Eiluelverianifspreis KM 0.13 nardtPdnktiBote шм1 SobrtfUeKungr: Klageofurt, BLsimKkrlog 13, Poetfmah 116 / B«m(q»rate (tm roraw ##hlbar) monatUcti RM 1.— frei Haue (еШвсћИеВНсћ ВМ^ ОДО ZucteUgebUbf Abbeetelluz^en der у-»ич«^ fOr d#m auhfolc«nd«n iloaat mmrim iwr adUtftlieb nmd nur U« X. du laufenden Monate angeiumimen N*. 48. Krainburg, den S. Junl 19*4. Velfka bilka v Italiji se nadaljnje Nemški napadi severno od Jasija - Meseca maja potopljenih 131.700 brt Oberkommando der Wehrmapht je dne 1- junija objavilo: Sovražnik je-tudi včeraj nadaljeval s svojimi velikimi napadi zlasti na naše položaje ob južnem pobočju Albanskih got in v odseku pri Frosinone. Zapadno od Velletrija so naše čete v srditih bojih zavrnile vse z močno podporo oklopnjakov izvedene napade. Pri tem so sestrelile 23 sovražnih oklopnjakov. Vzhodno od Velletrija se vrše še hudi boji s sovražnimi silami, ki so vdrle v naše položaje. Polk jurišnih padalcev, ki ga vodi Major Diam, se je tam posebno odlikoval. Pri Frosinonu in zapadno od njega so ves dan spodleteli močni sovražni napadi. Po-nočna bojna letala so z dobrim uspehom na-padla obmestje Aprilije ter sovražne bateri- K* istem prostoru. Na Vzhodu so naše čete nadaljevale s svo-Jim napadom v prostoru severno od Jasija Proti žilavemu sovražnemu odporu in silnim nasprotnim napadom. V trdih bojih so ob sodelovanju z odredi bojnih letal in bombnikov uničile 37 sovražnih oklopnjakov. Lovci, bojna letala in bližinski izvidniki so nad tem prostorom sestrelili 87 sovražnih letal. Tudi v predgorju Karpatov in v prostoru jugovzhodno od Brodija so kljub močnemu sovražnemu odporu uspešno potekala napadna podvzetja nemških in ogrskih odredov. Zračno orožje je podnevi in ponoči i opaženim učinkom napadalo sovjetski železniški promet. Porušene so bile številne že- lezniške naprave in uničena dva vlaka z gonilno snovjo. Pri nekem podvzetju udarnih čet preko Psovskega jezera je bilo ob seve-rozapadni obali uničenih več sovjetskih odpornih gnezd. Odredi severnoameriških bombnikov so odvrgli v Zapadni in Jugozapadni Nemčiji bombe na več krajev. Zlasti r Osnabrucku in Hammu so nastale škode na poslopjih in človeške zgube. Nad ozemljem Reicha in nad zasedenimi zapadnimi ozemlji smo zbili 13 sovražnih letal. Skupina severnoameriških bombnikov, ki je prtlete-la nad Romunijo, )e povzročila v prostoru pri Ploestiju škode in zgube med prebivalstvom. Sile nemške in romunske zračne obrambe so uničile 28 sovražnih letal. Brza nemška bojna letala so v zadnji noči napadla posamezne cilje v Jugovzhodni An- ^'zračno orožje in vojna mornarica sta meseca maja potopile iz britansko-severnoame-riškega oskrbovalnega brodovja 24 trgovskih in prevoznih ladij s skupno 171.700 brt in poškodovale 23 nadaljnjih ladij s 169.000 brt. Razen tega je bilo potopljenih 17 rušilcev in spremnih vozil, dve podmornici, osem brzih čolnov in tri zaščitna vozila, poškodovani pa en torpedni čoln, številni brzi čolni in druga vozila. Gerkv(>ni dosioianslveiilki Franciie proleslirajo Nižinski napadi na italijansko, nizozemsko in francosko prebivalstvo Pariz, 2. junija. Visoki cerkveni dostojanstveniki Francije so na binkoštni ponedeljek pri pogrebnih svečanostih žrtev brezobzirnih anglo-amerikanskih terorističnih napadov odločno zavzeli stališče in jih ožigosali pred vsem svetom. Za to so bili tem bolj upravičeni, ko so šele pred 14 dnevi opozorili svoje angleške in amerikanske sobrate v neki poslanici na opustošujoče dejstvo te vrste »vojskovanja«. Kardinal Gerlier iz Lyon a je pri neki pogrebni svečanosti z obžalovanjem ugotovil, da je bridko, če mora priznati, da poziv do danes ni bil uslišan od dotičnih krogov. Se bolj nedvoumen je bil v Izjalovlienf brflanski prodorni poslinsi Veiiiia bitka v Italiji se nadaljuje - Novi nemški uspehi pri potopitvah ^•rkommando der Wehrmacht je dne 31. maja objavilo: Ob južnem In jugovzhodnem robu Alban-»itUi gor so se tudi včeraj v srditih bojih ^opet izjalovili vsi z močnimi skupinami pe-in oiklopnjakov po sovražniku posku-»ani prodori. V prostoru Danuvija smo pri ^вш, večinoma v bofu od moža do moža, "niiiii 78 izmed napadajočih 200 sovražnih oklopnjakov. Gefreiter Vetter neke stotnije oklopnjaških lovcev pri grenadirskem polku je s svojim topom iz največje bližine odstrelil 18 oklopnjakov. V Lepinskih gorah so •"arokanske gorske čete vdrle v naše zaščitne linije in po trdem boju dosegle Capineto. V odseku na obeh straneh Frosinone, jugovzhodno od Sore, kakor tudi pri Alfedeniji In jugozahodno od nje so naše zaščitne čete v trajnih žilavih bojih ustavile prodiranje veliko močnejših sovražnih sil. Bojna letala in letala za nočno bitko so z dobrim uspehom napadla cilje v prostoru pri Cisterni ter sovražne kolone in položaje baterij v prostoru pri Apriliji. Odred nemških torpednih letal je v noči n« 31. maj potopil iz nekega sovražnega konvoja na Sredozemskem morju eno prevozno ladjo in tri tovorne ladje s 23.000 brt; neka nadaljnja prevozna ladja, pet tovornih ladij in ena petrolejska ladja s skupno 44.000 brt *0 bile poškodovane. Na Vzhodu so odredi pehote in oklopnjakov, ki so jih podpirali močni oddelki nemških in romunskih bojnih in bombnih letal. Predrle nek močno izgrajeni in globoko razčlenjeni sestav sovražnih položajev in vrgli Sovjete v trdih bojih v zadaj ležečo nižavo ob reki. Pridobljeni svet smo držali proti Ponovnim močnim nasprotnim napadom bolj-ževikov. Lovski in bojni letalci so uničili nad tem prostorom 69 sovražnih letal. V noči na 3l. maj so močni odredi nemških bojnih le-tal učinkovito bombardirali železniška kri-*'šča Kazatin in Fastov. Bojna letala so v Finskem morskem zalivu potopila tri sovjetska zaščitna vozila, neko drugo pa poškodovale. Severnoameriški bombniki so podnevi vdrli nad ozemlje Reicha in z odvrženimi raz-strelnimi ter zažigalnimi bombami povzročili na nekaterili krajih škode in majhne človeške zgube. Sile zračne obrambe so uničile 42 sovražnih letal. V minuli noči je nekaj britanskih letal odvrglo bombe na kraje v rheinsko-westfalskem ozemlju. V boju proti britansko-severnoameriškim terorističnim letalcem se je posebno odlikovala neka skupina lovcev, ki jo vodi Major Freitag. Podmornice so potopile sedem ladij z 29.500 brt ter osem rušilcev in spremnih vozil in vrh tega sestrelile šest sovražnih letal. Pomorske bojne sile, krovno protiletalsko topništvo trgovskih ladij in protiletalsko topništvo mornarice so uničile meseca maja 200 sovražnih letal. svojih izvajanjih pomožni škof iz St. Etien-ne, ko je s prižnice prebral pastirsko pismo. Je to grda strategija, stoji v pismu, da bombardirajo ozkonaseljeno prebivalstvo pod pretvezo, da hočejo zadeti vojaške cilje. V enodušni ogorčenosti pribija pariško časopisje v torek na sramotni steber anglo-amerikanski teroristični umor zračnih gang-sterjev. »Matin« označuje bombardiranje kot krvavo sled, ki se z ničimer ne more izbrisati- Opazujmo že enkrat »vojne cilje«, pravi »France Socialist«. Tukaj so pasanti, tam samostani, cerkve ali bolnišnice. V »Aujourd-hui« je napisano, da je Angleška nasproti Franciji že od 500 let ohranila enako zavist in hladno sovraštvo. Samo metode so se spremenile od grmade na bombe. Milan. 2. junija. V zadnjih dneh se spet množe sovražni teroristični napadi na nezavarovana italijanska mesta. Tako so anglo-amerikanski bombniki spet izvršili težki napad na Florenco. V bližini Sije je bil v nizkem poletu obstreljevan neki avtomobil s krovnim orožjem. V Hvercelliju je bila pred vsem zadeta peka delavska naselbina in neka šola. V nizkem poletu so letalske posadke obstreljevale s krovnim orožjem ljudi na cesti. Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih, med njimi pred vsem otroci in žene. Haag, 2. junija. Uradno objavljajo: Od An-glo-Amerikancev že nekaj časa v Reichu, na Francoskem in v Belgiji uporabljena metoda, dft letalci v nizkem poletu terorizirajo civilno prebivalstvo z napadi krovnega orožja, se je sedaj razširila tudi na nizozemsko civilno prebivalstvo. Tako je bilo radi napadov s krovnim orožjem med binkoštnimi prazniki ubitih 27 Nizozemcev, 27 je bilo težko ranjenih in veliko število lahko ranjenih. Dr. Goebbels o sovražnem zračnem lerorlii Preveč bi bilo zahtevano, da bi poslali še vojake, da ščitijo morilce otrok Berlin, 2. junija. »Volkischer Beobachter« objavlja pod naslovom »Beseda o sovražnem zračnem terorju« članek Reichsministra dr. Goebbelsa, ki z vso jasnostjo in ostrostjo ožigosa zločinski način bojevanja, ki postavi sebe samega izven mednarodno priznanih vojnih zakonov. »Nobena stran«, ugotavlja dr. Goebbels, »danes ne osporava več, da gre sovražni zračni teror skoraj izključno za ciljem, da bi zlomil moralo nemškega civilnega prebivalstva. Sovražnik se vojskuje proti ljudem, ki so brez orožja, poglavitno proti ženam in otrokom, da bi s tem prisilil može naše države, da bi se uklonili. To njegovo namero dokazujejo na eni strani dejstva sama, na drugi strani pa obilica predležečih publicističnih izjav na sovražnikovi strani. Kar se tiče dejstev, si je treba ogledati samo v ozemlju Reicha ali v zasedenih ozemljih kak- S»viell: Vsi siari lindie nai se posireic Poročilo očividca prebeglega zdravnika iz Odese - Povelje z najvišjega mesta BukartiU, 2. junija. Severno od Jassyja k ^®»iko.romun*kim četam prebegll zdravnik ^'•kse| Sramčenko iz Odese |e pripovedoval nemškemu Stabsarztu dedeči dogo- %^»ko| po zasedbi Odese po Sovjetih lo z običajnim prisilnim novačenjem in ženskega prebivalstva za voja-tOta" 1» delovno službo. Kljub mojim 68 le-bil me vtaknili ▼ uniformo. Dodeljen leon poljski enoti in poslan v smeri proti »poznal okrutne boljševiške ke n »'Učenja, ki jih izvajajo brez razli » neoboroženim prebivalstvom, nn u rekel nekemu komisarju, ki je rav izdati povelje za streljanje neke u-JP™* »tarlh ljudi, da se s takimi metodami ч««це kveđiemu istrebijo, ne pa pridobe, mi je odgovoril komaj dvajsetletni komisar; »Sodrug doktor, tega ti ne razumeš. Mi imamo povelje, da likvidiramo prebivalstvo, če ne pride več v poštev za vojaško službo ali za delo v oboroževalni industriji in to povelje je bilo izdano na najvišjem sovjetskem mestu- Ce sami nočemo biti likvidirani, moramo to povelje do zadnje konsekvence izvršiti. Ce se pa hočeš prištevati k izdajni kom in ljudskim sovražnikom, se ne bom obotavljal, da te lastnoročno spravim na drugi svet.« \ Eksekucijski oddelek je oddal nekaj skupinskih strelov na nesrečne ljudi, ki so vsi bili možje In žene stari nad 70 let. Zatem sem se odločil, da se v bodoče v take zadeve ne mešam. Prve priložnost te pc^eg sem izrabil. sno večkrat bombardirano mesto, da človek иа lastne oči brezdvomno ugotovi, da sovražni zračni teror morda zadene en odstotek našega vojnega potenciala, dočim odpade ostalih 99 odstotkov nedvoumno na civilni sektor. Pred kratkim so se merodajni predstavniki francoskega in belgijskega ško-ioystva, na katere gotovo ne leti sum, da de-'3jo po nemških poveljih, obrnili na mednarodno javnost in v plamtečih protestih ugovarjali zoper ta barbarski način sovražnega zračnega vojskovanja, ki mori starčke, žene in otroke ter podira cerkve, častitljive kulturne spomenike in na gosto naseljene stanovanjske predele civilnega prebivalstva, ne da bi bil pri tem razviden kak vojaški na-™en. Ni nam treba temu ničesar pristavljati. Naši sovražniki svojega topoglednega na-jnena tudi nikakor ne skrivajo- Ni nam tre-ha dolgo iskati v britanskem ali v severno-^Hieriškem časopisju, pa najdemo za to do-kazilne osnove. ,Porušite velika mesta in razbili boste voljo do vojne!' Tako je že 1930. leta pisal angleški letalski strokovnjak I. M. Spalght v svoji knjigi ,Air Power and the Cities! Ta tendenca britanskega zračnega vojskovanja se odtle v ničemer ni spremenila. ,Ni mogočjs, potegniti ločilno črto med civilnim prebivalstvom in bojevniki.' S tem strahopetnim izgovorom skuša ,Daily Mail' pred javnostjo opravičiti ta surovi in pro-staški način sovražnega vojskovanja. .Veliko jasnejši postaja nek merodajen britanski pomorski častnik, ki izjavlja v angleškem vojaškem časopisu ,The Army quarterly': .Nemčija mora postati večja puščava nego je Sahara.' Seveda ne sme manjkati v tem zboru sovraštva znani londonski časopis ,News Chronicle': ta pristavlja: ,Mi smo za to, da iztrebimo v Nemčiji vsako živo bitie: moža, ženo, otroka ptiča in žuž?'ko Ne bomo dopustili, da bi še kje rastla bilka trave.' . To spet napoti uglednega britanskega pisa-(NadaUevuJe DA 2. Btraal.) 4. Jahrganc Beležke z Gorenjskega F. H. Krainburg, 2. junija. Pred nekaj časom je bilo po Gorenjskem razširjeno poročilo nekega dekleta, ki je samo aktivno sodelovalo pri pokretu tolp in ki je danes spoznalo, da je bilo na napačni strani, da, ki se je čutilo dolžno, da odpre svojemu narodu oči glede pravih namenov boljševiških tolp- Govorili smo pred nekaj časa s Tončko Vidicevo, in ona nam je pripovedovala pretresljive podrobnosti iz svojega življenja v gorah (o priliki bomo pozneje objavili v našem časopisu izčrpno poročilo o tem). Ljudje, ki so enkrat doživeli strašno in grozno resnico, se s polnim gnusom odvračajo od tistih, v katerih vrstah so nekoč stali prostovoljno ali neprostovoljno. Tončka Vidic pa je, dasl sprva nI šla prostovoljno, prevzela svoje naloge prostovoljno in s tem dosegla položaj, ki je omogočil velik vpogled v metode tolp. Nas ta sporočila niso presenetila 2e od nekdaj vemo in smo na tem mestu že večkrat opozarjali na to, da med tolpami v gorenjskih gorah — in onimi v drugih delih bivšega jugoslovanskega državnega ozemlja — ter boljševiki v Sovjetski uniji ni niti najmanjše razlike vsč. Celo metode so iste: zatilčni strel v lastnih vrstah, vohunsko delovanje »sodrugov« med seboj, umor, plenjenje, nasilstvo, skupni grobovi, mnoštvene ustrelitve itd. Gorenjci, Vaši sinovi in možje, ki so bili krščansko vzgojeni, ki so rasli v spoštovanju do drugih, ljudi, te Vam napravljajo za morilce in zločince; in vendar so sami krivi, ker se niso branili, ko se je začela razširjati ta kuga. Sedaj he pomaga nobeno tarnanje več, ampak samo še trd, neizprosen boj, za katerega so se že mnogi prostovoljno stavili na razpolago. Povsod branijo gorenjsko domovino: na Vzhodu, Zapadu, Jugu in na Gorenjskem samem. Vsi ti tvorijo enoto. Bojujejo Se za svo-. jo domovino in svojo rodbino, za svoje lastne žene in otroke. Ti so pravi bojevniki za svobodo, ker so vstali proti tistim, ki hočejo izročiti Gorenjsko in vso Evropo poginu. * Številni bralci našega časopisa so ▼ zadnjem času dali duška svoji jezi zaradi zio-činstev banditov. Poslali so nam pisma, izmed katerih smo mogli le en del objeviti. Vsa pa očitujejo enodušno voljo, odvrniti se od sodrge boljševiških banditov in ubrati edino pravilno pot, po kateri more hoditi danes pameten človek: iti skupno z nemškim Reichom. Časi, v katerih si je mogla ta morilska sodrga v gorah nadeti plašč »osvobodilne fronte« so davno minuli. Zločini, ki so jih zakrivili tekom zadnjih treh let na Gorenjskem, govore preveč zgovorno, da bi mogli prepričati gorenjsko prebivalstvo o potrebi tega barbarskega zločinstva. Uvidevni ljudje že od vsega začetka niso prikrivali svoje nenaklonjenosti nasproti sodr-gi banditov, toda njihovo število je bilo malo in njih vpliv majhen. Skušnja je bila še vedno najboljša šola. Nemčija je pokazala dovolj dokazov svoje volje za obnovo na Gorenjskem. Marsikaj tega, kar je koristilo prebivalstvu, so danes zopet uničili tisti, ki so baje hoteli ustvariti »raj na zemlji«. Škodo ima sedaj prebivalstvo samo, kajti med tem se je izkazalo in se bo še pogosto izkazalo, da nemška oborožena sila na primer nima nobene škode po delovanju banditov, sploh pa je polagoma pronicalo spoznanje, da