A ZA GORIŠKO IM BKIKCIJO ia plačana v gotovini Postale I gruppo TRST, nedelja 28. februarja 1960 immm /:'x ** " ...s, / < - «Tretje dejanje» krize demokristjanske vlade Vodstvo KD je včeraj predložilo svoje pogoje za obnovo štiristranske vlade s PL1, PRI in PSD! Karneval v Zahodni Nemčiji silam skrajne desnice... Poročilo, močno poudarja demokratične in ustavne vrednote ter politično rešitev, ki jo je treba dati sedanji krizi. Na podlagi tega poročila bo storila KO prvi poizkus obnove štiristranske koalicije in to dokazuje težavo, na katero zadeva KO spričo jasne izbire in njegovo željo, da preloži na socialdemokrate in republikance odgovornost za morebitni neuspeh te formule. Temu manevru se niso uprle niti demokristjanske levičarska struje, ki se hočejo izogniti obtožbi, da postavljajo umetne ovire in hočejo, naj bi se večina v KD sama prepričala, da je centrizem nemogoče ponovno izkopati.* Končno «Avanti» poudarja, da bodo težave pri pogajanjih s PLI in da so v zve- hotel nič povedati. Dejal je le, da odlaga vsak komentar do ponedeljka, ko se bo sestalo vodstvo njegove stranke. Pač pa je napisal za številko svojega jutrišnjega glasila članek, v katerem poudarja, da bi se kriza lahko hitro rešila s pogumno socialno politiko. Monarhist od PLI, Covelli, je dejal najprej, da se bo pozitivna stran demokristjan-skega poročila pokazala pri delu; «Zdi se mi, da gre prav gotovo za zaprtje na levo. To je lahko izhodiščna točka za koristne razprave in za potrebna sporazumevanja.* Popolnoma nasprotnega mnenja je glasilo PSI, «Avanti», ki piše v svoji jutrišnji številki; «Gre za sporočilo, ki se zdi nedvoumno, vsaj kar se tiče zaprtje proti političnim lahko pomenijo za PLI predmet ugodnega upoštevanja in podlago za koristno in poglobljeno razpravo.* Drugi najbolj zainteresirani predstavnik morebitne koalicijske stranke, tajnik republikancev Oronzo Reale, pa je dejal: «Poročilo potrebuje poglobitve ker se sedaj ga lahko na različne načine tolmači prav v njegovih najodločilnejših točkah; n. pr. aar se tiče izvajanja ustave — če bi prenehali s splošnimi zagotovili in bi prešli na konkretne obveznosti, bi se področje sodelovanja omejilo. Isto velja za ostala vprašanja, zlasti tista, ki so socialnega značaja. Končno ostaja še — in KD si to vprašanje prav gotovo postavlja — vprašanje politične volje, ki je za programom. Tretji zainteresirani voditelj Saragat pa ni ljudstva in demokratično življenje države.* Hkrati je vodstvo KD pooblastilo svojega političnega tajnika in predsednika obeh parlamentarnih skupin, naj ugotovita vse možnosti koristnih in iskrenih političnih sporazumov v skladu z omenjenimi pogoji. Omenjeno poročilo je bilo objavljeno že red 16. uro popoldne, tako da so ga predstavniki posameznili strank, zlasti sredinskih, lahko takoj komentirali. Nadvse značilno pa je ne samo za sedanji politični položaj v državi, temveč za vso povojno politiko v Italiji, da so si prvi komentarji med seboj izredno protislovni. Naj začnemo z liberalno stranko. Njen voditelj Mala-godi je izjavil: «Po prvem čitanju imam osebni vtis, da demokristjanski predlogi se mi, da to niso maske! (Iz beograjskega «Ježa») (Nadaljevanje na S. straniJ[ Aktualni portreti EDVARD KARDELJ, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, je bil v torek na svečani seji srbske akademije znanosti, katere se je udeležil tudi predsednik Tito, izvoljen za rednega člana te najvišje srbske ustanove. M ORESTE CASALBUONO, milanski odvetnik, ki že petnajst let vrši odvetniško službo, je v četrtek sredi Milana ustrelil 34-letnega Aureiia Pelle-gatto, ker ga je ta ozmerjal, da mu je prekrižal pot s prehitevanjem na desni strani. Odvetnik se sicer kesa, toda sedaj je prepozno. ✓ v e VITTORIO GASSMAN je porabil 350 milijonov lir, da je zgradil svoje ogromno gledališče - cirkus, s katerim namerava ponesti gledališko umetnost tudi med preproste ljudi. Kot prvo delo bodo postavili na oder Manzonijevo tragedijo aAdelchi*. ANTHONY ARMSTRONG-JONES, odočl mož angleške prinese Margaret, Je po poliču fotograf, seveda vorni. Izhaja iz meščan, ke družine, dovršil Je niverzo in se z Marga-et spoznal pred dobrim »tom na nekem spreje-iu. Zanimivo je, da vsi merodajni* s poroko soglašajo. IISTINA PEPE, vidimo na gornji >b Stefanu Chiarel. e najmlajša zakonca v Italiji. Stara no 14 let in en mejen mož pa Je star Doma sta, seveda, ijanskega Juga, iz Ja. S svojim možem Cristina spoznala red letom dni, Sedem dni v svetu Resnica v oči bode! «Straussov valček* s Francom Prejšnji teden je svetovno javnost presenetila novica, da je zahodnonemški minister za obrambo zaigral svojevrsten mStraussov valček» z generalom Francom. Zvedelo se je namreč, da se je zahodno-nemška vlada pogajala s Španijo za ustanovitev vojaških oporišč v Španiji. V Washing-tonu in Londonu kažejo presenečenje tudi v uradnih krogih in trdijo, da je bonn-ska vlada storila ta korak na lastno pobudo, čeprav je obvestila ameriško in angleško poslaništvo. Na vsak način so v Washingtonu, Londonu in Parizu negativno reagirali. Najmočnejša reakcija je bila v Londonu, manjša pa v Parizu in Wa-shingtonu. Baje je načrt pripravil zahodnonemški minister za obrambo Strauss. Vendar pa je težko verjeti, da o tem niso nič vedeli v kro- kih NATO ali vsaj v Wa- shingtonu. Strauss sam je pred komisijo Bundestaga izjavil, da je za ta njegov korak Adenauer vedel in da ga je odobril. Prav tako je izjavil, da so o tem vedeli tudi v NATO. Zahodnonemška vlada je pohitela in vse zanikala. Vendar pa je priznala, da so razmišljali o možnosti, da bi se z nekaterimi zahodnoevropskimi državami pogajali^ o ustanovitvi letalskih oporišč. Vlada je zanikala, da je zahtevala, naj bi se v Španiji vežbale njene letalske sile ah pa da bi v tej državi postavila svoja oporišča. V ameriških in angleških krogih pa sporočajo, da je o takih namerah obvestila bonnska vlada sama njihove uradne predstavnike. Nemčija bi hotela skleniti sporazum, na podlagi katerega bi se njeni piloti lahko vežbali v Španiji. To utemeljuje s tem, da je zahodnonemški letalski prostor «prenatrpan» in da ga je emogoče opazovatis. Ugotovilo se je tudi, da je Nemčija poslala svoj čas v Madrid tričlansko vojaško komisijo, da bi se tam razgo-varjala o tem. Pogajanja so trajala že dve leti in prekinila so se, ko je zadeva prodrla v javnost, in je Franco uvidel, da mu sklenitev morebitnega sporazuma ne bi prinesla nobene politične koristi. Britanski zunanji minister Seltogn Lloyd je v spodnji zbornici izjavil, da je že prejšnji mesec zvedel o možnosti takega sporazuma, ter da je Nemčijo jasno opozoril, da «bi bilo bolj pametno», da išče svoja vojaška o-porišča v državah članicah NATO. Obljubil je, da bo o zadevi podrobneje govoril v ponedeljek in pripomnil, da pravzaprav zadeva ni še popolnoma jasna. Te izjave kažejo, da je bonnska vlada vendarle nekaj prikrivala svojim zaveznikom, in prav zaradi tega so se ti tako razburili. Posebno se razburjajo v Londonu in Še posebej laburisti, ker Španija sploh ni članica NATO in bi korak bonnske vlade utegnil pomeniti prizadevanja, da bi Španijo pritegnili v to vojaško organizacijo. Razen tega ni vendarle pozabiti, da jz Španija že enkrat bila po-zorišče za vežbanje nemških nacistov in italijanskih fašistov. Prav na španskem o-zemlju je nacizem napravil generalno vajo s svojim o-rožjem, preden je začel svoj napadalni pohod po Evropi. V Španiji je na oblasti še vedno prav tisti Franco, s katerim se je nacizem tesno povezal. Ce bi dopustili, da Zahodna Nemčija izvede zamisel, bi ji to omogočilo, da Ostanki italijanskega potniškega letala DC-7, ki je treščilo v Shannonu na Irskem in kjer je bilo 29 mrtvih, 23 hudo ranjenih, dočim 2 potnika pogrešajo. «Katoliški glas» je bil najbrž prepričan, da mu bodo vsi tržaški, goriški in beneški Slovenci verjeli kar takole na besedo, da je bil pokojni kardinal Stepinac zares po nedolžnem obsojen. Toda tudi najbolj pobožne in verne ženice, ki jim ta list vsako nedeljo vsiljujejo, so spraševale: Kako to, da ostali jugoslovanski škofje niso bili obsojeni, čeprav so ostali v svoji domovini? Ravno narobe: prav v teh dneh je poglavar jugoslovanske države celo odlikoval beograjskega katoliškega nadškofa! A ljubljanski nadškof se je ravno med Stepinčevim pogrebom sprehajal po Rimu in niti ni hotel stanovati pri raznih emigrantskih duhovnikih, ki so ga vabili! Pa še nekaj: Stepinčev župnik zagrebške župnije sv. Marka, msgr. Rit-tig, je celo odšel med partizane in se ni prav nič strinjal s Stepinčevim blagoslavljanjem krvnika Paveliča! Ravnal se je tako, kot je zapisal po vojni častitljivi Nestor slovenskih pisateljev Fran šaleški Finžgar v svojih spominih: da bi bil tudi on šel med borce za svobodo, če bi bil mlajši in jim nudil v gozdovih duhovno hrano! Od kod taka razlika med duhovništvom iste katoliške vere? Ponavljamo: nismo hoteli pogrevati dogodkov iz žalostnih vojnih časov! *Ka-toliški glas» in podobni zagovorniki pro-tiljudskih sil so nas prisilili, da smo objavili glavna kazniva dejanja, zara- di katerih je bil Stepinac obsojen. Sedaj se rKatoliški glas» jezi, češ vse obtožbe so bile potvorjene in zlagane! Kdo mu bo verjel?! Preveč so po vsem svetu znani strašni Paveličevi zločini in preveč je znano, kako je Stepinac njegovo edržavo» poveličeval, da bi bilo potrebno objavljati iz debelih dokumentarnih knjig slike dogodkov in dokumentov! Pa tudi to lahko storimo — če *Katoliški glas» želi — in mu navedemo po priimku in imenu vse tiste ustaške duhovnike in redovnike, ki so si posvečene roke omadeževali s krvjo svojega bližnjega. No, mislimo, da bo tudi za najbolj fanatične člankarje pri «Katoliškem glasu* razumneje, če tega ne zahtevajo in Stepinčevo poglavje zaključijo tako, kot je to jjoskušal — kot kaže — storiti papež Janez XXIII. z besedami o želji za «vrnitev državljanskega in cerkvenega miru» in o «od-kritosrčnem sodelovanju pri iskanju in uživanju pravega napredka na zemlji, kar bi napravilo manj žalostno in bolj prijetno človeško sožitje na zemlji*. Kar se pa tiče napadalnega člančiča na naš dnevnik pod naslovom «še o tuji učenosti» opozarjamo uredništvo «Katoliškega glasa*, da za laži, ki jih vsebuje, lahko tudi odgovarja pred sodnijo! Tudi preprečevanje širjenja oblastveno dovoljenega tiska z grožnjami je po veljavnih zakonskih predpisih prepovedano in kaznivo! Sapienti sat! tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiinMiiMitMiifiiii ■•iiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiil .......... Pred pogajanji za obnovitev italijansko-jugoslovanske trgovinske pogodbe Večja liberalizacija z italijanske strani bi izmenjavo povečala Tako meni predstavnik jugoslovanske zunanjetrgovinske zbornice v Milanu tov. Srečko Rihtar Jutri se bodo pričela v Beo-, milijonov 630.000 dolarjev in gradu pogajanja za obnovitev | se tako povečal za 6,92%. (Nadaljevanje na S. strani) trgovinskega sporazuma med | Italijo in Jugoslavijo, katerega veljavnost poteč« z 31-marcem 1960. Italijansko delegacijo vodi na razgovorih opolnomočeni minister v zunanjem ministrstvu v Rimu dr. Luigi Alvera, jugoslovansko pa načelnik v komiteju za zunanjo trgovino dr. Petar Tomič. Razvoj trgovinskih odnosov med sosednima državama ob Jadranu je dosegel že takšno stopnjo, da bližnja pogajanja med Italijo in Jugoslavijo v Beogradu vzbujajo zanimanje ne le ožjih trgovskih krogov in ministrstev za zunanjo trgovino, marveč tudi širše javnosti. Zato smo obiskali tov. Srečka Rihtarja, predstavnika jugoslovanske zunanje trgovinske zbornice v Milanu, in ga prosili, da nam pove svoje mnenje o dosedanji trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo in Italijo in o izgledih te izmenjave v bodoče, s posebnim ozirom na skorajšnje razgovore v Beogradu in razvojem izmenjave na obmejnih področjih tržaškega ozemlja in goriške pokrajine. »Skupen obseg izmenjave v letu 1959,» nam je dejal tov. Srečko Rihtar, »je dosegel vrednost 121.773.000 dolarjev, s tem da se je jugoslovanski izvoz v Italijo, ki je dosegel 1958. leta 53.910.000 dolarjev vrednosti, lani povzpel na 57 Jugosl. uvoz iz Italije, ki je predlanskim dosegel 67.596.000 dolarjev vrednosti, pa se je zmanjšal na 64.140.000 dolarjev, to je za 5,17%. V splošni jugoslovansk: izmenjavi blaga v svetu je največji izvoz še vedno usmerjen v Italijo, glede uvoza blaga v Jugoslavijo pa je Italija na tretjem mestu. Zabeleženo je tudi zmanjšanje jugoslovanskega pasivnega salda od 24.900.000 dolarjev leta 1957 na 13.680.000 dolarjev v 1958. letu in na 6.500.000 dolarjev v lanskem letu.* .................. * Vendar, po mnenju tov. Srečka Rihtarja, vzroki za zmanjšanje pasivnega salda niso le v zmanjšanem uvozu italijanskega blaga v Jugoslavijo, kot je bil to primer v 1. 1.958, marveč tudi v povečanju jugoslovanskega izvoza v Italijo. Na drugo vprašanje: «Kako tolmačite povečanje izvoza jugoslovanskih izdelkov, odnosno zmanjšanje uvoza v Jugoslavijo?«, smo prejeli sledeč odgovor: «Obseg izmenjave ne predstavlja maksimuma in je samo za 0,23% večji od 1. 1958. Lahko bi bil večji, če bi ne prišlo do zmanjšanja jug. izvoza na poljedelsko-prehram-benem sektorju in če ne bi obstajale administrativne omejitve z italijanske strani za neke jugoslovanske proizvode kot so: živina, mesne konser-ve, koruzni škrob, svinjske in ostale strojene kože, ribje konserve, koruza, suhomesnati proizvodi, semenski krompir, konoplja itd. Struktura bla- govne izmenjave je ostala skoraj neizpremenjena in je izvršen samo majhen premik v korist jugosl. industrijskih proizvodov kot dokazuje sledeča tabela. Jugoslovanski izvoz v Italijo: 1958 1959 hrana in surovine . . 84,0% 82,9% industrijski proizvodi . 16,0% 17,1% 100 % 100 % Italijanski izvoz v Jugoslavijo: 1958 1959 Hrana in surovine . . 4,4% 5,9% industrijski proizvodi . • 95,67» 94,1% j, 100 % 100 % Madio Ifi teieviziin _ -Nedelja, tebruarja IttttO------ Radio Trst A 9.00 Kmetijska oddaja; 930 Slovenski motivi; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Mojstri jazza; 15.20 Slovenske zborovske skladbe; 15.40 Michele Corino in njegovi «Gai Campagnoli*; 16.00 Casella: Concerto romano; 16.35 Plesna čajanka; 17.00 Umetni ogenj, Igra v treh dejanjih; 18.45 Alberto Semprlni; 19.00 Nedeljski vestnik; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Glasbeni mozaik; 21.00 Pesniki in njih stvaritve — »Angelo Poli-ziano»; 21.35 Marjan Lipovšek: Orglar; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Brahms: Godalni kvartet v B-duru, opus 67; 22.50 Orkester Ted Heath; 23.30 Nočni ples. Trst 7.15 Oddaja za kmete; 9.00 Danes na športnih igriščih; 14.30 »El Campanon*. Koper 8.00 Domače novice; 8.05 Kmetijska oddaja; 8.30 S pesmijo v nedeljsko Jutro; 9.00 «Ta presneti pustni čas»; 9.15 Zabavni zvoki; 10.00—10.30 Prenos RL- 10.30 Operne skladbe; 11.15 Nedeljski koncert: Berlioz, Čajkovski, De Fal-la, VVeber; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Tedenski zunanjepolitični pregled; 13.30 »Sosedni kraji in ljudje«; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Zenski zbor »F. Prešeren«; 15.30 Veliki orkestri; 16.00—19.00 Prenos RL; 19.00 Nedelja v športu; 19.10 Glasbeni intermezzo; 19.30—22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Kmečka oddaja; 12.10 Pesmi dneva; 14.30 Operna glasba: Mozart, Bellini, Rossini; 15.00 «Nievo,romantični junak preporoda«; 15.30 N. Rid- dle in njegov orkester; 15.45 Vse o nogometu; 17.30 Simfonični koncert; 18.45 Baxter in njegov orkester; 19.00 Srečanje med Rimom in Londonom; 19.30 Športni dnevnik; 20.00 Spomini iz ftuanoe Airesa; 24. Ko srce poje, pripravil Faele; 21.55 Deveti spev Dantejevih »Nebes«; 22.15 Tednik aktualnosti; 22.45 Pianist A. Uninsky: Chopin; 23.15 O nogometu in VIII. zimskih olimpijskih Igrah. II. program 9.05 Oddaja za ženske; 10.00 Predvajali smo; 11.00 Glasba za praznični dan; 13.00 «Astro-rascel Z-2«; 14.05—14.30 D. Carrol in njegov orkester; 15.30 Bilten o voznosti cest; 16 00 «Tranzistor», revija, pripravil C. Manzoni; 17.00 Glasba in šport; 18.30 Zaplešite z nami; 1925 Glasbeni vrtiljak; 20.30 Štiri poezije iščejo glasbo; 21.45 Nedelja v športu; 22.45 do 23.00 Fantazija motivov. III. program 16.15 J. Schober in F. Dan-zi- 16.55 Rojstvo Gassmanove-ga ljudskega gledališča; 17.55 B Martinu: Sonata št. 2; 18.30 Pregled; Upodabljajoča umetnost; 19.00 S. Veress: Štirje plesi; 19.15 V knjižnici; 20.00 Vsakovečerni koncert: Teleman, Haendel, Le Clair, Bach; 21.30 Euryanthe, romantična opera v treh dejanjih C.M. VVebra. Slovenija 7.35 Popevke za nedeljsko Jutro; 8.00 Mladinska radijska Igra; 8.45 «V Afriki Je reka Nil...«; 9,00 Matineja za zabavo; 10.00 Se pomnite, tova- riši...; 10.30 B. Smetana: Štirje orkestralni odlomki; 10.50 Pustna nedelja!; 11.30 Kuhar: Iz malega raste veliko (reportaža) 13.30 Za našo vas; 13.45 Drobne skladbe; 15.30 B. Arnič: Pomladni vzkliki; 15 44 Klavir In hammond orgle; 16.00 Mirko Trišler: «Krittk»; 16.30 Šestdeset minut športa; 17.30 Radijska igra — Bock—Reine-cker: Naš očka se mora oženiti; 18.40 Kvintet bratov Avsenik; 20.05 Izberite melodijo tedna; 21.00 Kaj veseli bi ne peli?; 22.15 Zaplešite z nami!; 23.35 V razgibanem ritmu. Ital. televizija 10.15 TV za kmete; 15.00 Kolesarska dirka po Sardiniji; 15.30 Pustna maškarada; 17.30 Praznični dan; 18.30 TV-dnev-nik; 18.45 Prenos športnega dogodka; 19.35 »Divji , ribič«, režija F. Flore (film); 20.00 Geologija ledenikov; 20.10 Tednik aktualnosti; 20.30 TV-dnevnik; 21.00 «Zivljenjero z očetom in materjo«; 22.10 »Velika letalonosilka«; 22.35 Teden v športu. PONEDELJEK, 2». februarja 13.30—16.05 TV šola; 17.00 do 18.00 TV za mladino; 18.30 TV-dnevnik; 18,45 Sprehod po Italiji; 19.05 Program lahke glasbe; 19.35 Oddaja za delavce; 20.05 TV-Sport; 20.30 TV-dnevnik; 21.00 «Zivljenje z 22.25 Sodobni problemi; 22.45 TV-dnevnik. Jug. televizija Ljubljana: 10.30 «Votl!na», film o Lassie. Zagreb: 11.00 Kmetijska oddaja. Beograd: 20.00 TV-dnevnik; 20.20 Kulturna panorama. Ljubljana: 20.30 »Pohorski bataljon«; 20.50 Beti Jurkovič in Majda Sepe Beograd: 21.50 «7 dni« (ob 18.00 in 22.00 filmske novice z zimske olimpiade). Delno izboljšanje strukture v korist jug. industrijskih proizvodov smo zabeležili pri strojih, surovinah in nekate- rih gotovih proizvodih. Razni obdelovalni stroji, predvsem stroji »Prvomajske« iz Zagreba so bili prvič prodani na italijanskem tržišču prav v lanskem letu. To je vsekakor velik uspeh jug. industrije, ki je pri izredno močni konkurenci ostalih držav uspela prav v eni izmed zahodnih držav prodati svoje izdelke. Poleg tega s0 bili prvič prodani tudi razni deli strojev za valjarne, industrijski motorji, elektromotorji in v manjših količinah električni aparati za gospodinjstvo.« «Pri surovinah je bil po- večan izvoz bukovega celuloznega lesa za 207 milijonov, bukovih pragov za 172 milijonov, lesnega oglja za 47 milijonov dinarjev. Nadaljnji porast izvoza je bil zabeležen pri konoplji, surovi svili, marmorju in pri ognjavarni glini.« «Pri gctovih izdelkih se je povečal izvoz galanterijske kože, okenskega stekla, furnirja, svinca, parketa, porcelanske posode, pletenih izdelkov, zabavnih filmov, športnega pribora, glasbenih inštrumentov in montažnih lesenih delov za hiše. Kot novi proizvodi so se prvič pojavili surovo železo in lite cevi za kanalizacijo.« «Pri poljedelsko-prehrambe-nih proizvodih je prišlo do občutnega povečanja izvoza samo pri koruzi (98,000.000 din), goveji živini (595.000.000 din) pri svinjah in svinjskem mesu, suhih slivah, suhih gobah in ribjih konservah. Prvič se je v izvozu pojavil sladkor in semenski krompir. Zmanjšal pa se je izvoz svežih jajc za 679.500.000 din, jajčnih proizvodov pa za 378 milijonov 600.000 din. Nadalje je bil zmanjšan izvoz govejega ir. telečjega mesa, perutnine, raznih sadnih pulp, svežih morskih rib, paradižnika v konservah in ječmena.