členi v Oskrbovalnici člani ekipe in od vsakega posameznika je odvisen učinek.« Članice društva z različnimi jedmi Bučno in bučijadno T. TAVČAR Društvo podeželskih žena Braslovče, ki je lani praznovalo 20. obletnico delovanja, je v avli Doma kulture Braslovče v soboto, 30. septembra, in v nedeljo, 1. oktobra, pripravilo 16. bučijado – razstavo užitnih in okrasnih buč. Skupaj so razstavili kar 243 buč. Predsednica Društva podeželskih žena Braslovče Amalija Brinovec je ob odprtju med drugim povedala, da je namen razstave prikazati buče, ki se delijo na jedilne, hranljive in okrasne, in njihovo uporabnost. Vsaka vrsta ima številne primerke, ki se razlikujejo po obliki, barvi in okusu. Članicam je v nagovoru čestital tudi župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Organizatorke so iz buč za pokušino pripravile različne jedi, pa tudi marmelado, kompot, solato in druge dobrote. Ob razstavi so učiteljice poskrbele tudi za otroško delavnico iz buč, člani likovne sekcije KUD Polzela so pripravili razstavo slik, v kulturnem programu pa sta nastopila pevski sestav Pesemca in harmonikar Uroš Plaskan. Z razstave 92 vrst gob Razstava gob in dobrodelnost T. TAVČAR Gobarsko mikološko društvo Polzela je imelo redno letno srečanje z razstavo gob pri gostilni Cizej na Polzeli. Z dobrodelnim bazarjem Poplave 2023 so se jim pridružili tudi člani Turističnega društva Občine Polzela. Kljub slabemu vremenu so gobarji nabrali lepo bero različnih vrst gob. Na razstavi je bilo na ogled 92 vrst gob, strokovnjaki za njihovo razpoznavo pa so udeležencem predavali, katere gobe so užitne, pogojno užitne, strupene ali po zakonu zaščitene. Turistično društvo je na stojnice postavilo tudi okrasne buče, ki jih je prispevala kmetija Cajhen, članica turističnega društva in likovnica Ida Jevšnik pa je narisala čudovite akvarele na temo gob in buč. Spominke so podarili TIC Občine Polzela in člani društva. Dobrodelnosti so se pridružili tudi člani Gobarsko mikološkega društva, saj so strošek za jedi, gobovo juho in bograč, donirali v skupni občinski sklad za poplave 2023. Skupaj so zbrali 391 evrov. INFORMACIJE ŠT. 10 I oktober 2023 ETERA NOVA TOPLOTNA ČRPALKA Inovativna geotermalna toplotna črpalka za mnogoletno, udobno in zanesljivo ogrevanje ter hlajenje. 8,48 SCOP SEZONSKA ZMOGLJIVOST < 1 m2 ZASEDENEGA PROSTORA 29 30 KRONIKA Odšel je pater Viki L. GROBLER D. N., T. T. V Žalcu smo se minulo soboto, 21. oktobra, poslovili od priljubljenega župnika, patra Viktorja, za mnoge generacije patra Vikija, ki je v Žalcu služboval kar 56 let. S pogrebne maše za pokojnega patra Viktorja Arha v žalski cerkvi sv. Nikolaja Pater Viktor Arh, redovnik dominikanskega reda, sedaj upokojeni župnik Župnije Žalec, je umrl v 83. letu starosti v domu upokojencev na Polzeli, kjer je preživel zadnja leta. Žalčani in drugi so se priljubljenemu župniku lahko še zadnjič poklonili v njegovi cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu, ki je bila njegov dom dobrih pet desetletij. Že v petek zvečer so tam darovali sv. mašo. Pogrebno sveto mašo je potem v soboto, 21. oktobra, v župnijski cerkvi v Žalcu daroval upokojeni škof Stanislav Lipovšek, v dolgem sprevodu skozi Žalec pa so ga župljani pospremili na žalsko pokopališče, kjer je bil pogreb. Pater Viktor Arh se je rodil v Razborju, v Župniji Dramlje, 23. marca 1941, v dominikanski red pa je vstopil 18. avgusta 1959. Sledil je rojakoma patroma Ludviku Debenjaku in Manesu Zdolšku. Patru