Izhajn: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajmo se! Ve 1 j » : za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom: Upravnlstvu ..mira*4 v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. & Leto XVI. V Celovcu, 1©? februarja 1897. Štev. 5. Vabilo. Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem napravi sledeča javna shoda: V nedeljo dné 21. febr. ob 3. uri popoludne v gostilni g. J. Brica p. d. Buča v Libeličah. V nedeljo dné 21. febr. ob 3. uri popoludne v Tinjah. Dalje se bode vršil volilen shod v nedeljo dné 21. febr. dopoludne po sv. maši ob 10. uri pri Mezeju v Ličji vasi. Razgovarjalo se bo: O prihodnjih volitvah za državni zbor. Druge potrebne shode naznanimo po posebnih vabilih. Ker se bode na teh shodih govorilo o jako važnih stvareh, s posebnim ozirom na prihodnje državnozborske volitve, naj se ga udeležijo v velikem številu vsi udje in volilci ter po njih vpeljani slovenski rodoljubi, ktere na te shode najuljudneje vabi____________________ odbor. Slovenci! Kako bodemo volili? Y nekterih dneh že bodete stopili na volišče, da izvolite volilne može, kteri bodo pozneje izbirali državne poslance. Da je dolžnost vsakega katoličana, udeleževati se volitev in s svojim glasom pripomagati pravični, dobri stvari, pravim krščanskim možem do zmage, to ste slišali ali brali v prelepem pastirskem listu vseh avstrijskih škofov. Višji pastirji sami tam razlagajo, kako naj volite, komu zaupajte ter mu dajte svoj glas. Slovenci smo bili vedno zvesti svoji veri, udaui svojim višjim pastirjem; pokažimo to tudi sedaj v burnem volilnem času, poslušajmo sedaj lepe besede škofov in se po njih ravnajmo! To zahteva od nas že naša korist. Povsod se čuti, po.vsod-,se toži; kako nastajajo vedno slabši časi za vse, ka*ko zlasti od dné do dné bolj in bolj propada kmetski stan. Vedeti pa moramo, da tem slabim časom so krivi slabi ljudje, slabi nauki, ka-koršne nam je vsiljeval in jih še vedno vsiljuje liberalizem , naj se potem privrženci njegovi imenujejo liberalci, nacijonalci, bauernbundarji, fortšrltlarji, itd. Kako priti do boljših časov, za to nam kažejo pot naši milostljivi škofje. Krščansko ljudstvo ima veliko moč. To moč naj pokaže pri volitvah s tem, da glasuje le za prave krščanske, daS]p-venci posebno glasujejo le za prave slovenske mózu, ki bodo vsikdar dali Bogd, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, pa tudi nàrodu, ljudstvu, kar je njegovega ! Torej Slovenci! Kako bodemo volili? Tako, kakor nas učijo naši višji pastirji v prekrasnem svojem pastirskem listu, tako, kakor spoznamo sami za prav, kakor zahteva od nas naša korist in blagor. Voliti moramo tako, kakor se nam spodobi kot katoličanom, kot Slovencem! Ne bodemo pa, in noben Slovenec, noben katoličan ne smé tako voliti, kakor zahtevajo in pišejo nam nasprotni liberalni in nacijonalni listi ; ne tako, kakor zahtevajo in učijo liberaluo-nem-škutarski govorniki na svojih „bauerntagih“. Slovenci! Volite vsi, volite dobre, volite le prave krščanske, slovenske može. Vsak naj stori svojo dolžnost; nobeden ne izostani od volitve, vsi volite složno in naša stvar bode imela lep uspeh! Zató na delo! Naši časi so resni, zahtevajo celih mož, zahtevajo, da vsak stori svojo versko in nà-rodno dolžnost. Gledé volitev samih ravnajte se strogo po tem, kar smo vam razložili v predzadnji številki; posebno pe opozarjamo še na sledeče : Volitev je prosta! Zató se ne dajte strahovati od nikogar, ne dajte se zapeljati, marveč glasujte tako, kako vam ukazuje vaše prepričanje, vaša vest! Volitev je javna! Zató smete biti navzoči pri glasovanju. Ne dajte se odpraviti, kakor se je zgodilo zadnjič, iz volilne sobe. Pridite ob pravem času volit, ne zamudite ure! Pazite natanko, kdaj se vrši volitev za V. (splošno), kdaj za IV. (kmečko) kurijo. Ne odidite prej, nego je volitev končana. Ce Tine in Barigeljc. x. (Barigeljc poroča Tinetu o shodu v Borovljah ) Šmencejte, tako veselo me pa Franca še ni sprejela, odkar sva udana. Tako me je cmoknila pri sprejemu, da mi je skoraj pol lica odgriznila. Težko me je že pričakovala. Bala se je za-me. Ni me rada pustila od doma, pa ker sem rekel, da moram, pa moram na shod v Borovlje, me je vendar pustila. Meni se je zdelo, da bi bila tudi ona šla rada pogledat v Rožno dolino. Veš, bala se je pa le zato, ker je zvečer zvedela, da so bili na Rudi „bauernbundarji“ hudi, kakor sršeni, in da ni dosti manjkalo, da bi bili dva gospoda duhovna naklestili. Mislila si je, če Barigeljc kje na poti s temi vkup trešči, potem je zgubljen. Videl sem jih, te omikance v Sinči vesi na 'kolodvoru. Omiko ali ,.kulturo“ so nosili na hrbtu v košu, ki je bil pa raztrgan. Zato je pa tudi na Rudi niso mogli imeti, ker jim je po poti ušla iz koša. Ali, ljubi Tine, kmetov med njimi nisem zapazil, ampak same tiste „paverske gospodeki pred volitvami kmeta dobro poznajo in mu tudi rečejo „gospod krnet11 in mu roko stiskajo; po volitvi je pa „bindišer toker ber, bindišer toker bhr1. Kmetov, to je pravih kmetov, ti lisjaki več ne dobijo na svoje limanice, ampak le take, kterim že boben poje. Naj Ti zdaj povem, kako je bilo v Borovljah. Ko sem prišel v prostorno izbo, kjer je imelo zborovanje biti. je bilo že vse natlačeno polno. Ravno prav za Barigeljca; ga vsaj vsak ne bo videl, sem si mislil. Zlezel sem v zadnji kotiček in poslušal govornike. Dva govornika, ki sta prav iz srca v srce poslušalcev govorila, sta bila že končala. Veš, stisnjen sem bil v kotičku in ker nisem hotel, da bi me kdo spoznal, se še dihati nisem upal. Ali mislil sem