« »Italijanski uvoz se je zmanjšal predvsem pri kemičnih proizvodih, kot so kalcijev nitrat, superfosfat in žveplena kislina. Nadalje je bil zmanjšan uvoz valjanega 'n vlečenega materiala, kar se nanaša predvsem na ladijsko pločevino. V skupini strojev je bil zmanjšan uvoz tekstilnih strojev, raznih železniških naprav in bagrov.« Predstavnik jugoslovanske zunanje trgovinske zbornice je nadalje dejal: Navedli smo samo nekaj najbolj značilnih primerov, ki pa vendarle kažejo na določene spremembe v strukturi izvoza in uvoza. Pri tem, seveda, ne smemo pozabiti na obmejno blagovno izmenjavo, za katero brez dvoma vlada zanimanje na Goriškem in Tržaškem. V obmejni blagovni izmenjavi je bilo v minulem letu zabeleženo nadaljnje povečanje obsega izvoza in uvoza v odnosu na 1958. leto. Tako znaša povečanje po tržaškem 26,4%, po goriškem sporazumu pa 25,68%, odnosno v absolutnih številkah: kazala, kašo se da z majhnimi sredstvi in izkoriščanjem vseh možnosti doseči uspehe, ki so pomembni v splošnem italijanskem in jugoslovanskem merilu.« »Kaj pričakujejo jugoslovanski trgovinski krogi od bližnjih pogajanj v Beogradu in kako se bo usmerila nadaljnja izmenjava blaga med Italijo in Jugoslavijo?« je bilo zadnje vprašanje »Predvsem pričakujemo odstranitev administrativnih o-mejitev,« nam je izjavil jugoslovanski predstavnik, «ker so ravno te v določenem merilu ovirale jugoslovanski izvoz. Kot primer lahko navedemo, da imamo danes 32,63 odst. izvoznih proizvodov samo delno liberaliziranih («a dogana controllata«), medtem ko je uvoz teh proizvodov s strani članic OEEC v Italijo popolnoma svoboden. Iste o-mejitve zasledimo pod pozicijo »Razno« splošnega trgo- Dr. FrancPetdi Ob njegovi 75-letnici Dr. Franc Petek je rojen 3. marca 1885 v rev11' bajtarski družini «pri dež u. v Stari vasi pr*. “' Lipšu v Podjuni. Po °?% ■ gimnazije v Celovcu, kjer1 maturiral z odliko leta B ' se je vpisal s pomočjo a želne štipendije na mC 2. sko fakulteto univerze na v naju ter leta 1911 promovt za doktorja vsega ^ stva. Medtem je odšlazm , ta 1908 prvo vojaško letje v Trstu, drugo P01 »„ pa leta 1912 v Celovcu-dveletni praksi kot se . dami zdravnik v ceio bolnici se je leta 1919 t nil kot praktični zdrav" g Velikovcu. Kmalu nato J ^ vpoklican v vojsko kot taljonski zdravnik ter v^ živel prvo svetovno vol' f trdih in krvavih fron Galiciji, ob Soči, Pn in v Romuniji. . $r. Kot visokošolec se J* . „. Petek udejstvoval in aV.Jcet Ijal v krogu svojih .*£* „j, dr. Silana, dr. Retch^ ^ tistiko uvoza, kaj hitro ugotovimo, da Italija uvaža določene industrijske proizvoue iz držav, s katerimi ima negativno plačilno bilanco. Vrsto takih proizvodov lahko nudi tudi Jugoslavija, ki je močno zainteresirana na prodaji in ki je konkurenčno sposobna ne samo v odnosu na cene, temveč tudi glede kvalitete.« Ne smemo pozabiti, da je razvoj jugoslovanske industrije dosegel tako visoko stopnjo, da bi bilo danes nevzdržno vztrajati na stališču, da se more blagovna izmenjava z Italijo povečati samo s tako imenovanimi tradicionalnimi proizvodi (poljedelskimi proizvodi, lesom, živino itd.). Vsako zanemarjanje tega problema bi ne bilo v korist povečanja blagovne izmenjave. Prvi simptomi so se pokazali že lansko leto in smatramo, da ni odveč, če se to pove tudi širši javnosti. dr. Mišica in drugih f> ^ bu koroških slovenskih # demikov na Dunaju družbi pisatelja Ivana karja, knjižničarja Pr} jj. verzi dr. Prijatelja 1 ,^5. Serka v akademskem iv u «Slovenija». jcf>i- V povojnih letih do P,u« scita je bil dr. Pet^!inlioV Narodnega sveta v v .iijI cu, kjer je hkrati °.p tamoš-zdravniško službo PTt njem okrajnem 9^ava iar deloma pa se je v te ^ su udejstvoval tudi v ji Ijani. Po plebiscitu ' Avstrija odrekla drza ^ stvo, iz Velikovca s. ^jl, pregnali, ni pa em'V marveč je prebil ne. ler s* na kliniki na Dunaju ^ odločno zastavil za P° grl priznanje državljanstv ■ !t si ga je sp A Pj!, je ponovno posoettiukoVt*' ko si ga je spAt Pr!?u'-’dr - Sit niški praksi v VeIlKn>c Kljub preganjanju m. • 10 tim oviram, s kateri ^ mu i-kušali šovinistich jjj. gi onemogočiti delo 1 ft- ijenje, je trdovratno . je ustrašno vztrajal u sv movini ter kot edini #jjij akademik ostal rned 5 ljudstvom na Koros* j« svojim človekoljubije svojo skromnostjo bičnostjo si je pridoo ke simpatije „ V; Po letu 1920 najdem j. Petka skoro na v$e,Mb * ročjih v sprednjih v n borbi za demokraticu yst vice koroških Slovenc ■ftj- od leta 1923 dalje je a0sf sednik «Političnega 1 darskega društva za jjiz ce na Koroškem»■ U-u vanju Zveze slovens drug leta 1924 je P' soustanovitelj.)', inc' 1. vod" . 1 Decembra lani je bila v Milanu osnovana mešana družba SACET, z nalogo, da se ukvarja s pospeševanjem tehnične in industrijske kooperacije med Italijo in Jugoslavijo. Na sliki upravni odbor. Izvoz v Trst: 1938 1,498.200.000 din Uvoz iz Trsta: 1958 1.431.000.000 din Skupno 2,929.200.000 din Izvoz v Gorico: 1958 894.000.000 din Uvoz iz Gorice: 1958 1.085.000.000 din Skupno 1,979 000.000 din Pri izvozu v Trst je povečanju pripomogla širša liberalizacija, medtem ko pri ne-liberaliziranih proizvodih kontingenti niso bili zadostno izkoriščeni. Tako imamo v lanskem letu precejšnje zmanjšanje v izvozu sadja in povrtnine, namiznega in industrijskega vina, govejega mesa, ribjih konserv, strojenih kož in koruznega škroba. Pre-ko kontingenta je bil izvoz realiziran samo pri konoplji in mesnih proizvodih. Pri goriškem sporazumu so problemi skoraj 'sti. Tudi tu naletimo na neizkoriščene kon- 1959 1,851.300.000 din 1959 1,853.100.000 din 3.704.400.000 din 1959 1.251.200.000 din 1959 1.236.400.000 din 2.487.600.000 din tingente za proizvode, ki niso liberalizirani po tem sporazumu.« »Razveseljivo je dejstvo,« nam je dalje dejal tov. Sreč-ko Rihtar, «da izmenjava v obeh smereh iz leta v leto narašča in da se kljub nekaterim pomanjkljivostim odvija v obojestransko zadovoljstvo. Napori, ki jih imajo pri izvozu jug. blaga naša obmejna podjetja, kot so: Primorje-Export iz Nove Gorice, Jadran iz Sežane, Interkomerc iz Umaga in Agro-Impex iz Buj, v zadnjih letih' niso bili zaman in so la podjetja do- vinskega sporazuma, kjer je 8,15% proizvodov samo delno liberaliziranih. Popolno liberalizacijo imamo samo z.a 59,22% izvoznih proizvodov, medtem ko imajo članice OE EC mnogo večjo sprostitev uvoza v Italijo. Liberalizacija izvoza za posamezne sektorje je v odstotkih sledeča: poljedelsko - prehrambeni sektor 94,6%, surovine in polfinalni proizvodi 100%, finalni proizvodi 99,2%.» »Rešitev tega vprašanja je zelo važna, kajti brez nadaljnje sprostitve uvozg v Italijo, pa naj bo to po splošnem sporazumu, ali po obmejnih sporazumih, ni mogoče občutno povečati blagovne izmenjave. V kolikor Jugoslavija ne bi mogla v bodoče povečati svojega izvoza zaradi navedenih omejitev, je jasno, da se tudi uvoz v Jugoslavijo ne bi mogel povečati. To nam delno dokazuje že minulo leto, ko se je izvoz iz Italije zmanjšal, da bi čimprej dosegli izravnavo plačilne bilance. Zelo upravičeno pričakujemo, da bodo ravno ta vprašanja rešena med pogajanji v obojestransko korist.« »Kar se tiče usmeritve našega izvoza v letošnjem letu,* je nadaljeval tov. Srečko Rih-tar, »lahko povemo, da b<> poudarek na močnejšem izvozu industrijskih izdelkov. Znano je. da Italija kupuje v drugih državah velike količine industrijskih proizvodov in če pogledamo italijansko ata- njenimi predsednik pa je Slovensko šolsko & An0 *J Celovcu. Naše nurofZ vedno ljudstvo ga je..ih rt1 in ob vseh pozneje' jjfč tvah v prvi repubU .gfoh lilo za poslanca v ,g t deželni zbor, kjer 1 jjjr. skupno z župnikom cem in pozneje * ,n " do leta 1934 vztrajen ^1 čelen zagovornik J, ^0*. našega naroda na K t Kot zastopnik sloveti ^ j rodnostne manjšine f0jr vklučil tudi v meru oiČ. v IV t lv(. tl »1412» v ,t ||t ^ organizacijo narodni" šin ter se aktivno val manjšinskih v Ženevi, Bernu Jugoslovanska industrija je bila že do sedaj čvrsto vezana na italijansko industrijo. Doseženi uspehi na področju industrijskega sodelovanja r.i-so majhni, saj je danes 37 jugoslovanskih podjetij v industrijski kooperaciji z italijanskimi podjetji. Mi smatramo, da še niso izkoriščene vse možnosti in da so dosedanji uspehi le znak, da se v bodoče lahko napravi še mnogo več, ker so za to dani vsi pogoji. V ta namen je bila decembra lanskega leta v Milanu osnovana mešana družba SA CET (Societži per azioni per la cooperazione economica) z nalogo, da se prvenstveno u-kvarja s pospeševanjem tehnične in industrijske kooperacije med sosednima državama in s pospeševanjem prodaje jugoslovanskih industrijskih proizvodov v Italiji. Člani SA CET so samo industrijska podjetja z ene in druge strani, kar nam daje jamstvo, da bodo postavljene naloge uspešno rešene. «Za zaključek,« je dejal tov. Rihtar, »bi omenil še to, da je Italija hila vedno eden najmočnejših partnerjev Jugoslavije v zunanji trgovini in da so problemi, ki smo jih navedli, samo tehničnega in organizacijskega značaja. Potemtakem z dobro voljo pristojnih organov rešljivi, kot se je to dogajalo v vsem povojnem času v obojestransko korist.« mu, Pragi in na U" ' j (V-to dobo spada tudt _ u ba pri pogajanjih - arjUri imenovano kulturno^ mijo, ki pa so se o, ki pa »u hild’g ri' je pozneje »z^,nilt t Ijena s strani takrat'^ k« rodajnih nacionalisti sl if, roških krogov le ?:aeljrif no sredstvo za uvclJ,? XI. ~ X 1 mške ekspanz.onift j,. ike v drugih dr~a r.e litike . -------... ... „ Ko je v Avstr tj« *glif klerofastični režim K je . in Starhemberga, * ji'% krvi zatrl avstrijsk f sko gibanje ter "U ^ t demokratične ustanov pustil predstavniško t je dr. Petek odlov" .fijfj. nil vsakršno sodel takratnimi nositelji 1 škega duha, ki s0.., z nasmejanim obra-»mn v uživanju. Od tam Je lahko videl materin 02, kako se obrača pro-i-n7llf!nu *n se niu smeh-/<*. Videl je očetove bujne «‘>e in be/e gobe. ?e TOed Dessz;« vzklikanjem zopet padal nazaj, kroni nikpli bal, saj so ga vici °Fet°ve roke vedno hi, ; N*hče na svetu ni inn? m°čan ali tako eten kot njegov oče. dn?0^nial so je tistega r>rčL - 7e °če za mater kr>t?escal klavir iz enega val io°u6 v dru"i- Opazo-kako je mati urav- ve-mt klavir proti njego- novemu prostoru in rm \ Tazl-iko med njeni-meni1 °četovimi rokami, evp T k° so se upirale n, r°i druBe v klavir. Nje-i,~ o - so bile bele, vitke ke p*?6, očetove pa veli-’ Blate in močne. se ip nekoliko odrastel, tol vaučil igrati se z oče-rai 'p- easu, ko bi se mole o£e-, VTniti domov, se vran r za kuhinjskimi ko sn ko 7e zaslišal, ka-PHa »Se zunania vrata od-skHnm -le stisnil v svojem hoti m,OU in Prenehal di-■ ail je popolnoma tih. nakon°n-se ?e d°9ajalo e-in 7e odPrl vrata ie iJp, ™ed njimi- Noge niega izzivajoče blizu ^{e je mali?* Arinem t °PazH na ma-stneh ■ icu zarotniški na-ter ?np? t teda j je skočil, na. nfi i pčeta za kole-denip 6 Pa jo hlinil začu-*Hej \ Jkliknil: tadel J pa ie t0? Na- Padel' In nne je medved!* ■01) naj Z m ga je °če, pa držai 7.e še tako krčevito mi sphiJegovih kolen, dvig-Vednn \iUa r.ame- Tako sta naamip mimo /matere, se -.kla skn-,-m,ed orati in ste- isr***-*-- lam Z m s hoditi v šolo. t>ai , ® Je, Po malem ru• raznih oso}?i, naučil se je zčpomr,?irTmov in si iih ko, „ kot kakšno veli- n0st i?10 njegovo skriv-niov Pa je prišel do- d° pri n poizkušal to no-očetu v Ieno znanje na Pihal naprezal se je in ko j p napora, medtem °četa 2 Poskušal potegniti °če je h n?sl°njača. Toda s°Pis i« , dalje svoj ča-zO-čudp-np oasa do časa 'Ra spraševal: ko?) 7 Pa poskušaš, sin- Bleda^nie, Prenehal in po- '& i° jasnili mu je postavit \i.se oče z njim naročjp se rnu je v ?estrrii’9a začel tolči s 1 jezen i-Prsih’ kot da bi Hgn spodtetelJ6 Prej. Z Je rastel še na-P, bon f??, je vedno višali je j.p[ in krepak, i, tankim i mladi srnjak, J* Uh jP novimi rogovi, °rbi. 7 Preizkušal v prvi ^kirn mpt?aterinim kroja-Jtikšne Z?171 7e če meril, iiCe- Ra?hla-na rokah mi-ih očetu “Tf710 je pomo- 'Poti-p • pod nos: kakšne P?0 malo! Poglej, v, če je to mišice!* n na 'i sv°j krep-t PU taka mišico in pri-m °j umni da je deček Srneh m711,1 roko in sko-p otestiral: hoj* - °cka, ne tako moč- tjoh ruvala se v sobi na km in okr^ti pa 7e hi' tota stole t°9 njiju odmi-rila; er Pri tem go- \IiO o Lois Dykeman Kleinhauer ^ 'Pazi ^ješ!* " da ga ne poško-^tdnekaj časa ga je m?t°njač ln sedel v svoj i,??ami n iztegnjenimi ly, na D*č,ko . je tudi s« Vesel f užaljen, na toA s katcr^odi lahkotno-HTačunavahe °Ce 2 njiTn DiJec- Rant bil ze Simna->l in ra**6! Je lePO raz-r-atu na l / tak° da je 'hai nuvzdoi tT moral °le' ŠQlVa mala> v le Pravil Oovorii ’ kadar je v r, Včasih “ 0 njej. *flia in J0 je Prijel za za-n)np-adla lahPOr\val dokler iin ' medtem71 v našlo-v < fmejai l. pa se naga-tp karala ° °a je ona »«">■ Vat do?i- Ces koleno...* §1 sinki6 VPmšal izzi' lahki očka *o še laia. lahko storil* je de- sev Njegov \eda- kaj rf a- To je bilo 7e bn,hU9ega- 001 be v ruvanje sta nadaljevala, toda mati je bila vedno v večjih skrbeh. Skakala je okrog njiju in ni mogla razumeti potrebe po takšnem bor-jenju. Dvoboj se je vedno končaval na ta način, da je deček obležal na hrbtu, z iztegnjenimi rokami in nogami, njegov oče pa se je nad njim smehljal: «.Ali se vdaš?* «Vdam se,* je odgovar-jel deček, ki je bil že na pol mladenič. «Rada bi, če se ne bi več tako zabavala,* ie dejala mati. «To je prav gotovo brez pomena, še poškodovala se bosta. Ne delajta tega več — meni na ljubo!* In tako eno celo leto v njihovi hiši ni bilo več ruvanja. Nekega večera pa se je mladenič vendarle spomnil te njune priljubljene zabave. Nekoliko pozorneje je pogledal svojega očeta — in zazdelo se mu je, da njegov oče ni več tako visok in tako širokih ramen kot prej. Zdaj je lahko gledal očeta že naravnost v oči — bila sta enako visoka. iKoliko tehtaš, očka?* ga je nenadno vprašal. Oče ga je nežno pogledal. iKot vedno. Nekako o-krog osemdesetih. Zakaj vprašuješ?* Mladenič se je nasmehnil. Naglo je odgovoril: «Tako pač... zanimalo me je.* Minilo je nekaj minut, potem je vstal izza mize in se nenadoma približal očetu, ki je že bral časnik. Vzel mu ga je iz rok... Oče je dvignil oči, ga najprej začudeno jpogledal, potem pa mežikajoč sprejel sinovo izzivanje. «Tako,* je dejal tiho. «Pojdiva, očka!* Oče je pričel slačiti suknjič in potem odpenjati gumbe na srajci. «To si vendar hotel,* je dejal. Mati je vstopila v sobo, vsa iz sebe od ogorčenja. «Oh, le kaj je vama spet padlo na misel. Očka, po-misli vendar, še poškodoval se boš...* Niti eden niti drugi se nista ozrla vanjo. Gledala sta drug drugega. Stala sta sredi sobe, brez srajc. Hodil sta eden okrog drugega, dokler se nista zgrabila za roke. Uprla sta se z vso močjo eden proti drugemu, potem pa je padel mladenič na tla in potegnil očeta za seboj. Tako sta se valjala na tleh, se krčila in zvijala ter pri tem iskala v tišini kakšno prednost pred «nasprotnikom*. Slišati je bilo samo zamolklo udarjanje njunih teles na preprogo in naglo dihanje. Mladenič je za trenutek skremžil obraz od bolečine in pokazal zobe. Njegova mati je stala ob strani in si tiščala z rokami ušesa. Tu in tam je premaknila ustnice, toda spregovorila ni niti besedice. Končno je mladenič pritisnil očel% s hrbtom ob tla. «Vdaj se!* je ukazal. «Nikakor ne!* je odgovoril oče in odrinil sina, tako da se je borba nadaljevala. Čez nekaj časa je bil oče zopet na hrbtu. V očeh je imel zmeden pogled. Obupano se je boril, da bi se osvobodil sinovih brezobzirnih rok, ki so ga premagovale. Končno se je le pomiril. Le prsi so mu globoko sople v težkem dihanju. «Vdaj se,* je ponovil sin Oče se je namršil in odkimal. Mladenič je še vedno klečal nad njim in ga držal prikovanega na tla. cVdaj se,* je ponovno dejal in pojačal svoj pritisk. *Vdaj sef* Nenadoma se je pričel oče smejati, najprej po tihem, da so se mu tresla ramena. Mladenič je občutil materine prste, ki so ga trdno prijeli za ramena. *Pusti ga, naj vstane.* je dejala tdovolj je tega!* Sin je pogledal očeta: *Ali se zdaj vdaš?* Oče se je nehal smejati, toda oči je imel še vedno vlažne. «Prav,* je dejal. «Vdam SC.* j, Mladenič je vstal in ponudil očetu roko, da bi tudi on vstal, toda tedaj se je že sklonila k njemu mati in ga prijela pod rameni, da bi mu pomagala pri vstajanju. Tako so potem stali vsi trije. Oče se je zmedeno smehljal. Tudi mladenič se je pričel smejati. «Mislim, da...* je rekel in potem zastal. *Upam da te nisem poškodovali* *Nič, nič. Vse je v redu. Toda prihodnjič...* 'Da, morda prihodnjič...* Mati jima med tem jgo-govorom sploh ni ničesar dejala. Vedela je, da v njeni hiši ne bo več ruvanja. Za hip so se vsi trije spogledali, potem pa je mladenič brez besede odhitel. Stekel je skozi vrata, pod katerimi se je moral tolikokrat z očetom sklanjati, ko mu je še jahal na ramenih. Odhitel je tudi skozi kuhinjska vrata, za katerimi se je tolikokrat skrival, da bi iz zasede skočil na očeta. Stopil je pred hišo. Bilo je že mračno. Obstal je na stopnicah in občutil hladni zrak, kako drsi mimo njegove spotene kože. Tako je stal z vzdignjeno glavo in gledal proti zvezdam, toda ni jih mogel videti, ker je imel oči polne solz, ki so ga pekle, medtem ko so mu drsele po licih. Kdo od obeh prevladuje? Vsakdo lahko gledališka dela presoja, kakor se njemu zdi. Vsakdo ima pravico, da sam odloča, ali mu kaka stvar ugaja ali ne. Nekaj več odgovornosti pa mora čutiti, kdor o kakem delu piše; vendar pa je treba tudi v tem primeru o-stati pri svojem prepričanju. Ce kdo tako ali drugače presoja kako gledališko delo, je to več ali manj njegova stvar. Mi se lahko s tem, kar je napisal, strinjamo ali pa ne, nikakor pa ni naša stvar braniti avtorja, režiserja, mogoče sploh predstavo. Teže pa je pustiti stvar vnemar, kadar gre za trditve, ki ustvarjajo izkrivljeno podobo. «L’Unita» je pretekli torek objavila kratko poročilo o Kreftovi «Baladi o poročniku m Marjutki«. Ni naš namen zagovarjati dr. Krefta kot avtorja dela. (Ce bi se mu zdelo, bi znal to on sam bolje kot mi.) Lahko sicer takoj popravimo netočnost, ki je v tem, ko pisec poročila pravi, da je Kreft neko delo Lavrenjova «priredil za Slovensko gledališče v Trstu«. Se prej kot tržaško gledališče je «Balado o poročniku in Marjutki« igralo ljubljansko Mestno gledališče in torej Kreft ni ničesar prirejal za tržaško gledališče. Primerjava z delom Lavrenjova pa bi pokazala, koliko je dr. Kreft samo nekaj «priredil» in koliko je samostojno ustvarjal. Toda vse to še ni tisto, pri čemer smo se nameravali ustaviti. Skoraj pa se ne moremo obraniti vtisa, da pisec poročila ni prav razumel, kaj se na odru dogaja in govori, ko beremo, da «na odru prevladuje podoba poročnika# in da so «njegove dekadentne ideje vrednotene tako, da postane večkrat partizanka smešna#. Nadalje piše poročilo, da se poročnik ves čas dosledno drži svojih stališč, medtem ko Mar-jutko mučijo dvomi. In še v končni sceni, ko je poročnika ustrelila in leži pred njenimi nogami, je prikazana slabotnejša od njega. Ce pa je poročevalec razumel, kar je videl in slišal, tedaj imamo opravka s pisanjem določene vrste, ki ima malo skupnega z objektivnim poročanjem. N« glede na to, da je avtor hotel naslikati v svojem delu dva človeka, ki sta sicer na dveh nasprotnih brego- vih, pa sta vendar samo človeka, je trditev, da je bila Marjutka ob paročniku smešna, za lase privlečena. Marjutka je bila zdravo, preprosto dekle, ki se niti za trenutek ni pustilo zavesti s svoje poti, čeprav se je znašlo ob častniku in intelektualcu. Zaljubila se je pač vanj, kar je človeško. Toda v trenutku, ko je postavljena na preizkušnjo njena predanost ideji, za katero se bori, in njena dolžnost, tedaj nima Marjutka nikakih dvomov in poročnika ustreli. Da ji je pa lahko žal po njem, je tudi čisto