Viktorju sta iz drameljske župnije sledila še patra Jože in Vanči. Takratni mariborski škof dr. Franc Kramberger je mladim slovenskim dominikancem v upravljanje zaupal obsežno žalsko župnijo, ki je do leta 1975 obsegala tudi Petrovče. Mašniško posvečenje je pater Viktor Arh dobil 29. junija 1967 v Zagrebu. Med letoma 1967 in 1975 je bil kaplan v Žalcu, leta 1973 in 1974 tudi župnijski upravitelj na Gornji Ponikvi, leta 1975 pa je postal župnik v Žalcu in to ostal do leta 2020, ko se je upokojil. Leta 1917 je v Žalcu z zlato mašo obeležil 50 let pastoralnega dela. Je eden redkih duhovnikov, ki je vsa leta neprekinjeno deloval v isti župniji. Po prihodu leta 1968 je poskrbel za delovanje mladinskih skupin, cerkveno petje otroških skupin, skupaj s sobrati in župljani ter ob podpori lokalne skupnosti pa je v teh letih poskrbel za obnovo prav vseh župnijskih objektov, med njimi tudi za obnovo stare kaplanije, v kateri je materinski dom. Leta 1998 je skupaj s patrom Jožetom za svoje delo prejel priznanje Občine Žalec. »Delo z mladimi je stik z življenjem. Doživljam, da pri verouku jaz dajem otrokom versko znanje, otroci pa dajejo meni veselje, polet. In ko doživiš njihovo spontano hvaležnost in ljubezen! Nisem poseben glasbeni talent, vendar mi uspeva držati skupaj že več kot 30 let otroški zborček, ki poje pri maši. V njem se res počutimo kot ena družina,« je pater Viktor povedal ob svoji zlati maši za avgustovsko številko Utripa Savinjske doline leta 2017 in še, da to velja tudi za odrasle farane: »Če sem jaz dar njim, so tudi oni dar meni. In to se dogaja že 50 let, na istem mestu med istimi ljudmi. Farane skušam sprejemati takšne, kot so. Že kdaj potožim, da bi pri komu pričakoval več zavzetosti in gorečnosti, ne morem se strinjati z mlačnostjo nekaterih, poskušam pa tudi razumeti njihovo obremenjenost in različne stiske. In predvsem računam s tem, da Bog nima samo tistih poti do ljudi, ki jim jih jaz nakazujem, ampak ima do vsakega človeka posebno pot. Tako sem tudi jaz kot duhovnik med mnogimi drugimi ljudmi na poti skozi življenje. Hvaležen sem Bogu, da mu služim kot duhovnik.« Hvaležni smo tudi vsi, ki smo ga poznali in živeli v njegovem času. Morda pa se še srečamo kje. Pogrebni sprevod se je vil od cerkve sv. Nikolaja do žalskega pokopališča. ŠT. 10 I oktober 2023 V SPOMIN Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. PATER VIKTOR ARH (11. 3. 1941–18. 10. 2023) ZAHVALA Ko sem razmišljal, kaj naj povem ob slovesu svojega sovaščana, Drameljčana, prijatelja in sobrata dominikanca p. Viktorja, sem zapisal nekaj misli. Pater Viktor je bil 63 let član Hrvaške dominikanske province in 50 let član Dominikanskega samostana sv. Jožefa v Žalcu. Zadnja tri leta je pripadal Dominikanskemu samostanu Gospe svete v Petrovčah. Pater Viktor je 56 let požrtvovalno služil Bogu in ljudem v duhovniškem poklicu v Župniji Žalec. Bog potrebuje duhovnika, ki je pripravljen svoje življenje podariti župniji. Pater Viktor je bil najprej 8 let kaplan in je oskrboval več kot 600 let staro Božjo pot petrovške Matere božje, ki je danes osrednje romarsko svetišče celjske škofije. Od leta 1975 do leta 2020 je bil župnik Župnije Žalec. S svojo delavnostjo in predanostjo duhovniškemu poslanstvu je skrbel in izgoreval za žalsko župnijsko občestvo. Nikoli se ni »šparal«, ko je šlo za službo Bogu in ljudem, sta zapisali ob njegovi zlati maši katehistinji Anica in Erika. Njegove besede niso bile »pocukrane«, ampak so bile občestvu, ki ga je vodil in mu pripadal, v podporo in spodbudo k življenju po evangeliju. Dragi pater Viktor, naj bodo moje zadnje besede tebi kot prijatelju in sobratu. Rad bi ti rekel, tako kot si sam večkrat znal reči: »HVALA ZA VSE.