si le, ko bi le kakšno vmes zapeli, da bi človek se malo odpočil, ker vedno poslušati in zraven misliti, je za Barigeljca le prehudo. On je preveč muhast in zato ne more tako dolgo resen biti. Posebne tolažbe pa nisem imel, ker ni bilo nič naznanjeno, da nas bo kdo kratkočasil. Vzdigne se tretji govornik. Veš, to so tisti gospod kaplan iz Celovca, ki si Ti rekel, da bi jih tri dni poslušal. No, to Ti rečem, tako jim je beseda tekla, kakor kedar se naša Bistrica prav spusti v tek. Vsi kmetje so odobravali govor in prav glasno pritrjevali. Eden izmed poslušalcev, s prav špičasto brado, ki je bil prej hud liberalec in poznejši hud nemškutar, pa se je med govorom tega gospoda spreobrnil v „slovenskega naprednjaka11, ter je temu gospodu pomagal. Kakor sem po govoru pozneje zvedel, je bil to Košičev Pepček iz Svetne vasi. Veš, če Ti rečem, da je gospodu pomagal, mislim s tem, da jim je ugovarjal. In vendar jim je pomagal. Ko so na pr. začeli: „Liberalci pravijo ...“ je hitro Pepej se oglasil, „da to ni res11, pa gospod kaplan so ga kar naenkrat, kakor pravimo, „po-teftali11. Eden od kmetov, ki je zraven mene stal, mi je pozneje rekel: „No ta kapvan so mn jih pa povedali. Takih menda še ni slišal!11 je treba ožje volitve, morajo biti vsi naši zopet navzočni ! Volili bodete in sicer eden in isti dan najprej za V. kurijo in potem takoj za IV., kakor je naznanjeno po občinah. Opomnimo, da smejo volilni možje IV. kurije biti izvoljeni tudi za V. kurijo. V IV. kuriji pa se za volilne može ne smejo postaviti taki volilci, kteri imajo volilno pravico samo v V. kuriji, marveč le taki, ki imajo volilno pravico tudi v IV. (kmečki) kuriji. Na to povsod pazite, da ne bo kakih zmešnjav. Nasprotniki so strastno pri delu. Na vseh koncih in krajih pritiskajo na nas. Po slovenskih krajih, posebno v celovškem in velikovškem okraju, dela na vso sapo „bauernbund“, da bi zbegal ljudi, t. j. tista zveza, pri kteri skoro nič ni pravih kmetov, tem več pa „paverskih gospodov.” Kako nasproten je bauernbund naši sv. veri in Slovencem, to je pokazal že neštevilnokrat, to kaže malone v vsaki številki njegov list nBauernzeitung“. Da bi več ljudij zvabil na svoje limanice, začel je razdajati »bauernbund11 tudi slovenska vabila za svoje shode. S tem pa je sam najbolj pokazal, da je slovenščina, za ktero se potegujemo, na Koroškem potrebna! Bodimo torej tudi mi odločni; vsak delaj z vsemi močmi v svojem okraju, vsak stori svojo dolžnost, vsak pridi volit. Le tako smemo pričakovati kaj uspeha ! Z Bogom — srčno in neustrašeno v boj ! Prvotne volitve v slovenskih občinah celovškega okrajnega glavarstva se vršijo : Občina: Dan: Občina: D a n : Kriva Vrba 20. febr. Poreče 26. febr. Bilčoves 20. Svetna ves 26. Vesca 20. Slov. Plajberg 26. Šmarjeta v Koža 20. Bistrica 27. /relec 21. Biatograd 27. Žihpolje 21. Sele 27. Borovlje 21. Šmartin pri Ce- Otmanje 21. m lovcu 28. Trdnja ves 23. •1 Dholica 1. marca Glrabštanj 24. Št. Tomaž 1. Hodiše 24. K Medgorje 2. Št. Rupert 24. Skoflče 2. Medborovnica Gospa Sveta 3. (Glinje) 24. Št. Peter pri Ce- Kotmara ves 25. lovcu 3. Pokrče 25. Radiše 3. Podljubelj 25. Vetri nj 3. SS2 Tacega „heca“ pa še nikoli ni bilo. Jaz se nisem več let tako smejal, kakor takrat. To je gotovo, da so ta gospod kaplan izvrsten govornik, ali ko bi jim Krasnikov Jožek ne bil pomagal, ne bi bili mogli toliko in tako lepo in živo mu povedati, kakor pri tem shodu. Zato bi jaz, ko bi imel moč. nasvetoval, da bi k našim shodom zmeraj Krasnika povabili. Govorniki lahko več povejo, ker jih on med govorom opominja, kaj imajo še povedati in poslušalci imajo tudi lepo zabavo. Po tem res dobrem govoru je govoril še jeden gospod prav lepo in tako prepričevalno, da je še celò eden nasprotnih učiteljev po zborovanju rekel: res je, prav ima gospod. Seveda se je moral h koncu še oglasiti Košičev Pepček. On se je gotovo v Srbiji otrobe vezati učil. Pa to mora vendar danes reči, da ta njegov nauk je bil zastonj in jaz bi mu bil rad povedal, da ravno tako njegov govor. Mešal je svojo slovenščino s hrvaškim in nemškim jezikom. Vpletal je v svoj govor zmeraj tisti „ije“. On ne reče: »Svetna ves11, ampak »Svijetna ves11. Ko bi bil namestu tistega „ije“, večkrat ponavljal tisti „i-a, i-a‘‘, kakor znana žival, ki ima dolga ušesa, pa se iz jasli pita, bi bil še večji „hec“. Najbolj se je odrezal g. Krasnik, ko je s posebnim poudarkom zatrjeval, da dosedanji boroveljski poslanec Ghon »fige dela11 — svojim volilcem! S tem je vsaj nehote zadel pravo! Da se mu pa je vse smijalo, to si, ljubi Tine, lahko misliš. Ko je bilo kmalu potem, ko je dobil Pepček svoj »tuš11, po kterega se je s svojini konjičkom pripeljal, končano, šel je Pepček iz HUP’ Zahtevajte po vseh gostilnah V velikovškem okraju se vršijo: 1 etoe! g. Teršelič vedno v ozki zvezi tudi z našim „Mir“-om, odkar izhaja, mu od srca čestitamo ob tej priliki tudi mi, želeči: Še na mnogaja leta! —rn— Iz Žihpolj in Golšovega. (Gospodu župniku v slovo!) Cesar smo se že dalj časa bali, to se je žalibog zdaj zgodilo; zapustili so nas obče-spoštovani čast. g. Šimen čemer, župnik na Žih-poljah, in ob enem farni oskrbnik na Golšovem,' ter se preselili na župnijo Št. Eupert ob Celovcu. Prav težko je nam bilo pri srcu, in solze so nam igrale v očeh, ko so na svečnico od nas slovo jemali, zakaj bili so zvest dušni pastir, izvrsten pridigar, vnet za čast božjo. Koliko so storili za čast božjo in blagor cerkve v teku sedmih let, kar so bili pri nas, to mora priznati vsak. Vpeljali so bratovščino živega rožnega venca in cecilijansko