banditi svojih zavratnih bojev ne morejo izvršiti brez resnih z gub na svoji strani, ne da bi s tem dosegli kak uspeh. * Ce hočemo pravilno presojati položaj« na Gorenjskem, jih ne smemo postavljati Izven splošnega velikega dogajanja. Mi vsi čutimo, da se na političnem obzorju zaznamujejo veliki dogodki. Mir, v katerem smo živeli v zadnjem času kljub številnim in silnim bojem, se bo moral nekega dne, morda že prav kmalu, umakniti velikanskemu izbruhu novih in zares odločilnih obračunavanj. Samo na površnega, in mimo lahko rečemo, izredno neumnega opazovalca sodobnega dogajanja so nemški umiki lahko napravili vtis ohromelosti naših moči. Sicer so pa banditi računali s to neumnostjo in se niso plašili, razviti ustrezno propagando. Mislili so, da se lahk6 že predstavljajo za »^magalce«. Sicer tega na Gorenjskem zdaleka niso dosegli, toda boljševiški bratci na Vzhodu, tako so mislili, bodo že uredili stvar. V njihovih letakih je mrgolelo spoštljivih hvaliianj boljševiške armade. Toda s tem ni nič, in bi tudi ne bilo nič, če bi se sodrugi Vzhoda premaknili še bliže. Dandanes ve vsak otrok, da moramo računati s hudimi boji na Zapadu in da nemško vodstvo že ve, zakaj mora za to obračunavanje pripraviti močne sile. Ze večkrat so na Angleškem izrazili mne-' nje, da j« neuspeh invazije na evropsko celino istoveten s končnoveljavnim porazom Velike Britanije. K temu lahko samo še pristavimo; na to se lahko zanašate! Nemški vojaki, ki stoje na atlantski obali, morajo še marsikaj obračunati z britansko-ameriškimi gangsterji morilci. Prirejen jim bo sprajem, kakršnega si ie т aamjah niao vpaU pr#* Rfmn S. — *tpT 4S. KARAWANRRN BOTE Sobota, 8. ,tutilj» 1X4. 94 seieriioamerisliih leial sesirelieiiili Veliki sovražni napadi v Italiji - Pri Valmontonu vsi sovražni napadi odbiti Oberkommč>nde namprotpimi napadi takoj odpravili aH Ea)ezill. Pri tem amo odatrallll 9S sovrainih oklopnjakov. Vzhodno od Velletrija so se isjalovili Številni > iakoitjo bataljonov vo< deni sovražni napadi. Južno in jugovihQdnO od Valmontena le nat« čete raibile via na> pade, ki jih je izvajal nasprotnik s strnjenimi ailami, in imo, n*d*l|ulo# i nasprotnimi napadi, dobili lopvt v#č ivata n«>»l, V pro> štoru na ob#h itraneh Ceeoen« j« sovro^nik napadal nai« poloi^jt i n#dmočnimi lilami in mu je uspelo, da je vdrl v m@|to, ki 10 ga naie laičitne det« #il@vo branil«, Vihod> no od r«k« S«oeo #mo pri obrambi lovrainih napadov pri Poiiu odstrelili 22 sovražnih klopnjakov. Bojni brodovi voin« mornari«« so v Oenovakem lalivu »žgali n«k brit*«' ski brii čoln. Na V«hodu tudi včaraj ni bile poaabni bojnih dogodkov. Nad Pin«klm lalivom »o *e streljla »tratna voilla vojne mornarice 11 sovjetikih bombnikov, nadaljnjih #ed«m je bilo uničenih v zračnem boju, Zadnjo noč as nemika bojna letala ui^eino naoadla ielez-niška križišča Kassatin in Sverinko In to povzročila požare in eksplozije v skladiščih pogonskih sredstev in municijg, Oddelki »avernoamorilklh bombnikov »o vdrJi podnevi od jugp in lapada v severno, srednje in jugovzhodno osemlje Po- sebno v Leipulgu, Pomenu In Kottbusu »e na. stale škode. Prebivalstvo je imelo zgube. V silnih zračnih bojih in po orotiletalakem topništvu je bilo leEtreljenlh 94 lovreinih letal. V pretekli noči lo poaamein« brltanaka letala odvrgla bomb* v proitoru Wl#na In na Hannover. Nemika bojna letala ao uiptino napadla angleška In pristaniška m*ita Falmouth In Poratmouth. ..Cin plutokratskega sulenistva" Stockholm, 3. junij«, V nekem londonskem oboroževalnem obratu sg delavci nočnega pogada zaprti v svojih delovnih prostorih, da ne morejo zapustiti dela. Vrata spet odprejo drugo jutro, t»ko da delavci ivečer od 20. ure do 7. ure zjutraj ne morejo ne notri ne ven. »Groza na# apreleti, če pomiillmo. kaj bi se dogodilo, če bt med nočnim PO aadom «a laprtiml vrati, napadla obrat s«, vraln« letala.« Tako stališče zavrnem« »Daily Worker« k temu primeru. Ust označuje te mere dobeiedno »čin piutokratakega auienj. ■tva«. Prevrat v Ekvadorju Stookholm, 2. junija. Kakor javljajo 1* OuUk je predsednik Ekvadorja, dr. Carlo# Arroie del Rio, ж viemi člani svojega k«' bineta odstopil. Vladarske pravice je oddal podpredsedniku senata dr. Faustu Navarro Allendo In le jbežal v poslanstvo Zedinjenih ameriških eriav. Po poročilih severnoameriške agenture je bila po zadušenju vojaškega upora v Guayaquil sestavljena жабажпа vlada, no da bi ao vedelo, kako #0 «# raivljale atvari v Q#ta« lem delu države. Začasna vlada ima svoj sedež v poveljnikovi palači. Zanimivo Nelsonovo priznanje tenev«, 3, junija. V nekem raagiaau o učin< kih ladnjlh atavk v Zedinjenih drlavah na proizvodnjo vojnega m/iterlala je predsednik sveta (a proizvodnjo vojnega materiala Zedinjenih aevernoamerišklh driav Donald Nelaoq prl«nal, da ae je ustavitev dela v me-sequ aprilu l*ka%ala kot lelo škodljiva za izvedbo produkcijskih načrtov oboroieva« nja, Poaebno iidelava munioije je la več odstotkov zaostala za proračunom. Tudi v proizvodnji letal se morajo podelati zaostanki-Tudi proizvodnja drugega vojnovašnega blaga, kakor čolnov za izkrcavanje, tovornih avtomobilov in tetke munieij^ la topništvo ae je komgj obdržala. Uničiti vse Slovence je ell] OF vH Kr^nburg. a, junija. «Komuni#lična stranka Slovenije« iidaj« ilegalen čaiopls, ki mu je ime »Ljudske pravice«. V eni izmed zadnjih številk tega časopiaa je sledeča obja-va, »Razpis naroanega tekmovanja«, ki traja od 37. aprila do 37, junija, Eta podpisala »to, varita« Joief Vidmar in %orl, Kidrič, ki ob ljubljata, da bo OF #a uspehe v tekmovanju dajala posebna priznanja in nagrade, Ti uspehi so mišljeni tudi s tem, da pooije v#ak aktivist čim v«č Slovencev, ki so troti komu« nizmu. To grozno tekmovanje dokazuje najbolj jasno, da I# OP popolnoma istovetna « komunistično rtranko Slovenije, kakor tudi, da je cilj obeh — uničenje vseh narodno mislečih Slovencev. bill tvoje na]dral]e. C« nas Apgleš) |n Ame-.rikanel, kakor to pač nami pravijo, mmatr#. jo la nadletn« demaSlne )n take ana- mi ravnati, je naja slv@r, ali borno to trpeli. Nemški narod je po vsem ivetu znan glede tega, da Irtvuje i« vojno, kar vojne oj nJega zahteva. Ampak kar Je preveS, je prev#*; in tukaj 50 daleč prekoračene mej« *ne»nO' stl. Skoraj *e ne ve* motno ip znosno i« nam zdi, pošiljati nemško policijo in рђоговепв silo nad nemški narod, вв ravna r merilc) otrok tako, kakor zaalušljo. Tudl angio-ameriška vojna eamovoljnoat se mora nekje končati. piloti ae ne morejo alcllcevat) na to. da so ravnali po povelju. V nobenem vojnem zakonu ni predvldtno, d» bi pri iramotnem zlofllnu vofak postal nekaznlv a tem, da ae sklicuje na povelja svojega predstojnika, zlasti če so le-teoa odredbe v ekletantnem na sprotju < Vleko OioveSko moralo in % v;#, kiin mednarodnim izvrševanjem vojakovanje, Male atolelle le sicer moOne sabrtialo meij vojno In zjočinstvpm na strani sovražni, ka (oda preveč bi zahteval od nas, kdor pričakuje, da naj molče klonemo kot irtvo tege brejdanjegs barbaritv«, Ugotavljamo to s v«o stvarnostjo. N98 narod milit v teh vpraianjih mnogo radikalne]* od ivoje vlad«, nila je vedno na*a Celja, da bi se ta vojn« odigrala na viteški način, Tdl se pa, da »ovratnik tega noče, Ves svet j« prlca »a to. C,e bo to grozno stanje še tra. jalo, bo tudi priča tega, da bomo ml vedeli najti sredstva in pota, da se ubranimo teh zločinov. Te amo dolini ivojem« narodu, ki dostojno in hrabro brani svoje (Ivljenlo in nikakor ne zasluži, da bi ga proglaiili ta prosto divjačino pri sovražnem lovu za liudmi.