GLASILO CENTRALNEGA VOLILNEGA ODBORA JUGOSLOVANSKE DEMOKRATSKE STRANKE
Za kal se borimo?
(Dr. techn. Milan Vidmar, nosilec liste demokratske stranke.)
Strastni politični boj, ki se v teh dneh bije za našo Ljubljano, zatemnjuje pravo ozadje. Demagogi in razočarani samoljubni veljaki govore o vsm mogočem, samo ne o tem, kar je za razsodnega meščana edino interesantno in edino važno. Vse te različne osebne zadeve in zadevice, ki polnijo naše dnevnike, niso problemi mesta Ljubljane. Naši občinski problemi so v prvi vrsti gospodarskega značaja.
Ljubljana je v kratkem času postala industrijsko mesto in vele-važno trgovsko središče. Pod pametnim vodstvom bo postala sila važen in vpliven faktor naše narodne države. Industrija in trgovina prineseta blagostanje, in sicer blagostanje vsem slojem. Demokratska načela zasigurajo vsakemu sodelovalen, duševnemu in ročnemu, inženjerju, trgovcu, delavcu in uradniku za pošteno delo pošten zaslužek.
Čas hiti. Ljubljana ima svoje konkurente. Paziti je treba nanje. Industrijo in trgovino je treba privezati na naše mesto. Iz te važne naloge izvirajo vsi gospodarski problemi naše občine.
Industrija potrebuje pred vsem za pogon strojev električni tok. Zastarela naša elektrarna ji ga ne more dati. Ali naj čakamo, da potegne Maribor, ki ima v Fali veli-
kansko električno centralo, vsa mlada podjetja k sebi?
Industrija in trgovina potrebujeta ureditev prometnih institutov, kolodvora, carinarnice. Delavstvo in uradništvo mora dobiti stanovanja. Povsod» more in mora sodelovati mestna uprava. Aprovi-zacija mesta postaja tem važnejša, čim bolj se širi industrijsko delo. Velikih investicij je treba, ki pa bodo v veliki meri dvignile davčno moč in blagostanje prebivalstva.
Vsi ti problemi so pereči, toda rešiti jih ni mogoče tako enostavno, kakor to slikajo demagogi. Velike nove naprave, elektrarna, cestna železnica, nova klavnica itd. morejo postati blagoslov za mesto, morejo pa tudi kakor podedovani greh ležati na generacijah in generacijah! Finance mesta niso v najboljšem stanju.
Potrebovali bomo tuj kapital. Ljubljana bo tretjega decembra pokazala, da se noče separirati od drugih delov države, jasno bo izrazila prepričanje, da hoče delati v svojih tovarnah in kontorjih za celo kraljevino. Uvidela bo, da jej mora mogočna demokratska stranka države biti močna opora. Le brez avtonomističnih in separatističnih eksperimentov bomo imeli kredit v inozemstvu.
Na pravi poti!
(Dr. Dinko Puc, poslevodeči podpredsednik JDS.).
n.— Demokratska stranka se v Ljubljani nahaja v težkem volilnem boju. Na tri fronte se bori in njeni nasprotniki streljajo z najhujšimi topovi, med katerimi laž, kleveta in obrekovanje niso zadnji. Kljub temu pa smo brez nervoznosti in vedrega duha. Naši volilci se pripravljajo, polni samozavesti, na odločilni boj dne 3. decembra. S ponosom se nazivijejo danes naši pristaši demokrate in prišli smo do izrednega pojava, da se naši nasprotniki v svrho agitacije imenujejo «tudi demokrate».
Razlogi so enostavni: Na naši strani je zavest, da smo ostali zvesti programu in načelni politiki svoje stranke; da smo ostali zvesti svojemu naprednemu mišljenju, zvesti svoji tradiciji, da smo ostali zvesti svojemu družabnemu naziranju in da smo ostali dosledni. Vrhutega pa imamo še zavest, da smo s svoje strani storili vse, da preprečimo možnost, da pride Ljubljana v kle-rikalno-komunistične roke in da smo bili zaradi tega pripravljeni iti do skrajnih mej popustljivosti ter bili pripravljeni do vsake osebne žrtve razen one, ki bi tangirala čast stranke.