petje. Pred dvema letoma so se veliko trudili in pripomogli, da se je na novo popravila podružna cerkev sv. Urha, ker bila je že zelo zanemarjena. Lansko leto, ko smo na Golšovem dobili nove zvonove, in se je zvonik in farovž popravljal, so vse delo moj-stersko sami vodili. Koliko truda in skrbi pa taka reč stane, to ve le tisti, ki je s tako rečjo že opraviti imel. Bili so tudi zvesti slovenskemu nàrodu, zato so jih nasprotniki sovražili in preganjali. Zatorej č. g. župnik, Vam izrekamo tem potom prisrčno zahvalo za vse nauke in ves trud, ki ste ga nam skazali ! Želimo od srca, da na svoji novi fari doživite veliko veselih in prijetnih dnij. Vam, šent-Rupertski farmani, pa čestitamo, da dobite tako vzornega in za božjo čast vnetega dušnega pastirja. Kam pa Bog daj njim enakega naslednika. J. H. Iz Žihpolj. (Kiršnerjev volilni shod.) V nedeljo dné 7. t. m. bil je na „Kanonhofu“ nemškutarski volilni shod. Bivši državni poslanec Franc Kiršner poročal je v dve uri trajajočem, večinoma nerazumnem govoru o svojem delovanju v državnem zboru, o strankah, in kaj je on vse že za kmeta tam „dosegel“. Tožil je, da kakor zdaj znamenja kažejo, se začne vlada bolj na Slovane ozirati, da bode mladočeh dr. Kajzl denarni minister itd. — bila je cela jeremijada o „zatiravanju“ jedino lojalne (?) nemške stranke. Govoričil je, da njegova stranka ni proti Slovencem, ali pa proti veri in duhovščini, samo proti tistim „hujskačem“, ki pridejo od drugod na Koroško zgago delat. Kako bi bil lep mir, ko bi se mi Slovenci dali kar tako potlačiti ali pa če bi legli živi v grobove. Na Prosekarjevo interpelacijo, kaj misli o pogodbi z Ogersko, ali je zanjo ali proti njej, je odgovoril, da je proti pogodbi v tem smislu, kakor je zdaj. Glavno pa je, da se tostranska drž. polovica obvaruje preplavljeuja z žitom iz Ogerske in da se ne zatrosijo živinske bolezni čez Ogersko k nam iz iztočnih dežel. Za Kiršnerjem je govoril na zahtevo v slovenskem jeziku g. Krasnik v Svetni vasi, pa tako, da se mu je vse smejalo, v mešanici iz nemških, hrvatskih in slovenskih besed. Jezil se je na shod v Borovljah dné 2. t. m., napadal gosp. Legata, repenčil se nad nekim kaplanom iz Celovca z nemškim imenom (klici: Rozman), udrihal po profesorju Kovaču, češ, naj bi užival pri miru svojo penzijo in ne še zdaj zgage delal tu po Koroškem ; dalje je vihtel svoj skrhani meč čez papeža in škofa, naštevajo koliko da imajo dohodkov.*) Tako so šle kvante naprej, vsi navzoči pa so se mu krohotali. Rekel je, da liberalna stranka ničesar ni dosegla v državnem zboru (!), klerikalna še manj, in se izrekel, da je on „tudi Slovenec", ali „napreden Slovenec". Naj volimo „Slovence“, pa ne klerikalce, ter poživljal navzoče v boj proti strašanskemu „klerikalnemu zmaju". Čenčal je tudi o tem, kako so prej drli kmete po gradovih, posebno na Humbergu, in več takih stvarij. —- Za njim se je oglasil za besedo Greg. Janih p. d. Šajnik v Med-borovnici ; govoril, kako bi se imeli med seboj ljubiti in da so vsega razpora krivi ptuji agitatorji ter opominjal k slogi. — Nazadnje se je oglasil še posestnik in mlinar Pavel Rac p. d. Cinglar v Dolu, občina Kotmaraves, kvantni o krvavi zgodovini inkvizicije (klic: brrr), o gromadah, o moči mnihov, o letu 1848., opominjal naj volijo „fortschrittlich“, sicer pridejo ti strašni časi zopet nazaj itd. Pri tem kvantanju je bilo še nasprotnike sram in so odkimavali z glavami, ter vmes govorili, da je učeni g. Cinglar moral nehati. — Za predsednika shodu je bil izvoljen okrožni zdravnik v Vetrinju g. dr. Blumenthal. Učitelji so bili navzoči iz Kotmare-vasi in Vetrinja. Ljudstva je bilo precej veliko, ali komaj polovica iz volilnega okraja Kiršnerjevega, vsi drugi iz rožne doline. Pivovar Oblasser iz Podgore je pripeljal vse hlapce seboj na mnogoštevilnih vozéh, ker so se bali kakega proti-govor-nika iz Celovca, da bi mu lažje zabrauili govoriti. Shod so sklicali čisto na tihem in so le svojim privržencem poslali vabila. Novega smo na tem shodu slišali malo, tem več pa smo se — smejali! Iz Bekštanja. (Bekštanjska posojilnica v Ločah) imela je lani 172.868 gld. 48 kr. pro- *) Tukaj se je Krasnik lahko znesel nad imenovanimi gospodi, ko nobenega ni bilo, da bi mu bil stopil pod zobe. Zakaj pa je bil v Borovljah tako krotek?! IMT lPl*i^topit<3 sloi meta. Pristopilo je na novo 36 zadružnikov, izstopilo 8, in šteje posojilnica koncem 1. 1896.: 397 zadružnikov, kteri imajo v deležih s pripisano dividendo 6542 gld. 60 kr. Hranilnih vlog vložilo se je 20.993 gld. 35 kr., izplačalo 24.276 gld. 21 kr., in je koncem leta njih stanje z obrestmi vred 77.787 gld. 60 kr., ktere so vložene na 398 knjižicah. Stanje danih posojil pomnožilo se je za 7003 gld. in znaša koncem leta 76.921 gld., in sicer na menjice 64.456 gld., in na dolžna pisma 12.465 gld., ktera zadnja so vknjižena na zemljišča. Pri drugih zavodih ima posojilnica naloženih 11.850 gld. Cisti dobiček znaša 836 gld. 9 kr. Rezervni fond je naraste! na 3401 gld. 50 kr. Od Drave ob baškem jezeru. (Nova požarna b r a m b a.) Slovenci smo vneti za vsak napredek. Mi podpiramo in pospešujemo z veseljem vsako podjetje, ki ima dober namen in korist. Ali včasi se pa pod „dobrim namenom" in „občno koristjo" skrivajo drugi nameni in druge koristi, namreč, da se naše že itak omahljivo ljudstvo pridobiva za nemško-liberalne misli. Mi smo za medsobno podporo, ko bi nas zadela nesreča, ali ravno za neko požarno društvo pri nas na Dravi, Brdu, v Dro-poljah itd. se ne moremo prav ogreti, ker so naše vasi, kterim je društvo