« Pred dobrimi tremi leti, 20. junija 2020, si padel in si poškodoval glavo. Od takrat naprej ti je zdravje vidno pešalo, a ti si ostal trden, z veliko voljo in željo po okrevanju. Nikoli se nisi pritoževal, zakaj se je to moralo zgoditi. Hvala za tvojo potrpežljivost ob prenašanju trpljenja. Na naših srečanjih si imel vedno globoke misli. Tvoj razum je ostal bister vse do konca tvojega zemeljskega življenja. Imel si tudi veliko srčno dobroto. Viktor, HVALA za 40 let, ki sva jih preživela skupaj kot dominikanca, redovnika in duhovnika. Hvala ti za tvoje pastoralno delo, požrtvovalnost in nasvete, ki sem jih bil deležen. Hvala za tvojo predanost in delo z najmlajšimi. Imel si nadvse rad otroke. Rad si učil verouk, ki si ga imenoval »ure milosti«. Bil si zelo dober katehet in vzgojitelj. Vsem slovenskim dominikancem, p. Manesu, p. Jožetu, p. Miranu, meni in p.Dragu, pa si s svojo človečnostjo, dobroto in ljubeznijo vedno bil zgled. Zato spodbujam vse nas, duhovnike in redovnike, ki smo v službi Božjega kraljestva, da služimo Bogu in ljudem po njegovem zgledu. Še enkrat, dragi sobrat in prijatelj p. Viktor: »HVALA TI ZA VSE!« Pater Vanči – Ivan Arzenšek, župnik in rektor Bazilike Obiskanja Marije Device v Petrovčah Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, tašče in tete LJUDMILE PRAŽNIKAR iz Matk (12. 9. 1936–1. 10. 2023) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, stiske rok in besede tolažbe. Zahvaljujemo se za darovane sveče, cvetje, svete maše in dar za cerkev. Zahvala ambulanti dr. Rupel Prebold in patronažni sestri Martini. Zahvala gospodu župniku mag. Srečku Hrenu, pogrebni službi Ropotar, ge. Veri Šolinc za lepe besede slovesa in pevcem ter trobentaču Andreju Pergerju. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Sin Rafko in hči Marjetka z družinama Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA JOŽEF in IVANA MATKO 20. oktobra je minilo 20 let, odkar se je od nas poslovil dragi ata Jožef Matko, meseca decembra pa bo minilo 5 let, odkar nas je zapustila draga mama Ivana Matko, po domače Kisovarjeva mama in ata iz Miklavža pri Taboru. Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče. Ostajata v srcih vseh, ki vaju imamo radi. MALI OGLASI utrip@zkst-zalec.si • 03 712 12 80 PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 TEČAJ SALSE – vabljeni na začetni tečaj. Poteka ob 20.30 uri – ponedeljek (Žalec, Šlandrov trg 1) in sredo (Celje, Trg celjskih knezov 10). Info.: salsa.inspires@gmail.com / 031 574 524 (Simon) UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Grobler; uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica: Lucija Zupanc; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s.p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.200 izvodov. Cena časopisa je 1,61 EUR s 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Prebold in Tabor. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za večno ostal. ZAHVALA FRANC REBERŠEK iz Dolenje vasi (8. 10. 1943–29. 8. 2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste bili v mislih in srcu z nami v dnevih žalosti, se poklonili njegovemu spominu in ga skupaj z nami pospremili k večnemu počitku. Lepo se zahvaljujemo vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku mag. Srečku Hrenu za opravljen obred in sveto mašo. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali. MALI OGLASI Šlandrov trg 25, Žalec OGLASI ZAHVALE/V SPOMIN INFORMACIJE KRONIKA ŠT. 10 I oktober 2023 31 V naših srcih za vedno. P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ZAHVALA JOSIP GREGOREC (14. 8. 1947–26. 9. 2023) Zahvalili bi se dr. Alenki Kobal in kolektivu Bolnišnice Topolšica ter vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za doniranje in pomoč. Zahvaljujemo se g. župniku Mirku za obred in sveto mašo ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči žena Ana in sinova z družinama ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Solze žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi, vsi, ki v večnosti živijo, na svetu puščajo sledi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ERIKE VIRANT (23. 3. 1943–21. 9. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala dializnemu centru Optimamed v Domu starejših občanov v Vojniku, Domu starejših občanov Senecura v Vojniku in pulmološkemu oddelku v Splošni bolnišnici Celje. Hvala pogrebni službi Ropotar, govorniku g. Pungartniku in ge. Galič za izvedbo mamine pesmi na citrah. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Poslovila se je naša draga PAVLA ADRINEK (1. 4. 1939–19. 9. 2023) ZAHVALA Ob izgubi našega očeta, dedija, pradedija, strica in brata Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče ter za spremstvo na zadnji poti. Miran in Jelka z družinama FRANCA ROGLA ZAHVALA ANTON RUDNIK iz Šešč 84 pri Preboldu (8. 8. 1941–16. 9. 2023) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in gasilcem za izraze sožalja, cvetje, sveče in darove. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku, pevcema in govorcu g. Pungartniku za izbrane besede ter vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Bog bo obrisal vse solze iz njihovih oči in smrti ne bo več, tudi ne bo več žalovanja, ne vpitja ne bolečine. Zakaj, kar je bilo prej, je minilo … Glejte, nastalo je novo. (Raz. 21,4) (29. 7. 1950–17. 6. 2023) Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in večno lep spomin nate. Družina pokojnega Antona Rudnika izreka zahvalo vsem, ki ste nam pomagali in nudili tolažbo v trenutkih boleče izgube. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi Žalujoči: Vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali ZAHVALA Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo … V SPOMIN V 102. letu starosti nas je zapustila naša draga KRISTINA BOBEK iz Žalca (21. 3. 1922–15. 9. 2023) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom ter vsem, ki ste jo poznali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki jo boste ohranili v svojem srcu in v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete CIRILE UŠEN 12. oktobra so minila tri leta brez naše ljubljene (27. 4. 1938–14. 9. 2023) SMILJANE ŽUŽA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in učencem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Škofleku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, govorniku za poslovilne besede, pevkam skupine MJAV za lepo petje in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Pogrešamo te vsak trenutek, vsak dan; tvoj smeh, energijo in dobro voljo. Ne bomo tožili, ker si odšla. Hvaležni bomo, ker si bila … Z neskončno praznino v srcu in življenju, vsi tvoji najdražji Vsi njeni Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. Najlepša je ljubezen do sina, njegova izguba pa najhujša in večna bolečina. ZAHVALA V SPOMIN ROMAN GOROPEVŠEK iz Šešč pri Preboldu (23. 