Nam ni šlo za osebne časti in mislim, da ni bilo niti enega, ki bi bil imel kake osebne ambicije. Varovati smo hoteli le stranko in njen program. Zato smo izjavili, da prepuščamo svojim sedanjim odpadnikom,
da črtajo iz naše od organizacij postavljene liste vse osebe, ki jim niso po godu, in naj ustavijo kogar hočejo, ker nam gre le za stvar in ne za osebe.
Predlog je bil odklonjen! Najprej z motivacijo, da je pogoj sporazumu, da se minister dr. Žerjav umakne iz političnega življenja! Naravno, da smo to zahtevo odklonili najodločneje, ne le zaradi tega, ker nimamo danes nikogar, ki bi ga mogli postaviti na mesto tega delavnega in vplivnega politika, ampak ker smo tudi dobro čutili, da bi to pomenilo silno ponižanje in oslablje-nje strankine pozicije. Omeniti pa moram tu, da je bil dr. Žerjav pripravljen takoj umakniti se, ako bi bila želela to stranka in da je dal v tem pogledu načelstvu prosto roko, toda načelstvo je soglasno sklenilo, da o tem govora biti ne more.
Gospodje odpadniki, sedanji Za-jedničarji, so pa nadalje izjavili, da ostanejo v stranki, ako pritegnemo v volilni blok tudi Narodne socialce, ker je zmaga šele potem brezdvom-na. Mi smo seveda skušali pridobi-1 ti tudi NSS. za sestavo naprednega bloka, oni pa so vsako zvezo odločno odklanjali, ker jim je bilo seveda s strankarskega stališča ljubše, ako se ojačijo z uskoki iz demokratskih vrst, kot da bi podprli demokratsko stranko kot tako. Toda značilno je, da bi naši odpadniki v tem slučaju ne bili čutili nobene potre-
be izpreminjati svojega programa, da bi bili ostali na demokratskem programu, da bi zagrebški kongres ne bil v njih dušah zrušil tiste «revolucije duhov», kot jo je baje zdaj, z eno besedo, da je tem gospodom program prazna pena, da jim gre samo za moč in za nič drugega.
Mi smo za to, da je potitika poštena in dosledna. Nismo v stanu, da bi zatajili to, kar smo včeraj sami pomagali ustvariti. Ne moremo biti danes proti ustavi, če smo bili včeraj zanjo. Ne moremo danes govoriti o treh ali štirih jugoslovanskih narodih, če smo poudarjali tri leta, da je jugoslovanski narod le eden narod s tremi imeni. Ne moremo biti danes za takozvano avtonomijo, če smo bili včeraj proti.
Le bodimo si na jasnem! kolebanje v politiki ni rodilo nikdar dobrega sadu in le tiste stranke morejo imeti uspeh, ki so dosledne do skrajnosti v vsakem načelnem pogledu. Politična zgodovina vseh narodov uči, da le take stranke zmagujejo.
In če gledamo danes na zvezo kapitalistov z «narodnimi socialci», če gledam na zvezo med klerikalci in komunisti ter zraven še dr. Periča, če se spominjam na lanski divji zakon med klerikalci, komunisti, socialnimi demokrati im narodnimi socialci, — potem morem le s polnim zadovoljstvom konstatirati, da smo le mi demokratje ostali dosledni in čisti. Zavest imam, da smo na pravi poti.
Klerikalizem,
dedni sovražnik Ljubljane.