namenjeno, predaleč oddaljene jedna od druge in ker ravno to društvo snujejo možjč, ki niso naši, marveč zakleti sovražniki slovenskega imena. Pametneje bi vendar bilo, da si vsaka večja vas omisli svojo vsaj malo briz-galnico, vaščani sami med seboj poskušnje imajo, in tako v slučaju nesreče ni treba še le v Dro-polje g. „hauptmanu" naznanjat iti. Med tem, ko bi naši „gasilci" iz različnih vasij se zbrali in po naših ne predobrih klancih in cestah do kraja nesreče prišli, je ja lahko vsa vas v plamenih. Možje, kmetje! Društvo velja denar ter čas in tiste „feuerberske parade" niso za kmeta. r. Iz Gozdanj. (Nepotrebne skrbi.) Še je do prihodnje občinske volitve časa dobrih deset mesecev, a naši sedanji občinski očaki že sedaj modrujejo, kako bi jo takrat ^nehvaležnim" Slovencem, kterim mislijo velikodušno občinski zastop prepustiti, najbolj „zasolili". Izprazniti občinsko blagajnico, zdi se jim najprimerneje, češ: naj potem Slovenci pokažejo, kako znajo gospodariti. In res, vsa znamenja kažejo, da gospodi res hočejo izvesti ta namen. Ne samo, da se z neko dozdaj nenavadno marljivostjo popravljajo občinska pota na občinske stroške, znižala so se za to leto, kakor se poroča iz zanesljivih virov, tudi še občinske doklade od 10°/o na 5°/o- To bi bilo seveda prav lepo, dobro in vse hvale vredno, ako stvar ne bi imela že omenjene namere, in to samo iz strankarskega sovraštva. No, nas tako maščevanje zelo malo potare, ker je prav lahko umevno, da v sedanjih časih s tako nizkimi dokladami zamore shajati le občina, v kteri se reveži prerodijo s tem, da jih vsak posestnik preživi primerno določen čas. To se seveda tudi sme smatrati kot doklada, in to še le prav sitna. Drugič pa tudi ni želeti, da bi vsako leto bilo plačanih toliko kaznij, kakor lani, zatorej je popolnoma prav, da se denar porabi za pota. Ce se bodo morale prihodnjič doklade zopet povišati, kar bode brez dvombe potrebno, bodo tiste s Slovenci vred morali plačevati tudi sedanji očaki, in naši stranki ravno tako ne bode treba, dati kaj iz svojega, kakor zdaj nasprotni. Torej rojaki, le mirno spite radi te zadeve. Nevarnejši bi nam vtegnila postati druga namera, ktero gojijo naši Salomoni in ktero nam je že sedaj izdal neki odbornik. Kakor se govori, mislijo prihodnjič tudi nemškutarji voliti s Slovenci, in sicer (čujte in strmite), volili bodo najneumnejše, ki jih bodo mogli dobiti. To bi bila pa res nesreča, kajti potemtakem, bi v odbor prišel zopet marši kak sedanji kimovec. Po našem mnenju pa slaboumnejši ni nobeden Slovenec, kakor je odpadnik lastnega rodil. Nam se seveda pred takimi grožnjami kar hlače tresejo, toda le od smeha. Vendar sem to buda-lost poročal, da svet izvé, koliko in kaj imajo pod klobukom naši ljubeznjivi nasprotniki. Ce bodo res iskali „neumneže“, pač sami vedo, kje jih najprej in brez truda najdejo! —k. Izpod Dobrača. (Pismo slovenskega kmeta.) Ce tudi so naši nasprotniki nas koroške Slovence že tako daleč pritirali, da so se mnogi izmed nas že precej navadili nemškega pelina — a vsi ne tako, — tako moram vendar v sredi pelinove grenkosti tembolj pohvalno omeniti par dobrih vinskih kapljic, ki so nam že letos v prvem mesecu tako dobro teknile, da smem reči : „ko-roški Slovenci vendar še nimamo pelina brez vina" ! No, bo morda kdo vprašal, ktere pa so te vinske dobre kapljice? Temu z veseljem odgovorim: ve-lečastiti in za nas mnogozaslužni gospodi državni poslanci, gvdr. L. Gregorec, g. A. Koblar in g. dr. Iv. Šušteršič, ki so se v državnem zboru tako neustrašeno za nas potegnili, ter naše stare, krvave in hudoboleče rane, zlasti v šolskem oziru, na tako odličnem mestu odkrili in razjasnili razne krivice, ki se nam godijo, ter ob enem prosili za en divellili Itat.-pol. im odločno odvrnitev vseh teh krivic. Le-ti govori so nam tako dobro teknili, kakor vinske kapljice na pelinovo grenkost. Slava torej slovenskim poslancem ! Iz Sel. (Slaba pota.) Dolgotrajni dež je napravil v zadnji jeseni dosti škode, zlasti na potih po goratih krajih. Posebno hudo zdelan je pot iz Selške ravne doli do Bajfišča. Ko bi še stal „suhi borovec", dal bi napraviti na njem spominsko tabljo, na kteri bi bilo naslikano, kako se prevračajo vozniki raz pot. T. se je zvrnil že pri Hrlovč-nikovi peči v potok. Ko so se dobro okopali mož, živina in blago, se je rešilo vse še srečno. L. se je prekucnil z vozom v Pasjem jarku; ojnice so se zlomile in skoraj njega v prsi zabodle. G. je v Drhteh se zvalil z vozom in konjem tako pod pot, da je po grmovji le komaj se ujemal in zopet do-vozil nazaj. V. se je zvrnil v Temnem jarku z voli tako nesrečno, da je moral dile pobirati še le drugega dné po robéh in po strminah. Kar se je pa zgodilo F.-u, ko je vozil sol, kavo, sladkor in pivo v flašah domu, o tem pa rajši molčim, ker sam nerad pravi to sitnost. — Zato bi res bilo živo potreba, da se vozni pot poravnd, tu in tam zavaruje, po strminah pa tudi malo preloži. —žb — Od Mrzle Vode pri Velikovcu. (Slava čč. šolskim sestram!) Ne moremo zamolčati, kako je nas bolelo, ko so našim čč. šolskim sestram v „Ndrodni šoli" okna pobili. Pa to še ni bilo zadosti; pritiskalo se je dozdaj na nje še od nektere strani. Da so naše častite šolske sestre vzorne učiteljice, prepričali smo se na prvi otroški slavnosti (božičnici) ; kar čuditi smo se morali nad nepričakovanim vspehom, kteri se je v tako kratkem času z našimi otroci dosegel. Vsa hvala gre tedaj našim čč. sestram ! Pri vsakem nasilstvu bomo njim na strani stali in jih podpirali. Mi jim njih trud in skrb ne moremo poplačati; naj tedaj milostljivi Bog obilo vse povrne v nebesih. Naše čč. sestre tudi izvrstno opravljajo cerkveno petje. Petje je tako lepo ubrano, da šent-Bupertska fara že davno ni imela takih pevskih moči, kakor zdaj. Bog živi naše čč. šolske sestre ! 