« H.ANNES PETER STOLP W7 SRECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE Urhaltar Rachhttiutci Ж#ттт«К#мф#т«1#т%, LeipmI* C1 »tavljati. Ali bodo na Gorenjskem tudi t#« krat končno spoznali, da od Anglije in Am«< rike nimajo pričakovati ničesar — stvtd* j» to že sedaj sluča) — in da Sovjeti n« mislijo na to, da bi domovino Gorenjcev izvitU is svoje unl6evelno»ttf Poljaki, Ukrajinci, in drug) narodi vedo kftj O t«m, ravno tako tu> di pokrajine, ki tO morale trpeti poq malče-vanjem boljševilklh iverin. Ali mora Gorenjska šele v laitnl krvi utoniti, preden se bo tudi še pri zadnjem Corenicu uveljavila pamet? Mlillmo, da je le iadolti ljudi kaj, ki 10 spoznali naloge Ća»a. Daitojnl možje in žene čakajo na nje in se jim pridružijo. Dr. Goebbels o sovražnem zračnem terorju (Nadaljevanje s 1. strani.) telja H. G. Wallia, da pride i «ahtevoi ,Rav< najte z nemškim narodom, kakor s kakšmim nadležnim plemenom domačinov,' Severnoameriški novinarji niso nič manj robustni. Eden lamed njihovih prvih besednikov, Raymond Clapper pile I vidnim ugodjemi ,Т«. ror In brutalnoit lU najboljši atranl aratn# vojne' Vedno ime opuščali, priohiavatl nemškemu narodu najpodlajša limed teh Izjav, li. med katerih imo tukaj predložili le nekaj malih ovstk In ki via ikupaj pomenijo na. ravnoit poilv, naj ae mora *#na in otrool, ker imo is morali bati, da ho nemški narod spričo lega einlima preSel k samopomoči in iz sestreljenih aovralnlh letal odakakajočim pilotom vrnil milo la drago, Med tem io pa nastopile okolnosti, ki nam la bodoče ia> branjujejo, is nadalje obdriati to obzirnost. Anglo ameriški teroristični letalci so v zadnjih tednih prešli k temu, da razen tjavdan izvršenega bombardiranja stanovanjiklh predelov naših mait napadajo nemške clvlj. no prebivalitvo javno, direktno in brez vsakega tudi zunanjega reapektlranja mednarodnih vojnih poatav, da ga obstreljujejo in hladnokrvno pomore s krovnim orožjem Izgovorov se tukaj ne morejo več poslužUl, ker lete sovražna letala v nizki višini preko vasi, njiv In deželnih cest In namerijo cevi svojih strojnic naravnost na skupini ljudi, ki popolnoma nedolžno hodijo po poti. To ni več vojna, to je pravi umor. Nobene mednarodne norme nt. na katero bi se sovražna stran pri tem lahko sklicevala, Anglo-amerl-kanski pllotje se s takim zločinskim načinom bojevanja stavijo Izven mednarodno priznanih vojnih postav, Pretečeno nedeljo na pri. mer so napadli, da navedemo samo enega izmed tlsoi^v "rlmerov v saksonskih podeželskih okrožjih Igratoče se skupine otrok » krovnim orožjem, a čimer so med njimi nastale znatne zgube. Nihče 18 ne bo mogel čuditi temu, če le prizadetega prebivaUtva, ki ima, kakor Je znano na vsem ivetu, popolno raiumevanje za viak vojaški čin vojskovanja, spričo teh ciničnih iločinov polasti beina 1eia. Samo s pomočjo oborožene sile je mogoče, zaščititi življenje pri takih napadih sestreljenim sovražnim pilotom, ker bi Uh sicer prlaadeto prebivalstvo pobilo. Kdo Ima tukaj prav, morilci, ki po ivojih strahopetnih iločlnlh pri. čakujej« še človeškega ravnanja od atranl svojih žrtev, ali žrtve, ki se hočejo braniti po načelui oko la oko. lob la aobi Na ta vprašanja menda ne bo težko odgovoriti. Viekakor bi bilo preveč zahtevano od nai, če bi le zahtevalo od nas, naj pošljemo nemške vojake, da laščltimo morilce otrok, «o-per katere naitopajo i lamoobrambo starši,, ki le jih je lotila beina jeza, ko lo ravno oni po lovražnlkovem brutalnem clnlimu sgu« Verlnn unđ Druoki NS.-Gauv»ii*g und Druvk^r*! Karnttn (JmhH. Kla«enfiirt, — Verl*i»*l»lt»ri Dr. Kmil Helt.lnn. — HtiiiiitichrlMelt»r! Kri»drieh Hnnplinsnn Znri»lt twt Nr 1 fltllit Nekij oe;m itn upanj«!# I# noro početje. Naenkrat i# j# Fieri tpodrinllo, da |# paoU 8 svojim loplaialoom vrad na #r#oono#no posteljo Donne Diane. Naglo se je Flora zopet vzravnala. Pogl^-dila si je razkuštrane lase z obraza in za-pretila i prelom. »VI mladi rnož, kaj pa mi hočete, hel« 1« rekla na pol v Salt na pol reano. p*t»r na to vpraianje niti odgovoril ni, v svoji vinjenosti je pokaxal na aliko »Počiva-joče Venere« in se hehetali »Čedna deklica je to, kajne, lamo nekam pomanjkljivo oble« čena, Halo, miloitljiva goapal« je kričal proti sliki, »kaj vaa ne lebe v vašem pomanjkljivem ko«tumu?« »Peter«, je rekla Flora, ki ae ji je polagoma začel lapletatl jeiik, »ne glejte vendar vedno na to aliko. Jam nočem tega. AU sUilte, jaz nočem tegal« »Ampak te je vendar prvovrstna allkal« je vztrajal Peter. »Oh, vi Bte grdil« Mora je lačela Ihtetl. »Vedno kukate v to etiko In kakšne noatavo imn ta #en«l« t« ni-Ut.Hvlla In »'-iničljive na-šoblla u«ta, »Niti male kaj moderne Unije • »Nekoliko debela je re;«, I# rekel Peter in se te naprej oxiral na sliko, »Jaz sem ravno nasprotje tega«, Je rekla Flora In ponosno vzravnat« glavo, »toda sdi e ml, vi ljubite t«k« okroqfa Sene.f »Plora«, In Peter )# pri tem * »blirng kr»tn'n рокч?*1 na illko, »tal je vendar V# nu^l« 'VI '^*3 neumna Venue«! te rekla Flo ru ogorčeno Usedla ae je na atol in začel« čuto brei vzroka tuliti. »K«| se Je vendar igodilo, Floral* )# spra« ševal Peter laskrbljeno. Opotekal ae j« proti Flori, »Kaj pa vendar hočetel« j« Flora illno ihtela. »le pojdite k svoji Venerllt »NI virok« za jok, nobenega vireka nil# je rekel Peter. »Hup — nlll najmanjlega varo* ka nI sa lokanje, rečem — hupi« »Hu, hu, pri meni #e led«] vre vrtil« ae je jokala Flora. Nato je nenaravno debelo pogledala. »Peter«, je klicala, »vi vendar ves čai krotite okrog mene t Mar je to kakUna kroleča se ploskev, na kateri stojite? Oh, In take trudna sem Orem v posteljo.« »Da, hup«, je Isjavtl Peter svoj pristanek, »midva bi morala HI v posteljo. Tudi j«: sem truden,« Plora je Џ telavo vstala, Namesto joka S# je sedaj hehetala In končno #e j« opotekala do poitelje C nebom In ae tam spustila n« njo. »lah — lahko meči« je jeeljal« Easpa«0. ZatUnila je oči in takoj casp«]«. In Peter le rekel resno in ofietovskoi »Hup, pa le hup — res te čas za spatije.« In tudi on |e jegel na posteljo i nebom Nekaj čas« se te boril s Floro, ki )e v spanju vedno znova vlekla e.. del odele k sebi, Nato pa '• tudi on naglo in naenkrat zaspal. Teikl, lUri burgunde« }e bil itorU «vo]e dolžnost, * Hllnl dvorski upravnik Vayge je atepll » sob« t^mfine Karvavjwe »Mll«4tHlva c»n*nn" le |avtl »prilel te «ro' Kaletaj, ki prosi, da hI smel govoriti ■ m|le stljlvo gospo. Gospod grot čaka v mali knjižnici.« »Oral KaloUj«, )e mrmrala groiloa Karvay osuplo, »kaj neki ima ta na @rcu{« >J« !• dobro«, I# glaino obrnil« do Varge, »recite grofu, da bom v petih minutah v rnall knjiinlel.« »Raiumem, miloitljiva geipa«, j« odgovo« ril Varga In lapuilll sobo. Dolgi luhl grof Kalot«] ]« norvoino tekal po knjižnici gori in doli, »Noe«m biti podlai«, j« gedrn|*l pr«di«. >T«Q« 1» ne Udelttlm ved, Z« od v#«ga ж* cetk* bi btl mpral takoj odkloniti pr#dloq grofic« K#rv#y|#v#Л Vrata IO I* odprla In grofica Karvay 1« prilumala v lobo »No, ljubi prljstelj«, j« reki« sladkoljubes-nlvo, »k«] vqg p« poved« »«mkaj' 5*1 se vendar dogovorila, da #c bost« »P^v* |«o-gibali Ktkhalcma- Vj«k«kor p« ishko povem, da Imet« moftn« "pp- '^"1* namera , « »Prosim, grofica Karvay, oprostite, da vas prekinem«, je dolgi, suhi grof Kalotaj odločno povzel beiedOt sem, da vmm po* vem; da ml j« ■•lo #*l v«« t« itvarl. ki sto Jo vi uvedla. Jaz sem sovedec in že sama misel n« tp, d« ••m w4«leittl F«nl, m« ni-pravl čisto bolnega.« »Ampak ljubi prljat«!]