naravno. Nelogično bi bilo, če bi poročnik v nekaterih nebistvenih vprašanjih ne stal nad Marjutko, vendar pa ona prav s svojo preprosto neposrednostjo zmaga ne samo idejno temveč tudi moralno in etično. Poročevalcu »LTJniti# se mogoče čudno zdi, da Marjutka in poročnik nista slikana zgolj belo in črno. Toda takega slikanja in pisanja smo se že lep čas odvadili in nam ne ugaja več. FREDERIK CHOPIN Ves kulturni svet se letos spominja 150- letnice Chopinovega rojstva. Skladatelj se je rodil 22. februarja 1810 v Železowi Woli. Umrl je v Parizu, ko mu je bilo šele 39 let. Na Poljskem so letošnje leto proglasili za Chopinovo leto iifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuriiniiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiimii iiiimmiamtnniiinmtfiiitfimmiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izhajati je začelo Nestorja naših pisat Izbrano delo, ki ga ureja dr. France Koblar, bo izšlo v sedmih knjigah pri celjski Mohorjevi družbi - Prva knjiga je že izšla i m 4 1^, x Franc Šaleški Finžgar V zgodnjih popoldanskih urah lahko srečaš na Mirju v Ljubljani visokega, rahlo upognjenega moža sivih, dolgih las, ki mu silijo izpod klobuka. Oblečen v temno obleko, oprt na palico, počasi, pa vendar čvrsto stopa na svojem vsakodnevnem sprehodu v okolico svojega doma ob Gradašči-ci. To je Franc Šaleški Finžgar, človek, ki je prestopil prag devetdesetletnice, (9. februarja je dopolnil 89 let), znani slovenski pripovednik, nestor slovenskih književnikov. To je osebnost, ki jo pozna vse mesto, velik človek in velik umetnik. Sicer pa njegovo umetnost poznajo vsi, ki jim je ljuba slovenska beseda. Zato bi posebej o Finžgarju ob tej pri. liki ne govorili. Povedati pa hočemo nekaj več o njegovi umetnosti in novi izdaji njegovega dela, ki smo jo zdaj dobili na naš knjižni trg. Podatki naših ljudskih knjižnic povedo, da je Franc Šaleški Finžgar med tistimi slovenskimi pisatelji, ki jih naši ljudje tudi danes najbolj bero. Bevku, Mišku Kranjcu, Jurčiču, Cankarju in Tavčarju se kot najbolj branim domačim pisateljem pridružuje Finžgar, kar predstavlja najboljši dokaz njegove priljubljenosti pri širokem krogu bralcev. Res je sicer, da danes ni našega dijaka, ki ne bi bral romana «Pod svobodnim soncem#, res pa je na drugi strani tudi to, da je Finž- garjevih knjig sorazmeroma malo dostopnih širokemu krogu bralcev. Zato je veliko zanimanje za Fižgarjeve spise samo dokaz vrednosti tega dela. Toda, kot rečeno, Finžgar-jevo delo je danes težko dostopno. Raznih posameznih izdaj sploh ni več. Finžgar-jevo zbrano delo v 12 knjigah, ki je izšlo v času med obema vojnama, je danes na knjižnem trgu nedosegljivo. Dve knjigi sta izšli sicer ponovno po osvoboditvi, pa sta vendar taka redkost kot ostale knjige zbranega dela. Ce omenimo izdajo «Prerokovana» v Klasju in izdajo romana «Pod svobodnim soncem# pri Mladinski knjigi, smo s tem omenili vse izdaje Finžgar-jevega dela. Ostane le še knjiga «Njiva», ki je v počastitev pisateljeve osemde-desetletnice izšla pred de setimi leti. In pa zadnja knjiga, pisateljeva avtobiografija, ki je pred tremi leti izšla pod naslovom «Le-ta mojega popotovanja«. To je vse. Vsekakor zelo malo za tako plodovitega pisatelja in za avtorja, katerega dela so kljub vsemu danes še tako brana. Temu bo zdaj odpomogla nova izdaja Finžgar jevega izbranega dela, ki ga bo pripravila Mohorjeva dYui-ba v Celju, poleg Slovenske Matice naša najstarejša še živa založniška ustanova. S to izdajo bo prav gotovo ustreženo številnim ljubiteljem lepe knjige, posebno spoštovalcem velikega pisatelja in aktivnega narodnega delavca najstarejše generacije. Obenem pa bo na pragu svojega visokega življenjskega jubileja počaščen tudi sam pisatelj. Zato je nova izdaja Finžgarjevega izbranega dela ne samo vse omembe vreden dogodek na našem knjižnem trgu, temveč tudi v našem kulturnem življenju. i Izbrano delo Franc. Ša- leškega Finžgarja bo izšlo v sedmih knjigah. Urednik dr. France Koblar, ki je med najbolj marljivimi u-redniki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev (za Državno založbo je uredil zbrano delo Ketteja, Gregorčiča in Stritarja), je v sodelovanju s pisateljem celotno izdajo zasnoval tako, da bo v sedmih knjigah objavljeno vse tisto, kar je najtehtnejšega in današnjemu času najprimernejšega ustvaril Finžgar. Med temi deli bodo tudi vsa štiri dramska dela, roman «Pod svobodnim soncem# in avtobiografija. Vsak zvezek bo vseboval po eno poglavitnih pisateljevih del, ob njem pa bodo zbrana vsa, nekako v istem časovnem zaporedju nastala krajša dela. Kljub različnosti vsebine bo vsaka knjiga predstavljala vendarle zaokroženo celoto Tako bo nova izdaja Finžgarjevega izbranega dela prikazala pisateljevo umetnostno rast, razvoj oblikovalca naše ljudske povesti in ljudske drame, obenem pa tudi razvoj pisateljevega stila in jezika. Urednik bo vsaki knjigi dodal tudi kratke opombe, ne sicer tako obsežne kot pri izdaji zbranih del, pa vendar opombe z bibliografskimi podatki in kratkimi pojasnili o nastanku del. Tako bo nova izdaja izbranega dela namenjena res širokemu krogu bralcev, ki sicer težko pridejo do Finžgarjevih del Imela pa bo seveda tudi nemajhen literarno - zgodo vinski pomen. Sicer pa je prva knjiga Izbranega dela že v rokah bralcev in spregovoriti je treba tudi o njej. Ta knj -ga skuš. v zaokroženi obliki prikazati razvoj Finžgarjevega ljudskega pesništva in pripovedništva. Zato v knjigo uvrščena dela, ki zajemajo široko razdobje u-»tvarjanja, od leta 1896 pa tja do druge svetovne vojne. In zato so v njej poleg mnmiiniuiMimiiiii] umi HMnMiiMiiiiiimiininiiMiinmiiiiii milimi iiiimiiiiiMiiiiiMiitiumniiiiMmMiiiiiiiiiiMiHuMimiiitiiiiiiiiiiMimininmiiiitMiimiiMiiiiiiiliiniiitiiniiitiiiiniiiiiiiiiM Prva publikacija iz zbirke Dokazi Mlada a živahno delujoča založba «Borec» je že v svojem lanskoletnem programu obljubila izdajanje posebne zbirke «Dokazi». S to knjižno zbirko namerava založ ba «Borec» odpomoči zadregi zaradi pomanjkanja strnjenega gradiva o najvaž nejših kovačnicah, v katerih se je med vojno kovala narodna usoda. Take okusno opremljene knjige priročne ga formata naj bi bile predvsem mladini dragoceno be rilo. Služile naj hi vzgojiteljem, pa tudi vsem drugim predstavljale zanimivo branje. Seveda bi pomenile tudi najboljšo ohranitev zbranega gradiva. Tako bo do te knjižice posvečene kočevskemu procesu, mučil nici na Urhu, v Begunjah, partizanskim bolnišnicam tiskarnam, celjskemu zapo- ru in drugim akcijam ter krajem, kjer so se med osvobodilno borbo dogajale velike stvari. Zdaj sta v tej zbirk; izšli prvi dve knjižici, posvečenimi celjskim zaporom in partizanski akciji v Postojnski jami. (O drugi smo poročali v nedeljo 21. febr.). Obe predstavljata začetek te zbirke in bosta pomenili dragoceno napotilo za naslednje izdaje. Celjski stari pisker. To je naslov prve izdaje v zbirki «Dokazi#. Posvečena je za porom celjskega okrožnega sodišča, znanim kot «Stari pisker#, kjer je bila med vojno največja mučilnica domačih ljudi. Ta brošura, ki jo je uredil Stane Ter čak, prinaša nekak pregled usod slovenskih ljudi v tej mučilnici v času -a lita 1941 do osvoboditve. Urednik je vanjo uvrstil poglavje o ljudeh, ki so bili v teh zaporih takoj ob nemški zasedbi slovenskih krajev, nadalje poglavje o mučiteljih, posebno poglavje pa o streljanju talcev. To poglavje je najobsežnejše in podprto s številnimi dokumenti, par tizanskimi in okupatorjevimi, pa tudi s slikami. Pretresljivo je poglavje s poslovilnimi pismi na smrt obsojenih oseb. Sledita še dva zapiska spominov na celjske zapore izpod peresa Lojzeta Zajca in Marije Po-teko-Kožuhove. Riko Presin-ger pa je prispeval sestavek o osvoboditvi zapornikov iz zaporov v decembru 1944, ko so na.rtizani osvobodili l-tnike, ne da bi padel en sam strel. Na koncu pa je še sestavek o enem največjih grozodejstev Nemcev nad našimi ljudmi: Januarja 194& so Nemci obesili na Frankolovem sto talcev. Čeprav knjiga o celjskih zaporih ni enotna in jo sestavlja več prispevkov, na drugi strani pa je to deloma dokumentarna publikacija, deloma knjiga osebnih spominov, kar vse delu ni v prid, pa je vendar ta izdaja dosegla svoj namen. Ohranila bo spomin na grozodejstva, ki so jih počenjali Nemci v Celju in okolici, in svetal spomin na zavedne Slovence, ki so za svobodo žrtvovali svoja življenja. Vsekakor pa bi pripomnili, da so dogodki, povezani s celjskim «Starim piskrom#, tako velikega po-mena, da b, zaslužili tehtnejše obdelave. povesti, novel in črtic tudi pesnitev «Triglav» in ljudska igra «Divji lovec#. Prav v ljudskem pesništvu je Finžgar eden naših še nedoseženih mojstrov in so ta dela iz kmečkega življenja umetnine, ki bodo za vedno obdržale veljavo v naši pripovedni umetnosti. Finžgar je vse svoje življenje preživel v'trsnem stiku z ljudmi, ima deželi- in • v mestu in ie ta svoj stik s pridom uporabil pri svojem leposlovnem delu. Zato njegova dela niso plod domišljije, temveč se opirajo na resnične dogodke m na zna čilne družbene lazmere. Zato so ta Finžgarjeva dela veren odsev življenja v pol-pretekli dobi, tako rekoč u-metniško oblikovana kronika našega podeželja Tp zgodbe o kmečkih veljakih, pravdarjih, o zatrtih ljubeznih, zgodbe o izkoriščanju hlapcev in dekel, zgodbe o stiski med vojno, o vseh lepih in grdih straneh življenja, polne tople ljubezni do domače zemlje, prežete s finim občutkom za psihologijo ter napisane s klenim jezikom, so zato skoraj naše narodno Llago. Vsekakor pa so tp dela, ki kažejo vse mojstrstvo velikega pisatelja. V prvo knjigo Finžgarjevega izbranega dela je kot prva uvrščena povest «Nii-va», sledi ji povest ((Stara in nova hiša#, tej pa «Dekla Ančka#, realistična novela, prežeta z vzgojnostjo in poučnostjo, pa vendar delo, ki pomeni prelom v Finžgar-jevem ustvarjanju; ima pa tudi globlji kulturni in li-terarno-zgodovinski pomen. Dekla Ančka pomeni, kot je zapisal urednik, »Finžgarjev neposredni pogled v življenje, voljo, da ga upodobi s popolno odkritosrčnostjo in umetniškim čustvom, s tisto resnobo ki se obrača od neživljenjskega idealizma, pa prav tako nasprotuje golemu naturalizmu#. Nadalje je v tej knjigi Finžgarjevega izbranega dela tudi povest »Strici#, ki predstavlja zadnji Finžgarjev vrh ljudskega pripovedništva. obenem pa oblikovno jn vsebinsko morda najbolj dognano delo sploh. Končno je v knjigi . uyt;ščena pesnitevi (('Triglav#, edino Finžgarjevo pripovedno de-lo v verzih in ljudska igra »Divji lovec#. Ce predstavlja Triglav# današnjemu času že močno odmaknjen idiličen ep, pa je Divji lovec# prava igra zajeta iz ijud skega življenja sredi preteklega stoletja, igra, ki je bila zaradi domačnosti, pa tudi učinkovitosti, dolgo vrsto let rržboli igrana domača 1’udska igra. Tako prva knjiga Finžgarjevega izbra nega dela leno ponazoruie tisto Finžgarjevo delo, ki ga je opran 11 j^ot pravi ljudski pisatelj Urednik France Koblar je pr^i knjigi dodal krajšo a tehtno študijo o vplivih, okolju in dobi, v katerih je nastajalo Finžgarjevo delo in posebej že o ljudskem pripovedništvu. Kratke o-pombe pa odpirajo bralcu pogled v okoije. družbene razmere in dogodke, ki so neposredno vplivali na nastanek posameznih tekstov. Tako je urednik postavil Finžgarjevo delo v čas in okolje in odprl nove poglede na celotno pisateljevo umetnost. Cprema arh. Toneta Bi tenca je preprosta a okusna. Tako predstavlja prva knjiga izbranega dela Franca S. Finžgarja obogatitev naše knjižne police s knjigami klasika, a še vedno živega mojstra slovenske besede. Sl. Ru. Dve italijanski znanstveni •• • reviji (Iz založbe Šansoni) Med številnimi italijanskimi strokovnimi periodičnimi publikacijami zaseda «Rivista di letteratnre moderne e comparate# nedvomno zelo vidno mesto. Revija izhaja v Florenci in jo urejujeta ugledna profesorja florentinskega vseučilišča Carlo Pel-legrini in Vittorio Santoli. Tudi lanska tretja številka — ki pa smo jo šele te dni prejeli o oceno’— se odlikuje, kot je že v tradiciji te revije, po strokovni tehtnosti prispevkov in po zelo okusni grafični obliki. V prvem delu je zanimiva študija o skaldski pesnitvi «Sonator-rek» Egilla Skallagrimssona, s katero skuša znani germanist Mario Gabrieli dokazati, da gre za edino skaldsko pesnitev, v kateri utripa univerzalno srce resnične in doživete poezije, medtem ko je za vso ostalo skaldsko poezijo po Gabrielijevem mnenju značilna nepristna zamotanost pesniškega izraza. Za drugi del te številke je grofica Jean de Pange prispevala v francoščini kratko pojasnilo h kritični izdaji slavne knjige »De 1’Allemagne#, s katero je, kot je znano, Mme de Stael odločilno vplivala na početek romantičnega gibanja v Nemčiji in Italiji. V angleščini je nato Paul Brewster prispeval zelo zanimivo beležko o nekaterih podobnostih, ki jih je izsledil v znanem sodobnem romanu »The Mask# Američana Stuarta Cloeta in v znanstveni razpravi «Witchcraft and Ma-gic of Afričan Angleža Fre-dericka Kaigha. Drugi del se zaključuje z obširnim in dragocenim bibliografičnim zapiskom o »Nemški književnosti v italijanskem periodičnem tisku,# ki ga je prispevala Marta Recla. V tretjem delu pa so običajne beležke o najvežnejših dogodkih na področju primerjalne književnosti, med katerimi je o-membe vredna zlasti vest, da sta izšli prvi dve knjigi zbirke »Panorama das literaturas das Americas#, v kateri skuša portugalski književnik in zgodovinar Montezuma de Carvalho prvič podati izčrpno sliko o vsem tem, kar so v teku stoletij vse tri Amerike zmogle na leposlovnem področju. Najnovejša številka filozofske periodične publikacije «Giornale critico della filoso-fia italiana#, ki prav tako izhaja pri florentinski založbi Šansoni, je v glavnem posvečena zelo aktualnemu vprašanju odnosov med filozofijo in zgodovino. Zelo pregledne in znanstveno neoporečne eseje so za to zanimivo debato o filozofiji in zgodovini prispevali znani filozofi in zgodovinarji Gustavo Bonta-dini, Enzo Pac:, Leo Lugarini, Vittorio Mathieu in Valerio Verra. Najzanimivejši prispevek te številke pa je nedvomno «Sodobna metodologija in tradicionalna filozofija#, v katerem skuša Paolo Filiasi Carcano pojasniti razloge, zaradi katerih je danes tradicionalna filozofija v slepi ulici. Edini izhod je v tem, pravi Carcano, da se znanost združi z metafiziko in filozofija z metodologijo. Prav tako aktualno je vprašanje, ki ga Andrea Vasa načenja v eseju «0 vlogi razuma#, v katerem tolmači in zagovarja najrtovejše teorije o izvoru, razvoju in pomenu razuma. Številko dopolnjujejo kot po navadi razne recenzije in beležke, med katerimi velja omeniti Carcanovo oceno o Lombardovi razpravi «Raven našega znanja, ki je, kot je znano, eno najpomembnejših italijanskih filozofskih del v zadnjih letih. S France Kralj Portret družine (1926, olje) (Slikat je pred kratkim v Ljubljani umrl) PnrnorifTJnGvnflf — '4' — 28. februarja 196® Pnst pri §v* Ivanu «P%amihi bo itie minili, | 2 c loj bo frliia bnjsti pabt...» j Konec prejšnjega stoletja so v Trstu in okolici «str’šno spaštavale pusta*: Tako trdijo vsi še živeči stari strici in strine. Nekatere industrije, zidarji, mali obrtniki in še drugi sc na pustno soboto ustavili delo in napovedali štiridnevno ali celo osemdnevno zaporo obratov. Delavci, seveda, ves ta čas niso prejemali plače. Tržaški Italijani so takrat skovali rek: »Dopo el Nadal vien el santissimo Čarne val*! Svetoivančani niso bili tiste vrste ljudje, ki potrjevalno prikimajo, naj že reče kdo karkoli. Imeli so vedno o vsem svoje lastno mnenje. Toda. kar se pusta tiče, so se s sodeželani italijanske narodnosti čudovito strinjali. To potrjuje pesem, katero ec takrat peli ob pustu: *Prazniki so vre minili, zde) se bliža svjete pust, de be sladko vince pili, de be ble m’sne ukule ust! Niti najstarejši ljudje se ! spominjajo, da bi bili ed našimi ljudmi kakšni isebni obredi ali načini mljenja ob pustu. Naše-ili — «omaškarali» — so po navadi vsi tisti, ki n je bilo do šale. Vsa-, obleka jim je prav pri-i ob tej priliki. Moškim nska, ženskim moška, pa di stare, od mestne go-ode že zavržene, obleke, retoivančani so se ude-ževali mestnih pustnih anifestacij in doprinesli oj delež s svojimi norči-mi v raznih mestnih po->rkah, peš, na različno o--ašenih vozovih, konjih i oslih. Da so ob takih ■ilikah pili na veliko, ni itrebno še posebej pou-iriti, zato so tudi več-rat «zmatali», da niso :č vedeli kaj je prav in ij narobe. Poznan je pri-er Svetoivančana, ki se ob pustu tako spozabil, i je prejel neko »sjoro lardjo* za «barbuc» — ir je ravno toliko kot bi j potegnil za brado sa-ega Franca Jožefa. Mo-il je presedeti v ječi ceri šest mesecev. letih izobilja, ko so ,tni veletrgovci v pust-povorkah imeli v svo-kočijah cele vreče »kon-v» in so jih s »šješlo* ali med gledalce, so ;oivanski dečki šli v ito z vrečicami, «šlafa-;i» in drugo posodo, podi «konfete*, v papir Lte sladkorčke »kartoli-in celo kakšen kovane, takih prilikah so na-li celo na desetine ki-■amov sladkarije, da so »m jedli doma cele veda so za pust kro-«maškare» tudi po o-:i, posebno po gostil-vendar do Pepelnice ilo zabeležiti posebnih iditev, izvzemši plesov, o jih organizirala na-tjoča prosvetna druš-Doma so na olju cvrli e», bel kruh, namočen jcu in mleku ali v jaj-n belem vinu. Klobase ile tiste dni bolj pogo-ia na mizi, seveda kjer ih imeli pri hiši. ida če je ob pustu vo-mesto in so bili Sve-inčani samo soudele-i, so pa na pepelnično 0 s pogrebom pusta vzeli v roke vodstvo :ij. Pogreb pusta se je še v pričetku tega >t j a pri Sv. Ivanu z co slovesnostjo. Zadnji 1 slovesni pogreb je bil ired prvo svetovno voj-Organizirali so ga na udežiji, kjer so bili do- največji svetoivanski ljaki, (imaterani*, ka-so jim rekli resnejsi lačini, soudeležen pa je ves Sv. Ivan. mož, ki je imel poleg potrebnih rekvizitov še naočnike, ki so imeli namesto leč olupke od pomaranče. Za vozom je stopala vdova. Bil je to v črno žensko obleko preoblečen moški. »Vdova* je nosila koš, se milo jokala in prosila »ubuoga imje za te buoge utruake*. Stopala je spotoma v hiše in gostilne in povsod so ji darovali jajca in klobase . Za »vdovo* je korakala godba, pomnožena s pogrebci, ki so tolkli na pokrovke «pakrvače». Sprevod je krenil iz Brandežije, šel vzdolž Ulice S. Cilino, okoli Fedri-govca, mimo tovarne olja, mimo »Valantina* do gostilne od Kate na Vali. V vsaki gostilni se je sprevod ustavil. Gostilničar je prinesel brezplačno na mizo petlitrsko majolko «ba-kau» vina. Sprevod je spotoma naraščal, pridruževali so se mu vedno novi pogrebci. Godba je neprestano igrala. Na razne načine našemljeni ljudje so peli, plesali, pili in zbijali šale. Sprevod se je u-stavil pred gostilno od «Kate na Vali*. Na oknu te v prvem nadstropju je stal našemljen moški, ki je na glas jamral za mrtvim pustom in se hotel iz obupa vreči skozi okno. Drugi, ki so stali za njim so to s silo »preprečili.