'F. C. Iz Ovberskih gor. (Človeška neprevidnost in božja previdnost.) Iz nezgod ali nesreč se tudi previden človek uči še previdnejši biti. Previdnost pa je, prej misliti, kaj bi se moglo zgoditi in se nevarnosti izogniti. Pa se zgodi, da si najprevidnejši človek ne vé pomagati in se v nevarnost postavi. Dné 7. t. m. je kmet Pokeršuik, ki je ključar ovberske cerkve, z vozom, ženo in hlapcem hodil domov. Na klancu pri Rafarjevi žagi v gorah zagleda Rafarjevega hlapca, ki je s težko naloženim vozom pri vrhu doli peljal. Spodnji so vpili gori na voznika, naj obstoji, pa ta je vozil le naprej. Pokeršnik ni mogel nazaj, zató je postavil celjaka in voz čisto na rob brega. Ko voznik mimo vozi in konje požene, se celjak ustraši, poskoči in spodrsne. Hlapec, ki je celjaka držal, je padel pod konja. Gospodar in žena sta voz držala, ona je pravočasno izpustila, on pa je zdrknil in padel pod voz. K sreči se kmetu in hlapcu nič ni prigodilo, zvalila sta se doli na pot. Konj je po bregu — po snegu — lepo drčal, a doli je bil lesen hlev, pred tem je uskočil in si zdrobil nogo. Egger iz Grebinja je konja zaklal, ker se zdrobljena kost, vsaj pri živini, ki mirno ne leži, ne dà več uravnati in zaceliti. Kmet ima okoli 200 gld. škode. — Hlapec, ki je vozil doli, je gotovo bil zelo nepreviden, ker je slišal vpitje, pa ni obstal. Pokeršnik bi bil mogel spreči, drugega ne, pa mu ni prišlo na misel. V takih neprevi-denih slučajih pa naši kmetje verujejo na previdnost božjo in se njej izročijo. Mi ne moremo zato, si mislimo, ako se brez naše krivde nesreča zgodi ; Bog pa je vedel, kaj se bo zgodilo in Bog je pa pripustil iz uzrokov, ktere on sam vé v svoji previdnosti. „Bog me je obiskal." Kaj če se kmetom ta trdna vera omaja? Ali bo še prenašal težka bremena in hude nesreče? Zakaj pa se duhovnikom tako zameri, ako se v politiko vtikajo, ker hočejo krščansko politiko, da se vera ne podre? Koroški deželni zkor. Usmiljene sestre. V 7. seji deželnega zbora je utemeljeval posl. Grafenauer svoj predlog, naj se v celovški bolnišnici upeljejo usmiljene sestre, tako-le: „Predlog, kterega danes stavim, ni nov ; od 1. 1894. sem se je vsako leto ponavljal. Da ga danes zopet stavim, sili me poročilo o denarnem stanju dežele. Zelo potrebno je, da začnemo varčevati. So sicer še drugi razlogi zato, pa o teh morda spregovorim pozneje. Deželni odbor je pred letom dnij odklonil ta predlog in rekel: „Ce se vidi, da bodo usmiljene sestre na vsak način stale deželo več, moramo pomisliti, ali je res potrebno, naložiti te stroške deželi." Jaz pa hočem dokazati, da svetne postrež-nice stanejo deželo na vsak način več, kakor usmiljene sestre, in dež. zbor naj pomisli, ali je res treba teh stroškov ! Sicer je to dokazala že „Karntner gosp. **^1 Zeitung“, ali za me ni merodajen kak list, marveč jaz se hočem ozirati na poročilo dež. odbora. Poročilo pravi o deželnih bolnišnicah : 25 po-strežnic je stalo 6399 gld. ; če se odračuni, da pla-5ajo za hrano 2496 gld., ostane vendar še za vsako postrežnico po 156 gld. Bolnikov je bilo v Celovcu povprek 261, pride torej na vsako postrežnico po 10-5 bolnikov. V beljaški bolnišnici je bilo H usmiljenih sester. Le-te so v gotovini stale 588 gld., na jedno sestro pride torej 73’5 gld. Bolnikov je bilo po 143, torej jih pride na jeduo sestro po 18. V Volšberzi je bilo 6 usmiljenih sester; dobile so 504 gld., torej jedna po 84 gld. Bolnikov je bilo po 104, torej pride na jedno postrežnico po 17 bolnikov. Poročilo, ki se je predložilo prejšnjemu dež. zboru, pravi sicer: „da pride od 500 bolnikov 16 na jedno postrežnico, in da bi bilo treba 50 usmiljenih sester, ker one strežejo samo po 10 bolnikom^ Tukaj pa moram poudarjati, da je razmerje ravno narobe, ker v Celovcu stane jedna postrežnica po 156 gld. in oskrbuje samo 10’5 bolnikov, v Beljaku stane jedna sestra 73'5 gld. in oskrbuje 18 bolnikov; v Volšberzi stane jedna sestra 84 gld. in streže 17 bolnikom. Poleg tega pravi poročilo dež. odbora, da skrbijo v Beljaci sestre tudi za hrano in perilo. To mi je povod pokazati, koliko bodo stale svetne po-strežnice na leto več, če bode 500 bolnikov, če jedna postrežnica streže samo 10 bolnikom in zahteva 156 gld., stane vsa postrežba 7800 gld., brez daril in pokojnin. Če se pa pokličejo usmiljene sestre ter oskrbujejo samo po 15 bolnikov, potrebuje dežela 34 usmiljenih sester, ki bodo stale 2856 gld., t. j. 3944 gld. manj. Moja gospoda! Dovolim si neko opombo, ki se tiče ne ravno telesno bolnih, marveč denarno bolnih ; to je ljudstvo, ktero v deželi toži in zdihuje. Če prihranimo okrog 3944 gld. na leto, kako lepa podpora bi bilo to za kako občino, za uravnanje potokov itd. Te številke, mislim, so zadosten uzrok, da finančni odsek stvar resno premisli. Predlog se izroči finančnemu odseku. 8. seja dné 6. febr. Dež. odbor poroča, da se je v Pontablju ustanovila služba okrožnega zdravnika. Sledijo razita poročila o cestnih zadevah in burna razprava o podpori za višjo dekliško šolo v Celovcu, o kteri obširno poročamo na drugem mestu. 