«, j« rekla pr«#ira-Sena orofica Karvay, »r#$l ip ##dal ž« pri« sp»le tako dal«6, da i« lahko aovorl I« o usp«hu Ali I« n«mar« naenkrat nič v«č ne zanlmMt« z« Funll« Pr«mtllj«val |«m g tem«, j« lajavlt grof Kaletaj, »in |«m pril«l de рг«рг|вапја, da Faql, tudf #« bt e& d«nlh ekoliietnah nj«a zaken aepot raidrl, vtndar не bo hotela po rotiti 8« t menoj. J|i #pe*twj#m F«nl pr«l ko el«) In bt rad stvar temelflto uredil « »Kil menite 9 lem. orol Ка1о»ч11« *Mp Чза АШ рак ledaj r^thlevtml VI veit«. da ml val načrt i« od vi«g« z«č«ika pi prav ug«j«l. Sedaj »a l«lim. aroii«« Karvay, da wvop#« ( Z»žCA\LO ĆASA ) Pred hritMm na fronti v Južni Italiji u|«tl pemSkf vojaki ilepo verujejo v idejo, d« ino< ra Nemčija imagati, poroča pos«bml depi#« nik »Timesa«, N•4 150.000 indljihlh vofakov ]« do e#da| pa birmansko-IndMikl meji lapuatUo brftam« sko itran, kakor javljajo Japontka poročil« is t« fronte, Oaiidhi je iijavil, kakor poročajo Iz Bom-baya, v nekem piirou, naalovljenem na člane tajnega državnega sveta Jayakar, da on svoje odločitve od avgusta ne more preklicati, ker pomeni ona za njega življenje. Od-ločitev je pozivala Angleže, naj zapuste Indijo, in le bila od kongrtsne strank« У gustu 1942. leta odobrena. N« svoji časopiani konferenei, ki se vrši vaaki teden, j# Rooeevalt predlagal, naj se ®®®ап|а vojna označi kot »vojna tir«mov«. Eden izmed teh tiranov je nedvoumno Roosevelt sam, Kaj bo neki Stalin rekel na te odkritosrčnost? Neko ppreči}o T#,* New Yorka p»a«bn» poudarja- da je v novo vlado Ekvadorja vatO« pil tudi generalni tajnik komunistične stran« ke v Ekvadorju, To poročilo saj v nekolike razjasnjuje vzroke prevrata m U jasno kaže, da stoji v osadju Moskva, V raiHčnih področjih Areentinij«, pee«bne pa v provinei Parana, ao s« po nekem poročilu Reuterja ia Montevidea vršil« Židom sovražne demonstracije. Velik škandal |e nastal v Kaira radi nek« afar* I opojnimi itrupt. Na lirljsko-palestln« ski meji IO prij*li n*ke tihotapsko telpo, ki je hotela prenesti čem mejo opojne strupe v vrednosti 90 000 egiptovskih funtov. Fe iipa« vedbah aratiraneev je sedem visokih oseb« nosil v Kairu leiko obremenjenih. Pri čistilnih podjetfih v Srednji Krvatmkt Џ na Balkanu, v oiemlju med Flitvičklml jese« ri in gorovjem Velebita, lo nemške čete tu. di v preteklem tednu taplenile velik* eskr, bovalria in municijska iklndliča komunlitid. nih tolp. V bojih lo bandlti zgubili Ml mrtvih in 530 ujetnikov. K nankinShiro četam je prestopil le neki nadaljnji čungkinBki 'general Wei Tone Lo« in je svojo 4500 mož broječo čet* podredil poveljstvu narodne osvobodilne armad*. Po nekem perečUu is New York* je ra^ na'telj urada tajne (vezne policije Cdga' Hoover objavil, da je število primerov, da se moije skušajo odtegniti vpoklicu v vojajiko službo, v prvih 10 mesecih tega davčnega leta v primeru z letom 1943. naraslo za 60 odstotkov. Vod)# nCeoperetit« Commonwulth Federation« je izjavil v kanadski poslanski zbornici, da mora Kanada stremeti za tem, da postane član vseam«rllk«ga adruienja. Severnoameriški transporti čet na Liberty* jevih ladjah židovskega gradllca ladij Kal« serja so bili po poročlHh »Dally Express** U5tavlt*ni. da^bl ««#*!*. nspravHl---'—1|- Libertyjeve-ladje s pojačanjem ogrodja, bolj sposobne la morsko vožnjo. Nič manj ka« kor p*t brodov se je pe uradnih ugotovitvah prt transportih čet ramklale *e na visokem morju. »United Preia« |avlj* te Alilrei »Nek« I« Washlngtona Imvirajooe poročilo, da tedlnje« ne driave ne bodo poslale v London maetop« nika, da bi bil navsoC pri ramgovorlh Churchilla in de Oaulla, je Izvenitoječ* kroge de Gaulla osupnile. Turih* velika narpdn* skuplčiai« j# v po-nedeljek Isglasovala proračun ma leto 1*4* . 45. Po radiu Ankara znašajo Imdatki 9M ml« lijonov In dohodki «01 milijen. Večji del !«• datkov se bo porabil v svrhe drlavn« оћгжтК*. ročenoema takoj radožlt«. kje se nahaja po. stelja z nebom.« »Grof Kalotaj, aH ste ob pamet?« )e tlkaU grofica. »Prosim, nobenih ugovorov, grofloa Kar« vayi Jaz sem odločen sa vse, Idlte sedaj, in storit« tako, kakor želim, Jas čakam tu. V pol ur« bi rad dobil od vaa obvestilo. Ako ne storite tako, kakor jaz to želim, In me рц. stile dalj kot pol ure tukat čakati, ge podam stante pede h grofu Kutlfalvlju. Pojasnil bom potem grofu, da st« vi vzela tiltl pergament k lebl, it\ bopfi tudi nadalje pQvvaal, da lahko spravim v tek mehanizem v paviljonu in tako eopet spravim na*#j Isginulo srečo« nosno posteljo. Cisto vseeno ml je, na kak način se vi i?-mu*nete i% zadeve, Zaradi men« lahko r«« K?' ' slučajno našli mehanliera, ki rabi za to, da se pogrezne srečonosma postelja,« »Mfffl« je rekla grofica Karvay tresoč« at od jese Niti pogleda ni več privoščila dol. gemu grofu Kaiotaju in visoko vzravnan* je zapustila sobo. * »Halo, stric Jakob«, je klicala Fani, k) je ravnokar stopala z Rudolfom po visečih stop-nleah na grad Kčhalom »Lepe, d* pridetel Teta Sabina je ravnokar zbobnala papap*. Rudolfa In mene, češ, da nam Im* nekaj sporočiti ,kar se tiče itglnule srečonosne postelje VI greste seveda S nami,« Kapitan Itatke, ki je ravnokar hotel zapu« stili grajsko dvorano, da bi v parku poiikoT novoporoCenca, se j« muzal, »No, pa dalm««,)« '»kol dolMTPduin«. *lv(> gali bodo «io«r name itrupni BOtfltdl ar*> Ho« K4rvay1«ve. toda la t* n Гн to dol*# nič več n« menimЛ * Zgoraj v delovni sobi grofa Kutilalvija j« stala grofica Karvay prad abranimi Bila j« nekoliko bl«da, (ВоЦ# wlheWM Samtta.n, s. Jani IDM RARAWANRCN BOTh »ettp's. — Хт. 4*. Illusionen der „Friedensgoranten" schwinden Шпе Enlhiillung Roosevelts: Es gibt keine Moglichkeit znr Verhinderung des dritlen Weltktieges hw. Stockholm, 2, Junl. (Eljcnbcrlcht.) Rooscvclts Kriegc zu verhlnđcrn. bidet die scnsatlonclle Bcjtatij! hfllltcn, nSmllch. dafl sie sell lanjcm bcreits mit cln mchr ihr janzcs Tun imd Dcnkcn. Diesct fatallstisch sloncn prclsjc^ehcn, mit dcnen sie ursprlinjlich dcq endisunj des Kricjes und dcr letzige Kampf ;cgcn oiMCf sojcnamitcn „Ajjgressotcn" cine voile Befricd milssen Ictzt zugcbeti, dafl aus ihten ffelhcn, selbst Krlcje mit jrofltcr Sciinelliskcit zu erwarten wSren. Roosevelt jcbrauchtc nach den ncuesten Mcldun-aus den USA In seiner Pressekonfercnz wdrtlich И Ausdriick .Verhinderunj! newer Weltkrlegsgefahr". helf Weltkriej! is t damit al* politischc Gejcben-zv • Id den Sprachgebrauch dcr Urheber des ^'ten Weltkriegos aufgcnommen worden. tme glelchartlge Elnstelluns %cht aus cnglischcn p'^''^^J|6erunj!cn zu den freventlich mit dem Etikett V, '15^®" versebenen Unteriochunssplanen fUr die ewkriesswelt det plutokretisch-sowjetischcn Gewalt-rechte hervor. Die ..Times" schreibl ganz ungeniert: "Jede Friedensorjanisation miisse zur Efektivitat die 'olle Stiitze lener jirofien Staaten haben. die bewaff-DeteMacht gcnug hiitten, um jeder Aggressionsdrohung Offcnberuns, đafi er kelnf MSglIchkelt sehc, wcltcre uno fiir das, was die Plulokralcn schon 1943 ent-cm drittcn Wtltkrieg rcchncn, F,r bestimmc mehi und cn Einstcllunjii zullebc haben sie soger die alien lllu-Volkcrn vorspiegcln wolllcn, es gehe um eine Be-Deutschland und Japan verheiBe nach Unttrdriickunji ung dcr Well. Im Gegcntell: die wahren Ajsresaorcn im Falle eine: Slcgee libei Europa und Japan, neue zu bcgc^ncn-' Auch die . Yorkshire Post" nennt ..mili-tiirische Starke von wcscntlichcr Bcdcutung iiir die Bcwahrunj dc8 Friedens in dcr Welt", obwohi dieses Blatt immerhin ncbenbei auch die Beseitigung wirt-schaftlichcr Erschiitlcrungen els notig bezeichnet. Mit aller wiinscHenswerten Dcutlichkeit gesteht dfls Eden nahestehende Blatt. wie sehr sich der Gcdanke von den GroRmaditen al* ..Priedenasarant^n" scit Teheran fortentwickelt habe. Es wird immer deutlichei. welche Verschworung die drei Groi^raubcr in Teheran ein-gegangen sind. Untei der VerhciRung. nur ihre mili-tarische Macht kilnne kiinftlg Fricden gewahrleistcn verlangen sie eine Welt,diktatur durch sich selbst Der ..Daily Herald" benutzt die jetzige Diskussion zu eincr anti-arncrikon'.schcn Wcndunj. Das Organ dcr labour Parici das imniet imperialistlschei wird sajit mifibilligcnJ die von amerikanlschcn Scnatorcn bis-kcr vorscbrachtcn Plane seicn nichi geradc rcvolu-tionicrcnd scwescn und betont die Notwcndijjkcit ..kiihner" cnjjlischcr Beitrage zu der Zukunfts-di.skussion und mcin;^ England habe sogar jroRcre Mojjlidikeiten zu einer Tiihrondcn Rolle. weil seine Bcvolkcrunj! fiir imcrnationale Probleme mehr Vcr-stiindnij habe at: die Amcrikancr. Bezeichnendcrweise vcrlautet. daB Roosevelt sidi bcreits feste Plane gemachi habe