* Na «Vali» so nato pusta zažgali in tako so se zar ključile svečanosti. Vrnili sc se vsi v gostilno od Kate, pojedli vse kar je vdova med potjo nabrala, ter se veselili in popivali še pozno v noč. »Druge dan* — je rekel stric Tone Mlač — »je bla Vala usa pakrita sez karta me uod pršuta jen pancete, skuara b’l ku za s’menj! Trko str’šno ledi je pršlo gljedat pakopava-nje pusta. Ma t’bat suo ble druge cajte! T’bat se je spaštavalo pusta! štire dni se ni delalo. Ane ne-suo šle delat n’nka u četrtek! K’šne n’nka ceu tje-den!» W ultra ml Haas in Eva Pavvlik, ki nastopata kot plesalki na ledu v novem filmu «Revija sanja Darovanje za partizane Iz časa, ko smo se vsi, kar nas je tod okoli po naših krajih, pridružili borcem za pravice človeka in za svobodo našega ljudstva in jezika, je še mnogo ostalo skrito in marsikaj je šlo v pozabo. Bilo je vsake vrste dogodivščin, resnih in pretresljivih, a tudi prav zabavnih in celo smešnih. Marsikaj se dandanes, ko gledamo na tiste čase od daleč, ko ni več strahu za življenje, zdi kot bi objestni mladi fantje v svoji mladostni neugnanosti »spet nekaj nakuhali*. Tudi tale zgodba, o kateri bi človek danes v resnici sodil, da ne more biti resnična, se je dogodila tako, kot sem jo napisal. Niti trohice ni v njej izmišljenega. Takrat, leta 1943 je bilo, torej v času največjega pritiska in preganjanja, ko so združeni fašisti vseh narodov, domači in nemški, beli in črni, nemški in laški, slovenski, hrvaški in srbski, združeno preganjali vse, kar bi jih utegnilo ovirati pri njih zločinskih naklepih, je bilo pri nas že precej občutno pomanjkanje. Pomanjkanje živeža, oblačil in še marsičesa drugega. A borci v gozdovih so vedno bolj ogrožali vso tisto fašistično golazen, da si skoraj ni več upala na svetlo, brž ko je legel mrak. Skrila se je v svoj brlog in prežala. Obenem pa so se ti «junaki» znašali nad domar čim ljudstvom. Toda vse to ni prav nič hasnilo. Tako ali tako, vedno se je našel način, da so se zbrala sredstva in da je prispela pomoč tja, kjer je bilo treba. In tako je bilo tudi tistikrat, štirje zaupniki so se sestali in ugibali, kako bi zbrali denar za potrebščine, katere so prosili borci. Pa se oglasi Venček, najmlajši: «Kaj pa, ko bi omenili te naše težave našemu župniku in ga pregovorili, da bi odstopil v ta namen denar, ki ga bo nabral v nedeljo pri darovanju. Saj veste, da je prav to nedeljo pri nas opasilo in ob tej priložnosti vsakdo rad daruje. A če bodo ljudje vedeli, da gre tisti denar v ta namen, bo rofer* še obilnejši.» «To si jo pa imenitno iztuhtal, Venček! in ni ga fašista, ki bi mogel v tem kaj posumiti! Samo — kdo pa bo to župniku omenil?* «Ga bom pa jaz vprašal», se oglasi Venček. ^Zatrdno verujem, da ne bo odrekel!* In tako so se tiho in zelo previdno, razšli. Lepa je bila tista nedelja, sončna in prijetna. Rekli bi lahko, da je bilo vreme «kot naročeno*. Kajti tudi to je pripomoglo, da je bilo v cerkvi dopoldne in tudi popoldne nenavadno dosti ljudi. Domačinov, a tudi tujcev. Tudi nekaj Nemcev in celo fašistov je prišlo takrat v cerkev. Župnik je, kot po navadi, opravil molitve in ves obred na kratko. Po pridigi, ki se prav tako ni kdove kako vlekla, pa je oznanil: rDragi farani! Kot vsako leto na ta dan, bo tudi letos po popoldanskem opravilu, darovanje. Vabim vse in vas prosim, da se ga udeležite vsi ter da vsakdo daruje kolikor zmore, kajti nabrani denar bo šel v zelo dober in koristen namen. Tudi cerkveni petrf so se zaradi tega odrekli svojemu deležu. Hvaljen zus/» je zaključil. . Dva od znane četvorice, ki sta bila tudi v cerkvt sta se spogledala in se brez besed razumela. «Torej popoldne!* «Tako je!* . «To je mož, ta naš gospod!* je ob ločitvi še Pn' stavil starejši. Brez hrupa in navidez brezbrižno, resno, so tisto popoldne korakali možje v cerkev. Tudi taki, ki drugače nič kaj pogosto ne zaidejo tjakaj. A so vedeli * oznanilo in za namen tistega darovanja. Zato ni nu> če niti črhnil proti temu. Nasprotno! Drug drugega so opozarjali na «ofer». Cerkev je bila še bolj napolnjena kot dopoldne. Med domačimi ljudmi je bilo opaziti tudi tu pa tam kako nemško uniformo. Včasih so tudi oni stopili cerkev. Iz dolgega časa? Morda. Ali pa tudi ne. Morda so jih bolj mikala dekleta, ki so vsako nedeljo sla v cerkev? Saj so jih nekateri kar požirali z očmi, m niso zamudili nobene priložnosti, da ne bi pasli svojih pogledov na tem, zanje nedosegljivem sadom. je bilo med njimi, ki bi se tako daleč spozabila! Darovanje se je začelo. . Prvi so zdrveli tja proti oltarju, kot vedno, otroci. Za njimi so z umerjenimi koraki šli možje. Nemci so kar naenkrat bili tam na moški strani sami. Jim 1 postalo nerodno? Kdove? Morda zaradi ponosa, da ne bi kdo mislil, da niti toliko ne premorejo, je treba za darovanje. Pa so tudi oni krenili za možmi. In potem še fašisti za njimi. . štirje zaupniki, med njimi Venček, so pri tem *»* debelo pogledali. Kaj ne bi! Ko pa so tako doDr vedeli za namen tistega darovanja. .. Pozno zvečer je na vratih starejšega zaupni** narahlo potrkalo. Previdno je gospodar priškrnil vrta. Bil je on edini še pokonci, vsi drugi so že D“l v postelji. Toda brž, ko je videl, kdo stoji pred vran. jih je na široko odprl in nočni gost je stopil v his°-Bil je župnik. “«Lepo se je vse izteklo, kaj ne? Ne bi si misjj* da bomo toliko nabrali. Pa celo nekaj nemškega nar j a je tudi vmes!* , «Res, imenitno je bilo. Hvala, gospod župnik! te tale kozarec domačega! Na srečo!* marši' «Na srečo! Kako lahko se more napraviti kaj, če se dovolj premeteno in spretno ravna! me posili, ko se spomnim, kako strumno so korakali^. Drž^i oltarju. Toliko, da niso šli v paradnem koraku. - ,() so se kot petelin na gnoju! Pa srečno in lahko noc-Nekaj dni zatem je več domačinov neslo tja c gmajno velike zavoje. Videti je bilo, da nesejo tez* ■ V zavojih je bil sad «ofra». ^ A ljudje še dandanes o tem vedo marsikaj P? dati. Predvsem pa ne morejo pozabiti tistega, ki J1 je vedno stal ob strani. M. P- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHtiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiniiiuiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiuiiiuluii H«iiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiii ki počivajo na otokj*J))i va Oa, v eni naj' in najčudovitejših jin sveta. S. ^ Drobiž močno zrahljalo. f 8. maja 1903. je ZSA ZSA GABOR SV poleti verjetno sp čila .Njen novi ^aT ji je kot prvo darilo ^v^ nil debel dragulj, krznen plašč in avto znamke »Merc® * * « fij DAVIN LEAN, reži«« „!»' ma «Most na reki j,\r> ki ima 52 let in zdal ’ f nov film v Indij*’ ^ f zaročil z Leilo Dev*, stara 25 let. * # * nji čtn£icsfvj *—■j predsednik, je Pre° ANTONY EDEN, ?trslf " angleški n11*? jef* kirn kupil mali otol* j. raibskem morju. , da je pravi paradi* Gauguinov sin Emilu KR IZ A NK A Pobuda skupine neposrednih obdelovalcev Nu zborovanju kmetov postavljene zahteve v korist kmetov REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. nogomet, 7. vol, JO. zanosen, 17. Azazel, IS. deček, 20. zarita, 21. Milet, 22. zanikam, 24. Pariz, 25. Orel, 26. manem, 27. poročilo, 20. Tibetanec, 31 Pirej, 32. jer, 33. as, 34. Nanos, 35. čitan, 37. ne, 38. silos, 39. vrtam, 40. som, 42. zaton, 43. prten, 44. zalaz, 46. jen, 47. Savin, 48. namig, 50. at, 52. krpam, 53. Katon, 54. do, 55. pes, 57. rapir, 58. samosevek, 60. Američan, 62. Umek, 63. zalo, 64. sinus, 65. neviden, 67. zidan, 68. enačaj, 70. cepam, 71. kajute, 72. natarem, 73. kan, 74. ekrazit. NAVPIČNO: 1. namotan, 2. Oziris, 3. galeb, 4. ozelenitev, 5. met, 6. el, 7. venec. S. očim, 9. lek, 11. az, 12. napoj, 13. orač, 14. Sirij, 15. etilen, 16. nazoren, 18. danes, 19. kapitan, 22. zar.os, 23. moram, 26. Manon, 28. Ren, 30. talon, 31. piten, 35. črtim, 36. Polinezija, 38. saj, 39, vrvar, 40. Samos, 41. mag, 43. papinec, 44. zatok, 45. napasen, 47. srpan, 48. namen, 45. rokomet, 51. temina, 52. Kač, 53. kanem, 54. delati, 56. senat, 57. risar, 58. Sudan, 59. Vaduz, 61. ruča, 62. lipa, 66. vek, 67. Z AR, 69. je, 71. kk. NABREŽINA leti L ure kasneje. DA St JIH KUOA I, ro so indijanciS 161 NJIHOVI S LE-/, OOLlCNI PBI J ATE L 31 '/N PRAV PROt NAMA GREDO ..MN TAKO S£ LAHKO GKRI JEVA V STAREM RUDNIKU, ODKODER BI LAH NEMOTENO OPATO-J/kj CC VALA VSA , j 1 NAJU ZASA- DogajanjaJJ K^CijoTj—' TODA MISLIM DA Bi POGLE -VALA,KAJ NAMERAVAJO / TU ne Bodo 4 OSTALI DOLGO. KAJ TE PRIJEMA ? *— ALI SE MISLI S POSTAVI Tl BANDITOM PO ----- —v robu ? ry /— NLMOOOČE I NITI NE SLUTIJO. DA BI LAHKO bila v zapuščenem r R UPNIKU I J-. ' V REDU, TOREJ ! POJDI-TAKO Konja bom jat SPRAVIL V RUDNIK , Tl PA PO -SKRBI, DA IZGINEJO SLEDOVI 1---- TA NAMAJJ Kot prav 1A ti > BOLJUNEC Pri nas je že običaj, da je treba za pusta malo ponoreti. Posebno znan je naš običaj, ko «pust zapušča doto«. To se dogaja v sredo po pustnem torku in je združeno z veliko slavnostjo, ki privablja v našo vas iz leta v leto več ljudi. Letos pa bo slovesnost še posebno velika, kajti praznovala se bo stoletnica »zapušča, nja dote«. V ta namen je bil že pred časom sestavljen poseben odbor, ki je do potankosti proučil vse, kar je potrebno, da bo slovesnost tekla v najlepšem redu. Več za sedaj ne smemo povedati, lah. ko pa rečemo, da ne bo nikomur žal, če bo prišel v sredo pozno popoldne v našo vas. Omenimo naj tudi, da bo danes popoldne v dvorani o-troški pustni ples, zvečer bo ple • za odrasle in v torek bo «veljon». V zadnji nedeljski številki je dopis s Proseka omenil večerni kmetijski tečaj, ki se je vršil v italijanskem jeziku. Lahko rečemo, da je proseški vaščan pogodil tudi našo misel in besedo. Takšen tečaj smo namreč imeli tudi mi. Ne zanikamo, da nam je tečaj koristil, a neprimerno več bi bili pridobili, če bi bila predavanja v našem jeziku. Zelo upad. ljivo in značilno je, da so ta predavanja na področju tržaške občine če jih priredi kmetijsko nadzorništvo vedno le mudaljevanje sledit ri *i« jtp*»» am, Primorski dnevnik Temperatura včeraj Najvišja temperatura 13.4 stopinje ob 14 uri, najnižja 2 stopinji nad ničlo ob 6.30. Vlage 95 odstotkov. fnoriško-beneški dnevnik Danes, NEDELJA, 28. lebruarl* Roman ob Sonce vzide ob 6.48 in zaJon . 17.49. Dolžina dneva 11.01. W vzide ob 7.34 in zatone ob Jutri, PONEDELJEK, 29. !«'• Just Naročnica nam piše: Zakaj mi neredno dostavljajo časopis? »Spoštovano uredništvo! V zadnjem času se vse prepogosto dogaja, da ne prejemam vašega časopisa. Ko pride poštar, ga vprašam po časopisu, ta pa mi odgovori, da ga nima in da ga tudi drugim v vasi ni prinesel. Dokler se to zgodi enkrat', dvakrat na leto, to še razumem, toda kadat tudi po dvakrat tedensko časopis ne prihaja, niti naslednje dne ne, tedaj je to že nekoliko prehudo. Prosim, da mi sporočite, zakaj se to dogaja in ali se teh pomanjkljivosti ne bi da lo odpraviti. NAROČNICA IZ PODGORE* Nam je zelo žal, da imaie z dostavljanjem takšne preglavice. Vi, kakor mi, ki smo pri časopisu in upravi, si prizadevamo, da bi časopis dostavljali redno. To se nam vedno ne posreči. Ko ste se že pred časom pritožili zaradi slabega dostavljanja lista po pošti, smo vas zaprosili, da bi nam tudi vnaprej, še isto dopoldne sporočili, če poštar ne prinese časopisa, da se pozanimamo na pristojnem mestu. V petek, ko časopisa prav tako niste prejeli, smo odšlt na odpremni oddelek glavne pošte v Gorici, kjer nam najprej niso vedeli povedati, kje je časopis za Podgoro; rekli so nam celo, naj jih sami poiščemo. Res smo jih pričeli iskati; našli so se vsi skupaj zaviti v paketu, kakršen je zjutraj ob 7. uri prišel z o-stalimi časopisi iz Trsta. Pošta je poslala časopise v Ste-verjan, pridržala pa je ovoj s časopisi za Podgoro, dasi-ravno so imeli dovolj časa, da bi jih izročili vašemu poštarju! Uslužbenci so se zgovorili, da se lahko napaka tudi njim pripeti! Dopuščamo možnost, da se jim je pripetila napaka, toda ali se jim zgodi napaka vsa-kikrat, kadar časopisi za Podgoro ne pridejo, kakor smo prav v tem tednu ugotovili? Napaka se lahko zgodi en- krat na leto, ne more pa se ponavljati. Draga čitateljica, mi Vas še vnaprej prosimo, obenem pa prosimo vse naročnike, naj nam takoj še isto dopoldne telefonično sporočijo, če ne prejmejo časopisa, da bomo u-krenili vse potrebno, da se časopis dostavlja točno, ker zanj tudi točno plačujemo poštnino. Kadar bomo ugotovili, da se naši časopisi valjajo po pošti ves dan, namesto da bi jih zjutraj raznesli, tedaj se bomo brez odlašanja poslužili zakona, da se malomarnosti, ki nam škodujejo, ali morda tudi namerno in, seveda, protizakonito ustvarjanje preprek za dostavljanje našega lista naročnikom — odpravijo. V upanju, da boste ostali še vnaprej naša zvesta naročnica, Vas tovariško pozdravljamo. GORIŠKE ŽENE bodo letos svečano proslavile 50. OBLETNICO MEDNARODNEGA DNEVA ZENA PROSLAVA 8. MARCA bo v PROSVETNI DVORANI v nedeljo 6. marca ob 16. uri popoldne Na sporedu so poleg priložnostnega govora recitacije, nastop pevskih zborov Doberdob - Vrh; gostovali pa bodo poleg članice SG iz Trsta Mire Sardočeve tudi veseli fantje Dario in Darko iz Doline! Vsi toplo vabljeni. Od pokojnega Janeza Gulina se je pri odprtem grobu prisrčno poslovil v imenu vseh vaščanov župan Jožet Ceščut iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiHiiiiiimiiiiiiiimiiHnitiiuiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimtiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiii Plodno delo tabornikov v Gorici Proces pred porotnim sodiščem v zaključnem obdobju Državni pravdnik dr. Marši zahteval oprostitev obtoženega Griona zaradi pomanjkanja dokazov Kmetijski inšpektorat rici javlja, da bosta v te^ ^ Branilec dr. Pascoli: Državno pravdništvo ni dokazalo Crionove krivde Vse priče in okolnosti govorijo v njegov prid, zaradi tega zahtevam njegovo popolno oprostitev!» - Razsodba bo verjetno v ponedeljek vih deset dni prihodnje!! , seca še dve predavanji P J čeni najnovejšemu razV j:, kmetijstvu in h kateri ^ vabljeni kmetovalci in ski tehniki. Veliko zanimanje za taborništvo v Gorici nam priča dejstvo, da se je pred štirinajstimi dnevi ustanovljeni vod spremenil danes že v družino. Trije naši taborniki so preteklo nedeljo bili v Trstu na seminarju za vodiče medvedkov in čebelic. Seminar so v duaškem domu organizirali mladi taborniki sami. Mi Goričani smo bili navdušeni nad organizacijo, saj smo poslušali referate in razgovore najboljših tržaških tabornikov; najbolj pa smo bili vzhičeni ob spoznanju, da tabornik mora posvečati veliko veliko skrb otrokom, saj prav z medvedki in čebelicami vodič ima največje zadoščenje. V Gorici smo komaj začeli, toda pogoji mesta, ki leži v okviru bujne narave, s Sočo, ki so ji toliko prepevali slavospeve, to taki, da se bo taborništvo tu pri nas v naglici zelo razvilo. Taborniško družino v Gorici vodi sredješolka Majda Maše- lil mn um m mi iiiMii iiiinii mi i itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Tekmovanje diletantov II. kategorije Povratno srečanje med Zagrajem in Sovodnjami Po dvotedenskem počitku se začne danes povratno tekmovanje II- kategorije. Ko smo tako prišli do pol poti, je stanje na lestvici naslednje: na prvem mestu je S. Canciano, sledi mu Romana, na tretjem pa so Sovodnje skupno z Far-ro, S. Marcon in Hausbrand-tom, na četrtem mestu sta Loč-nik ’ in Panzan, nato sledijo Podgora, Capriva, Sagrado, S Lorenzu in zadnji je Villesse. Kar se tiče današnjih srečanj, fyi vodilna mesta morala ostati nespremenjena, ker S. Cancian igra proti Villesse, ki je zadnji na lestvici, Romana pa igra doma proti Hausbrandt in bosta prav gotovo z lahkoto zmagale. ni naslednji igralci: Šuligoj, Visintin I., Hmeljak, Ferfolja, Podgornik, Petejan I., Plesničar, Petejan II., Anselmi, VI sintin II., Devetak in Peric. SAGRADO — SOVODNJE Danes igrajo Sovodenjct v Zsgraju. Pri prvem srečanju! so belo-modri zmagali in tudi danes bi se morali uveljaviti, če se bodo samo malo po-trud li in igrali vztrajno celih 90 minut ter bi tako ohranili ‘retje mesto na lestvici. Za današnjo tekmo so sklica- Danasnji tekmi na štandrcškem igrišču V okviru prvenstva diletan tov prve kategorije se bo Ju-ventina iz Standreža danes ob 15. uri srečala na domačem igrišču z Muggesano. Za to priliko je trener sklical ob 14. uri na igrišču naslednje igralce: Pizzi, Maggio, Pa-sculin, Mozetič, Puja, Cijak, Dabaj, Černe, Re, Bonazza, Petejan, Dario, Bandelli in Cocco. ra in ko smo se z njo pogovarjali, nam je vsa navdušena pripovedovala o Rodu modrega vala iz Trsta, o taborjenju, o izletih in ekskurzijah; rekla nam je, da taborniška družina ne sme biti zgolj organizacijski faktor, pač pa predvsem družina v pravem pomenu besede, kjer so si vsi člani bratje in sestre brez nobene razlike. To kar veže tabornike skupaj je narava; in prav narava mora biti človeku tista učiteljica, ki bo vzgojila njegovo srce v smislu večnih vrednot, kot so to poštenost, pravičnost in svoboda. Društvo ima svoj sedež v prostorih ASK »Simon Gregorčič. in se že redno sestaja; sestri Majdi želimo veliko uspeha! «»-------- Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je od 21. do 27. februarja rodilo 17 o-trok, umrlo je 6 oseb, dva oklica in 4 poroke. Rgjstva. j, Romsji^ Cuzzin, A-lessandro Caprara, Francesco Lazzarini. Mauro Bertossi, Ma-risa Marangon, Patrizia Calli garis, Fabiana Viola, Tiziana Meani, Mario Atrtura, Giovan na Scollo, Alessandro Compo-sto, Annamaria Michelutti, Do-lores Bernasconi, Maria Pal-miero (rojena mrtva), Paolo Cechet, Giovanni Passador, A. lessandro Peressin. Smrti: 60-letni Pietro Vidoz, 86-letni kmetovalec Giovanni Battista Marega, 72-letni trgovec Mario Pecile, 66-letna Ma ria Batič, por. Chetti, 67-let-ni kmetovalec Leopoldo Fran co, 86-letni upokojenec Giuseppe Zotti. Oklici: uradnik Giorgio Giar- dina in Francesca Tarantino. delavec Raffaele Buriola in Gabrijela Černigoj. Poroke: delavec Stanislav Remec in Amalia Cussin, kovač Giovanni Godeas in Albina Zavadlav, zidar Albino Manfrin in Angiolina Negro, šofer Aurelio Massari in Gra ziella Forchiassin. 13. marca bo gostovala v Gorici folklorna skupi, na SKUD Tine Rožanc iz Ljubljane. Včeraj se je nadaljevalo zasedanje porotnega sodišča. Ker je sodni zbor že v prejšnjih zasedanjih zaslišal vse priče, sta imela danes besedo državni pravdnik dr. Marši in odvetnik dr. Pascoli. V ponedeljek bo govoril še drugi zagovornik, in sicer odvetnik dr. Poillucci iz Trsta. Pričakuje se, da bo sodba izrečena v ponedeljek pozno zvečer. Predsednik sodnega zbora dr. Rossi je otvoril sejo z novico o smrti goriškega odvetnika dr. Carmela Blessija, ki je umrl v petek zvečer. Dr. Rossi je v svojem imenu in v imenu sodnega zbora izrekel sožalje pokojnikovi družini in odvetniški zbornici. Besedo je prevzel dr. Pascoli, ki se je v kratkih besedah spomnil pokojnika. Tudi javni tožilec dr. Marši je izrekel svoje sožalje, nakar je predsednik dr, Rossi prekinil zasedanje za 5 minut. Po kratkem premoru se je zasedanje nadaljevalo. Besedo je dobil dr. Marši, ki je skušal v svojem govoru utemeljiti obtožbo proti bolničarju Viniciu Grionu. Predvsem je poudaril, da je razprava o Grionovi krivdi zelo zamotana. Pozval je porotnike, naj naredijo svojo dolžnost, ko bodo morali izreči obsodbo. Porotnike je opozoril, da naj se neprestano zavedajo, da se postopa proti neki osebi, in ne proti ne- Ikemu sistemu, sistemu, ki se je v zadnjih letih zelo spre- menil. Zato je nujno potrebno, da se loči delovanje in odgovornost posameznika od delovanja umobolnice kot celote. Poudaril je, da se tudi on kot javni tožilec zaveda, da poškodbe, katerim je A-viani podlegel niso bile zadane namenoma in da se prav zaradi tega v obtožnici govori samo o pretiranih disciplinskih sredstvih, ki naj bi jih uporabil Grion. Dr. Marši je nato še enkrat v kratkih besedah opisal potek vseh dogodkov, ki so se zgodili pred Avianijevo smrtjo. «Iz celega poteka razprave in iz pričevanja raznih prič je razvidno,* je rekel drž. pravdnik «in popolnoma neverjetno, da bi se Aviani ranil doma na vrtu. In če se to možnost izključi, ne preostane druga možnost kot ta, da je dobil poškodbe v bolnišnici. Dr. Dainese je predpisal pomirjevalno sredstvo, ki bi moralo učinkovati približno 12 ur. Ko so Avianija pripeljali v umobolnico, je ta rok skoraj potekel. Zato je zelo verjetno, da je bil Aviani nemiren in da so torej bolničarji, to se pravi Grion, morali nekoliko bolj energično ravnati z njim. Ne moremo torej izključiti možnosti, da je Grion kriv, pa četudi se je v drugih slučajih vedno izkazal za dobrega boničarja. Na vsak način pa se mora sodišče vedno in v največji meri približati resnici. In ker se torej ne more popolnoma izključiti možnost padca in ker Orionova krivda ni stoodstotno dokazana, prosim porotnike, da obtoženega Griona o-prostijo zaradi pomanjkanja dokazov,* je zaključil. Besedo je prevzel dr. Pascoli, ki je v svojem zagovoru poudaril najprej, da ni Grion dolžan dokazati svojo nedolžnost, pač pa državno pravd- SOVODENJSKO NOGOMETNO DRUŠTVO organizira FOSTNS v danes 28. in v toretk 1. marca s pričetkom ob 20. uri. Ples bo v prostorih prosvetnega idruštva. Igral bo dober orkester, priskrbljeno pa bo tudi za jedačo in pijačo. ysl ^ toplo vabljeni. ništvo dokazati njegovo krivdo. To je ena izmed prvih in osnovnih demokratičnih pravic vsakega državljana. «Iz poteka cele razprave je razvidno*, je rekel dr. Pascoli, «da državni pravdnik na noben način ne more dokazati Grionove krivde*. Dr. Pascoli je poudaril, da skoraj vse priče govore v Grionov prid. «Poleg pričevanj zadošča pre-čitati samo kakšno knjigo o pravni medicini, pa se takoj razume, kako so nastali madeži in podplutbe, o katerih se toliko govori,* je nadaljeval dr. Pascoli. «In končno, kje je rečeno, da bi Aviani moral pasti na vrtu. Zadošča in zelo verjetno je, da je zadel ob drevo, poleg katerega so ga našli sorodniki. Tudi takšen udarec je lahko povzročil vse poškodbe, ki so jjh šele kasneje opazili na A-vianiju. Nato je dr. Pascoli še enkrat omenil priče, ki so prt šle na sodišče, ker poznajo Griona in ker so imele z njim opravka v umobolnici. Vsi, od prvega do zadnjega, ga poznajo kot dobrega, požrtvovalnega in vljudnega bolni čar j a. Zakaj naj bi si Grion sam škodovati? «Ker ni nihče dokazal Grionove krivde in ker je vse polno okoliščin, ki govorijo o njegovi nedolžnosti in v njegov prid, prosim porotnike, da Griona oproste obtožbe, z utemeljitvijo, da ni zakrivil obtoženega dejanja,* je zaključil dr. Pascoli, Prvo predavanje bo . k 3. marca ob 15.30. val bo dr. Piccoli tz Be • novem načinu vzgoje 8 ^ V četrtek 10. marca oo pa bo predaval dr. Ean.