Ž3VDEN3E IN m
S^f	ž E 1) E N S K A REVIJA
štev. 17	knjiga 24. i
(LETO xn>
- V LJUBLJANI, 24. OKTOBRA 1938 ____1
ncaiTO V nnHAH
ČUDEŽI VSEPOVSOD!
STEKLO JE TEKOČINA — STRUPENI DEŽEVNIKI — BOLŠJI SKOK — BACILI
Pravi, iracionalni čudeži v današnji atmosferi razuma in stvarnosti ne morejo uspevati, če pa razširimo ta pojem na to. Kar označujemo običajno kot »čudežno«, tedaj bomo našli v naravoslovnih in tehničnih predelih naše vsakdanjosti dovolj takšnih primerov.
vedno bolha, katere skoki človeške skoke baje silovito prekašajo Če bi hotel človek skočit: kakor bolha bi moral skočiti 170 m visoko oziroma 85 m daleč Tega ne zmore — a tudi mu ni potrebno Kajti pr tako priljubljeni primerjavi med boKjimi 'n človeškimi skoki gre redno za matematično pogreško Ti računi ne upoštevajo, da je primerjava med telesnimi zmogljivostmi moeoča le tedaj, če primerjamo tudi mase, ki jih skok prenaša In če si pogledamo vpraša« nje potem s te strani, se kmalu prepričamo, da je bolha v primer s človekom klaverna šušmarka Ce bi hotela doseči isto, kar človek doseže s svojo maso, bi morala tam. kjer skočimo mi 1 m visoko, skočiti — 200 m visoko!
Malokdaj se takšnih čudežev v naravi prav zavedamo Vzemimo za primer še barvo mleka Če nas kdo vpraša zanjo, bomo samo ob stbi umevno odgovorili, ua je bela Toda če je res bela, zakaj ne moremo ž njo pobarvati n pr otroške postelje, ki bi bila bele barve že davno potrebna? Stvar je v tem. da mleko sploh ni belo, temveč se nam takšno le dozdeva. Mastne kapljice, ki plavajo na njem in druga telesca, ki odbijajo svetlobo, nam delajo vtis belega mleka. Kadar je govor o strupenjačah, n.
C t. o naočarkah. dobi večina ljudi ma-) zone. Prvič zato, ker se jim te živali malo gnusijo, drugič tudi zavoljo njihove strupenosti. Kadar govorimo o bacilih davice ali podobnih povzročiteljih bolezni, ni naša groza niti desetino tako velika. In vendar so ti po» vzročitelji pogostoma neprimerno bolj strupeni, nego more biti kača Tri sto-tinke grama davičnega strupa, torej mikroskopsko majhna količina, bi mogle v primerni razredčenosti umoriti 60.000 morskih prašičkov Med sto ti-sočinko in deset tisočinko grama je smrtna doza za človeka. Kaj pomeni proti temu ugriz kobre?
Omenimo še drugo »strupeno« žival. To more biti pod nekimi okoliščinami nedolžni — deževnik Poznamo ga večinoma le po tem, da ga ribe in
sak pozna razliko med trdimi in tekočimi snovmi. Da je voda tekoča, ve vsak otrok, med tem ko je smatrati steklo za izrazito trdo snov Dejstvo pa _ je, da je steklo, če ga natančneje pogledamo, prav tako — tekočina. Je namreč tako imenovana »otrdela tekočina«, kakršnih je še mnogo. Neverni Tomaži bi oporekali, da bi st moralo težko telo, ki ga položiš na površino stekla, n. pr. jeklena krogla, v tej tekočini vendar potopiti. Toda to se v resnici dogaja, le da traja dalj časa nego pri »tekoči« vodi. Tako bi rabila s svincem napolnjena, 250 g težka jeklena krogla okroglo 85.000 let, da bi padla skozi 4 cm debelo ste* kleno ploščo!
Da steklo, na žalost, ni trdo telo, o tem bi vedeli povedati nekaj graditelji daljnogledov. Gradnja ogromnih daljnogledov ima svoje meje v tem, da se večje leče enostavno ne dado napraviti. 2e pri sedanjih največjih daljnogledih so si morali izmisliti vse mogoče prevejane pripomočke, da bi lečt ne izgubile svoje oblike zavoljo lastne teže.
Čudežev bomo pa našli dovolj v drugih področjih. Vsakdo se je gotovo že čudil ogromnim pritiskom, s katerimi deluje pogostoma tehnika. Toda ogromne pritiske ima na razpolago tudi vsaka gospodinja dobesedno v avojem prstu, v kazalcu, kadar hoče prišiti hlačni gumb! Zavoljo neznatne ploščine osti šivalne igle teži nanjo pri šivanju pritisk kakšnih 10.000 kg na vsak kv. cm in to je pritisk, ki se mu ne more upirati nobeno, še tako trdno tkivo.
Ce pa hočemo dobiti prav nazorno predstavo o energijah pri šivanju, pomislimo samo na to, da znaša parni pritisk v kotlih novih lokomotiv na vsak kv. cm povprečno »komaj« 15 do 18 kg ...