Klerikalci Ljubljane nikdar niso ljubili. Ako so po njej hrepeneli, je bilo to samo zato, da bi okoristili svojo stranko z njenim mestnim gospodarstvom. Ko so bili klerikalci še absolutni vladarji v deželnem zboru im odboru na Kranjskem, so v svoji avtonomiji sklepali same take zakone in odločitve, ki so bile na škodo Ljubljančanom. Tako n. pr. so sklenili, da mora Ljubljana plačevati velikanske davke za ceste po vsej kranjski deželi, sama pa ni od tega ničesar imela. Odpravili so na mitnicah tlakarino, ki je donašala ljubljanskemu mestu prav lepe dohodke. Še vsem starejšim ljudem je v spominu, s kakimi sekaturami so kerikalci delali škodo napredku Ljubljane. Svet nasproti «Slona» in pošte na Dunajski cesti, kjer stoji Kreditna banka, bi lahko bil že pred
vojno zazidan in bi moderni hotel, ki je bil tamkaj namenjen, lahko do-našal Ljubljančanom lepe dohodke. Slovensko gledališče so preganjali na čudne načine. Izpremenili so ga v kinematograf in na koncu konca so ga zaprli. Mestnih posvetnih šol niso marali, zato so pa rasle samostanske šole, ki so bile posvečene v prvi vrsti klerikalni vzgoji, kakor gobe po dežju. Kako so klerikalci spoštovali avtonomijo Ljubljane in Ljubljančanov takrat, ko so imeli moč in oblast v rokah, je najbolj razvidno iz tega, da so za zadnje volitve pred svetovno vojno sklenili v deželnem zboru za ljubljansko mesto tak volilni red, da so po 30 letih spravili v občinski svet 8 nemških odbornikov samo zato, da bi z njihovo pomočjo ubili napredni in narodni značaj Ljubljane.
Vprašanje.
Poslanci SLS Brodar, Stanovnik, Nemanič in Kranjc so vložili na poljedelskega ministra vprašanje:
«Zadnje čase je vlada vpeljala na vse kmetske produkte tako visoko carino, posebno še na govedo in prašiče, da je vsak izvoz popolnoma onemogočen. Ali je poljedelski minister pripravljen ščititi kmeta, da bo mogel zopet izvažati in doseči primerne cene?»
Baš sedaj vodi zopet naš minister socialne politike dr. Žerjav hudo borbo proti ofenzivi vseh onih, ki so jim cene še vedno premalo visoke.
V Ljubljani snubijo tvoje zaupanje isti klerikalci, ki bi radi zvišali cene živini, in pomagajo jun razni Jelačini, Knezi in njihovi sluge narodni socialci in komunisti.
Za koga s-e odločiš?
Voli!
„Slovenski Narod“— proti ljubljanskim konzumentom!
Znano je, da spada v kompetenco policije vršiti nadzorstvo v zmislu zakona o pobijanju draginje. Take revizije so bile zadnji čas z ozirom na uvoz amerikanske moke in masti ne le po predpisih dovoljene, marveč naravnost zahtevane. Sedaj pa prihaja «Slov. Narod» in namesto, da bi pohvalil policijske organe, ki so vršili težko nalogo vestno in v interesu široke javnosti, jih napada ter jim očita pristranost pri uradovanju. «Narod» piše namreč, da so vršili policijski organi nadzorstvo «v glavnem le pri trgovcih, ki so pri-1
Staši ali kandidati Ravniharjeve zajednice». Iz političnih razlogov je kaj takega nemogoče in v tem oziru je naša policija pač nad vsak dvom vzvišena. Iz stvarnih razlogov pa seveda ne izključujemo, da bi mogle biti prizadete baš zajedničarske korifeje. Saj je n. pr. proti g. Jelačinu že pred tedni bila napravljena zasebna ovadba na sodišče, da i'e prodajal amerikansko mast veliko dražje kot je bilo to dovoljeno. O g. Knezu, odličnemu pristašu «Zajednice», je v^a javnost poučena, da je prodajal ljudem namesto rrbtne moke, graščico. mešano z moko O gosp Glaviču, ki je kandidat «Zajednice», je bila šele pred par dnevi v «Uradnem listu» razglašena sodna raz-i sodba zaradi prekoračenja zakona o
pobijanju draginje itd. itd. Pošteni trgovci niso še nikdar imeli strahu pred zakoni, ki drugega ne zahtevajo kot solidnost in poštenje. Zato pa je vse obsodbe vredna pisava «Slov. Naroda», ki se odkrito postavlja proti konzumentom. Bojazen, da bi eden ali drugi njegovih najnovejših velikih prijateljev «noter padel», mu je skalila zaspane oči in niti tega ne vidi več, da se interesi konzumenta in solidnega trgovca nikakor ne križajo. V stvari moramo v ostalem pripomniti, da veksativ-no postopanje oblasti proti trgovcem z živili tudi konzumentu nič ne koristi. Prijeti je treba s čvrsto roko tam, kjer obstoja upravičen sum, da gre za nedovoljene posle.