9. seja dné 9. febr. Razgovarjali so se o raznih podporah za ceste itd. Dež. odbor predlaga, naj se ne dovoli nameravana cesta na Guggen-berg, ki bo stala 26.000 gld. Posl. Grafenauer pa predlaga, naj se ta prošnja ne odbije čisto. Na mesto široke, naj se napravi bolj ozka cesta. Ta predlog, za kterega se je potegnil tudi dr. Stein-wender, se sprejme. Dovoli se več podpore. Politični pregled. Avstro-Ogerska. Živahno gibanje je po vsej Avstriji povodom volitev v državni zbor. Posebno vstrajno delujejo socijaldemokratje, da si pridobijo čim več mandatov v peti kuriji. — Deželni zbori nadaljujejo svoje delo. Isterski je že zaključil svoje zasedanje. V štajerski deželni odbor je od kmetskih poslancev izbran Slovenec, prof. Fr. Robič. To je velika pridobitev štajerskih Slovencev. Liberalci se močno hudujejo nad to izvolitvijo. — Pri ogerski razstavi ob lanski tisočletnici je primanjkljaja čez pol milijona gold. Plačati jih mora država. — Grof Hohenwart se je s posebnim pismom poslovil od svojih volilcev na Gorenjskem, ker ne bode več kandidoval. Poklicali ga bodo v gospodsko zbornico. — V Florencu na Laškem, kjer je bival zavolj bolezni na dopustu, je dné 8. febr. umrl mlado-češki državni poslanec Gustav Eim, star 47 let. Bil je jedeu najodličnejših in najzmožnejših mlado-čeških poslancev. Iskren prijatelj je bil nam koroškim Slovencem. Po leti je navadno bival v Vrbi ali Porečah. Bil je poslanec Eim glavni so-trudnik velikega lista »Narodni Listi“ v Pragi in dopisnik muogib drugih listov. Mnogokrat je pisal tudi o naših slovenskih razmerah in jih opisal širšemu svetu. Lahka mu zemljica! Druge države. Italijanom v Afriki še ne prede dobra. Komaj so se z mnogim trudom od-križali Menelika, že jim silijo drugi rodovi na vrat. Italijani so zavolj tega zelo vznemirjeni. — Na Ruskem so pred leti mnogo Židov pognali iz države. Za one, ki so ostali v državi, pa so veljale zelo ojstre postave. Sedaj pa se Židom ponujajo zopet boljši časi in podajajo se jim razne ugodnosti. Rusom to gotovo ne bode na korist. Vojska na Kubi med Španci in domačimi puntarji se menda približuje koncu. Obe stranki sta se naveličali dolge borbe in pripravljeni ste, skleniti niir. -Po mnogih mestih na Laškem so napravljali dijaki (študentje) velike nemire. Na več krajih so morali poseči vojaki vmes. — Na Kreti vladajo zopet nemiri in ponavljajo se stare homatije med kristijani in Turki. Požigajo, kjer le morejo in nihče ni varen življenja. Kdor more beži, mnogo je že umorjenih. Nastati zna iz tega še večja vojska. Grška je odposlala na otok že mnogo vojakov na več ladijah. Nevicar. Na Koroškem. V zadnjem času je v političnem oziru na Koroškem zelo živahno gibanje. Shod sledi shodu, tako od nasprotne, kakor od naše strani. Nasprotniki se na vso silo urivajo tudi med Slovence, kakor kažejo poročila na drugem mestu. Dolžnost vsakega Slovenca je zató, da pridno obiskuje slovenske shode, in da z vso močjo deluje za našo stvar. Le če vsak rodoljub stori svojo dolžnost, smemo upati uspeha ! Ne zanašajmo se torej drug na druzega. Vsak posameznik naj prime za delo, kajti nasprotniki naši delujejo javno in še bolj tajno s takimi silami, kakor še nikdar poprej. Sedaj se našim dobrim Slovencem hlinijo z raznovrstnimi obljubami iti na razne načine, po volitvah pa, ako bodo zmagali, se zopet dolgih šest let za nas ne bodo pobrigali. Posebno bauern-bundovci delujejo na vse pretege, da bi spravili zopet svojega Kirschnerja v državni zbor, to je tistega Kirschnerja, ki je že večkrat pokazal, kakšen prijatelj kmetov da je, in ki je ves čas vlekel v državnem zboru z judovsko uemško-liberalno stranko. Sedaj pravi, da je tudi on Slovenec; mi pa Boga prosimo, da nas takih Slovencev obvaruje, kajti poturica je hujša od turka. Torej rojaki — na delo in ne udajmo se! — Novo žandarmerijsko postajo so dobili na Mostiču. — V Celovcu se je ustanovila podružnica nemškega katoliškega šolskega društva na Dunaju. — Sv. misijon so imeli v Medgorjah in v Št. Tomažu. Na obeh krajih sta vodila sloveča jezuvita o. Doljak in Vrhovec. Dné 14. t. m. se je začel misijon v Št. Jurji ob Žili. — Cesar je imenoval feldmaršaliajtuanta Milde pl. Helfensteina imejiteljem kranjskega pešpolka št. 17. (Kunovcev). — Notar dr. Fr. Bertold je otvorii svojo pisarno v Celovcu. — V Vrbskem jezeru je utonil 15-letni F. Berger. — Občni zbor Koroške kmetijske družbe bode v Celovcu dné 18. marca. — Dr. Steiuwender je s svojimi pristaši imel shod v Štebuju ob Žili. Pa slabo mu je šlo. Naši so bili v večini in zahtevali naj se govori slovenski. Ko se je ponujal za kandidata neki Werniš, zaklicali so, da ne potrebujejo novih kandidatov, ker imajo že svojega (Peitlerja). Več poročamo prihodnjič. — „Bauernzeitung“, ktero izdaja luteranec Bertsctiinger, bode odslej izhajala trikrat na mesec. Bode torej še več kvarljivih naukov sejala med Slovence. — O sijajnem našem shodu pri Diirnwirthu, ki je bil zelo dobro obiskan, poročamo več o prihodnji številki, ker nam danes ne dostaja prostora. Na Kranjskem. Novo mašo je pel v Kamniku dné 3i. jan. 6. o. Bernard Jamar, fiančiškan. — Kmetsko zadrugo so ustanovili v Horjulu. Pristopilo je že nad 130 udov. — V Bngtonu na Angleškem je umrl židovski bogataš baron Bom, ki je pokupil veliko planin po Gorenjskem, ter je v nadlego kmetom. Mnogo jih je izpodrinil iz domače zemlje. Zapustil je dva sina in jedno hčerko. — Umrl je robarski župnik M. Lavtižar. — „Leonova družba“ v Ljubljani šteje sedaj 15 ustanovnikov, 61 rednih in 41 podpornih članov. Na Štajerskem. Štev. 5. vrlega »Slov. Gospodarja11 v Mariboru je izšla povodom tridesetletnice tega lista v lepi praznični obleki s podobami prvih treh urednikov: dr. Ulage, dr. Preloga in dr. Gregorca. Bratskemu listu čestitamo ! — Pobožna družba krščanskih družin v mariborski škofiji šteje že 22.245 družin z 111.630 