#(ii iz Gorice o gojenju bre* hruške. Vsi kmetovalci l l . tijski tehniki toplo va Urnik trjovii na dan Zveza goriških tr®°vceV jjf roča, da so lahko Prve|. ti • dan i 'P< ................................. IZ TRŽAŠKEGA Pustno razpoloženje se bliža višku Danes tradicionalni miljski karneval na katerem bo sodelovalo 9 skupin Pri Sv. Barbari so pripravili ogromno mačko, velik hlebec sira, dve miši in mišjega kralja - Včeraj so otvorili razstavo domačih vin Obvestilo NtiiiOliSSI DMIVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTF.CCHI 6-IT TELEFON 93-803 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pelliro l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. it. 87-333 OGLASI Cene ogtasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca; trgovski 80, f: nančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: če: rt letna 1300 lir, polletna 2300 lir, celcietna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, leino 1000 lir — FLRJ: v tertnu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska leno 1440, polletno 720, četrt leino 360 dir. — Poštni tekoči račun ZaožrnStvo tržaškega tKka Trst i 1-5374 •— Za FLRJ AlJJT, DZS, Ljubljana, Stri tarjsva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst k- Juniorji Juventlne pa se bodo ob 10. uri srečali z juniorji iz Sovodenj. V ekipi Juventine bodo igrali: Zavadlav K., Zavadlav R„ Giusto, Briško, Stambul, Nanut E., Si. lič, Bizaj, Tuntar, Moro, Frat-tiani I, Frattiani II, Zanitzer in Marega. Danes, če bo vreme ugodno, bo v Miljah tradicionalni miljski karneval, in sicer z začetkom ob 14.30. V povorki, ki bo obšla vse glavne miljske ulice, bo sodelovalo devet skupin, ki so se za letošnji pust nadvse skrbno pripravile. Včeraj- popoldne smo bili pri Sv. Barbari v Miljskih hribih, kajti zvedeli smo, da se tam še posebno skrbno pripravljajo za današnjo ((fiesto*. In res, ko smo stopili na neko dvorišče, ki je bilo od zunaj tako rekoč hermetično zaprto, smo našli kup vaščanov okoli velike mačke in dveh miši... Upamo, da nam ludje iz Sv. Barbare ne bodo zamerili, če že vnaprej izdamo njihovo skrivnost. Pripravljajo namreč alegorično skupino, ki so ji nadeli ime «Fiesta v To-poliniji*, in kjer nastopajo v glavnih vlogah ogromna mač- Trgovinske zbornice Gorisica trgovinska zbornica ponovno opozarja vse, ki so naročeni na revijo »Notiziario mensile«, da je naročnina zapadla 31. decembra 1959. Kdor želi redno prejemati omenjeno revijo in ni še poravnal naročnine, naj to napravi čim-prej. imiiiiiiiiimiiaiiMiHiiiiiHiHimiHiiiiiiHmiuiuiitiiiMHiiiiiitiiMiMiiiiiiiiiiiiiiitmti.iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiimiitiiiiiiiniiiiiHitMiuifHHiiiiiiii Nadaljevanje procesa proti tihotapski skupini Govora je bilo o blagu POA ka, velik hlebec sira, dve miši in mišji kralj. Za okvir tej skupini bo poskrbela velika skupina maškar in pa domača godba. Kako bo vse to urejeno in razporejeno, bodo videli naši čitatelji sami, če bodo prišli danes popoldne v Milje. Reči moramo, da vse kaže, da bo letošnji miljski karneval daleč prekosil vse dosedanje. U-vedenih je bilo tudi nekaj novosti, razsodišče bo razsojalo po drugačnih kriterijih in zato bo borba za prvo mesto precej trda... Toda že včeraj dopoldne so v Miljah odprli tradicionalno razstavo domačih vin. V_ posebnem kiosku so bili včeraj najbolj znani vinogradniki Miljskih hribov, in sicer Josip in Anton Škerjanc, Benjamin Pečar, Pietro Crevatin ter Samec in Eler, ki so številnim gostom postregli s svojim pri- delkom. V glavnem so točili malvazijo in refošk, danes pa bodo prišla na vrsto tudi druga vina. Na letošnji razstavi vin sodeluje 12 miljskih vinogradnikov. Kot smo že pred dnevi pisali, je mogoče na razstavi nridelai* ^SkV‘hribih fn I‘ d^vfe brzine in neprevid-čekdohoč“ Uhkoodnese nosti šoferja bi se lahko Z?°‘ kakšno0 steklenico tudi domov ! . huda prometna nesreča, Opazili smo, da so že včeraj jkl *:arla.a ‘J,-,ve popoldne ljudje, zlasti Trža- če Yoz!la k' ao bila prizadeta, čani, pridno segali po stekle- ne bila tako močna, nicah, bodisi po originalnih I V omenjeni uri je 32-letni bodisi so prinesli steklenice 1 Karlo Kraus iz Ul. Valdirivo kar s sabo in si dali natočiti 31 z veliko brzino privozil po dva ali tri litre. Ljubitelji vin-1 Ul. Coroneo proti Ul. Carduc-ske kapljice pa so pokušali ci. V avtu so bili poleg Krau-zdaj to zdaj ono vino in ga sa: 16-letna Gioia Urbanj iz strokovnjaško presojali. Mne-; Ul. Prato 4, 24-letni Paolo Sbi-nja so bila deljena, vendar so j sa iz Ul. Fabio Filzi 23, 23- Tudi včeraj se je nadaljeval |Renza Gubano iz Sv. Petra na kazenskem sodišču proces Slovenov, ki je od Fichere proti veliki tihotapski skupi- Mariji Rusija se stanje izboljšuje Zdravstveno stanje Marije Rustja iz Ulice Don Bosco, ki se je v petek dopoldne po nesreči zastrupila » plinom, se je včeraj nekoliko zboljšalo. Kakor smo že včeraj poročali, so jo v petek popol-dne pripeljali v civilno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. Njeno zdravstveno stanje je še vedno precej koč-ljivo, toda zdravniki upajo, da se bo v kratkem popravilo. Izlet SPD v Planico Slovensko planinsko društvo v Gorici namerava organiz:-iati ob priliki mednarodnih smučarskih skokov marca meseca v Planici izlet z avtobusom, ki bi odpeljal izletnike iz Gorice, skozi Podgoro, Videm, Trbiž do Rateč, od koder je komaj pol ure hodš do svetovno znane skakalnice. Vsi, ki bi se radi udeležili izleta, naj se vpišejo pri kavar-! ni Bratuž do konca februarja , mesecal ni. Prihodnja razprava bo v četrtek. Sodišče je najprej nadaljevalo zasliševanje obtoženega prevoznika Gismondija. Predsednik sodišča je prečital nekaj odlomkov iz zapisnikov in vprašal obtoženca, kaj mu je nekega dne naročil finanjar Baroli ob vhodu v pristanišče, Gismondi je potrdil, kar je povedal med preiskavo, da mu je namreč Baroli naročil, naj pove Passanteju, da bo naslednjega dne v službi. Baroli: »Ni res, to je absurdno«. Gismondi: »Prepričan sem; potrjujem«. Gismondi je glede Barolija izjavil, da morda je bil kak-šen krat ob izhodu iz pristanišča, a da on ni dal nikdar znak. naj odpelje tovor iz pristanišča brez kontrole. Potrdil pa je svojo prvotno izjavo, da sta Fichera ali Passante najprej odšla v carinarnico, nato pa mu dala znak, naj odpelje blago. To je povedal že pri soočenju s Fichero in Pas. santejem januarja v zaporu. Takrat je Fichera očital Gi-smondiju, da ga je nekdo podkupil, da bi dal take izjave. Na ta očitek mu je takrat Gismondi odgovoril: -Da, plačali so me. To tebe nič ne briga«. Včeraj je Passante to očital Gismondiju, ki je odgovoril: »Da, rekel sem tako, ker sem bil jezen na Fichero« Po kratkem posvetovanju je sodišče zaslišalo 38-letnega kupil ves sladkor, ki so ga pripeljali, in sicer približno 1100 stotov. Gubana je bil včeraj precej nervozen in je malo manjkalo, da bi začel jokati. Ko je predsednik sodišča začel čitati zapisnike o njegovem zasliševanju, je Gubana dejal: »Gospod predsednik, zapisniki ne odgovarjajo resnici«. Rekel je, da so ga zasliševali kar dvajset ur in da je bil ves iz sebe tudi potem, ko je videl, da so zaprli tudi njegove prijatelje. Očital si je, da je sam tega kriv in zaradi tega se je odločil, da bo med preiskavo čim manj govoril. Večkrat je ponavljal, da mu je oficir finančne uprave obljubljal, da ga bodo izpustili iz zapora, da njegov primer ni hud in da bo le plačal malo globo. Potem pa so ga zaprli itd. Seda1 ie na svobodi. Nato je Gubana ki trguje in ima mlin v St. Petru Slovenov, začel pripovedovati, kako mu je Fichera nekega dne ponudil kupčijo s sladkorjem. Fichero, Stello In Dubravca Je poznal že prej, a Fichera mu ni do začetka leta 1958 nikdar omenil kupčijo s sladkorjem. Gubana je rekel, da je takoj vprašal Fichero za ceno sladkorja. Fichera mu je odgovoril, da bi mu ga prodal po 218 za kg. Tako sta sklenila dogovor in ni nikdar vprašal Fichero, od kot prihaja sladkor. Na pripombo pred' sednika je Fichera, ki je pr- dejal, da mu je Gubana zares plačal sladkor po 217-218 lir, toda razlika (sedem do osem lir) je ostala v njegovem žepu, saj »je moral nekaj zaslužiti kot posredovalec«. Predsednik: »Ze, te, a niste šli tudi na izlet in zabavo s Stello v Benetke?«. Fichera: »Res je, bili smo v sedmih in smo imeli s seboj le 100.000 lir. Najedli smo se in napili, pa smo bili v petih minutah čisti«. Gubana je priznal, da je ku-pil sladkor in ga nato prodal raznim trgovcem v Furlaniji in sicer po 223 lir za kg. Kupna cena se mu je zdela normalna, zaradi tega ni dvomil o izvoru blaga. Nato je bilo govora o blagu POA (Pontificia Opera d’Assi-stenza), ker je Gubana med preiskavo dejal, da mu je baje Fichera omenil, da je sladkor od te ustanove. Fichera je odgovoril, da ni nikdar tega rekel Gubani in da sploh ne ve, kaj pomeni POA. Pri tem je Gubana tudi dejal, da so mu nekateri že prej ponujali velike količine blaga POA. Gubana je večkrat poudaril na včerajšnji razpravi, da je bil prepričan, da je Fichera posredovalec in da se mu je zdelo, da sladkor orihaja iz pristanišča, toda z rednimi dokumenti. Začel je sumiti žele avgusta lani, ko *e enkrat v baru Pescheria slišal, da iz pristanišča tihotapijo sladkor. Od takrat pa ni več kupoval sladkorja od Fichere. Zasliševanje Gubane se ni V noči med petkom in soboto Zaradi divje brzine sta treščila dva avtomobila Neprevidni šofer ni več mogel zavreti vozilo in je treščil v avto. ki je pripeljal z desne, s tako silo, da ga je porinil 10 metrov - Več ranjenih V noči med petkom in soboto, bilo je okrog ene ure po-polnoči, je na Trgu Piave tre- peljali truplo 63-letne Amali je Matkovec vd. Kermol i Ul. Marco Polo 14, ki je pred- ščilo -tako močno, da so se sinočnjim umrla v svojem ljudie, ki stanujejo tam blizu stanovanju verjetno zaradi zbudili in prestrašili, tem bolj ker je bilo nato slišati še krike in klice na pomoč. Nekdo je nemudoma obvestil rešilni avto in prometno policijo. Za- votno izjavil, da mu je Guba-1 še končalo in ga bodo zasliša na plačal sladkor po 210 lir, Hi še prihodnji četrtek. bili vsi soglasni v tem, da so vsa vina na razstavi odlična. Pustno razpoloženje se je včeraj približalo višku. Vrsta pustnih prireditev je povzročila, da je bilo videti po cestah številne maškare, zlasti v ponočnih urah, medtem ko so popoldne prednjačili otroci. Med slovenskimi prireditvami naj omenimo velik ples na stadionu «1. maj*, kjer so av-senikovci povzdigovali pete mladim in starim. Plesi so bili tudi v vaseh tržaške okolice, medtem ko so bile v mestu vse dvorane polno zasedene. Čeprav vsi več ali manj nergajo čez gospodarsko krizo, češ da ni denarja in da si človek ne more nič privoščiti, pa je ob pustu že tako, da Tržačani na vse to pozabijo Je pač v značaju ljudi, da se morajo od časa do časa nekoliko pozabavati in pozabiti na vsakodnevne skrbi. Zato so dvorane polne, ljudje se zabavajo, plešejo in pojejo.,. Kaj bo jutri, to je vprašanje prihodnosti. O tem bomo mislili jutri... V Trstu je skupno 209.044 volivcev Včeraj je občinska volilna komisija pregledala volilne sezname in opravila njihovo di namično revizijo. Komisija je črtala 1.800 volivcev, vpisala pa 700. Sedaj je vpisanih v sezname skupno 209.044 volivcev, od katerih 94.000 moških in 115.000 žensk. Prihodnja revizija seznamov bo v maju, razen če ne bodo prej volitve. «»------- Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor prefekture je proučil 15 u-pravnih 'sklepov tržaške m devinsko - nabrežinske občine ter pokrajine in iih vse odobril. Predavanja za kmetovalce m V G» "teku f ftf ■ ■ rlafl ca, to je na zadnji u sta vse trgovine P° ( zaprte. Odlok je tura 8, oktobra 1951- le ------------- .jg Seja zdravstvene V Podpori ukintj« zdravniško ambul®1* sp°(- Goriško županstvo ^ da bodo s 1. marcem ^ poslovanje zdravniško ^ lante v Podgori. ^ar,eijliJl odloka so občino raz. (id tri dele, ki pnPad^ o»f) različnim zdravniški šem. Kdor želi pojasn' i; obrne na urad za zdra Ul. Mazzini št. 7. k*------- G Danes popoldne -štorih Delavske zb Gorici pokrajinski b0 bo FIOT. Ob tej PriUkltobi>s ljal čez Sovodnje av 14.15. ----------- Kino v Gori«1 CORSO. 14.30: «Gusat* Brynner, C. VERDI. 14.30: «Mi ta Buscaglione, Toto. ^ VITTORIA. 15.00: * jv>1 mon amour*, *• , 16. Okada, mladini izP tom vstop prepo CENTRALE 15.00: , f če Kairo* A. Hoven, ler. MODERNO. bo*. 15.00: -«»-rr,APNA> DEŽURNA Dane je čez dan odprta lekarna S. G gjjl-zo Italia št. 106. te • ( OliEPAt] letni Mario Alborghetti iz Ul. Tomaso Luciani 6 in Marinel-la Cionini iz Ul. Commerciale 122. Ko se je Kraus približal Trgu Piave je z njegove desne strani privozil po Ul. Bec-caria avto, ki ga je vozil 26-letni Socrate Caravachino iz Ul. Scala Belvedere 2. Poleg njega se je peljala 20-letna Luciana Cocolet iz Ul. Crispi 15. Kraus je zapazil avto in je pritisnil na zavore, toda malo je oomagaln saj je vozil okoli 100 km na uro. Zaradi tega ie treščil v avto, ki - zletel deset metrov naprei proti Ul. Carducci; Krausov avto pa se je ustavil šele kakšnih štirinajst metrov naprej. Vsi potniki so več ali manj ranieni, razen Marinelle Cionini in Krausa. Caravachino se bo moral zdraviti približno deset dni na prvem kirurškem oddelku zaradi udarcev in ran po glavi, Sbisa se bo moral zdraviti tudi približno deset dni zaradi rane na čelu. nekaj dni več se bo morala zdraviti tudi Cocolet zaradi ran in udarcev po desnem kolenu in šoka. Mario Alborghetti se bo moral zdraviti nekaj dni zaradi rane na čelu, 16-letna Gioia Urbani pa se bo morala zdraviti pet dni. Včeraj so na poveljstvu prometne policije zaslišali Krausa in ga opozorili, da se bo moral zagovarjati zaradi kršitve čl. 103 cestnega zakona, ker je vozil v mestu z brzino nad 50 km na uro; zaradi kršitve čl. 90 omenjenega zakona, ker je vozil brez šoferske knjižice, ki jo je izgubil; zaradi kršitve čl. 102 omenjenega zakona, ker ni na križišču zmanjšal brzine in kršitve čl. 105, ker ni dal prednosti vozilu, ki je prihajalo z njegove desne strani. Pron.Jtna policija ob tem žalostnem dogodku opominja vse šoferje, naj vozijo previdno, zlasti pa opozarja tiste brezvestneže, ki v nočnih urah dirkajo po mestu. - —«»---- Umrla ie za kapjo Včeraj ob 13. uri so v mrtvašnico glavne bolnišnice pri- srčne kapi. — *j----- Seja vodstva PSDI Tiskovni urad PSDI sporoča, da se je sinoči sestalo pokrajinsko vodstvo stranke skupno z občinskimi svetovalci ter razpravljalo o političnem in upravnem položaju mesta in o organizacijskih vprašanjih. Vodstvo je vzelo z zadovoljstvom na znanje o-dobritev sklepa o ustanovitvi ENCO ter izreklo zaskrbljenost nad gospodarskim položajem. Socialdemokrati smatrajo nakazilo 13 milijard in 700 milijonov lir za obnovitev ILVE kot prvi korak na tem področju vendar si bodo tudi v prihodnosti prizadevali, da se zgradi v Trstu železarna z integralnim ciklusom proizvodnje. Vodstvo PSDI se je nadalje sporazumelo parlamentarno skupino glede akcije v obrambo podržavljenih plovnih družb (PIN). Končno je vodstvo sklenilo, da ustanovi novo sekcijo stranke v Rojanu ter pričelo priprave za prihodnje volitve. _ g> .... Nesreča na delu Na delu v pnst: nišču se je včeraj dopoldne ponesrečil 46-letni Adriano Pitacco iz Car-bole 886. Skladal je prazne sode, nenadoma pa so se zvalili nanj in mu povzročili poškodbe po glavi in telesu, zaradi česar se bo moral zdraviti dober teden na drugem kirurškem oddelku. «»------- Razstava ameriških fotografov V ponedeljek bo ob 18. uri v kulturnem krožku USIS v Ul. Galatti 1 otvoritev fotografske amertške razstave. Razstavljenih bo 30U fotografij fotografov revije »Life*. LOTERIJA BARI 57 18 44 89 14 CAGUARI 63 19 24 34 14 FLORENCA 69 38 58 89 29 GENOVA 90 67 17 68 65 MILA 49 13 78 81 45 NEAPELJ 63 79 68 67 29 PALERMO 33 83 87 49 48 RIM 60 85 43 61 72 TURIN 44 1 82 20 89 BENETKE 73 71 19 76 18 Slovensko v '1'rslu V ponedeljek 29. 1 in ob 20.30 v ! v četrtek 3. marca 0b Hrpelj**1’ ob 20. v petek 4. marca v Sežani BRATKO | BALADA 0 POROf IN MARJl^1 Slovenska ProS i,;h Društvo slovens* .j i ( šolcev, Rod Moč M športno združen)? j0 1L Simon Gregorci gd1 ; beneških študentov r ^ Drugi mladirf1/ ki bo v nedeljo 1 v KOPEB ci\t Program: dopO*dn* )eS, tovarne motorno' j mos, nato šport in kulturni ptoS itL/ hod iz Gorice, T*?-, A v nedeljo zjutraj j •_: z _U.ici * At. I nimi avtobusi,, *Lbj< i vratek. * Vp>sa>>y vseh zgoraj na ^ ganizacijan o* j vseh prosveta TRŽAŠKA KNJly Er«*" «1 lr*t Ul. KV. -->4 I elelo!« N O V O: France Šusterju« objemu P° J, * &./ Ernest Adam>c' ^ 5^ tok galebov ENALOTTO X 2 2 2X2 XXX 222 Skupni in-kaso je znašal 130 milijonov 819 940 lir. Dvanajstice so bile tri in prejmejo po 6 milijonov 104.000 lir enajstič 54 in prejmejo po 254 300 lir. desetic 677 in prejmejo po 20.200 lir. Dve dvanajstič! so napravili v Rimu, eno pa na področju Turi na. Ob izgubi nep° in očeta JANEZA C , se vsem, ki s0..rIf ob **/ koli način tolazu' g]jiiJ boli, prisrčno za 2 0*r, Zena in sestra MU** Sovodnje, 28. brf9 Veselo Pustovanje tatorePkne ■15 'trtkPonUtJbr ! ?brat v AJ- >kova 34rtnik», Liuwiatl "a pod" kUpj 34■ ’ Ljubljana, Masa- ja* 'b°, Poru?dbra - ■ „““«i ; !i?e.lke.*» stav fe« AMr11"' ssr ^'''■^e^^SPortne 'vrstno E K Pohištvo do. °ttte ebiancf^? ,v •‘■■slu, h«. B V* VO?al Trento vogal Trenta hi So in UVp, Prt>- N TJAVljp °2lni 30. X to(5Letje teče tIiaSko kemlS- rtPisati drif obnika - iv? ^nev-’’ UDravn Pri. ^«nevnika”*IT},pj;avo Pri“ Ju* st- mU1-San Fran- ^ni?e^tomN^NjA ^ sloven- *>v jL P°stave°V2 ^ 25 ‘ob. M^iti MDrlti v prl' lit bšta'. 4siov hJk?