Strah NSS pred porazom.
NSS je bila pred zadnjimi občinskimi volitvami na višku svoje slave. Pri volitvah jo dobila okoli 1300 glasov. Nato je prišel polom z g. Peskom, zveza s klerikalci in brezplodnost politike njihovih poslancev, kar jim je omajalo stranko tako, da so obupali sami nad seboj ter sklenili, da pri bodočih občinskih volitvah sami sploh ne nastopijo, ako se nočejo izpostaviti sramotnemu nazadovanju. Najbolj pogodu jim je bila zveza, socialistov. Zato so nekaj časa pisali v «Jugoslaviji», da NSS ni socialna, marveč socialistična stranka. Ker je bila v NSS močna struja proti klerikalcem, g. Perič pa se od njih ni hotel ločiti, jim ni dražega preostajalo kot da še enkrat prelomijo temeljni princip svojega programa, ako nočejo pokazati nazadovanja svojih glasov. Tako je prišlo do fuzije NSS in skupine Ravnihar - Jelačin-Knea pod dr. Trillerjevo zaščito. Kako je ta neznačajnost in nedoslednost vplivala na pristaše NSS, sedaj njeni kolovodje sami najbolj občutijo. V intimnih krogih NSS se zavedajo svoje slabosti v polni meri in računajo, da bodo od 1300 glasov, ki so jih imeli zadnjič, dobili sedaj k večjem še polovico. To se pa pri poznavalcih razmer označuje še kot zelo optimistično. Za dr. Ravniharjem stoji le par sto Knezovih in Jelačinovih poslovnih ljudi kot edini kader te skupine, razen tega pa nekaj ljubljanskih porodic, skupaj okoli 400 glasov. Tako računajo, da bo «Zajednica» dobila manj glasov. kot jih je zadnjikrat dobila sama NSS. Dr. Ravnihar je sicer mnogo upal, da bo zadal demokratski stranki s svojim ponovnim uskoštvom in izdajstvom hud udarec, pa se je silno zmotil. Med «Zeleni kader» so šli le dezerterji, politični neznačajneži in spekulanti. Sedaj se pa drug drugega tolažijo: «Nič se ne boj, saj se jaz tudi!»
Obsojeni dezerterji.
Zajednica dr. Ravniharja, Jelačina in Kneza, ki sc ponuja Ljubljančanom za občinske volitve, ni nikaka stranka, marveč omejena dražba, ustanovljena samo za te volitve, da z raznimi gesli lovi na svoje limanice nezavedne politične kaline. Najboljši dokaz za to trditev je že samo pogled na to, kako zajedničarji zatajujejo svoj dezerterski značaj in nevednim ljudem pripovedujejo, da so oni, ki so zapustili stranko, demokrati in da so oni, ki so ostali v stranici, dezerterji. Ali si je mogoče misliti še večje zavratnosti in nepoštenosti? Dr. Ravnihar je pač ostal sam sebi zvest,
«Slovenski Narod», ki sicer dr. Ravniharja danes podpira, je takrat, ko je še pisal resnico in se je boril za napredno stranko, napisal v svoji številki dne 28. februarja 1908 o dr. Ravniharju to - le: «Pesek v oči meče doktor Ravnihar slovenskim volilcem z vijoličastimi lepaki, ki jih je dal nabiti po vseh vogalih. «Napredni slovenski volilci» jc napisano na teh lepakih, katerih namen je, zapeljati in v zmo-
Volilna s Izrinila JDS je
to spraviti napredne slovenske volil-ce, da bi volili kandidata nemčursko-klerikalne zveze dr. G, in dr. Ravniharja. Tako varanje je nevredno spodobnih mož. Poštene stranke gredo pod svojo zastavo v volilni boj in ne razobešajo tujih zastav. Ce imata dve državi vojno, se oblečejo v sovražnikovo uniformo samo špijoni, nikdar pa pošteni vojaki. Kar velja za vojno med državama, to velja tudi za politično vojno med strankami. Smatramo torej, da se nemčursko - klerikalna kandidata izdajata za slovenska napredna kandidata. Kdor kaj nase drži, ne bo dal svojega glasu takim možem.»
