384
Naši dopisi.
Iz Gorice 23. nov. — Ker mi potujočemu tukajšnje politične razmere niso tako znane, da bi si upal lastno sodbo izreči o razmerah tukajšnjih Slovencev, moram vam tukajšnji položaj  označiti  vsaj iz  soglasnih  virov
385
tukajšnje „Soče" in tržaške „Edinosti",-katera, dostikrat nasprotna si časnika, vendar v čudovitem soglasji potrjujeta, da zelo peša narodno gibanje tukajšnjih Slovencev, odkar so tukajšnji merodajni deželni poslanci slovenski popustili zastavo podpornega društva neblago-slovljeno, brez vsakega zadostenja. — Od onega časa pričelo se je mrzenje med merodajnimi veljaki slovenskimi, in v oni dogodbi spoznavajo tudi podučeni krogi pravi vzrok, da zasluženi naš profesor Povše popusti javno delovanje pri nas.
V tej zadevi je zanimiv dopis „Naz Poklon" 18. novembra v „Soči" št. 47. Dopis se glasi: „Kmalu po novem letu bomo imeli po mnogih deželah volitve za kupčijsko zbornico tudi na Goriškem. Po časopisih se bere, da voditelji raznih strank uže pridno delujejo vsak za-se. Kaj pa pri nas na Goriškem? Morda ravno nasprotno! Odstavljena svečanost podpornega društva je — tako je vsaj videti — našim prvakom „naredila" molčati, toda ljudstvo se je začelo gibati. Naši obrtniki in kupci so se začeli šteti in slutijo, da imajo večino v deželi. Ozirajo se uže po Jozvetu, da bi jih peljal čez Jordan. „Sloga" bo menda radovoljno posodila trobente, na katerih glas se bo podrlo obzidje Jerihe.
Čas je vsaj, da bi tudi Slovenci poslali primerno število svojih zastopnikov v kupčijsko in obnnijsko zbornico. Ako hočemo, da nas Taaffe ne prezre na dan bv. Miklavža, ko bo delil narodne pravice: ne skrivajmo se."
Še ojstreje popisuje tukajšnje razmere dopis „iz Goriškega 20. novembra" v št. 94. tržaške „Edinosti". Iz tega dopisa navajam Vam le nekaj odlomkov, ki se glase tako-le:
„Razmere goriške so poslabele od istega trenotka, V katerem je razsvitljena naša inteligenca proti naravni in narodni zahtevi popustila postopanje v zadevi zastave bralnega in podpornega društva.
Vse je poparjeno,   razdvojeno,   nezadovoljno,  brez veselja do narodnega delovanja!" Dalje:
„Smešili so se ono poletje oni, ki so se prvotno zanimali za volitev v mestni zbor goriškega mesta, smešili oni, ki so zahtevali udeležitve za trgovsko komoro, kajti nam je dovelj , da zedinimo vse naše moči še le po prvih dneh prihodnje spomladi. Vse drugo je brez veljave."
Čitalnica goriškega mesta se je sicer probudila in nam podala veselico dne 15. t. m., a ravno pri tej priliki smo žalostni zapazili, da je tudi tu nastala nekaka mlačnost.
Enako se je polastila udov „bralnega in podpornega društva" nekaka mlačnost, kar vidimo pri razni priliki. Oni tugujejo, kajti zgube v kratkem vrlega predsednika , vodja in skrbnega očeta g. P. , ki namerava Goriško zapustiti. Zdravje njegovo je slabotno, znani dogodki so ga zelo užalili. Posrečilo se je nekaterim narodnim prijateljem slovenske stranke uničiti moža, ki je vendar le mnogo, marljivo delal na narodnem polji, in tega so se veselili naši italijanski pa dunajski židovski listi. Storili smo to in vsak Italijan nam mora biti hvaležen. Čim manje delavcev, čim večja razkosa-nost — tim boljši boložaj za naše sodeželane, Italijane, ki so sedaj, kar se jim mora pripoznavati, prav od onega odločilnega trenotka sem, edini, delavni, vsestransko oprezni in zasledovanja in posnemanja vredni. „Vsi za enega in eden za vse", to jim je geslo; mimo tega, ko nam sedaj veljajo drugi nazori. Mož pa, ki se mu je ne toliko od italijanske, nego od slovanske strani grenila živenja kupa; ki je zgubil zdravje in se mu še sedaj zaslužena pokojnina podati ne ne namerava, nam je izgled, ki nas more mnogo podučiti. Le tako naprej!