^ ,n se “• V Ulij |ob'te na upra-Francesco 20- DRUSTVO SLOVENSKIH srednješolcev priredi na PUSTNI TOREK v dvorani na stadionu «Prvi maj» od 21. ure dalje PUSTNI PLES Igral bo moderni orkester kFOUR BROTHERS)) Rezerviranje miz v Ulici Roma 15/11 v ponedeljek v uradnih urah. PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK IZ DOLINE priredi danes 28. t.m. na Kozini veselo kulturno prireditev Sodelujejo: moški pevski zbor, tamburaški zbor, veseli trio in duet Dario in Darko. Ob tej priliki priredi društvo tudi izlet. Vespe, lambrete, nove in rabljene motorje, avtomobile italijanske in nemške proizvodnje, telev. in radio aparate, hladilnike in kolesa najboljše kvalitete po najugodnejših cenah. Vse informacije lahko dobite, ako.se obračate na naslov: O. SEPIC Trst, Ul. Giulia 5 Tel. 41275 AVTO MOTOR IMPORT — EXPORT Nadomestni deli italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov. DIESEL motorjev in traktorjev. Trieste - Trst, Via Udine 15 tel. 30-197, 30198 AVTOPREVOZ Rihard Cunja Trst, Strada del Friuli št. 289 Tel. 35-379 TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO - KONKURENČNE CENE P***««** V GARAŽI «JOLLY», Trst C. Cavour 7, so na ogled novi nemški avtomobili ES. M. W. 700 Svetovno znani motor «Boxer» omogoča hitrost 125 km/h in porabi le 6 1 bencina na 100 km. O d Ti č n a izdelava. V K y* « -m, *rw-«r M » ..T, Cena v tranzitu: Coupč 1.235 dolarjev, štirisedež na Berlina 1.170 dolarjev. cattuiu.au mirto TRST UL. F. SEVERO 3 TEL. 34089 UVOZ ŽIVINE IN KONJ KNEZ VALTER Nabrežina tel. 20123 Nudi bSINGERd od 59.000 lir dalje, «REX» hladilnike 53.000, aPHILIPSn TV, go spodinjske predmete, motor, na kolesa in bicikle po izrednih cenah za tu in izvoz. VESELO PUSTOVANJE BO DANES 28. februarja v vseh prostorih GOSTILNE KRIŽMAN v VELIKEM REPN U Telefon št. 21-361 Sprejemamo rezerviranja m SftB&KK&fe Deveti dan zimskih olimpijskih iger v Squaw Valleyu Nov svetovni rekord Johannesena v hitrostnem drsanju na 10.000 m Italijan De Riva je v isti panogi izboljšal državni rekord Zmaga Finca Kalevija Hamalainena v teku na 50 km SQUAW VALLEY, 27. — Precej veselja včeraj med Norvežani v olimpijskem naselju. Njihovo veselje je bilo upravičeno, ker je njihov sonarodnjak Knut Johannesen ne le pridobil Norveški novo zlato medaljo v hitrostnem drsanju na 10.000 m, temveč je tudi izboljšal svetovni rekord na tej progi, katerega za dobo osmih let nihče ni mogel zrušiti. Johannesen je dosegel čas 15’46"6, medtem ko je prejšnji Norvežana Hjalmarja Andresena (16’32”6) vztrajal celih osem let. Pred Johannesenem je stari rekord izboljšal tudi ved Kjell Backman s časom 16’14”2, a žal je trajal samo nekaj časa. Tudi za Italijane je prišla iz daljne Amerike vesela vest. Renato De Riva, ki je tekel skupno z Rusom Steljbaum. DAVID JENKINS (ZDA) si je priboril zlato kolajno v umetnem drsanju. Kazalo je, da bo šel naslov olimpijskega prvaka po zaslugi Divina na Češko, a Jenkins je s prostimi liki navdušil in je potisnil Ceha na drugo mesto Zlate medalje — Tek na 30 km (moški): JERNBERG (Švedska) — Tek na 19 km (ženske): GUSAKOVA (SZ) — Umetno drsanje v parih: AVAGNER-PAUL (Kan.) — Hitrostno drsanje 500 m ženske: HELGA HAASE (Nemčija) — Hitrostno drsanje 1500 m ženske: L. SKOBLIKO-VA (SZ) — Hitrostno drsanje 3.000 metrov ženske: L. SKO- ’ “BL1KOVA (SZ) — Hitrostno drsanje 1.000 m ženske: K. GUSEVA (SZ) — Smuk — ženske: HEIDI BIEBL (Nemčija) — Veleslalom ženske: I-VONNE RUEGG (Švica) — Smuk moški : JEAN VUARNET (Francija) — Slalom moški: ROGER STAUB (Švica) — Veleslalom moški: ERNST HINTERSEER (Avstrija) — Nordijska kombinacija: GEORGE THOMA (Nemčija) — Tek na 15 km moški: HAKON BRUSVEEN (Norveška) — Umetno drsanje ženske: CAROL HEISS (ZDA) — Hitrostno drsanje 500 m moški: E. GR1SIN (SZ) — Hitrostno drsanje 5000 m moški: V. KOSICKIN (SZ) — Štafeta 4x10 km moški: FINSKA — Biathlon: KLAS LE-STONDER (Švedska). — Slaiom ženske: ANNE HEGGVE1T (Kanada) — Štafeta 3x5 km ženske: SVEDSKA — Hitrostno drsanje na 1.500 metrov: GRISIN (SZ) in ASS (Norveška) — Umetno drsanje moški: D. JENKINS (ZDA) — Hitrostno drsanje 10.000 metrov moški: K. JO. HANNESEN (Norveška) — Tek na 50 km (moški): K HAMALAINEN (Finska) som, je dosegel odličen čas 16'45”7, ki predstavlja nov italijanski državni rekord. S tem uspehom je De Riva odvzel naslov državnega prvaka Mariju Giosu, ki ga je branil s časom 17’07”1. Rus je bil med tekmovanjem izključen. V tej pan.ogi je tudi zanimivo, da je kar 8 tekmovalcev teklo progo s časi,, ki so boljši od prejšnjega svetovnega rekorda, ki ga je bil postavil Šved Ericsson v Cortini 1956. leta. Ta čas je bil 16'35”9. štirje tekmovalci, Rus Kosičkin, Šved Backmann in Anglež Mo-magham in Italijan De Riva pa so izboljšali lastne državne rekorde. Rezultati: 1. Knut Johannesen (Norv.) 15’46’6/19 (nov svet. rekord), 2. Viktor Kosičkin (SZ) 15’49”2 (nov sovjetski rekord), 3. Kjell Backmann (Sved.) 16’14”2 (nov švedski rekord). 4. Ivar Nils-son (Sved.) 16’26”, 5. Terence Monaghan (VB) 16’31”6 (nov britanski rekord), 6. Torstein Seierstein (Norv.) 16’33”4, 7. O.llc Dahlberg (Sved.) 16’34”6, 8. Jouko Jarvinen (Fin.) 16’ in 35”4, 14. Renato De Riva (It.) 16’45”7 (nov ital. rekord), 18. Marios Gios (It.) 17’06”3. FINEC HAMALAINEN PRVAK NA 50 KM Finci so včeraj praznovali pravcato zmagoslavje v tekmo, vanju na 50 km. Proga je bila težavna in tekmovalci so morali dati vse iz sebe, da so prevozili progo. Zmaga se je nasmejala najbolj svežemu tekmovalcu Kaleviju Hamalai-nenu, ki je za 50 km rabil 2 uri 58 minut 6 sekund in 3/10. Za njim je privozil na cilj priletni, a vendar .še vedno od-ilpni Veikko Hakulinen, ti je rabil za isto pot 20 sekurfd' fn 4 desetinke več. Do prihoda tretjega, Šveda Rolfa Ramgar. da,- je bilo treba čakati preko 3 minute. Italijanski tekači so se razmeroma slabo izkazali. Le Fe-derico De Florian je zasedel 16., Liviu Stefferju pa je pripadlo 18. mesto. Rezultati: 1. Kalevi Hamalainen (Fin.) 2 uri 59’06”3/10, 2. Veikko Hakulinen (Fin.) 2.59’26”7, 3. Rolf Ramgard (Sved.) 3.02’46”7, 4. Lennart Larsson (Sved.) 3.03’ in 27”9, 5. Sixten Jernberg (Sved.) 3.05T8’, 6. Pentti Pel. konen (Fin.) 3.05’27”5, 7. Ge-niadi Vagonov (SZ) 3.05’27’’6, 8. Veikko Rasanen (Fin.) 3.06’ in 04”4, 9. Hallgeir Brenden (Norv.) 3.08’23”, 10. Sverre Stensheim (Norv.) 3.08’31’’5, U. Oddmund Jensen (Norv.), 12. Assar Ronnlund (Sved.), 13. Nikoiaj Anikin (SZ), 14. Ha-rald Gronningen (Norv.), 15. Aleksej Kuznecov (SZ), 16. Fe-derico De Florian (It.) 3.16’ in 23”6, 17. Andrevv Miller (ZDA), 18. Livio Stuffer (It.) 3.20’43”4, 19. Ivan Ljubimov (SZ), 20. Helmut Hagg (Nem.), 21. A. Schenatti (It.) 3.26’32’’2, 22. Stefan Mitkov (Bolg.), 23. Rudolf Dannhauer (Nem ), 24. Siegfried Weiss (Nem.) HOKEJ V finalnem kolu je CSR premagala Nemčijo z 9:1 (3:1, 4:0, 2:0). ZDA - SZ 3:2 (1:2, 1:0, 1:0) ZENSKA ŠTAFETA 3x5 KM PRIZNANA SVEDINJAM Švedsko so uradno proglasili za zmagovalko v ženski štafeti 3x5 km. Kot je znano Je So. vjetska zveza zaradi zmage Svedinj vložila priziv. Tega so voditelji sovjetske olimpijske reprezentance danes preklicali. * * * Lestvica smučark v alpski kombinaciji, ki velja izključno za podelitev naslova svetovne prvakinje, je sledeča: 1. Anne Heggveit (Kanada) 6,96 točk, 2. Sonja Speri (Nem.) 10,08, 3. B. Henneberger (Nemčija) 10,80, i. Anneliese Meggl (Nem.) 10,88, 5. Therese Leduc (Fr.) 11,44, 5. Carla Marchelli (It.) 11,93, 7. Jerta Schir (It.) 14 31, 8. Penelope Pitou (ZDA) 17,83, 9. Stalina Korzukina (SZ) 18,40, 10. Arlette Grosso (Fr.) 19,33. NOGOMET KARTUM, 27. — V izločilni tekmi za olimpijski turnir, ki bo Rimu, je reprezentanca Združene arabske republike premagala Sudan z 1:0 (0:0). Tekmi je prisostvovalo 35.000 gledalcev. KOŠARKA LJUBLJANA, 27. — Danes je v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča dvakratni zmagovalec tekmovanja za evropski pokal ASK Riga premagala Italijansko moško košarkarsko prvenstvo Borba slabših petoric za izboljšanje stanja Moška ekipa Stocka gostuje v Bologni Medtem ko bodo košarkarice naj večjega italijanskega prvenstva počivale zaradi mednarodne tekme Italija-Madžar. ska, bodo moški igralci morali nadaljevati srečanja za prvenstvo prve serije. O prvem mestu v lestvici verjetno ne bo nič več govora, Simmenthal si ga je praktično že priboril v ofenzivi Vir-tusa, ki ni mogla ničesar proti prvakom. Govorilo pa se bo o petoricah, ki so na dnu lestvice. Borbe bodo še ostre, ker še ni izrečena zadnja beseda in kdor životari na dnu, se bo skušal oprijeti vsakršne bilke samo, da se dvigne nekoliko višje. Zaradi tega zaslužijo borbe - — ---------------- slabše stoječih petoric več ! , °mij° v uspeh Tržačanov, pažnje kot ostale. Pa začnimo s tržaško ekipo Stocka. Gostovala bo na igrišču Santagosti-na, ki je prav zadnji v lestvici. In to poživi up. da bodo Tržačani vendarle prinesli domov 2 točki, s čemer bi raz- člana Zvezne lige Ljubljano s t pršili tudi vse skrbi, ki danes 75:61 (39:39). [ tarejo moštvo. Nekateri pa Danes mednarodna tekma v Vidmu Italija - Madžarska v košarki (ženske) Madžarke najavile svojo postavo Danes bo v Vidmu plapolala poleg italijanske tudi madžarska zastava. In to v čast madžarski ženski reprezentanci, ki se bo spoprijela v mednarodni tekmi z Italijankami. Madžarska je doslej skoraj vedno premagala Italijo. Zadnjikrat so Italijanke zabeležile poraz z Madžarsko na mednarodnemu turnirju v Zadru. Razlika je bila pičla, samo štiri točke, a dovolj, da so si Madžarke priborile zmago. Vrednost današnjih reprezentantk Madžarske je znana tako igralkam v plavih dresih kot tudi trenerju Primu. In ta je mnenja, da je petorica celo boljša, ker so našli ojačanja in tudi zaradi izkušenosti, do katere sc Madžarke prišle med svetovnim prvenstvom v Moskvi, kjer so zasedle takoj po Poljski 6. mesto. Trener Primo je ob začetku--------------------- skupnega treninga v Vidmu ugotovil, da so bile nekatere igralke italijanske reprezentance premale trenirane. To velja predvsem za igralke U-dinese, kar je z njihovega vidika skoraj razumljivo in delno tudi upijavičeno. Dekleta viclemske pettprieč. ki v$di; na Ifestvici prvenstva A serije, nimajo z ostalimi ekipami posebno težkega dela. Zaradi tega ne jemljejo trening resno kot drttge, kdterim gre igra v prvenstvu težje iz rok. In med skupnim treningom so morale igralke pospešiti tempo in se podvreči večurnim dnevnim vajam. Nastaja sedaj vprašanje, če jim bo to koristilo ali če jim bo škodovalo. Vseeno pa Dodo prav igralke Udinese jedro celotne italijanske ekipe. Tega trener ni hotel naravnost povedati, a način treniranja jasno dokazuje njegove namene. V vlogi pivota bosta igrali Bradaman-te in Tarabocchia, v obrambi bodo Vendrame, Pausich, Ge-roni, Šesto in Gentilin, v napadu pa Ronchetti, Mapelli in Donda. Za rezerve pa so določili Nanetti (obramba), Gri-sotto (pivot) in Cirio (napad). Jasno je, da bo kakšna od te odpadla. Preostane še vprašanje, ce se bo odlična Persijeva opomogla od poškodbe. Nanjo se trener precej zanaša in upa, da bo lahko dekle obleklo v nedeljo držav, ni dres. O Madžarkah smo že pisali pred dnevi. Sedaj lahko navedemo le imena igralk, ki bodo nastopile v Vidmu: Pater-ne Nemethne. Maria Kocsor, Eva Schneider, Magda Balogh, Csaane Koron, Ana Noficzer, Maria Liczk, Ilona Kalo, Eva Bobocsai in Maria Marschl. sodniki LIGA A (IV. povratno kolo) Bologna . Alessandria: Sbar-della, Genoa - Bari Jonni, In- ternazionale - Sampdoria: Šamani, Juventus - Atalanta: Lei-ta, Lanerossi Vicenza . Lazio: Righi, Napoli - Milan: Rigato, Palermo - Padova: Campanati, Rotna - Fiorentina: Lo Bello, Udinese - Spal: Angelini. LIGA B (IV. povratno kolo) Brescia - T. Torino: Di Ton-no, Catanzaro - Novara: Parisi, Como . Lecco: Annoscia, Mes-sina - Cagliari: Ascari, OZO Mantova - Catania: Babini, Reggiana - Parma: Francescon, Sambenedettese-Marzotto: Bo- rasio, Simmenthal Monza - Modema: Sebastio, Venezia - Trie. stina: Grignani, Verona - Ta-ranto: Molinari. ker je njihova igra na tujih igriščih media in prav nič e-fektna. Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da se bo morala ekipa Stocka potruuiti, da bi se še bolj dvignila iz nevarnega položaja. Med drugimi srečanji, kjer bo borba za obstoj ene ali druge petorice, je treba šteti Livorno-Lanco Pesaro in Pe trarca-Reyer Livorno ima ne kaj možnosti za zmago, Reyer pa nobene. Tudi bolonjska e-kipa Gira bo nastopila doma proti Stelli Azzurri, vendar se za to srečanje ne bi hoteli izjasniti. Možnost za zmago je na obeh straneh in gotovo se bo ta nasmejala na igrišču bolj požrtvovalnemu moštvu. Simmenthal mora tudi v goste. Njen današnji nasprotnik je nevarno moštvo, kar dokazuje njegovo peto mesto v lestvici. Prav zato bo morala vodilna petorica še boljše zaigrati in ne bo smela, če ne bo hotela presenečenja, izpustiti vajeti igre in prevladovanja na igrišču iz rok. Bolj trdo delo bo imelo moštvo Virtusa, ki bo gostovalo v Va-rese proti Ignisu. Ti dve ekipi sta na drugem in tretjem mestu lestvce in čeprav Vii^ tuša niti poraz ne bi spravil z njegova nrestola, bo pa vendar skušala priti do dveh točk, ki bi prišle prav v primeru poraza Simmenthala. KOLESARSTVO MADRID, 27. — Španska kolesarska zveza je podelila zma- Danes v Trstu NOGOMET S. Giovanni - Crda, diletanti, na igrišču pri Sv. Ivanu ob 15. uri: Cremcaffe - Terzo, diletanti, na igrišču Pončane ob 15. uri; Libertas - Torriana, diletanti, na igrišču v Ul. Flavia ob 15. KONJSKI ŠPORT Dir na Montebellu: začetek ob 14. uri z glavno dirko za ((Gledališko nagrado« v dolžini 2.080 m —«»------ DANES ODHOD TRIESTINE Brez Szokeja v Benetke Tnestina bo danes igrala v Benetkah brez poškodovanega Szokeja. Trener Trevisan je hotel poskusiti še enkrat na igrišču, kakšno je zdravstveno stanje igralca, a ta je še čutil, posebno pri hitrem teku in obračanju, manjše bolečine. Zato so se trener, društveni zdravnik in igralec spo-razumeli, da ga pustijo počivati. Trener je tako določil, da bo Triestina nastopila v Benetkah z isto postavo, ki se je predstavila pri Sv. Soboti pro- ti Reggiani. To se pravi: Ban-dini, Frigeri, Brach; Degrassi, Varglien, Radiče; Fortunato, Puia, Secchi. Del Negro in Magistrelli. Za rezervo so določili Taccolo. Triestina odpotuje danes z vlakom v Benetke. V predigri bosta nastopili juniorski moštvi Triestine in Benetk za ♦ Pokal De Martino«. Tržaški igralci ne bodo sami na igrišču. Več avtobusov navijačev bo odpotovalo v Benetke z namenom, da stojijo Triestim ob strani in ji z bodrenjem pomagajo k uspešni igri. tiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiii milili iiiiiuiiiiiiiiiuiiiriiiiiiii timu m tiiui iiiiii um mi n n m umni m m Novi uspehi avstralskih plavalcev Nova svetovna rekorda Konradsa in Fraserjeve Hayers izboljšal avstralski rekord na 110 yard SYDNEY, 27. — V Avstraliji so plavalci neumorni. Pred dnevi so Konrads, Fraserjeva in Hayers izboljšali nič manj kot 6 vsetovnih rekord na raznih progah. Uspehov pa bodo avstralski plavalci dosegli še več. Vsaj tako b, sklepali po besedah Konradsa in drugih ter trenerja Dona Talbota. Dokaz, da Avstralci niso govorili samo iz propakandnih razlogov, je vest o novem svetovnem rekordu Avstralijan-ke Dawn Rraserjeve na 220 jard, prosto s časom 2T1”6, s čemer je izboljšala tudi svetovni rekord na 200 m. Prejšnja rekorda sta tudi -------- pripadala njej, ki ju je dosegla s časom 2T4"7 22. februarja 1953. leta v Melbournu. Tudi Jon Konrads, ki je pred dnevi napovedal izboljšanje svetovnega rekorda na 1.05j jard ni na 1.500 m prosto, ki sta mu pripadala s časom 17’28" 7 od 22. februarja 1958. leta, je dosegel kar je hotel. Zrušil je oba rekorda in vpisal novega v zlato knjigo njegovih plavalnih uspehov. Konrads je progo preplaval v .času 17’11”. t Končno je mladi Neville Ha-yers izboljšal lastni državni rekord na 110 jard metuljčka s časom 1’03”. Omeniti je še treba, da je Fraserjeva, ki je nastopila v štafet: 4X110 jard, preplavala svojo progo v 1’00”3, kar je le za desetinko slabši od njenega svetovnega rekorda. govalcu lanskoletnega «Tour de France« Federicu Bahamon-tesu naslov »najboljšega kolesarju v 1959. letu-. «»------- SMUČARJI NA POHORJU VVojna in Piazzalunga zmagovalca v veleslalomu MARIBOR, 27. — V okviru smučarskega tekmovanja za mladinski pokal alpskih držav je bilo danes na Pohorju tekmovanje v veleslalomu na progi 1.100 m s 34 vratci s so-delovanjem 34 smučarjev iz Francije, Italije, Poljske in Jugoslavije. V kategoriji senior jev je nepričakovano zmagal Poljak Wojna s časom 1’52” pred Killyem (Francija) 1’53”2. Senoner (It.) je zasedel 4. mesto s časom 1’54”9, Merlo (It.) je bil šesti (1’56”). Najboljši Jugoslovan je bil Klinar, ki je zasedel šele 11, mesto s časom 2'03”8. V kategoriji juniorjev je zmagal Italijan Piazzalunga v času 1’56”8. Drugi je bil Ca-thiard (Francija) (1’57”0), tretji Maccari (It.) 1’58”0. Italijan, ski tekmovalci Viti. Appolonio in Gregorini so zasedli 4., 5. in 6. mesto. Najboljši Jugoslovan Kuček je bil 13. s časom 2’26”5. V tekmovanju jugoslovan. skih smučarjev je na isti progi zmagal Šumi (Kranj) z 1’55”5. LAHKA ATLETIKA Svetovni rekord B. Cuthbertove SYDNEY, 27. — Avstralska tekačica Betty Cuthbert je izboljšala svetovni rekord na 60 m. ki je vztrajal že 27 let. Cuthbertova, ki je že svetovna prvakinja v teku na 200 m, je pretekla progo v času 7”2. Prejšnji rekord je dosegla 24. septembra 1933. leta Poljakinja Stela Walasiewicz s časom 7”3. • BOKS DAVVN FKASEHJEVA se veselo smehlja: njeno zadovoljstvo je upravičeno. V enem dnevu Je izboljšala dva svet. rekorda 2 milijardi in pol za boksarsko srečanje Moore • Johansson ? SAN DIEGO, 27. — Archie Moore je izjavil, da je opozoril prokuratorja svetovnega prvaka Ingemarja Johanssona, da bi boksarski dvoboj med njim in svetovnim prvakom zagotovil 4.000.000 dolarjev in-kasa, kar pomeni po naše 2 milijardi in 500 milijonov lir. * * * ŽENEVA, 27. — Na boksarski prireditvi v Ženevi je Italijan Mario Pallavera (lahka kategorija) premagal po točkah v 10 rundah Francoza Fernan-da Morina. * * * NEW YORK, 27. — Eddie Machen, peti v lestvici najboljših boksarjev težke kategorije, je premagal s tehničnim k. o. v 9. rundi Billyja Honterja, ki mu sledi v isti lestvici. «a------- tržaški sahovski klub Društveni turnir 1960 • Pretekli četrtek se je na se. dežu društva v kavarni ((Milano« začel društveni turnir, ki nam bo dal prvaka TSK za letošnje leto. Prijavilo se je 14 tekmovalcev, med njimi tudi mojster Božo Filipovič in mojstrski kandidat Guido Cap-pello. Igra se vsak ponedeljek in četrtek ob 20 uri. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Periatti - Gioulis Q:l; Toso* Scrignari vsak pol točke; So-sič-Caprio 0:1; Bajc-Jasnig 1:0; Filipovič-Sossi 1:0; Cappello-Cociancich 1:0 in Hreščak-De-rossi 1:0. Drugo kolo bodo igrali jutri v ponedeljek, 29. t. m. etis- vt* -stise- -sits-sis- -srpe-atise- -stits- -sm- -sik- -srk- -sbk- -khs- -ssis- -31» -snjc- -aess- -kis- jg. g. ^ ^ ^. pretresljive zgodbe v. cena za 3. John Russell na- mu s«6?111 kot^rifvf zbudil z gnusnim okusom v ustih in z 1 Umirilo p at’ bil Je šibek, a popolnoma priseben. Mor-rW,eHett i« Xn Karaki je brezskrbno pripravljal kokosove W jtfkovnHPuSrkal dva’ Preden se Je spomnil, da je tiu?°vo mui brandy- In brž ko se je tega spomnil, se sita SS>“*la,,1°" «««• Nu ie sam0J>L2Sledal na desno in na levo, naprej in nazaj v ttm?ZnitUno obzorje, drugega nič. Sele zdaj je do- 'Izrk*® hudič« udnem Položaju. . Kobila £vna’„sva Pflšla sem?« 1 in iett m llki veter,« je pojasnil Karaki. 2* W,di bi ho najti besed, da bi ugovarjal temu pojasni-b oba,.11 ni m* zm°žen opaziti, da ju spričo takšne zaloge > 8 odnesti na odprto morje, ko sta ribarila l%t ettU 1« -Vve e’ hekai r/1^0 fojilo po glavi. Od tega je bilo nekaj 0k-Tfečudno « barve. zopet nekaj je imelo vse mavrične ?tof« bmorna xazP°rejene, vse pa je bilo nenavadno in zani-% > AlevJvse t° dvigalo iz morja, da bi zabavalo Prav, če * ra ?e!