Tako je pisal «Slovenski Narod» leta. 1908. Ako bi ostal dosleden, bi moral danes sam to ponatisniti, kar smo zgoraj ponatisnili mi.
Maši shodi«
PRI TURKU ZA GRADOM. — ZANIMIVA IZPOVED ZAJEDNIČARSKE-GA PRVAKA. — ZAJEDNIČARJI MED SEBOJ. — LEP SHOD PRI MRAKU.
V Turkovi gostilni za Gradom se je včeraj zvečer vršil lep shod Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj. Otvoril ga je nadučitelj Likozar, govorili so gg.: Josip Turk, dr. Klepec, Ludvik Štih, Fr. Medic. Markelj, Janežič in Šterk. Zborovalni prostor je bil nabito poln. Bilo je okoli 80 somišljenikov ter 4 zajedničarji, ki jih je pripeljal znani zajedničarski prvak Jakob Babnik. Na poziv se je tudi on oglasil k besedi in se med svojim govorom iznebil nekaj prav zanimivih priznanj. Na očitek, da je NSS nastala iz protesta proti «starim» n. pr. Trillerjevega kova, je Babnik povedal: «Dr. Triller je itak mrtva točka,» ter se izgovarjal, da je NSS sprejela najnovejše svoje zaveznike, ker so jih prišli lepo prosit in da so se tudi že poboljšali, zato jih je NSS tudi sprejela med sebe, sicer pa NSS itak komandira nad njimi. Ves čas svojega govora je Babnik imenoval zaveznike «Narodovce» — uskoke. Izjavil je dalje, da ni nič čudnega, če Deržič in Brandner nista nič dosegla v Beogradu, češ, saj itak nimata nobene moči, in stranka jima je celo izrecno naročila, da ne smeta ničesar pozitivnega delati!
Babnikova razkritja so sila prijetno vplivala na mnogobrojne poslušalce, ki so videli razliko med neprostovoljnimi priznanji zajedničarskega prvaka in med resnimi in stvarnimi izvajanji naših somišljenikov. Vendar je bil Babnikov nastop nad vse dobrodošel, icer je dal priliko za obračun za vse one klevete, ki se širijo iz uskoškega tabora.
Ob istem času se je vršil pri Mraku velik demokratski sestanek za dvorski okraj. Vsi Mrakovi prostori so bili nabito polni. Govorili so dr. Bohinjec, dr. Puc in nosilec liste dr. Vidmar. Stvarna in resna izvajanja govornikov so vzbudila najtoplejše priznanje, odobravanje in pritrjevanje. Zborovalci so zopet imeli priliko primerjati naša stremljenja po gospodarski povzdigi Ljubljane z demagoškimi puhlimi obljubami raznih nasprotnikov. Sinočnji shod pri Mraku je izzvenel v prepričanju, da je gospodarska in kulturna bodočnost Ljubljane v treznem in napornem delu, za katere nudi demokratska stranka vse garancije. Naš dvorski okraj bo dne 3. decembra storil svojo dolžnost!
*
Somišljeniki vodmatskega okraja!
Sestanek političnega in gospodarskega društva JDS za naš okraj se vrši jutri v petek dne 24. nov. pri Banicotu ob 8. zvečer. Poročajo dr. Puc in drugi.
Primorski volilni odbor. Sestanek danes v četrtek, dne 23. novembra ob pol 8; zvečer pri «Levu» na Gosposvetski cesti. Poroča dr. Puc.
4- Volilni sestanek somišljenikov JDS priredi Gospodarsko napre Ino društvo za šentjakobski okraj danes zvečer ob 8. uri v salonu gostilne pri Lozarju, Rožna ulica. Na sestanku bodo govorili: nosilec kandidatske liste gosp. dr. Milan Vidmar in dr. Somišljenike vabimo, da se sestanka zanesljivo udeleže.
Ako noiemo Uub!Janšan§f da bi stas terorizirati kieri* kalni botjleviki, zvezani s k@tnunistišni§ni izdaiicsmi, bomo 3. decembra volUl demokratsko stranko!
Volilna skrinfica.