Zastava slovenskega podpornega društva pa mirno počiva v svojem zavitku, da ne žali miru svojega položaja se zavedajočih Italijanov, da ne provzročujejo sitnosti nekaterim gospodom, da jo svitlo solnce ne ogreje
in.....občni zbor  ima  priliko,   da posnema   tržaške
stavce in sklene,  naj se pošlje zastava v kak starinski muzej.
Tam naj se hrani v spomin, kako in koliko se da doseči z združeno močjo in koliko in kako hitro porušiti vse s sofizmom, mlačnostjo, nedelavnostjo. Končam, kajti „mnogo je gnjilega pri nas, ki smo sedaj napravili rakovo pot, mimo tega, ko so italijanski sodeležani napravili v 3 mesecih več, nego v ostalih desetih letih. Lepo je bilo polje, žito plodno, veselo upanje, a prišel je......I    ¦
Iz Ljubljane. (Prva seja državnega zbora) bode to jesen 4. dne decembra. Predsednik državnega zbora razposlal je državnim poslancem vabilo s sledečim dnevnim redom:
1. Prvo branje vladinega predloga, zadevajočega postavo o prodaji državnega poslopja štev. 799 v Jakobovih ulicah na Dunaji (št. 960 prilog).
2.    Prvo branje predloga posl. Posek, dr. Nitsche in drugov zadevajočega vredjenje postavne mere obre-stine (št. prilog 926).
3.    Poročilo budgetnega odseka v 13. letnem poročilu državnozborske nadzorovalne komisije za državne dolgove (št. pril. 927).
4.    Poročilo legitimacijskega odseka o volitvah poslancev : Franc Richter (pril. št. 933), dr. Samuel Bloch (pril št. 934), Emanuel Tonner (pril. št. 935) , dr. T. Kathrein (pr. št. 936), J. baron Dobfzensky in Sigfried grof Salm-Reifferscheid, Fridrich Dressier (pr. št. 937), Anton Steiner (pr. št. 938) , dr. P. Lorenzoni (pr. št. 939), dr. E. Gregr (948), Wenzel Šulc (949), Božidar Raič (950), in dr. Viktor vitez Kraus (965).
Na Dunaji 22. novembra 1884.
Predsednik: dr. Smolka.
—  (Občinske volitve v Postojni) dovršene minuli teden prinesle so zmago — sijajno zmago za narodno stranko* Lep napredek in časten za tamošnje narodnjake je to, izrekoma, ako se oziramo nazaj na dobro volitev pod predsedništvom Bohuslava vit. Widmanna, v kateri se je Postojni, kakor marsikateremu mestu in trgu umetno vtisnil protinaraven pečat „nemštva". — Veseli tedaj kličemo narodnim volilcem postojnskim: živili!
—  (Dr. Franc Schifer), starosta ljubljanskih zdravnikov, praznuje jutri 27. t. m. svojo 801etnico. Društvo zdravnikov na Kranjskem pride v ta namen v slavnostno sejo, pri kateri se jubilantu izroči čestilna adresa; po seji pa je banket „pri Malici". — Bog ohrani še mnogo let zasluženega in priljubljenega starosta ljubljanskih zdravnikov!
—  („Zlata Praha"), krasno ilustriran češki tednik, kateri je nedavno priobčil tudi nekaj zanimivih^ risarskih črtic iz Bosne od našega rojaka slikarja Šubica, prinaša ven in ven prav zanimive podobe. Med drugimi podaja nam štev. 47 podobe: „Martinska husa" (Marti-novska gos), — „Hagar a Ismael", — „Katafalk dr. M. Tyrše", — „Presna brana v Praze", — in „Most prek Soče pri sv. Luciji".
—  (Redna predavanja o kmetijstvu na bogoslovnem semenišči in pa na c. k. pripravnici za učitelje) ima po-čenši z novembrom tajnik c. k. kmetijske družbe in deželni potovalni učitelj gosp. Gustav Pire.
— (Znižana vožnina za osobe na južni železnici.) Po naznanilu vodstva južne železnice, katero je došlo trgovinski zbornici ljubljanski, izdavale se bodo s 1. ja-nuarijem 1885. 1.  pričenši vozne karte za sem ter
tj e med postajami Ljubljana-Eeka in Ljubljana-Brežice. Take karte za vožnjo meti Ljubljano do Prestranka in do Zidanega mosta veljale bodo po dva dni, daljne pa po tri dni. Pil kartah izdanih v soboto ali dan pred praznikom se nedelja ali praznik ne všteva med odločene 2, oziroma 3 dni. — Hvaležni priznamo ta napredek pri vozni na južni železnici v korist potujočih in železnice!
386