fiir den Sitz der von ihm ansiestrrbtcn Nachfoljic fiir die. Genfcr Lij«. Er seiv sanz und «ar jcjen Genf. Offenbar will er den Sitz in eincn amerikanischen Staat verlegen «ls Symbol seiner eigenen Weltherrschaft- Von dcr Gen-fer Liga die doch nichts war als ein Instrument dcr ..Sieger" des ersten Weltkriogcs. erklarte cr hbhnisch: sie sci zu altruistisch gcwescn. Nur vcrwaltuiijs-maflig soil sie. so heilit es in schwedischen Mcldun-gen, ale Modeli dienen diirfen Das bedeutct in ihrer bereits damals bewieecnen Funktion aU Werkzcuj fiir Anzettelung neuer Kriege. Was Yankee-Soldaten vom Krieg halten hw. Stodiholm, i. Juni. (Eigenberidit.) Die ^Idaten an der Front, so schreibt „World Telc-Snm", hiclten sehr wenig von den Redcn, die "lan »U5 der Hcimat iibcr den Rundfunk an sie richte und sic pflegten selbst aut die Anspradien von Regicrungsmitgliedern our mit dcr Erklarung W „Wenn dicse Bursdien ein paar omen 1апц jp, tlamnien- und Granatenhagel ®Кеп und dariiber nachgedadit batten, pb jie Warmes oder uberhaupt nichts zu essen be-^nimen, konnte ihre Ansidit iiber den Krieg die > ""ghboys' interessiercn. Da das aber nidit der 1,^1 werden ihre Anspradien jeden Soldaten lissen." Die amerikanisdien Soldaten in Obcr-see seien keinestalU der Ansidit, djl> der Krieg gut gefuhrt wiirde Sie sehen die Vergeudung von viel Arbeit, Material und Zeit und batten heraus-geiunden, da(5 diese Dinge mit dem Ziel nidits tun haben. Obcrall in dcr Welt, wo anierika-nisdie Etappen eimjeridiiet seien, tretfe der USA-Soldit aui eine Oberfiill* von Offizieren und miisse feststellen, dafi ein Drittel davon genau so d's Rleidie Arbeit leisten konnte. Er lehe welter .''1 Brasilien, Trinidad und audi sjnstwo Piraden von Tanks und anderem Kriegsgerat pnd frage sidi, was dergleidien Dinge an Orten, die ^'eit vom Kriegssdiauplatz entfernt sind, mit emer baldigcn Beendigung xles Krieges zu tun haben. Die* baldn;e Becndigung des KrieRe, aber und die vcrbundcn:* Riickkehr in uic Heimflt ?cicn das einzige, was den USA-Soldaten interessier* Milifonenverliiste Tsdtungkings Sdianghai, l. Juni. Die jahrlidien Personal-vprlustc der Tsdiungkinger-Armee an Toten, Vcr-Getangenen, Kranken und Desertcurcn etragcn nadi vorsiditigen Sdiiitzungen 1,8 Mil-■опеп Mann, eine Zahl, die in diesem J ah re vor-'ussiditlidj ubersdiritten wird, erkliirte dcr itell-^ertrctende japanisdie Arnieespredier. Er erwiihnte eilem die groficn Verluste Tsdiungkings in crstcn Kriegszone, w^hrend bei den Operatio-'''^4 im Honan-Gobiet nadi seinen Angaben cine ■'^fniee fast vollig verniditet, drei Armeen auf Drittel und vier Armeen auf die Hitlfte ihrer ^^"»pfstSrkc rcduziert seien. Dcr Spredicr sdiloS daf5 Tsdiungking cntgegen scincn Bchaup-'^"'веп zu einer Gegenoffensive in diesem Gebiet in der Lage ist. Neuer politischer Raubzug Moskaus Bine Sdiimpfkanonade der „Prawda" gegen die „diinkelliaften" Londoner Exllpolen Stockholm,' 2. Juni. Die Mosliaucr „Prawda" vom 28. Mai richtet einen scharfen Angriff gcgen den polnlichen Exilousechue in London eowic gegen alle nichtboinchewlstischen Exiipoien und schrcibt u. a.: Die Vertrcter der polnischen Emi-grahtenrcgierung In London sind mit cincr so frechen ErltiSrung hervorgelretcn, dafl sie weder den polnischen Sowiet noch dessen Bevoiimach-tigten ancrkennen. Diese klelnen Siawisten mit ihrem „iibertrtebenen Diinkel", die in der Ge-schiclite nichts zugelernt haben, haben beschlos-sen, die Voilmechten dee „kiimpfenden" Polen zu leugncn. Sie crklaren, daB ihnen der poi-nische Soviet volletandig unbekannt set. Diese Herren, die nich selbst als „Regierung" bc/.eich-nen, wlssen Oberhaupt nichts und haben kcine Ahnung von den Verhaltnissen in Ihrem eigcnen Lande. Wie konnen auch diese eingefleischten „Politikane" von Polen etwas wissen, diese „Meister der Politik der Untatigkeil", die jeg-liche Verbindung mit ihrem I.nnd verloren haben. Der Charakter ihrer Tiitigkeit ist entlarvt, denn ihre wahre Beschiiftigung besteht in elnem sehr „aktiven Widerstand gegen die Sache der Ver-bfindeten". Soweit die Schimpfkanonade der „Prawda". Sie ist insofern besondei^ bcmerkenswert, als dieser Fall einmal deutlich zeigt, daB Moskau ledigHch den polnischen Sowjet, dessen Mit- olicder iibrijens kein Mensch kennt, als einztjje ptilnische Vertretiing bestehen lassen will. Zum anderen diirfte dieser Vorgang ein Musterbei-spiel dafiir sein, wie Stalin die „Atlantik-Charta" auslcjt, um ein Land nach dem anderen In die Tasche zU stecken. Wo bleiben da die sogenann-ten „GrundsStze" der Atlantik-Charta? Aber sind sie nicht schon langst liber Bord geworfen? Stalin ist der einzige und richtige Deuter dieser Grund.iatze der Atlanfik-Charta: cr aileln be-stimmt. wie dieser Fall zeigt. dariiber und die beiden anderen Verbllndeten haben zu schwelgcn. Vor allem legt er die vollige Ohnmacht Eng-lands offen. England, das die verschjedenen Exilausschtisse beherbergt und Ihnen den Kdder der Atlantik-Charta hingeworfen hat, sie aber alle an der Nase herumfiihrt bzw. infolge seiner polltischen Ohnmacht herumzufuhren gezwungen ist. Stalin unterdessen ist dabei, ,,unter voller Wahrung der Grundsatze der Atlantik-Charta" ein Land nach dem anderen in die Sowjetunion einzuverleiben. Denn daB Stalin, dieser Volker-fresser. tatsachlich. wenn er Gelegcflheit dazu haben solite nicht bei Polen haltmachen wird. unterliegt gar keinem Zweifel mehr. So diirfte denn der Artikel der „Prawda". der noch einmal die ganzen Betrugs- und Schwindelmanover in - der polnischen Angelegenheit wachruft, zweifei-los die Einleltung eines neuen politischen Raub-zuges Stalins darstellen. Grofibiitanniens verloiene Welthcmdelsfiihru'^g England* groBe Sorge um seinen Aufienhamlel — AbhSngig von den USA-Juden hw, Stockholm, 2. Juni. (Elgcnbcrlcht.) Bei den jctzijjen inncrcngliflchcii Erertcrungen iibcr die kiinf-tijc HandclspoHtik. die a!s Voraussetzunj zu jeder Sozialpolitik die ajjltdfori.sch .so stark hcraiisjesteli-ten neuen RcrormvcrhciWunjicn iiberschatten, wirJ nach den Berlchtcn sehwcdlscher Wirf.schafls-beobachter in London die cntscheidcnde Rollc dcr' USA mehr und mehr zugegcbcn- Selbst die englische' Presse kann diescn Tatbestand nicht liingcr Icujncn. Der ..Manchester Guardian" erkliitt in eincm vlcl-bcachtctcn Artikel, vo'f dem Weltkriej! sci die Eln-heit des Wcltmarktes durch Enjlands Methcdc auf- , rcclitcrhaltcn worden. Kapital zu cxporticrcn und Warcn zu importlcrcn. London sel die Pumpc je-wcsen. die den Krelslauf in Gang gehalten habe; daa ..Pfund "war das 01". Nach 1918 war е.ч der Mitftlpunkt )ind da der Dollar nicht die Lelstunjicn vifllbrachte die das Pfund vorher erflillt hatte, flel das System 1931 (Abwertun; des Pfundes. Banken-kri.sen. Verfall des Welthandels) In sich zusanwiien, Es sei ahsolut notwendig, in Zukunift den Welt-kandel mit der amerikanlschcn 7.ahlunj>sbilanz als Ausjanjsbasls zu betrachten, melnt das englischc Blatt. Cordell Hull hat neulich crklart, daH nach Dr. F. J..Liiikae Aussehneiden! Aiifheber DEOTSCH METHODISCH UND PRAKTISCH Nemško metodično In praktUno ^hren (ftthrel) — peljati (pelješ se) ^®8t (m) — gost ^®'allcn (-ftlllBt) — ugajati (ugajal) ^®8enUbcr — nasprotf ecr^ujnig — prostoren, -a, -o ''eundheit (W) — zdravje p®witter (s) — nevihta ^'Uck iB) — sreča ^'laben (ni) — jarek «ind (w) — roka f^a-Uptteil (m) — glavni del lonig (m) — med (m) — mladenič, deček «alb (s) _ tele j^Ž^Ppe (w) — Cepiča j^^PUtt — uničen, polomljen j^®*erne (w) — vojaSnlca jasen, -a, -o J. "ege (m) — tovariš ''aftwagen (m) — avtomobil ^^^khelt (w) — bolezen (vy) — dekla, ilužklnja ^^1'melade (w) — marmelada mT (W) — Čepica ПЦ)"® (%' I «— nos ■ šivati nikoli Qiaeii^etz (m) — prostor za pariiir»nj« Rat,tj* (w) — izvor Rechei^) — podgana Rina (: (Al) — grablje Rose t' govedo SchWy) — vrtnica ^ilrhi ■'** (m) — brzovlak i 4>nrt,ih~ Mltok, -a, -o. atehen HiiiovBtt TiMe verbleiBA^ ''вгШвпвп P^*Pov«krlegsm&Big gingesptzt« (uporabljene %a vejoo) »горак esme take, ki »iprajo v domevlsek^m hojnem ро^гобјц iz- palgitt boji}? g#}ege. n« pr, enot? protiletalskega topništva j?tiorpžene in vojpe »tpraarie*- Nademe«t»t mete ne spadaje aem. Reiphjwir{ech»ftsipinister (minister za gospa-»'»ratve) je Wdal navodila #a podrejena mesta, da pfi iadaji hert aa kadllpe n@ postopajo malenkostne In da i»dajo karte t\jdl v prlmarih, če eo prtpeđ»lW Tftdi ranjenjft aH boleapi časno Iz|e«pni I# bojujočiij se pnot in bi bila Odklonitev karta za kadilce neprimerna trdota, MMjenlm N( belnlm prjpadnikeiTi ebp. TBžap# ali#, « tip pyeni0|Cen| v kakšno »ne« t» nadefflMte* vejsk« ћгел bojBlh nalog In ki prtdfje ve« \^tey ga premestitev v kak. *ne vojn* »note, a# na mereje lagati potrdila radi BrtdeWtv* kftrte u kadile; aa njihov# ##. n@ aH matar#, Niši vojaki poidravljajo domovino Ж Vahod* polilja poadrave Пацшк zvonko, AQling . gawc. vH. Hrainburir,. 