— Brihtno! Gospod Bistrovič pravi: Od vseh strani mi lazijo agitatorji v hišo in vse mi obljubljajo, kar si le poželim. Zajedničarji mi ponujajo za 3. december enega svojih avtomobilov, klerikalci pa fine cigare. Ta dan se bom torej «nobel» vozil s cigaro v ustih, — volil bom pa demokrate.
= Svengali v politični službi. Glavni volilni lokal «Zajednice» obišče vsak večer Svengali. On ima silno moč na Ljubljančane. Ne morejo mu odoleti. Zato trumoma prihajajo tja pred Narodni dom, Svengali jim sugerira vaje in želje «Zajednice» in vsa Ljubljana dela tako, kakor želi Svengali, odnosno «Zajednica». Kar poglejte poročila «Naroda» in «Jugoslavije». Takih političnih uspehov ni imel ne Bismark, ne Mussolini in ne Šušteršič, kakor jih imata dr. Ravnihar in Juvan. Slovencem nove zvezde sijejo. Kakor čujemo, bo Svengali glasom posebne pogodbe z «Zajednico» v nedeljo dne 3. decembra hodil od volišča in volišča in bo ves dan eksperimentiral z Ljubljančani. Na ta način upa «Zajednice» sijajno zmagati.V ponedeljek zjutraj se Svengali odpelje, pred odhodom bo pa pustil v glavnem lokalu «Zajednice» zaboj aspirina.
— Nezgode «Slov. Naroda» se zadnji čas rapidno množe. V Skoplju so ga pred mesecem zabranili vojakom, ker so zdravniki konstatirali, da se širi v vojski spalna bolezen.
Dnevni pregled.
= Naše organizacije so tudi to pot pokazale, da so prave trdnjave demokratske napredne misli in stare tradicije ljubljanskega meščanstva. Krajevne politične organizacije raznih ljubljanskih okrajev kar tekmujejo med seboj, katera bo priredila večje in lepše shode. V društvenih lokalih je trajno živahno življenje. Pridno so se pregledovali imeniki ter vršilo vse ostalo podrobno agitacijsko delo. Tudi v glavnih tajniških prostorih, kjer se redno vsak dan zbirata Centralni volilni odbor JDS in naš uredniški odbor, je živahno vrvenje in delo. Vidi se, da je preteča nevarnost in koncentrični napad vseh zagrizenih strank
Še eno geslo.
Različna so gesla, jmd katerimi nastopajo stranke in njihovi voditelji v boju za občinske volitve. Pozablja pa se na ono geslo, ki bi ga ne smeli pozabiti posebno demokrati in vsi tisti, ki žele, da je Ljubljana res središče Slovenije, oziroma tisto mesto, ki se je v njem oglašal vedno odločni slovenski in jugoslovanski narodni duh.
Na našem zasedenem ozemlju se vrše zločinstva, ki jih ne pomni kulturni svet. Našim ljudem vlivajo narodni nasprotniki v usta ricinovo olje in pred sodiščem obsojajo nedolžne ljudi za elementarne poškodbe, ki jih oni niso zakrivili.
Ljubljana je poklicana, da o tem iz-pregovori svoj glas.
Odgovor na vse te zločine in uteha vsem trpečim bodi:
Jugoslovanska nacionalna Ljubljana.