udi. Res velikansko število ! — Volilui red na Štajerskem pre-naredijo tako, da bodo volitve tudi na kmetih direktne. — Dné 27. jan. se je v neki gostilni v Framu igral Fr. Černej z revolverjem. V šali je pomeril na tovariša M. Janežiča, revolver se je sprožil in Janežič je obležal takoj mrtev. — Kot slovenski kandidatje nastopijo pri državnozborskih volitvah gg. : dr. J. Hrašovec, H. vit. Berks, Drag. Hribar (V. kurija), dr. L. Gregorec, Fr. Robič. Na Primorskem. V Trstu imajo od 17. do 28. t. m. občinske volitve. Slovenci so se nanje dobro pripravili. Dné 7. t. m. so napravili 6 shodov. — V Gorici je bil dné 7. febr. slovesno posvečen za škofa mil. tnsg. dr. Ant. Mahnič. Bilo je navzočih 5 škofov. Prestol krške škofije zasede novi škof dné 25. marca. — Na Reki so imeli hud volilni boj. Zmagala je avtonomna stranka, t. j. tista, ki hoče mesto ohraniti vsaj nekoliko samostojno in ga ne čisto spraviti pod Mažarsko. Po drugih deželah. Amerikanci imajo zmirom nekaj novega, posebnega. Mesto Kanzas City v združenih državah dobilo je ženskega »župana", ki sedaj vlada mesto. Tak „župan v ženskem krilu" je kakor nalašč za — pust! — V Atenah je umrl nenadoma avstrijski poslanik, baron Kozjek. Bil je koroški rojak, rojen v Trušnjah kot sin tamošnjega oskrbnika. — V Zagrebu so sodili stenjevaške roparje, ki so spravili več ljudij iz tega sveta. Tri so obsodili na smrt in jih tudi že usmrtili. Trije so obsojeni v dosmrtno ječo, drugi pa v zapor od 10 do 20 let. Vseh je bilo 14. — V Italiji je umrl general Cadorna, ki je bil 1. 1870. na čelu italijanskih čet zasedel Rim in oropal sv. očeta njegovega posestva. Duhovniške zadeve v Krški škofiji. V stalni pokoj sta stopila čč. gg. KI. Var-mut, župnik v Tifen-u, in vč. Jan. Einspieler, župnik v Ukvah. — Č. g. J. Wilhelm er, pro-vizor v Št. Jožefu na Trati, je prestavljen v Krems-briicken. — Dné 7. febr. je bil slovesno inštaliran č. g. župnik Sim. Čemer na župnijo Št. Rupert ob Celovcu. Dné 14. febr. je bila inštalacija č. g. župnika Iv. Sirnik-a na Žihpoljah, dné 21. pa bode č. g. župnika Fr. Štingl-a v Kotljah. Vsem gospodom čestitamo! — Prestavljeni so č. g. K. Schiwitz, provizor v Preitenegu, v Marija Sveče; č. g. K. Kaponig, kaplan v Št. Vidu, kot provizor v Tifen; č. g. Fr. Tuti, kaplan v Volšberzi, v Št. Vid. Zahvala. Ker iznenadjen ter do srca ginjen na krasen nagovor prečastitega gospoda stolnega sholastika Lamberta Einspielerja k svojemu 25 letnemu delovanju kot črkostavec v tiskarni družbe sv. Mohorja nisem se mogel v prvem trenotku koj s primernimi besedami in dostojno zahvaliti, zatorej se tem potom prisrčno zahvaljujem v prvi vrsti preč. g. sholastiku Lam-bertu Einspielerju za prelepi pozdrav, potem slavnemu odboru družbe sv. Mohorja, kakor tudi gospodu ravnatelju Simonu Janežiču ter gospodu Vekoslavu Legatu, vodji tiskarne družbe sv. Mohorja, za prekrasno ,,spo menico" ter za velikodušno darilo. Nadalje se tudi srčno zahvaljujem svojim so-drugom za presrčno voščilo k 25 letnici. V Celovcu, dné 12. februarja 1897. Spoštovanjem Ivan Teršelič, črkostavec. Slovenci, zahtevajte povsod ter rabite samo vžigalice in svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda! V CeloTCU dobijo se vžigalice in svinčniki »družbe sv. Cirila in Metoda“ v trafiki gospé Izop, kosarnske ulice številka 7. Vabilo. — Hranilnica in posojilnica v Ziljski Bistrici imela bo 28. svečana ob 3. uri popoludne v farovžu v Ziljski Bistrici svoj letni občni zbor s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo o delovanju posojilnice 1. 1896. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Sklep o čistem dobičku. 4. Volitev odbora. 5. Razni nasveti. Uljudno vabi vse zadružnike načelništvo. Ustnica uredništva. Vse čč. rodoljube in prijatelje nujno prosimo, da nam nemudoma in brzojavno poročajo o izidu prvotnih volitev. Vsa dotična poročila naj se pošiljajo g. Vek. Legat-u, Mohorjeva tiskarna, v Celovcu. — Pazite posebno na mahinacije bauernbunda in učiteljev. LiOterijslce srečke od 13. februarja. Trst 35 57 30 66 23 Line 65 85 63 28 48 Tržne cene v Celovcu dné 11. februarja. Ime blaga na birne na hektolitre gid. kr. gld. kr. pšenica 5 15 6 44 4 27 5 34 ječmen — — — — oves 2 12 2 65 hejda 3 20 4 — turšica (sirk) 3 22 4 02 pšeno (kaša) 7 — 8 75 repica (krompir) 1 25 2 03 deteljno seme — — — grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. 60 kr. do 2 gld. 90 kr. kislo 1 gld. 60 kr. do 2 gld. 40 kr., slama po 1 gld. 45 kr. do 1 gld. 75 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 60 do 70 kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 120 do 165 gld. Današnja številka obsega šest strani], Slovenci! zahajajte iia^ssl<»eit^8ve jsliotle! Pijančljivost se dà ozdraviti z aiitibctiiioni,* kakor seje že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled poSljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca : Adler-Apotheke, Lugos, Banat Kr. 721. 1 Ime zavarovano. Pivovarna kneza Adolf Jožef'Selivvarzcn-I»erg v Protivinu (Češko) priporoča izvozno pivo in ležak. Je v zalog-i in toòi se v restavraciji „Kokl“ „k prvemu krajcu" kolodvorske ulice štev. 7. v Celovcu. Skrbi se tudi za izvrstno kuhinjo, dobra vina in točno postrežbo. Spoštovanjem R. Koki. Smoncevo posestvo v Podsinji vesi je na prodaj. Zemljišča ima 8 hektarov, 73 arov in 45 kvadratnih metrov. Ved pove posojilnica v Št. Janžu v Rožni dolini, pošta Podgoro na Koroškem. Naznanilo. Pri podružni cerkvi v Kortah, o b i r s k e župnije na spodnjem Koroškem, je služba za duhovna (deficienta ali pa pokojnika) prazna. Šteje le blizo 100 duš. Letne plače 500 gld. Zamore imeti kravo, par prešičev, 5 ovec. Je tudi za potrebo vsa hišna oprava (Stellungs-Inveutar). Več se izvé pri župnijstvu na Obirskem, pošta Železna Kapla. V II Sij čin se dà novo sezidana fužina (kovačnica) z malim stanovanjem v Drobolab. Ponudbe sprejema M. Gabrijel, posestnica vDrobolah, pošta Beljak (Villach) na Koroškem. »Hz Ljubljane."»