3 јцд1ја. fm Hrvatskega poročajo, da so v bitkah, ki ao ee v мЛдј#т času vršile med Titovimi bandltl In domobranci v severozapadnl Bosni, ubili ali ujeli 13 banditakih amazonk. Tudi v drugih oisem» 1ј1Д Hrvatske nalete pri enotah banditov ved-nq na več žena in deklet. Večtnonia so jih ban-ditje prisilno novačili in niso domačinke, ampak so prUU ic ilovenije in drugih aoatdnib pokrajin. Takšna je torej usoda po ban4it{h nevftče-n|h siovenakih Sana in deklet. Navadno whte-vajo pcmagačl banditov v začetku od njih aa mo reden dar za »domoljubno eavebMHae fronto«. Kmalu pa jim izjavljajo. dam Zeugm# «Jei Gesrne;?; ,cfeo Твф1 •fJe^)ear Лв1|в,ШЈв,<, Л« H6U#( HINC mr WAFfr /UNO iKfi CFIM JUNGIHRETRACER SAHVMA Za Iteviln# Ш»гџ lofiuatvovan]« plyboleet. nt .iUBWhi našega preljubega JOIIAIVIVA KEBIV4 nujiopleie 4«hv£(ljulerao. ^oftbtj »• ««ftv»lju}ime oeip. Cepci. Meiit. Holleiiu v ^eiUnjtliu, prtćaatU. godp, kanoniku z Unt. fwnlg, Freiw. Feuerwehr In gg. pevcem v •"■kUoh, ilevllnim darovalcem Viem udeležengem pri pogrebu. evetj# in .-.1. C I"« Zirklach bei Kruinhufe, 97, m«j« 194*. ofUU, ^ ZAHVAM Iskreno le ;ahval]u|ti«o le Uraze sofiust-vovanja ob smrti naše đobrt nepoitbn« mi< twe< tttt in leitre Amk g#hvml|u|,mo иџ vi*m darovalcem vtnoav in evet]«, kake, tudi v#m. ki 10 naio Itubo mater pekreplli lq j, v tak« Velikem številu spremili na m|#nl Badnji peti, Priperočamo tu v molitev. ^ A fl U « 0. 33, maja Zalu{eea 4ruiiHa Tieheliovin ■tro4»ihi> lAHVALA vsem, ki 10 našega nepoaabnega, dobrega soproga, očeta, »tarega očeta, Бжа, strip« in ivaka VHMSTi POOATSCiUII.JA »PfPWili v teko lepem Itevliu na njegovi zaonji peti, ravnotako darovalcem Številnega cvetja in vencev ter vsem, ki so nam stali ob strani in nas tolatiU v teh telkih dneh. ABllng, 5, maja l»H Rodbini rofaiaohir, lotoH. v glpbok) пвчпчпјатр s»rod< nikom in prijateljem i«]oftne ve»t, d« at« na vthedni fronti «gublla tvoj« mUdp šivljm^j# nei« dve Ijubljtna ilnovai Valentin Klemen BPldPt, #t#r 19 ]«t, in Otto Klemen leld«|, star 21 let. N«j lime bo lahk* tu]» zemlja. Njihov tpe-4iin bo vtdno %lv mod nami. Priporočamo jih * mollttv in bU(j spomin. P o d И p o v 1 C a ■ o 111 # n e C k, 25. V. *4. talujoii: Frani in larbara, atarii, brati*, aoair* in oatalo sprodilvo. JL Potrtt0l #M# in v globoki ialMti ep*. ПР ročam* vsem n#šim soredBikem. prli«. teiiem in snanoem tutna vest, d# |# Vihe< du v njegovi 21. spomladi kregU pr»tre»la nit livljenju n««*mu deljrpmu, praljuhewu »i-nui bratvi in netftku JohanDu Ahllnuf Greaal4m«, da am# ва> meito vHtlagi ivMfnl« debiU ialofta« veit, d» I# nas liuElltnl tin, brat % i^ric Andrea# Razpet Fanaar'Ortiiadltr V najlepši mladosti, v 37. litu padel na te-verpvihpdni Jrentl dn# II- 1144. Lahk« Ml 4u t>9 tuja #«»4#. nad podiva v miru. Pogrebne molitve so «*ravUe # hlm. koStih v farni SNkvI »▼. Jakoba Т Blrken dorf (Pedbreejt). Priporočam* ga vhjoH •ev i« bla$ spemin. Feistritz-Birktnderf, V maju 1944 talujoili alaril, krallt in aaalrt. 11.— ylohokl illoiti nunlnmq vsem prllatt-Јјми Ш iT)ine*Rii 4a ]• R«i па4 vs« ИиЈзј, 4e* brt mol, еб#, ivak, ' Marku# Bratiin •viUtjiM vojni invalid, star U Jat, po •nolatntm bolehanju, previden ?о?У' v miru zaspal dne 24. Vi 1. i" ~ oče, tMkO Ti jt bilo lty- llenje, na*#) si večni mir, počivaj v miru. Prlperoiamo ga џ blag apomlAt Vtratf htl litut- %lu|e#l, ##M framialM, Jehmmm, Pnu, Дш> «tno¥i, Maria, Franiiaka. кв»»« in eitaie Sorq4stV«. stran в. — štev. KABAWAMKEM BOTE Sobota, 8. jiBrija mi. SiđAispieie tmeiiiu t Unitreiiiiiind ti. m. b. H. AUgememu Zwe.igstclle SUdost ASSUNG 2., 3., 4., 5. VI. Wildvogel FUr Jugeiidliche nicht zugelassen! 6., 7., 8. VI. Ein Leben lang FUr Jugendliclie nlcht auffelaeseot KRAINBURG 2., 3.. 4.. 5. VI. ... iind die Musik H>ieU dazu FUr Jugendliche nicht zugelaMeu*! 6., 7., 8. VI. Ihr erstes Erlebnis Fur Jugendliche nicht zugelassenl LAAK 2., 4. VI. Liebespremiere FUr Jugendliche nicht zugelassen! e., 7., 8. VI. Wir taiizen um die Welt Fur Jugendliche zugelasten! RADMANNSDORF 2., 3., 4. VI. Symphonie eines Leben# FUr Jugendliche nicht zugelassen! 6., 7., 8. VI. Operetta FUr Jugendliche nicht zugelassen! VBLDES 3., S., 4. VI, Biirgtheater FUr Jugendliche zugelassen! / Th Š n. Mutterliebe FUr Jugendliche zugelassen' NEUMARKTL 3., 4. VI. Ich klase an FUr Jugendliche nicht zugelassen! 7., 8. VI. Unsterblicher Walzer FUr Jugendliche zugelassen! STEIN 2„ 3., 4., 5. VI. Du bist mein Gliick FUr Jugendliche zugelassen' e.. 7., 8. VI. Mutterliebe FUr Jugendliche zugelaasen ST. VEIT 3., 4. VI. Die groBe Nummer FUr Jugendliche zugelassen! LITTAI 3., 4. VI. Ich vertraue Dhr meine Frau an FUr Jugendliche nicht zugelassen! 7., 8. VI. Dir gehbrt mein Herz FUr Jugendliche zugelassen' MIESS 3., 4. VI. Ein Walzer mit Dir Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen! SCHWARZENBACH 3.. 4. VI. Das Gliick wohnt nebenan FUr Jugendliche zugelassen! Zn Jedem FUm die Deutsche Wochenschan! Der Bttrgermeleter de* Stadt Kralnbnrg ale brtllcher Luft-schutzleiter. Ив BenUtzung in letzter Zeit der Fernsprechstelle mit der Ruf-Nr. 244 zur Vermittlung anderer Gesprache gibt VeranlaMung, darauf hinzuweisen, đaS diese Fernsprechstelle nur zu Feuermeldungen und LS-Warnbefehlen benutzt werden darf. Ich werde MiBbrauch von nun an strafrechtlich ver-folgen. gez.: Morth. Der Bttrgermeleter der Stadt Krainburg ah drtllfher Luft-echutzlelter. Uporaiba v zadnjem času telefonskega mesta s klicno številko 244 za posredovanje drUgih pogovorov so mi dale povod na opozoritev, da se uporablja to telefonsko mesto le za prijavljanje ognja in svarilnih nalogov glede obrambe iz zraka. Zlorabo bom odslej sodnijsko kazensko zasledoval. gfz.: Morth. SozlalvereicheruiigMkasse fiir die besctzten Gebiek Karntens und Krains in Krainburg. eifentlidie Zahlungsaufforderung Bis zum 8. Juni 1944 eind die bis einschlieBUch Ende Jilal 1944 f&Uig gewordenen Beitrftge zu zahlen. Wenn die Zahlung durch mehr als 7 Tage verzogert wird, wird ein Sauamiszuechlag von 2 v. H. der riickstandigen Beitrage er-hoben. Arbeitgebern, denen die Kasse eine Beitragsrechnung tibereendet, wird bis zum Erhalt der Beitragsrechnung Zah-lungeaufschub gew&hrt. Arbeitgeber (mit Ausnahme der landwirtschaftlichen 1, die bisher noch keine Beitragsrechnung fiir M&rz und April 1944 erhalten haben, und landwirtschaftliche Arbeitgeber, denen bisher noch keine Beitragsrechnung fUr J&nner bis Marz 1944 zugekommen ist, mUssen bei der Kasse Auskunft uber ihre Zahlungsverpflichtung einholen. Nicht fristgerecht einge-zahlt# Beitrage unterliegcn der zwangsweisen Einbringung. Klagenfurt, T. Juni 1944. Der Lelter: gez. Anton T r o p p e r, Verwaltiingsdirektor. Ersste von SpeisekartoflelA durch Reis und Hiilsenfriichte fiir VersorgungHberechtigte, die nicht eingekellert haben. Das Landeeern&hrungsamt K&rnten gibt fUr den Reichs-gait Karnten und ale Referat Ernahrung und Landwii-tschaft dee CdZ fUr die besetzten Gebiete Karnten* und Krains bekannt: 1. Der Wochenabschnitt IV der 63. Zuteilungsperiode de« Bezugsausweisee fiir Speis^artoffeln ist ungUltig und darf nicht mit Speisekartoffeln teliefert werden. 