>etta - in ga tudi je. e benadoma odtegne alkohol človeku, ki je pil kot goba od jutra do večera, sicer ima to kaj slikovite posledice. Zato je čolnov kljun nekaj dni rezal samotno južno morje ob petju madrigalov in himen. Pellett je ležal na dnu čolna z zvezanimi rokami in nogami in je prepeval pesmi svoje nedolžne mladosti. Ta prizor bi bil nekaj izrednega za tistega, ki bi mu prisostvoval, a edini gledalec je bil Karaki, a ta črnec ni čislal angleških balad iz osemnajstega stoletja, kajti verzi iz pesmi «Atalanta in Caledonia« mu niso ničesar povedali. Sem pa tja je oškropil belca s slano vodo in ga je branil sonca z rogožo ali pa ga je silil s kokosovim mlekom. Karaki ni bil kaj prida gledalec, bil pa je izvrsten bolniški strežnik. Razen tega je dvakrat na dan počesal Pellettu zalizke. Zaplula sta v predel mirnega morja, a kaj kmalu ju je spet začel potiskati monsun. Karaki je obrnil kljun čolna proti zahodu in že sta jadrala pod jasnim in kot kristal čistim nebom. Christopher Alexander Pellett je prepeval. Obraz mu je polagoma izgubljal barvo gnile alge in je dobival človeško... Kadar je bila priložnost, je Karaki pristal na kakšnem otočku, ki jih je vse črno v območju Santa Cruz, in se ubadal s kuho riza in krompirja v tisti posodi, s katero je plal vodo iz čolna. To je bilo predrzno, kajti nekega dne sta naletela na obljuden otok. Dva belca sta jima prišla naproti, da bi ju ustavila. Karaki bi nikakor ne mogel skriti, da je črnski ubežnik in tega tudi ni poskušal. Ko je prišel čoln na razdaljo petdesetih metrov, je Karaki rezko priznal, da je ubežnik, oborožen s puško. Tako je bilo srečanja konec in tuji čoln se je potopil, eden obeh belcev pa je bil mrtev. «Tu zraven mene je krogla naredila luknjo,« je povedal Pellett z dna čolna. «Dohro bo, če jo zamašiš.« Karaki je zamašil luknjo in razvezal sopotnika. Ta se je pretegal z neko otroško nejevernostjo. «Torej nisi prikazen,« je rekel Pellett in nepremično strmel v Karakija. «Tri sto zelenih, ti si, z mesom in kostmi! Ta je pa lepa!« Torej se mu ni bledlo. Karaki je bil res z njim. «Za hudiča, kam pa greva?« «V Balbi,« je odgovoril Karaki z indijanskim imenom za Bougainville. Pellett je zažvižgal. Plovba osem sto milj daleč na takem čolnaklju ni bila zadeva od muh in je zaslužila vse občudovanje. Zdaj je dobil več kot otipljiv dokaz o sposobnosti tistega malega črnca. «Si ti iz Brdbija doma?« «Da.» «V redu, kapitane!« je vzkliknil Pellett. «Zapoveduj! Ne vem sicer, čemu si me vzel na čoln, a s teboj pojdem do konca.« * * # Čudno je bilo — ali morda tudi ni bilo — da je Pellettu izginjalo iz spomina vse življenje v Fututiju, kakor se je pač njegovo telo oproščalo alkoholnega strupa. Skoraj tak je že postal, kakor je bil nekoč prej. Sicer je bil še zmeraj pokveka, to je že res, nekoristno bitje, brezčutnež, bednik, a bil je človeški kakor kdo drug, le morda še malo bistrejši od drugih. Sprva je bil zelo šibak, a prehrana, ki mu jo je vsilil Karaki, s kokosovimi orehi in sladkim krompirjem, je delala čudeže in tako je prišel dan, ko je užival v oblivanju s slano vodo in se po ure in ure ni spomnil na alkohol. Ta dva človeka sta bila kaj čudno moštvo, ta zaostali divjak in okrevajoči alkoholik, a nobenega dvoma ni bilo, kdo poveljuje. To se je sicer dobro videlo tretji teden plovbe, ko so živila začela pohajati in je Pellett opazil, da Karaki ves dan ničesar ni jedel. «Slišiš, prijatelj,« je ugovarjal, «tako ne more iti. Zadnji kokosov oreh si mi dal, zase pa nisi obdržal niti koščka.« «Nisem lačen,« je suho odvrnil Karaki. Pellett je imel o čem razmišljati vse dolge ure prisiljenega brezdelja, ko med nebom in zemljo ni bilo slišati drugega kot plivkanje vode ob čoln in škripanje lahkega broda. Tu pa tam se mu je nagrbančilo čelo. Ni zmeraj prijetno, kajpak, če se človek na lepem znajde iz oči v oči s svojimi spomini, če jih kdo še tako dolgo zatira in duši, jih ne more ublažiti. Pellett je že skusil, kaj je grozota delirija. Zdaj ga je čakala pa še hujša kazen, kazen spominov, ki ji je doslej se zmeraj ušel. „ ni- mogel ,Yeč uiti- Zato se jim je pogumno postavil v bran in je razpršil lepo vse po vrsti. * * * Devetindvajset dni sta bila na morju, ko jima je hrana popolnoma pošla in jima je ostalo le malo vode. Da bi dalj casa trajala, je Karaki namočil lupino kokosovega oreha in jo dal Pellettu, naj sesa. Sam si ni privoščil niti tega, čeprav je pritiskal Pellett. še to pot je divjak stregel ti zapuščeni revi mu pomagal premagovati žejo s tem, da je strgal doge sodčka in mu dajal zadnje kaplje vode na konici noža. šestintrideseti dan sta zagledala na zahodu Choiseul veliko zeleno mejo, ki se je počasi dvigala iz vode. V tem trenutku bi bil Karaki lahko ponosen. Za cilj je imel ves lok Salomonskih otokov, dolg kakšnih šest sto milj. Da pa jih je dosegel s strani s takim brodom pri vseh morskih nevihtah in tokovih, brez zemljevida in instrumentov, to je bilo posebno junaštvo, ni dvoma. Karaki pri vsem tem ni pokazal nobenega znaka zmagoslavja. Obračal se ie proti vzhodu in gledal zaskrbljeno. 1 Ves dopoldan je bil veter ugoden. Opoldne je veter do-nehal in pogrebna tišina je objela nemirno morie Ko bi bila imela barometer, bi bila ugotovila da bo neviht« a Karaki je že najbrž nekaj slutil, ko je tako naglo snel jambor. Potem je trdno zvezal tovor pod klop in začei na vso moc veslati v smeri najblizjega otočka katerega obala se ie videla kot bela črta. Do tedaj sta imela še g?osti sreče 'a bila sta se dve milji od obale, ko ju je zaje) prvi piš orkana. Karakija je bila že sama kost in koža in PeUett skoraj ni mogel vzdigniti roke. Karaki se je boril za Pelletta proti valovom, ki so se dvigali vzdolž čeri kakor mokre stene. Kako in zakaj sta se iz tega rešila, ne bi bil mogel povedati ne ta ne oni Nemara pa zato, ker je bilo usojeno, da bo crnec resu belca najprej alkoholne zastrupitve, blaznosti m lakote, potem pa s, pred va’ovjeri Izkrcala sta se na otok b*!a pia šoncu, a bila sta živa in Karaki je Pelletta podpirat... i .Nadaljevanje sledi) mmm m mmm. m JfH Poštnina platana v gotovini Abb postale 1 gruppo Cena 30 lir Leto XVI. - St. 51 (4514) TRST. nedelja 28. februarja 1960 Protislovni komentarji poročila KD (Nadaljevanje s 1. strani) zi s tem »pristaši stiristran- ske koalicije zahtevali že prej določena programska odstopanja ali pa vsaj, da se o njih molči, zlasti kar se tiče najbolj perečih vprašanj kot so: dežele, referendum, politika pomiritve. Zaradi tega ni Suito zaman dejal na seji, da so sporne točke s FL1: oblast poglavarja države, uresničenje ustavnih ustanov, gospodarska politika, zunanja politika in »težki« občinski odbori. Končno je tu še komentar glasila KPI. »Unita«, ki piše: «Tolmačenje tega poročila je, kot po navadi, zapletena zadeva. Morov bizantinizem pokriva odsotnost > jasne politične linije KD in ima namen pustiti vsa vrata odprta. Poudarjeno je bilo, da se je hotelo v izbiri izrazov dati poročilu formalno polemično barvo glede desničarjev in samih liberalcev. Nikomur ni ušlo, da se poročalo izogiba izrazov »centrizem« in »demokratična solidarnost« in da vsebuje namigovanje na določene probleme (pomiritev, uresničenje ustavnih ustanov, šola, energetski viri), kar so levičarji čestokrat o-menjali. Vsekakor pa je očitna polivalentnost dokumenta, ki jo potrjuje popolna sploš-oost prav glede najbolj pomembnih obveznosti, ki so programske. Nad vse pa je jasno, da je v poročilu prevladala linija dorotejskega po-fibilizma in ravnotežja.« Naj navedemo še nedeljski uvodni članek Nennija, ki ga je napisal ko se je že vedelo, kaj bo danes vodstvo KD •klenilo. «Film krize — piše Nemni — se vrti sedaj okrog osnovnega vprašanja demokracije v naši državi, t. j. okrog stališča socialistov do nove demokratične večine, ki jo želijo najbolj žive, delovne in številne sile države (laične in katoliške) in stališča nove večine do socialistov.« Nato omenja Nenni govor predsednika senata in piše: «24 ur je bilo dovolj, da je govor padel v pozabo in kriza je tako stopila v tretje dejanje, v tisto dejanje, ki postavlja KD pred odgovornost, kateri se je dolgo izogibala. Vse kaže, da bo tretje dejanje — izguba časa. Dejansko je namreč KD prisiljena zaradi svojih notranjih težav in proti, slovij poskušati sredinsko rešitev, za katero sama ve, da je nemogoča.« Nenni poudarja nato, da se Segni ni predstavil pred parlamentom samo zato, da se ne bi znašel med dvema čerema, ki predstavljata dve neizogibni izbiri. »KD je v odprti krizi pred istimi vprašanji in isti. mi ovirami. Njene notranje težave jo silijo na nekvalficira-no sredinsko rešitev. Ce bo to rešitev poskušala na programski'osnovi, se bo od vsega začetka znašla v nasprotju z liberalci in bo vnovič tam, kjer je bila prej. Ce jo bo poskušala na zgolj taktični podlagi, se bo znašla pred nalogo po-mirjevanja socialnih demokratov in republikancev z liberalci ter pomirjevanja svoje levice z liberalci, kar je spričo sedanjega stanja stvari nemogoče. V tem smislu je tretje dejanje krize jalova izguba časa. Cez sedem ali petnajst dni se bo KD ponovno znasia pred vprašanjem socialistov v takem okviru, v kakršnega so ga postavili vodilni organi naše stranke in naših parlamentarnih skupin. Ce bi to vprašanje nastalo iz manevrov ali iz čarodejstev, katere mi jih in nam jih pripisujejo, bi se lahko zanemarilo. Toda to vprašanje se poraja — lahko se reče — rz stvari ter je pogoj razvoja demokratičnega življenja in gospodarskega napredka države. To vprašanje spada v okvir prav tako italijanskega položaja kot francoskega ali nemškega ali španskega, pri čemer mora sleherna resna levičarska politika skozi zbliževanje novih demokratičnih, laičnih in katoliških sil s socialističnimi z obvezo in naporom, da se razbijejo konservativni položaji in da se rešijo vprašanja današnje družbe.« korupciji, ki je rezultat, ne pa vzrok. Koren vsega je v dejstvu, da republike v Italiji niso ustanovili ne »morski psi*, ne klerikalci, ne fašisti. Torej niso ti tisti, ki bi ji mogli krojiti usodo. Usodo demokracije in republike je treba ponovno zaupati rokam tistih ljudskih sil, ki so ju ustanovile. Prej ali slej bo moralo do tega priti, če se nočemo izogniti še bolj žalostnim perspektivam*, ’e zaključil svojo izjavo Togliatti. Popoldne je Gronchi sprejel senatorja PIETRA SECCHIO v svojstvu namestnika načelnika komunistične senatne skupine. Tudi on je dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri je omenil med drugim, da monopolistične skupine in tisti, ki jih predstavljajo, ne nudijo Italiji nič drugega, kot da se ohrani tisto, kar obstaja, predvsem pa, da se ohranijo njihovi privilegiji. Toda država ne more več dolgo živeti brez perspektiv in brez naprednih idealov. Izhod pa nudi že sam sedanji položaj. Gre za ustvarjanje koalicije, ki bo močnejša od monopolov. Sedanji čas zahteva, da imajo vse demokratične struje isto visoko in široko ter zavestno gledanje na nacionalne koristi, kakršno so imele odporniške sile, ki so prav v teh dneh ponovno našle svojo enotnost, ki se vedno bolj širi v tovarnah, na področju šolstva in kulture ter podira pregrade diskriminacij, pre;,codkov in sektaštva da se č’--t.vej rešijo odločilna vprašanja vseh Italijanov. Jutri predsednik republike ne bo nadaljeval s posvetovanji. Ze danes ob 19. uri je odpotoval v San Rossore na svoje posestvo. Sele v ponedeljek popoldne bo sprejel načelnika demokristjanske poslanske skupine, Piccionija in načelnika poslanske skupine monarhistov od PDI, Laura. Posvetovanja pri Gronchiju Spričo demokristjanskega sklepa o obnovitvi centrizma so posvetovanja pri Gronchiju stopila nekoliko v ozadje. Poglavar države je sprejel dane* najprej Maria Scelbo v svojstvu bivšega predsednika vlade, ki je ostal v kvirinalu eno uro ter nato novinarjem izjavil: »Mislim, da od mene ne bi smeli pričakovati senzacionalnih izjav. Moja misel je kar precej znana in ne komaj od danes. Vi veste, da sem smatral in da smatram za napako razbitje politike demokratične solidarnosti. Dokler ne bodo dozoreli novi pogoji, ki danes ne obstajajo — po mojem mnenju — mislim, da če hočemo ustvariti vlado, ki bi imela trdno in dosledno politično linijo, potem je potrebno delati na uresničenju najbolj širokih sporazumov okrog vlade med strankami demokratične sre-dine». Nato je Gronchi sprejel Antonija Segniia in se z njim zadržal v razgovoru tričetrt ure. »Nimam kaj povedati*, je izjavil Segni novinarjem. »Izmenjal sem na široko misli s predsednikom republike o takih rečeh, ki jih moram seveda zadržati v naj večji tajnosti*. Ko ga je neki novinar vprašal, kaj misli o splošnem političnem položaju je Segni odgovoril: »Vreme je lepo in moji upi so dobri*. Nato je prišla vrsta na Pal-mira Togliattija v svojstvu načelnika komunistične parlamentarne skupine v poslanski zbornici. Po razgovoru z Gron-chijem. ki je trajal 35 minut, je Togliatti izjavil: • Naša partija smatra za svojo dolžnost podpreti demokratične sile, da se sedanja kriza premaga. Zato smo osredotočili pažnjo bolj kot na formulo vlade, na nekatere programske elemente in obveznosti, ki odgovarjajo potrebam in zahtevam države in ki bodo med potekom krize in za njeno rešitev, kompas naše usmeritve*. »V prvi vrsti je kot vedno spoštovanje in izvajanje ustave*, je nadaljeval Togliatti. • Iz ustave izhaja predvsem nujnost uresničenja deželne u-reditve kar zelo glasno zahtevajo cele dežele. Iz ustave sledi nujnost zunanje politike aktivnega prispevanja k pomiritvi in razorožitvi ter politika gospodarskega razvoja, ki bo v nasprotju z oblastjo veli kih monopolov omogočila u-činkovito borbo proti brezposelnosti, siromaštvu in revščini večine državljanov*. »Toda vzroki ne ležijo le v zunanjih oblikah, niti samo v A. P. Umrl je L. Pietrobono največji živeči proučevalec Danteja lovanje nacionalnih študentov- da na ta način pokaže svojo skih organizacij, da bi se likvidirala razdeljenost mednarodnega študentovskega gibanja, kije rezultat hladne vojne. Bijelič je izrazil upanje, da se bo novo ozračje v mednarodnih odnosih odrazilo tudi na odnose med študentovskimi organizacijami, posebno še, ker so mnoga vprašanja skupnega interesa. Po mišljenju zastopnikov jugoslovanskih študentov obstoječi dve mednarodni študentovski organizacij ne moreta zastopati vseh študentov sveta. Zveza študentov Jugoslavije, ki ni član Mednarodne zveze študentov, je spre- konstruktivno -olitiko, razvijanja mednarodnega študentovskega sodelovanja ne glede na ideološke in politične razlike med posameznimi študentovskimi organizacijami. MOSKVA, 27. — Agencija Tass javlja, da se je zmanjšanje števila sovjetskih čet u-radno začelo. Agencija pravi, da so «prvi vojaki in častniki, ki so bili demobilizirani v skladu z nedavnim zakonom, prišli v Alma Ata« v Kazaki-stanu. Večina demobiliziranih bo delala v kmetijstvu in predvsem v sovhozih na vzhodu. jela vabilo, da se udeleži se. Stanka kot opazovalec v želji, IflllllllllllllMimmimilllllllllllllllllllllllllHHMMIUIIIIIIIIItllllimMlHMIIIIimMIIIIHIIIIIIIMIinmimHHMHIIIIIIIIItnilllMIIIIIMIHIIIIIIIrtlflllllM V Beogradu italijanska trgovinska delegacija BEOGRAD, 27. — V Beograd je danes prispela delegacija mehiškega parlamenta pod vodstvom senatorja Manuela Morena Sancesa. Vodja mehiške delegacije je pri prihodu izrazil zadovoljstvo zaradi srečanja z zastopniki jugoslovanskega parlamenta in izrekel tople pozdrave jugoslovanskemu narodu, ki podobno kot mehiško ljudstvo deluje za razvoj svoje domovine. V Beograd je danes prispela italijanska trgovinska delega-ciia pod vodstvom opolnomo-čenega ministra v italijanskem zunanjem ministrstvu dr. Lui-gija Valvera. Italijaska delegacija se bo v Beogradu raz-govarjala o sklenitvi trgovin, skega sporazuma za leto. tekoče Vlada Avstrije naj izpolni določila državne pogodbe Obe slovenski organizaciji na Koroškem sta imeli sestanka, katerih so se udeležili delegati iz vseh krajev južne Koroške - Kritir* so protislovensko politiko obeh vladnih strank i i CELOVEC, 27. — Zastopniki koroških Slovencev so danes v Celovcu ponovno zahtevali od avstrijske vlade, da izpolni določila avstrijske državne pogodbe. Na sestankih obeh organizacij, katerih so se udeležili delegati iz vseh krajev južne Koroške, je bilo izraženo nezadovoljstvo zaradi tež-' Gospodarske težave v Franciji zaradi velikih izdatkov za vojno Prizadevanja, da bi zajezili nevarnost inflacije Običajna nedoslednost de Gaulla glede Alžirije RIM, 27. — V starosti 87 let je danes dopoldne umrl Luigi Pietrobono, znani proučevalec Danteja. Ze zelo mlad je postal menih in bil je 52 let zaporedoma ravnatelj nazaret-skega kolegija. Bil je velik prijatelj s Pffscdhjem in pripravil ter komentiral je prvo izdajo njegovih zbranih pesmi. Mnogo je polemiziral o šoli v «11 corriere della sera« (od 1926 do 1933). Urejal pa je «11 Giornale dantesco«, ki je potem postal «Annuario dantesco« (od 1934 do 1940). Znan in razširjen je njegov komentar Dantejeve Divine comme-die za šolo. Veliko je število njegovih izdanih knjig, med katerimi jih je največ o Danteju. Minister Gonella je o patru Luigiju Pietrobonu, ki je umrl pri svojcih, izjavil, da je bil pokojni največji živeči proučevalec Danteja. Študentje FLRJ o mednarodnem sodelovanju študentov TUNIS, 27. — Zastopnik Zveze študentov Jugoslavije Miloš Bijelič se je danes na sestanku izvršnega odbora Mednarodne zveze študentov v Tuni-* su zavzel za čim širše sode- PARIZ, 27. — Inflacija je še vedno glavna nevarnost za francosko gospodarstvo. Razen ogromnih izdatkov zaradi vojne v Alžiriji in velikih bremen, ki so povezana s politiko prestiža, ki jo vodi de Gaulle, ima vlada opravka tudi z vedno večjim socialnim pritiskom. Težko bo mogla vlada vzdržati, ne da bi sprejela številne zahteve za zvišanje plač. Krvavi incidenti, ki so se nedavno dogodili, kažejo, kako razširjeno je nezadovoljstvo na pr. na kmetijskem sektorju. Vlada je sedaj vedno zavračala zahteve, da bi uvedla avtomatičen sistem določanja cen. Vendar pa je bila prisiljena sprejeti sistem periodične revizije cen. Kljub temu pa na tem sektorju še vedno vre. Dokaz temu je, da je radikalno socialistična stranka ugodno odgovorila na zahtevo kmetov, da se skliče zasedanje parlamenta, ki naj razpravlja o zadevi Na drugi strani pa so kmetje nekaterih področij na severu sklenili, da ne bodo sodelovali na delovnih sestankih, ki jih je sklical predsednik vlade Debre za prihodnji torek. Da' bi zaustavila nevarnost inflacije, skuša vlada sprejeti bolj ali manj primerne ukrepe. Za sedaj je sprejela naslednje ukrepe: I. Guverner Francoske banke je pozval vse banke, naj bodo bolj previdne pri dajanju posojil. 2. Državni tajnik v finančnem ministrstvu Giscard D’Estaing je sporočil, da je vlada uvedla novo varčevanje v proračunu v znesku 17 milijard starih frankov. To varčevanje se bo izvedlo na razne načine: 1. Z znižanjem števila funkcionarjev v centralni upravi. 2. Z zmanjšanjem državnega avtomobilskega parka. 3. isekatere vladne subvencije raznim ustanovam se ne bodo obnovile. 4. Prodajanje državne lastnine, in sicer skupno 300 posestev, med katerimi so znameniti zapori na otoku Cayenne ter 70 gradov. 5. Prodajanje delnic in udeležbe pri privatnih družbah, ki so v rokah države. V primerjavi z letošnjim proračunom upa vlada, da bo prihranila 40 milijard starih frankov. Vprašanje je, ali bo novi minister za finance Baumgartner uspel na tej poti, ki se je njegovemu pred- niku Pinayu zdela nemogoča. LE VIGAN, 27. — «Prav radi se bomo iznebili naših a-tomskih bomb, če se jim bodo odpovedali tudi tisti, ki že l-majo to orožje,« je izjavil general de Gaulle v Viganu. Zavrnil je, prav tako kakor včeraj, kritiko v tujini proti a-tomskim poskusom v Sahari pri tem 27 mrtvih; poročilo pa ne navaja nikakih nadaljnjih podrobnosti. Za dva potnika, za katera je veljalo, da sta se izgubila, prevladuje sedaj mnenje, da sta najbrž v letalu zgorela. Povsod so ju iskali, a ju niso našli. Uvedena je tudi preiskava katero bodo izvedle irske ob- in je pripomnil: »Ko imajo n‘“^t nnlratnrp Hrfflvp rlnvnl i homh. ■ * __ J nekatere države dovolj bomb da bi lahko uničile ves svet, ima Francija dolžnost imeti nekaj bomb za svojo obrambo.