1. 1957–22. 9. 2023) ANDREJU KRAJNCU (21. 6. 1979–25. 11. 2021) Minevata dve leti, odkar te ni več med nami, dragi sin, oče, brat in stric. Zelo te pogrešamo, čeprav v naših srcih še živiš. Počivaj v miru med zvezdami. Vsi tvoji! 15 % gotovinskega popusta Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do 17. novembra oz. do ZAPOLNITVE STRANI na utrip@zkst-zalec.si in po telefonu 03/712 12 80. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, cvetje in sveče ter za darovane svete maše. Zahvala govorniku g. Janezu Jagru za besede slovesa, pevcem skupine Eros za prelepo odpete pesmi, osebju pogrebne službe Ropotar in gospodu župniku mag. Srečku Hrenu za opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njegovi ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 10 I oktober 2023 Traktor iz slame namesto smreke T. TAVČAR V Orli vasi v Občini Braslovče ohranjajo običaj, da se slavljencu za okrogli jubilej postavi smreka, na katero se obesijo predmeti, ki so zaznamovali slavljenčevo življenje. Stanku Hrušovarju pa so pripravili presenečenje. Namesto smreke je dobil nov slamnat traktor, saj je velik del življenja preživel za volanom delovnih strojev in tovornjakov. Traktor je ekološko izdelan, ker so ga Stankovi prijatelji izdelali iz doma pridelanih in ponovno uporabljenih materialov. Žalski podžupan Roman Virant, Nina Buh in mag. Boštjan Štrajhar ob predaji plakete za tristotisoči vrček. Prodali tristotisoč vrčkov L. GROBLER T. TAVČAR Na Fontani piv Zeleno zlato Žalec so v sredo, 18. oktobra, prodali že tristotisoči vrček. Kupila ga je turistična vodnica Nin Buh iz Slovenskih Konjic, ki je ob tem mejniku dobila plaketo in simbolno darilo, nov vrček za fontano. Turistična vodnica Nina Buh, ki je na fontano pripeljala skupino avstrijskih turistov, še prej pa jim je razkazala Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, je bila ob prejetju plakate za tristotisoči vrček vesela: »Pogosto prihajam sem s skupinami in morda je to tudi nagrada zame. Fontana je za tuje turiste zelo zanimiva, tudi zato, ker jo prvič vidijo, saj si ne znajo predstavljati, kaj jih tukaj čaka, večinoma pa potem od tod odhajajo navdušeni.« O tem, kakšen je njen odnos do piva, pa je Nina Buh hudomušno dodala: »Rada imam pivo, odkar pa o pivu vem malo več, vem tudi, zakaj po dveh pivih zaspim. Če pa to želite vedeti tudi vi, pridite na katero od mojih vodenj.« Direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec mag. Boštjan Štrajhar: »April, maj in junij so bili izredno deževni meseci, ne glede na to pa je prodaja na fontani primerljiva z lanskim letom. Avgust res ni bil dober, a vsi vemo, zakaj – zaradi poplav. Odpovedali smo tudi Kriglfest na fontani. September in oktober pa sta, kot kaže, še celo boljša od lanskih dveh mesecev, tako da bomo s sezono zadovoljni. Imeli smo dobrodelni koncert, na katerem smo imeli krasne glasbenike in smo zbrali sredstva za poplavljene, zaključujemo pa s prireditvijo 28. oktobra s pestrim dogajanjem in zabavo s ansamblom Unikat. Fontana sicer zapre svoja vrata z zadnjim dnem oktobra.