3. Zum Auegleich dafUr erhalten jen« Inhaber de« Be-zugMusweisee fUr Speisekartoffeln, welche nirfit 100 kg Speisekartoffeln eingekellert haben, in der 63. Zuteilungsperiode 626. Gramm Reis und HUlsenfriichte je zur H&lft«. 3. Der Reis bzw. die HiilsenfrUchte werden auf die Ab-schaitte V—VIII des SonderbezUgsausweises fUr Reis oder HUlsenfriichte ausgegeben. Diese 4 Absehnitte zusammen gel-ten ale ein Abschnitt und sind anl&Blich der Warenauegabe vom Kleinverteiler abzutrennen. 4. Die in Frage kommenden Verbraucher milssen den Rei« und die HiilsenfrUchte beim selben Kleinverteiler beziehen, bel welchem sle ihren Beetellschein fiir Speisekartoffeln fUr die 63. Zuteilungsperiode abgegeben haben. Klagenfurt, den 25. Mai 1944. LandefinmahrungHamt Kilmt«i. r- Verlauibarung AUe Bezugsausweisinha-ber fUr Trlnkbranntwein werden gebeten, den Brannt-wein bis 10. Juni bei mir abzuholen, denn mit 10. Juni verlieren die Bezugsau.s-weiee ihre Giiltigkeit. Opozorilo Vsi imetniki nakaznic za žganje se prosijo, da pridejo po žganje do 10. junija, ker s tem dnem' zgubijo nakaznice veljavo. ALOIS K E M S GemisohtAvarenhandlunsr Kadmannsdorf - Stadtplatz ftntlidier Sonntagsdienst osram-lahpen AIIes-Kitt. die Schutzmarke fiir einen waseerfesten Universal-klebeetoff. iet eanz besondere eeeienef fiir die Klebuiut von , Glas und Porzellan. Dies hat sich ber-'its herumeesDrochen Was aber noch nicht so bekannt ist. 1st dies: Wenn sehr Doroses Material • wie Leder. das viel Klebestoff versclilucki. dauerhaft eeklebt werden soil, dann eeben Sie zanachst einen Grundanetrich auf die Leder-teile Nach dem Trocknen wie-derholen Sie dieses Verfahren mit nachfolsender Тгоскпипк und dann feuchten Sie einen der beiden Teile zum dritten-mal mit ..AJles-Kitt" an. Nach sofortieem Zusammenfiicen heider Stellen halten Sie diese Bindune eine Zeit unter D ruck und laseen mehrere Stunden Oiler noch beseer nachts liber die Klebune dnrchtrocknen. (ГЦг nichtsaueendes Material wie Glas. Marmor. Bakelit and iihnliche KunstpreBstoffe eenilirf ein Anstrich auf beide Teile. die man trocknen IKBt und ein weiterer Anstrich auf nur einer Stelle mit nachfol-eeiidem Zusamraenfiicen. tehten a.uch Sie beim Kauf auf die Schutzmarke ..AIlee-Kitt"! (20.7701 Hosenđiagnose? : Jawohl, nicht Augendiaqnose — , sondern HosendiagnoselHosen-diagnose hilA die Haltborkeit an I AnzOgen verlongernl Hose und I Jacke vom Arbeitsanzug werden ' ailevierzelnnTagenachgesehen. 1 Geplatzte Nahte sofort ausbes-I jern, lockere KnSpfe annahen, I diinne Stellen unferlegen. Beim ' Waschen wird nicht stork r> rieben und gebiirstet, sondern mil eingeweicht und gekocht. So halt der Anzug viel longer! , Outer Rat von IMI Krainburg; Am 4. Juni: Dr. Karl Petritsdi, Krainburg, VeUeser Stralie 14, Fernruf 179. eytesf Službo dobi Sprejme se gospodinja od 40 do 50 let stara. Ponuđise na K. B., Krainburg „Dobra služba" 3220-1. Sprejmem takoj mizarskega vajenca. Kregar Franz „Bor", Weich-seldorf 87, St. Veit/Sawe. 3222-1 Sprejmem takoj enega fanta ali deklico od 13 let naprej na eno kmetijo, družina brez otrok, pod zelo ugodnimi pogoji. Več s« izve pri Josef Sitar, Heil. Kreuz, Gal- lenfels.___ Službo dobi deček ali deklica, stara nad 13 let, za pomoč pri kmetijstvu. Ponudbe na K. B., Krainburg pod „333S-1". Odda v najem Brezplačno stanovanje na deželi in nekaj vrta takoj oddam zakonskemu paru. Dopise na K. B., Krbg. pod „Oskrbnik" 5640-3. Prodam Kolarji in kolarska podjetja, pozor! Proda se stroj za izdelovanje špic, toporišč itd., pripraven za večja podjetja. Naslov v upravi pod „Izredni stroj" 3317—^6 Elektromotor 10 Ph, 220/380 V, v dobrem stanju prodam za 1500 Reidismark. Naslov pri K. B., Krainburg pod „3345-6"._ Qltoniiefpe- doi war kuh#r Mhr einfoch - heut« muR sich dit Houtfrou schon ubtrlegen. ob sie beispielsweis« von den zuge-teilten Etern eines verwenden will. Dot ikt richiig to, denn unsere kostboriien Werteiind die HohrungimiHel. Dethatb lolltenouchkleineMengenEier - schoM 1 oder 2 Sluck - lieber emige Zeit in Gamn4c6 eimgeWgf, oUsofertverbraucktwerden. K Nabrnng ist Waffel fin S^mied dt«s»r Woff« went6cher viel tenger sou* beuiBdaap ipert ^шсћриКи. Zwei alte Hands Rđumt mom* SoKud u. Gtot м. Schmutz 4md oke Иопјмкик guter StkwU. Wenn man 1» Scherben dann mat fofet so brauckt man nicht gleicK Hansaplast ■ IIJU. I X Omara za led, 4 vratca, višina 2,20 m, žir. 70 cm, dolga 1,25 m, zamenjam ali prodam. Vprašati: Zolnar Otmar, Krainburg. _ _ _______________ Prodam dobro ohranjen elektromotor za istosmerni tok (Gleich-strom), 6 Ph, 220 V, 1100 ob/min. Lahko se ga uporabi tudi kot dynamo za luž. Naslov pri K. B., Krainburg pod „333-^"- g mladih pražičkov prodam. — Anton Zvenkel, M. Laufen ić, P. Podnart.__iii7-6 Prodam fotoaparat 10x15, obj. 1:4,5, compur zaklop, dvojni iz-5 dostavnih leč, ' 6 kaset, statif in vsa priprave za razvijanje s kopirnim aparatom. Skupna cena 2500 RM. Proda se tudi kompletni krožni pletilni stroj za 500 RM. Za zameno pride vpoštev klavirska * harmonika, kromatična ali navadna triton-ska, ne pretežka in brroparilnik do 100 litrov (Dampfkessel). Dopise na K. B., Krainburg pod .;зи2-в". . Krankheit- Jeder Kronke ioOf elr>e Luck« in der Kampffront der Hcimot offen. Der Wille zur schnellen Gtsundung ist desholb PHicht; #f muf) die Kunsf der Arzte und die Wirkung bewdhrter Arzneimitte) upterstuUent ASTA ARZNEIMITTEL MEDOPHARM A r z n e i m i 11 e I sind treue Heifer Њгег GesundheitI Medophorm-Arznelmlttef ^lnd nur la Apotheken •rholtllch. MEDOPHARM Pharmozeuttwiie Proparot* Gesellsdioft M0ndi«n8 ZAHVALA vsem, ki ste bili v težki nesreči, ki nas je zadela, kakorkoli v pomoč, nas tolažili in izrazili sožalje, vsem. ki ste našo tragično preminulo hčerko . SIDONIE RUPNIK spremili na njeni zadnji poti in nj« zadnji dom okrasili z venci. Littai, Baden, aprila 1944 Walter sinček, starii: Franz in Štefani«; brat Drago, sestre Milada in Maria, Peterchen vnuk in sorodniki. Kupim Kupim 'dobro ohranjeno harmo* niko. Ponudbe na K. B. Krbg. pod Jtev. 3322—7 Kupim stoječo črno deteljo vili travo ali zamenjam do dogovoru. Ponudbe na Anton Werbitsch, Georgen 5c. 90. 335'-7 Klavirsko harmoniko, 60 do So basov, kupim takoj. Dolinschek Kari, Schneiderei, Ncumarktl. 3353-7 ■ ia Aphejt.kr.ft đ»r Helmat Is" koslMr« Out, dal JI" dU°(«n wir kltin. - Unpaciich-keUtn wtt'" Ariiieien verttu-л,о D;e« "'"il heute lilr einstc FHlle un^ vor It!«« Ilir unscrtSoliljttn h«. htitimml. Auch CHINOSOL kann de:-balb лиг sparsam abgcgchen wcrdcD, Kupim dobro ohranjefi dežirf plašč za visoko postavo. Naslov pri K. B., Krbg. pod „3319-7"' Kupim rabljene, dobro ohranjen.* tritonske harmonike. Dara zanjo tudi dobro moško obleko. Razliko doplačam. Dem,schar A1«J, Krisldorf bei Spitall, Karnten. __3332:7 Kupim slamoreznico v dobrem stanju na ročni pogon. NisloT pri K. B., Krainburg pod 3214-^. _Menjam__ Menjam pisalni stroj za šivalni stroj. Poizve se RcicerdurdklaS št. I, Krainburg._3221-1; Menjam lep športni otroški voziček za damsko kolo. Naslov pri K. B., Krainburg pod 3327-1^ Menjam moško kolo za enaka dobro žensko. Ponudbe na K. B., Krainburg pod „Enako za enako" 3332-И.___ Gramofon odličen, znamke His-M®'/J-®""I'rima, komplet z lepimi ploščami in iglami, zamenja klavirsko ali drugo harmoniko. Naslov pri K. B., Krainburg pod „3334-:;". _ Gummimantel moški, prima, rjav kakor koža, za srednjo postavo, zamenjam za trenčkot at plaši iz balonske svile ali tenak gumi-mantel temnejše barve, za srednje postavo. Naslov pri K. B., Krbj. PO