« Zatem je general govoril o francoski skupnosti in o gibanju za neodvisnost, ki se širi v Afriki, m je dejal: »Francija jemlje to na znanje in ne samo, da se temu ne upira, pac pa rada sprejema pobudo, da se stvari razvijajo sporazumno z njo. To je vzrok, zaradi katerega smo ustanovili skupnost. V tej skupnosti zavzema vsaka dežela svobodno svoje mesto. Ko pa neka dežela ne želi več biti v tej skupnosti, jo lahko zapusti brez težav.« V poznejšem govoru v Be-ziersu je de Gaulle izjavil, da je zalet bivših kolonialnih narodov nasproti svobodi realnost, ki jo je treba sprejeti na znanje, «tudi če se to ,ne dogaja vedno ob pravem časti in na pravi način.« »Francija, je nadaljeval de Gaulle, ne sme ovirati tega gibanja temveč mora dati pobudo za spremembo.« Takoj nato je govoril o Alžiriji in je izjavil, da je tudi ta dežela sedaj na poti te temeljite spremembe. Vendar pa ni bil dosleden in je izjavil: »Ko bodo boji prenehali, (in to z napori naših vojakov, brez katerih ne bi se nič zgodilo razen zmede), tedaj bodo morali Alžirci svobodno izbrati svojo usodo. Vse tendence se bodo pomerile med seboj, kar se tiče načina referenduma in načina graditve usode Alžirije. To narekujeta zdrav razum in zdrava narava stvari*. Smrtnih žrtev v Shannonu je 30 SHANNON, 27. — Družba A-litalia je izdala poročilo o včerajšnji letalski nesreči v Shannonu, kjer je neko italijansko letalo padlo na tla in je bilo znan. V Shannon je prispelo iz Italije več svojcev ponesrečencev. Število smrtnih žrtev je naraslo na 30. Potem ko so osebi, ki so ju imeli za izgubljeni, proglasili za mrtvi, je v bolnišnici Barrington v Lime-ricku umrla še Luigina Lisi, ena od preživelih. Franco Lisi, ki ima približno 2 leti in se nahaja v neki drugi bolnišnici, se počuti nekoliko bolje. kega položaja slovenske manjšine, kritizirana je bila protislovenska politika o-beh vladnih strank in sprejet sklep o stališču Slovencev na bodočih volitvah za pokrajinsko skupščino. Plenum Napredne zveze slovenskih organizacij, ki se je sestal pod predsedstvom dr. Franca Zwitterja, je sklenil danes ponovno poslati avstrijski vladi konkretne zahteve in zahtevati pojasnila o nedavnih izjavah avstrijskega zunanjega ministra Kreiskega, prosvetnega ministra Dnm-mela in državnega podtajnika Gschnitzerja. Po temeljiti proučitvi položaja so zastopniki koroških Slovencev ugotovili, da se na volitvah ne more priporočiti niti ena volilna skupina, toda glede na nevarnost krepitve desničarskih e-lementov, je plenum sklenil, nastopiti proti nacionalistični stranki in desničarski svobo-darski stranki in podpreti napredne avstrijske sile v borbi za ohranitev in krepitev vladne večine na Koroškem. Na plenumu konservativne organizacije Narodnega sveta koroških Slovencev pod predsedstvom dr. Valentina Incka je bilo prav tako ugotovljeno, da bodo Slovenci nadaljevali svojo borbo za uresničenje določil člena 7 avstrijske državne pogodbe in poudarjena potreba, da Avstrija razvije dobre odnose s svojimi sosedi. Nas veže s slovenskim ljudstvom v Jugoslaviji ne le skupni jezik in kultura, tem-zgodovina, zato želimo dobre odnose med Koroško in Slovenijo, je poudaril Incko. Plenum je prepustil volivcem, da sami odločijo o svojem stališču na bodočih volitvah s pripombo, da v pokrajini nobena stranka ne kaže razumevanja za pravice koroških Slovencev. List »Slovenski vestnik* piše o sklepu avstrijskega parlamenta (od 19. marca 1959), da izdela do 30. junija letos zakonski načrt za ugotovitev številčnega stanja manjšin, nakar bi se sestavil te eljni zakonski pravilnik za urejanje bistvenih vprašanj pravnega položaja in življenjskih pogojev slovenske manjšine na Koroškem. List protestira proti nameri, da bi se ugotavljalo stanje manjšine ne na podlagi objektivnih dejstev temveč na podlagi subjektivnih izjav: to načelo je v zadnjih dveh letih že oropalo večino slovenskih otrok pouka v materinem jeziku; mnogi starši se morajo namreč iz ekonomskih razlogov odpovedati slovenski šoli ker se boje posledic od svojih gospodarjev. Tako ugotavljanje manjšine je v nasprotju z državno pogodbo, zaključuje list. i t 1 prestolnice. Sprejel g* 1 ■,# pan Bronzini, ki mu J w,| ke) dobrodošlico. Eue .jjiJ je odšel v občinsko P kjer je ostal približno ^ in je nato^ odpotoval^ ( Carlos de Bariloche, metrov jugozahodno od Airesa. Oba predsednika bos fu čez nedeljo v tem mes jr bosta podpisala «>zjaV0 j, rilocha«. V ponedeljek š senhower odpotoval v r n i 1 V ^ Se? Sov str; Par ti 2asf hip , -»2 OBERHAVSEN, 27-te I rnhnrinnnemšken1 J w I Lepo priznanje kratkometražni® filmom iz FLRJ vi. zanoanonem***"’ • /fi ^ ^ kratkometražnih lec Tl It SO ju,yuNiu C/U..» , tr bili ?i a j lepša Pruna festivalski nagradi i» rr no pohvalo. Ostalih J' Eisenhower odpotuje jutri v Čile MAR DEL PLATA, 27. — Predsednik Eisenhovver je prišel z letalom iz Buenos Airesa v Mar del Plata, 500 kilometrov južno od argentinske več skupna iiiiiiniiiiiimmiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMinnitiiiiiiiiiiiiiiiHiim ... Sovjetska pomoč Indoneziji za njen gospodarski razvoj Predsednik indonezijske vlade bo junija obiskal Moskvo . Danes podpis gospodarskega in kulturnega sporazuma ter skupne izjave BOGOE, 27. — Sovjetska ] anda sprejel vabilo, naj junija zveza je sklenila dodeliti važ- obišče Moskvo, kjer naj F) i n fino pomoč Indoneziji za gospo- daljevali razgovore za poglobi-darski razvoj v prihodnjih pe- r:l_ ) -ilL eri.. 1. »nneneil dotri tih letih. To je sporočil davi indonezijski zunanji minister Subandrio. Sovjetska pomoč v obliki posojila bo omogočila še posebno zgraditev ene je- i i 1 2 -_i-11- Im 4 n 1» n4 i 1 n l Vt tev gospodarskih odnosov med SZ in Indonezijo. Po končanih uradnih razgovorih med Hruščecom in Su-karnom je predstavnik indonezijske vlade sporočil, da bo- klarne, kemijskih in tekstilnih 5^a 0^a državnika podpisala tovarn ter izvedbo raznih kmetijskih programov. Subandrio je dodal, da bo Sovjetska zveza pomagala Indoneziji pri graditvi enega atomskega reaktorja ali dveh v miroljubne namene. V poučenih krogih so mnenja, da bi sovjetska pomoč utegnila znašati v petih letih približno 250 milijonov dolarjev. Na razna vprašanja je Subandrio odgovoril, da med političnimi razgovori s Hrušče-vom niso omenili vprašanje Kitajcev, ki živijo v Indoneziji. Sporočil je tudi, da je predsednik indonezijske vlade Džu- MmiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiHiHiiiiHiiiniiiiiiiiiiMmii ............... ■minil.....................iiumm...................■■■».■itiiiminHiiiiiiiiiimu minimum ..... (Nadaljevanje z 2. strani) .janja med dvema najbolj re--------------------— -------— akcionarnima driavama v Ev- brez nadzorstva izdeluje in preizkuša jedrsko oroije, da se vojaško krepi in da t tem Španijo neposredno poveže z NATU. Veliko število laburističnih poslancev je poslalo spodnji zbornici resolucijo, s katero odločno obsojajo pobudo za-hodnonemske vlade. Ves britanski tisk je odločno nastopil proti temu. Tisk ugotavlja, da skuša Zahodna Nemčija nadaljevati svoje oboroževanje sama izven NATU, tn to kljub razgovorom o razorožitvi. O tem priča tudi najnovejši načrt zakona bonnske vlade o rekrutiranju moških od IH. do 65. leta in žensk od J«, do 35. leta v iszrednih okoliščinah«, čeprav trdijo, da ta ukrep »ni vojaškega značaja«, bonnska vlada, ki so jo zahodne države začele oboroze-vati, češ da jim je njena oborožitev potrebna v obrambi proti Vzhodu, se čuti sedaj že tako na trdih nogah, da si lahko privošči, da se ne ozira na mnenje svojih zahodnih varuhov in da začne samostojno nastopati. Saj je znano, da skuša Adenauer na vse načine preprečiti sporazumevanje med Vzhodom in Zahodom, in ta najnovejši korak bonnske vlade spada prav v okvir teh prizadevanj Sovjetska agencija Tass poudarja, da je hotel Adenauer z vsemi dosedanjimi izjavami o miroljubnosti samo pribiti prave načrte. S tem da so zahodne države privolile v milita-nzacijo Zahodne Nemčije, i njeno vključitev v NATO ter v imenovanje btvših nacističnih generalov na vodilna mesta v severnoatlantskem bloku, so voditelji Zahodne Nemčije mnenja da to pomeni, da so bili prej nji zločini nem-šk epa militarizma pozabljeni rop i spominjajo na zloglasno os Berlin-Madrid. Na vsak način pomenijo ti novi dogodki resno opozorilo za svetovno javnost, da mora biti vedno budna. Francija in NATO biti odvisna od drugih. Seve- Oeneral de Gaulle je med svojim potovanjem po južnih departmajih Francije imel več govorov, v katerih je predvsem omenjal Alžirijo in odnose z zahodnimi zavezniki. Glede Alžirije ni povedal nič novega, pač pa je samo ponovil svoje dosedanje stališče. Zato vlada toliko večje pričakovanje za novo napovedano izjavo predsednika alžirske vlade Ferhata Abasa. Zelo velik vtis pa je v Franciji napravila novica, da so aretirali vetje število francoskih intelektualcev, ki so aktivno sodelovali z alžirsko osvobodilno fronto. Aretirani voditelj organizacije Alžirec Humadu je izjavil s tem v zvezi; «Vsi Francozi, ki ste jih aretirali, so bolj odločni pristaši alžirske osvobodilne fronte kakor jaz sam.« Ta dogodek kaže, da med francosko napredno javnost vedno bolj prodira prepričanje, da glede Alžirije ni drugega izhoda nego neodvisnost rrej ali slej se bo moral tudi de Gaulle s tem pomiriti. Kar se tiče odnosov Francije z NATO, je znano, da so v Waslnngtonu in Londonu mnenja, da atomski poizkus v Sahari ne zadostuje za sprejem Francije v atomski klub. De Gaulle je na tako stališče da potrebujemo zaveznike, toda prav gotovo ne potrebujemo varuhov. V Parizu so že uradno sporočili, da bodo ustanovili francosko divizijo z jedrsko oborožitvijo. Druga novica pa je, da je Francija začela z Zahodno Nemčijo pogajanja za nemška vojaška oporišča m skladišča v Franciji. To so že uradno potrdili. Vse to kaže, da hočeta Adenauer in de Gaulle s svojo lastno politiko izven NATU vedno mo.ne je pritiskati na London in Wa-shington in ju izsiljevati, da popustita glede njunih zahtev. Govori se, da misli de Gaut. le podpreti nemško zahtevo za vojaška oporišča v Španiji. S tem bi Nemčija in Francija pripravili pot za poznejši sprejem Španije v NATO. Za francoske usluge pa se bo Bonn verjetno oddo iztl s tem, da bo na prihodnji konferenci ministrov za obrambo NATO podprl francoske zahteve, da bi Francija imela v tej orga nizaciji večjo besedo. Herterjev načrt o Med števnnimi predlogi in načrti o Nemčiji in Berlinu, o katerih razpravlja zahodna de-lovnu skupina v VVushingtotiu, enotno mirovno pogodbo? 2. Zehte razdeljeno Nemčijo z ločenima mirovnima pogodbama? Herter bi hotel predložiti ta načrt Hruščevu na konferenci v Farizu V VVashing-tonu pravijo, da se načrt naslanja na načelo, da bi morali Nemci imet. možnost sami re.itt vprašanje, ki se tiče predvsem njih. Načrt pa ni še dokončen in o njem razpravljajo v okviru razprave številnih drugih načrtov in predlogov, ki pa po trditvah v zahodnih prestolnicah ne pomenijo, da se je zahodno stališče glede Nemčije v čemer koli spremenilo. Eisenhowcrjevo potovanje močno reagiral, kar kažejo tu- je baje tudi načrt ameriške-di njegove izmve med orne- ga državnega tajnika Herter-njenim potovanjem. Med dru- ja, ki določa, naj bi v obeh gim je de Gaulle •zjavil: delih Nemčije organizirali re- nadzorstvom tredsedniK Eisenhotver je prejšnji teden odšel na obisk v južno Ameriko. Najprej je obiskal Brazilijo. Razgovori, ki sta ju Eisenhouier in Kubtčefc imela, so bili v znamenju precejanjih razlik v stališčih o-beh strani Kubiček je predvsem poudarjal, da je treba skupno proučili skupna sredstva in potrebe latinskoameriških držav. V svojem govoru ob prihodu amer iškega predsednika je zahteval od ZDA glede tega razumevanje m je poudar.l potrebo industrializacije Brazilije. Oba predsednika sta sicer objavila tako imenovano karto vseameriške solidarnosti, v kateri se tudi poudarja nujnost gospodarskega sodelovanja. Obljubljeni so bi- tega precejšnje težave, ker bi ZDA hotele, dti postane Latinska Amerika vir za surovine, ki jih ZDA potrebujejo za svojo industrijo. Razlike so tudi glede politike do Kube. ZDA bi hotele doseči skupno stališče južnoamen kih držav, za morebiten nastop proti Ku. bi, če bi tamkajšnji razvoj dogodkov postal »nevaren*. ZDA se sedaj nagibajo k temu, da bi revidirate svoje stališče o nevmesavanju. Ameriška diplomacija bi hotela spremeniti mehanizem organizacije amen. kih dr-a v in ga prilagoditi stan Monrojevi doktrini «Amerika Američanom« Na podlagi te doktrine so se ZDa vmešavate v notranje zadeve drugih ameriških republik. ZDa bi hotele, da bi organizacija ameriških držav sprejela to načelo, na podlagi katerega bi skupno nastopili, če oi katera od ameriških vlad prišla pod vpliv kake komunisti ne stranke ali naprednega pibanja. Do kak.ne mere je Eisen-hotverju uspelo pridobiti Ku-bičfca za taKo stališče, ni mogoče reči. Vendar pa vse kaze, da mu ni glede tega kdo ve kaj uspelo. ZDA bi hotele tudi preprečiti pobudo Kube, ki je povabila latinsko-amenške repu. blike, naj zauevo gospodarskega razvoja urejajo skupno z nezadostno razvitimi deželami Azije m Afrike na konferenci v Havani. Eisenhower je iz Brazilije prišel v Argentino. Tudi v tej državi ne gledajo preveč u-godno na politiko ZDA v Latinski Ameriki. Prejšnje dni so bile v Buenos Airesu tudi demonstracije proti tej politiki. Devet ur pred prihodom Eisenhouierja v Buenos Aires pa je 'am eksplodiralo več bomb pred sedeži nekaterih ameriških podjetij Na vseh demonstracijah, ki so bile n nju ZDA v zadeve latinskoameriških držav. Upravičene zahteve in da je to znak za nagrado utrancija se trudi, da bo v ferendum jod nadzo , , *n vedama vmnohu iska&^o primeru potrebe same razpo- V? N NemSki volivet bi mora-. It tudi krediti lirazmji za _ lit lito bonnske vlade Agenci- lagala z obrambnimi sred- i h odgovoriti na dve vprašanji njen gospodarski razvoj. Ven- Buenos Airesu, so demonstruiu ja pravi na koncu, da poga-1 stvi, ne da bi morala |i. Želite Združeno Nemčijo zidar pa je znano, da so glede i ti protestirali proti vmesava- V zadnjem času so se trije drza„inict, kt ne pripadajo velikim silam, ki se bodo raz-govarjale v Parizu o odnosih med vzhodom in Zahodom, še posebno bavili s temi razgovori. Prvi je bil predsednik Mehike Lopez Mateos. Izjavil je, da bi bilo potreono, da se na konferenci najvtšjth predstavnikov med Vzhodom tn Zahodom sliši tudi glas Latinske Amerike. Na zborovanju v Surabaji v Indoneziji je indonezijski predsednik Sukar-no ob navzočnosti Hruščeva izjavil, da je presenečen, ker predstavniki azijskih in afriških držav niso btli povabljeni na to konferenco. Tudi Nehru je izrekel upanje, da bo konferenca najvto-jiu aosegla uspeh. Dodal pa je, da je potrebno glavna vprašanja, kakor je n. pr. razorožitev, pozneje postaviti pred širši forum, na katerem bi morala biti zastopana tudi Azija. Te zahteve so vsekakor u-pravičene, saj bo glavno geslo pariških razgovorov ravno iskanje poti za ohranitev in okrepitev miru. Toda vprašanje miru se tiče vsega sveta m ne samo štirih velikih. Mir je mogoč za vse ali za nikogar. To vprašanje se tiče vseh držav sveta m zato so upravičene zelje in zahteve vseh tistih držav, kt hočejo aktivno sodelovati pri tem. Jasno je, du je predvsem od velikih držav odvisna ohranitev miru. Toda pri tem morajo te države upoštevati stališče vseh ostalih. Prav zaradi tega sta velike važnosti tudi potovanji Eisenhouierja m Hrušč-iva po Aziji m po državah Latinske ■ Amerike Oba skušata neposredno zvedeti za stali če teh držav, kar bo važno pri razgovorih v Parizu, jutri dva sporazuma: gospo- darski in kulturni sporazum. Jutri zvečer bi,s'‘a podpisala tudi skupno izjavo. Danes popoldne so se razgo-gori nadaljevali ob navzočnosti sovjetskega zunanjega ministra Gromika in ministra za kulturo Mihajlova ter indonezijskega ministrskega ore'1—-*-nika Džuande in zunanjega ministra Subandria. Hruščev, ki je danes kosil s Sukarnom, bo ostal v Bo-goru do ponedeljka zjutraj in se bo nato vi.41 v Džakarto. Iz Osake javljajo, da je japonski ministrski predsednik Kiši na tiskovni konferenci v Osaki izjavil, da obtožbe Hruščeva, ki jih je izrekel v Džakarti proti japonsko-ameriški pogodbi, pomenijo vmešavanje v japonske notranje zadeve. Kiši je trdil da je omenjena pogodba obran ’ - ter da ne krši japonsko-sovietske izjave iz leta 1956, ki ukini« volno stanje med obema državama. Adenauer o vojaških oporiščih zunanji minister se povsem strinjata s temi načeli nemške politike do NATO*. Minister za obrambo Strauss bo prihodnje dni obiskal Grčijo, kjer bo ostal od 10. do 16. marca. Razgovarlal se bo z ministrskim predsednikom, z ministrskim podpredsednikom ter z načelniki grških oboroženih sil. Ogledal si bo tudi vojaške no-,i-aVe in tovarne vojaškega materiala. so dobili udeleženci w.< držav. Na festivalu ^ t prikazanih UH držav. Predsednik ^ ne žirije dr. John Gn na sklepni slovesnosti ^ «4« im n no' nim Tl SKl ^ da je jugoslovanski J1 jj ♦ film ftrflDrt O® , .išlr trazni film pravo °oSi0tod stivala in da JUP° eji, risani filmi spadajo c« me mednarodnega ra • J!ai 'lav GAZA, 27. - V.0jfvil V ^ stavnik ZAH )e ‘HLl!**, Mi. da so včeraj tri , '4 tala letela nad P0(lr je, da so že Pr9**fw" Joru, komisiji za premirj®- »j i »i | '.hi lo nobenega incident3 Omenjena komis))® • 5i es sporočila, da.Yc*ta ^ “ka; raelski meji. ski ministrski predse® ^ e iavu. it j1 gar Faure je iz)»v"'0 ru ( morala biti FranC'3 , (Afkečs Igibanja proti °( r bilo žitvi, namesto da “-ye|i tomske poskuse. Prl zS posKUse. t> - bi se morala zavzeti p(0) ditev razorožitveneg® g ^ ma, tako da bi sredst^* j jaške kredite iz'c°ri.S„1a)ii. j Sej moč nerazvitim deze V'' V*!"$ BEOGRAD, 2C - p|.ž » podpisan nov fn°'e.oSlov$ ;e,J' sporazum med lu® jcaUL n,/ Narodno banko .m >•' ‘Č KU i" p (P- »k inštitutom za devi^^ ti^ nja. Sporazum, n8i«'. B priložen blagovni se ' za in uvoza, ureja ^ > Čanja iz blagovne gpan' med Jugoslavijo i° KMETJE. VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko Sf TRST. Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah navadne in , i lične stiskalnice (preše), grozdne mline - nav8j.0f ^ j<‘ električni pogon ter razno vinsko posodo: k8 * tače, brente, škafe ter vse potrebno BONN, 27. — Kancler Adenauer je objavil danes popoldne izjavo v zve i z vprašanjem nemških oporišč v Španiji. V izjavi je l-čeno: • Zvezna vlada bo, kakor do sedaj, tudi v prihodnje obravnavala vsa politično-vojaška vprašanja ob tesnem stiku NATO. Na konferencah atlantskega zavezništva je bonnska vlada ustno in pismeno predlagala, naj celotno vprašanje dobav in skladišč ne spada v pristojnost posameznih držav pač pa naj se v celoti spoji v atlantski sistem. Toda dokler ne bodo ti predlogi sprejeti — in to v nasprotju z nemško tezo — sektor, ki se tiče dobav in skladišč, ostane lahko samo v pristojnosti posameznih držav. Naravno je, da bo zvezna vlada začela katera koli pogajanja ali bo sprejela kakršen koli ukrep edino sporazumno z NATO in bo zaradi tega pozvala odgovorne organizme atlantskega zavezništva, naj poskrbijo nemški vojski možnost, da dobi prostor, ki ga potrebuje za izpolnjevanje naloge, ki ji je bila dodeljena. Zunanja varnost zvezne republike se naslania na atlantsko politiko. Zato je skoraj g. ‘•'»kno, da o zvestobi zvezne vlade do NATO dvomijo tisti kritiki, ki niso_ ničesar opustili, da bi preprečili sodelovanje Zahodne Nemčije z atlantskim zavezništvom. Tako minister za obrambo kakor TRSI Ul. Moreri 7 lelefon št. 28 373 POŽAR TOVORNI PREVOZI V c** tufii Tvrdka LORENZI TRST, Ul. S. tel. 24-245 h‘ in mehanična ' 3», v Ul. S. Ff>nC r Izvaža: lSp^d *vo?' Alpino,' Ducat** vei6 ter Lambrete J s rabljeni In *e". g5* J A pravljeni od * ’ M* dalje. — Pe*J* v Sežano »ti: M ‘s