« O tristotisočem vrčku pa je dodal: »Vsak mejnik je izjemno čustven dogodek za vse nas. S tem samo dobimo potrditev, da smo na pravi poti, in Fontana piv Zeleno zlato je danes poskrbela za ponos vseh nas, ki smo del te zgodbe, tako lokalno kot destinacijsko. In da bo tudi naslednja sezona še atraktivnejša od letošnje, skrbimo že sedaj, z načrti in pripravami aktivnosti ter z obogatitvijo z novo ponudbo v 2024. Vabljeni!« Šestič jurišali na Hmezad BINA PLAZNIK Na juriš! V soboto, 14. oktobra, je Atletsko tekaško društvo Savinjčan Žalec organiziralo šesti tekaški dogodek Juriš na Hmezad. To je izziv, v katerem morajo tekači preteči 15 nadstropij in 265 stopnic z vrečo s petimi kilogrami hmelja, privezano na hrbtu. Letos so se teka ponovno udeležile maskote, ekipe gasilcev, ki tečejo s polno gasilsko opremo, in ekipe policistov, ki tečejo z neprebojnim jopičem. Omejitev števila prijav je 50. Udeležba je bila mednarodna. Vzdušje med tekmovalci in gledalci je bilo vedro, vreme pa povsem poletno. Katja Podgoršek iz Kaple je dobre volje komentirala svojo udeležbo: »Tukaj sem prvič. Doma imamo stopnice, po katerih vadim (smeh), sicer pa veliko tečem. Ta dogodek je zame izziv in priprava za ljubljanski maraton. Letos sem se udeležila še enega teka po stopnicah, in sicer v Kristalni palači v Ljubljani, na katerem sem zasedla 3. mesto. Rada tečem. Med tekom lahko razmišljaš veliko reči in si domisliš veliko izzivov zase, pa tudi rešitev morebitnih problemov. Tako da – ljudje, kar pejte tečt (smeh)!« Letošnji zmagovalec v moški kategoriji je Kacper Mrowiec iz Poljske, v kategoriji žensk pa je zmagala Judita Anzelc. Stankovi prijatelji s traktorjem iz slame Juriš vabi na Festival dezerterjev T. TAVČAR Savinjska dolina je bogatejša za nov samostojni album avtorske glasbe. Član društva Dobra ideja s Polzele Jurij Žohar je izdal glasbeni prvenec. Tokrat se predstavlja Juriš z albumom Festival dezerterjev. Pod imenom Juriš ustvarja Jurij Žohar, ki na slovenski glasbeni sceni ni novinec, poleg tega, da je avtor glasbe, pa je tudi producent. Glasbo ustvarja že vsaj dve desetletji; nazadnje je več kot deset let deloval v rock skupini BO!, in sicer kot glasbenik in tudi kot producent, saj je posnel in »zmiksal« njihov zadnji album, ki je izšel minulo leto. Ker v njem kot ustvarjalcu vre predvsem želja po izražanju družbenokritičnih vsebin, se je odločil za samostojno glasbeno pot. Na albumu najdemo 13 avtorskih skladb, ki so nastajale v različnih obdobjih avtorjevega življenja, vsem pa je skupno to, da iskreno izražajo njegov kritični pogled na družbo in sistem. Juriš se zaveda, da s svojo glasbo ne bo rešil sveta, ustvarja pa z namenom, da osvetli kritične točke Jurij Žohar in s tem prenese svoje sporočilo poslušalcem, ki jim je dovolj laganja in obljub leve in desne vlade, teptanja ljudi, zategovanja pasov, podkupovanja, deljenja na rdeče in črne, cepljene in necepljene, podražitev, strašenja ljudstva, potrošništva, hitre mode, obsedenosti z družbenimi omrežji … Želi opozoriti, da bistvo življenja ni v denarju, temveč v bogastvu duše ter iskreni komunikaciji. O tem pove: »Najboljše stvari so tukaj in zdaj ter zastonj.« Naslov albuma Festival dezerterjev namiguje na idejo, da se mnogo posameznikov na neki točki v življenju zaloti v razmišljanju, kako bi bilo zapustiti obstoječi sistem, da bi bili samozadostni, se oskrbovali z lastno energijo, vodo in hrano ter bi bolj živeli z naravo in v stiku s samim seboj. Torej je poslušanje skladb z omenjenega albuma nekakšen festival, praznovanje enako mislečih, ozaveščenih ljudi, ki sanjajo o življenju izven obstoječega sistema, od katerega smo čedalje bolj odvisni.