V medsebojni borbi osebnosti in strank so je pozabilo, da morajo nas vse voditi tudi višje misli in da ima Ljubljana v tem oziru svoj poseben pomen. S tem nočem utemeljevati nedeljivosti Slovenije, kakor to delajo zajedničarji. Ljubljana mora vršiti to svojo dolžnost brez ozira na vse drugo, kakor jo mora vršiti Maribor za naš severni del. Split, Šibenik in druga naša mesta dvigajo svoj. glas brez ozira, ali so glavna mesta ali ne. Ljubljana je v mnogih ozirih naše glavno mesto in je tretja državna prestolica, zato mora biti izraz našega jugoslovanskega nacionalnega čuvstvovanja. Ako bi po zaslugi odpadnikov demokratske stranke zmagala klerikalno-
in novih nasprotnikov napredne Ljubljane iznova zbudil stari demokratski odporni duh in nam vsem dal nove odločnosti. Poleg vedno polnoštevilno obiska^ nih zaupniških sestankov in prav dobro obiskanih shodov v vseh delih mesta pa posebno pozdravljamo na novo osnovane in oživljene organizacije naših najboljših somišljenikov, grupiranih v stanovske skupine. Baš najzavednejši in najagilnejši tovariši somišljeniki so v zadnjem času osnovali močne in prav lepo se razvijajoče klube, tako klub demokratskih poštarjev, klub demokratskih železničarjev in klub demokratskih učiteljev. Ti klubi nikakor niso ustanovljeni samo za volitve. No! Ostati morajo po njih in se krepko razviti ter zavzeti vse stanove, gojili pa bodo poleg političnega sodelovanja tudi pravo našo staro demokratsko družabnost in morajo postati temelj širšega prosvetnega dela. Značilno je, da nas napadajo gospodje ä la Juvan po shodih, ali bomo ustanovili tudi klub postreščkov. Bomo tudi tega, gospodje, in še marsikaterega drugega, ker mislimo, da stan postreščkov ni prav nič slabši ko katerikoli drugi in da naj tudi on sodeluje pri delu za — zares napredno Ljubljano!
= Novo sredstvo. Zajedničarji agitirajo zadnji čas že celo s tem, da je poslanec Reisner na njih strani. Tako daleč že sega njih perfidnost! Le naprej z lažjo, gospodje, vas bodo vsi volilci poprej spoznali! Državni uslužbenci sme vas že!
= javni nameščenci in takozvani «pridobitni sloji». Zajedničarji izkoriščajo protidraginjsko akcijo in zbirajo večje trgovce okoli sebe. Na drugi strani pa hujskajo narodni socijalisti proti draginji. Obedve skupini nastopata pri volitvah skupno in zbirata glasove, da bi jih odtegnili demokratom, t. j. indirektno dali klerikalcem, ki v Beogradu zahtevajo ukinjenje protidraginjske politike! To je mešanica! Toda z nami javnimi nameščenci naj obe skupini ne računata. Preslabo nas sodijo, da bi mi ne videli, kako je vse to nenaravno 1 Na pravem stališču je edino naša demokratska stranka, ki se trudi, da bi ustvarila pravično razmerje med vsemi stanovi. Edino ta stranka bo tudi pravično rešila uradniško vprašanje. Kjer so izraziti takšni «pridobitni sloji», tam nas javnih nameščencev prav gotovo ne bo! — Ur.
„Zajednica“ le družba dezerterjev. Znažajnost L ub-IJanžanov jo bo razgnala 3. decembra.
komunistična lista — ali bo to dokaz, da misli Ljubljana poleg svojih domačih potreb tudi na to, da je poklicana kazati našim sosedom onstran meje I našo nacionalno silo in voljo?
Spadam med one demokrate, ki ne poznajo nikakih mladinov in starinov — ampak samo demokratsko stranko, ki smo jo ustanovili ob času našega nacionalnega razmaha kot nositeljico državne jugoslovanske ideje. Mi vidimo mlade in stare demokrate in ne najdemo razlogov, da naj se stranka deli po starosti. Poznamo torej samo zveste, trdne demokrate in nezveste odpadnike. Ko smo čitali dr. Ravni-harjeva pojasnila o mskoštvu, smo videli, da gre za same malenkosti in osebnosti in smo gledali na vse tiste razlage res s pomilovanjem. Škoda! Med nami je mnogo demokratov, ki vidimo to in ono, in s tem in onim nismo zadovoljni — zato pa ne skačemo vsak trenutek iz stranke, katere ideje priznavamo. Stojimo tudi na stališču discipline — ker le velike stranke lahko rešujejo velike programe in probleme. Žalostno je. da je bil napaden dr. Puc, ker vrši svojo dolžnost kot funkcijonar stranke in gre v boj za jugoslovansko nacionalno Ljubljano, ki naj vrši svojo dolžnost tudi kot soseda neodrešene domovine. Zato pojdem o brez ozira na vse napade volit'demokratsko listo, ki nam predstavlja može one stranke, ki je nositeljica jugoslovanskega nacionalizma.
Glavni nasprotnik
vsake usoešne politike Je brezbrižnosti
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Dr. Joža Bohinjec.