® © N cž •H u tfi GES. DEP- SCHUTZMARKE. Vsa ta priporočana domača zdravila dobijo se najceneje po pošti; so mnogo let izkušena, z dobrim vspe-hom rabljena, narejena po originalnem navodilu doktor pl. Trnkóczy-ja, oblastnijsko potrjena. Vsako zdravilo ima postavno varstveno znamko, je najboljše, kakovosti in vedno sveže. Na tisoče zahvalnih pisem je vsakemu na razpolaganje. Posebno so doktor Trnkóczy-ja kapljice za želodec, krepčujoče,slizraztvarjajoče, j odpenjajoče, čistujočein slast vzbujajoče. 1 steklenica 20kr., 6 steklenic | 1 gld., 3 tueate 4 gld. 80 kr. Doktor pl. Trnkóczy-ja | e, odvajalne (čistilne) P, krogljice. 1 škatljica 21 kr., 1 zavitek 1 gld. 5 kr., 5 zavitkov. 4 gld. 75 kr. Sok za prsi in zoper kašelj ali doktor pl. Trnkóczy-ja planinski zeliščni sirup, j prirejali iz lahko pretvarljhega vapnikovega železa, po-mirja kašelj, raztaplja sliz, polajšuje bolečine, boljša draženje pri kašljanju, pomnožuje slast do jedi, pospešuje kri, krepi in poživlja. 1 steklenica 56 kr., 1/2 tucata 2 gld. 50 kr. Zoper trganje in revmatične bolečine priporoča se doktor pl. Trnkóczy-ja cvet kot mazilo proti bolečinam v križi, v rokah in nogah itd. ter je izvrstno sredstvo za utrjenje in okrepčavanje kit in mišic človeškega telesa. Tudi dobro godi v okrepljenje in novopoživljenje po dolgi boji, težkem delu itd. 1 steklenica 50 kr., 1 tucat 4 gld. 50 kr. Vse te, kakor tudi vsa druga zdravila razpošilja na vse kraje vsak dan po pošti lekarna Trnkóczy zraven rotovža Ljubljana, Kranjsko. Vsak, kdor hoče svoje zdravje ohraniti in utrditi, pa ob enem noče pogrešati prijetnega kavinega užitka. Bobova kava je, kakor znano, škodljiva, ker preveč živce razburja; ako se jej pa Kath-reinerjeva primeša, jej odvzame škodljive učinke. *££***£**££***** (G) Vsak ^e’ k' 86 ne Prav 2t*rave§a- Posebno za take, ki bolehàjo _______ na živcih ali v želodcu, izkazala se je Kathreinerjeva kava, čista brez primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača. ^rM!****^***#***#*#*^«*******#**^*#*#**^*****# Vsak 0*r°k 'n vsa^a ženska naj pije Kathreinerjevo kavo, ki je tečna _____ in se prilega slabemu in rahlemu telesu, naj bo že čista ali mešana z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmalu vsem prikupi. hoče pri gospodarstvu kaj prihraniti in vender uživati okusno in zdravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo čista ali mešana z bobovo, ugajala bo po okusu vsa ko mu. ***************** Kathremer-KneijinoTa sladna kava čist prirodan plod v celih zrnih, iz najboljšega slada izdelana in po Kathreinerjevem, v vseh deželah priznanem in od najveljavnejšlh strokovnjakov preskušenem načinu z okusom prave bobove kave prekisana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kave in vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačega slada. Kdor noče biti goljufan in oškodovan, naj pazi pri nakupu na varnostno znamko in na obliko na strani Vsak, naslikanega izvirnega zavoja Zavoji brez imena fjICathreirae^” niso pristni. E. K BIT E K podobar v Novosadu pri Olamacu na Moravskem izdeluje steklene mozaike, sv. grobove, turške jame, aliarje za procesije sv. Rešnjega Telesa itd. Njegovi izdelki so bili pohvaljeni od sv. Očeta papeža Leona XIII. Tudi ima priznalna pisma iz Petro-=*’ grada, Carigrada itd. fistr Ceniki se pošiljajo zastonj."»*! \a prodaj je Smetanova kaj/a v Podjuni. Ima 10 birnov posetve, potrebni gozd in travnike. Cena je 1500 gld. Več pove Jurij Jenšac v Podjuni, pošta Globasnica na Koroškem. sadjarsko društvo za Brda (Gorica) naznanja, da je otvordo društveno zalogo briških vin v ulici Uarasellini v dorici. V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudirazna domača črna vina. Za pristnost se jamči. in ! C. in k. dvorna tovarna za orgije bratov Hieger v Krnovem (iagemdorf) avstr. Šlezija, podružnica v Budimpešti VIL, Garay-utcza št. 48 v lastni hiši. Dobre cerkvene orgije po ceni z zelo ugodnimi pogoji. Ceniki zastonj. Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno. Med vsemi do sedaj naznanjenimi sredstvu proti skrnini, trganju po udih, čutu iški bolezni v /obeli in glavobolu se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča ~ - mm ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni J jVw e b i a poti i eli in Baruch Gyula. Miskolcz št. !88 na Ogerskem. —- Vaše blagorodje! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem Chalzel N. Budimpešta, 24. maja 1896. Ker se mi je Vaš ,,Mira-kuliu“ dobro prilegel, pošljite ___ mi takoj dve steklenici. Spošto- vanjem Pani Tue v Leviču, 8. junija 1896. Pošljite mi še eno steklenico ,,Mirakulina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. Pristno le z zgornjo znamko. ~ M e «l, garantiran pitanec, za čebelarje v plehastih škatljicah po 5 kil franko za 3 gld. 50 kr. ; r škafih po 20 in 40 kil, kilo po 56 kr. fgl^fini pristni brinjevec liter po 1 gld. 50 kr., tri litre franko za 5 gld., pošUja proti poštnemu povzetju Egidij Jeglič, trgovec na Selu, pošta Lesce-Bled na Kranjskem. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. - Odgovorni urednik Ivan Teršelič. - Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.