Človeško zmogljivost smo se naučili podcenjevati. Posebno slabo mnenje dobimo o njej, če primerjamo njegova mišična dela z mišično zmogljivostjo živali. Najhujši človekov »kon-Icurent« je pri takšnih primerjavah
kokoši rade pojedo in to v človekovo korist. A tudi dežtvnik nna svoj čas, ko se ga lotijo »ljubezenski občutki«. Takrat mu da narava rumen prečni trak, s katerim se ni šaliti Že marsikatera kokoš je morala to spo-zrati, ko se je lotila deževnika s takšnim trakom V njem je namreč strup, ki povzroči najmanj hude krče, a po-gostoma tudi smrt.
Tako srečujemo presečenja vsepovsod, kamor koli pogledamo Imeti moramo le dobro odprte oči, da jih spoznamo V ostalem kar se tiče oči, naletimo često na mnenje, da morajo bitja tem bolje videti, čim večje imajo oči, oziroma čim več jih imajo. Ce bi
pa bilo to res, tedaj bi moral biti pa» jek z osmimi očmi pravi umetnik vida V resnici pa je drugače. Komaj iz daljave 13 cm more ta pajek opaziti predmete, ki se premikajo. Da jih lahko razloči, morajo biti ti predmeti 4 do 5 cm daleč. Človeške oči zmorejo torej neprimerno več!
Kako je bilo mogoče ugotoviti sposobnosti teh pajkovih oči? Na ta način, da je neki raziskovalec s takšnimi očmi fotografiral! Uporabil je leče pajkovih oči kot snemalno optiko in ž njo je delal vsakovrstne posnetke, celo portrete. In pri tem je ugotovil, da so človeške oči vse zmogljivejši instrument.	viti
O K E
1 č N I V © J N I
Priredil D O R M A K nadaljevanje
V. Cyanove spojine.
- rancozi jih prištevajo med
velike strupe, »les gradns to-xiques« jim pravijo. Po izjavah Nemcev ki so kajpada vedno zelo objektivne, posebno
_ v zadnjih letih so se Francozi
in njih zavezniki mnogo posluževali višnjeve kisline. Očitajo jim, da so uvrstili med bojne strupe imenovano kislino, ki je bila v svojem učinkovanju poznana in raziskana, to se pravi, da so popolnoma zavestno in računajoč z njenim delovanjem streljali na nemške vojake z granatami, ki so bile polnjene s to kislino; Francozov ne opravičuje, pravijo nadalje, da so kljub strupenosti teh granat dosegali le malo uspehov. Tako sodijo Nemci, ki se bore s strupi, o katerih učinkovanju nimajo niti malo pojma, kakor otrok z nabito pištolo, Kdo bi mu zameril, če koga smrtno rani. Sicer pa je boj napadenega obramba, etični akt, napadalec pa zasluži vso uničujočo sodbo kulturnega človeštva, ljudi »de bon sens«, kakor bi rekli Francozi. V praksi seveda ni napadalcev. Vsi so napadeni, torej »sileant Musae«.
Ako moremo Nemcem verjeti, niso nikdar uporabljali višnjeve kisline v bojne namene, niti čiste, niti v mešanicah. Ze Napoleon III. je 1. 1865. prvi segel po višnjevi kislini kot bojnemu plinu. Francozi so začeli z njim L 1916.
F
ittpl wi
X ^
|W is-	Ž r
' -
" '' iT ?
Angleška protiplinska maska
v plinskih mešanicah, kakor vincenni-te, manganite. forestite, a pravih stra-tegičnih uspehov, to se pravi z malim trudom, malimi stroški in v kratkem času kar največ mrtvih ali ranjenih, ni bilo. Višnjeva kislina se razvija tudi pri Kaznih požarih in eksplozijah, posebno pri požarih gramofonskih

plošč (celuloida), lakov, linolejev, konjske dlake. Individualna občutljivost za prvo zaznanje kisline je različna. Nekateri jo občutijo šele pri večjih koncentracijah, drugi jo spoznajo po praskanju v grlu. Ima karakterističen vonj po grenkih mandljih ali breskvinih jedrcih.
Višnjeva kislina je protoplasmatičen strup. Deluje direktno na stanično živ, kjer ovira stanično (notranje) dihanje.
pi smrt. Pri visokih koncentracijah se zastrupljenec zgrudi s krikom, par-krat nepravilno zasope in po nekaj krčih nastopi smrt.
Višnjeva kislina vstopa v telo tudi skozi kožo in ravnotako smrtno deluje. Znoj in razpoke v koži pospešujejo zastrupljenje skozi kožo. Desdnfektor, ki je na zelo vroč dan razplinil stanovanje, je obolel. Tožil je. da ga napenja in tišči v glavi in pri zdraviliški
Nekaj modelov francoskih
Naš organizem ima sposobnost, da male množine razkraja in napi '-lja nestrupene tudi, če se dalj časa zadržijo v vzdušju, kjer je kislina v Sihikih koncentracijah.
Pri zastrupljanju s srednjimi koncentracijami je opažati nekako štiri Stadije. Zastrupljenec občuti najprej, da ga peče jezik, slini se, nato postane omotičen, popadeta ga slabost in bruhanje Primanjkuje mu zraka, zato globoko sope (astmatičen stadij, ki traja kvečjemu eno minuto). Pri čisti zavesti klecne na kolena, dihanje je vedno bolj naporno, zavest se mrači, nato par krčev ( konvulzivičen štadij), nakar postane dihanje površno, preneha, (asfyktični stadij) in nato nasto-
isk proti strupenim plinom
parefekavi ni bilo ničesar ugotoviti Po noči je iz spanja nenadoma planil iz postelje in se zgrudil mrtev.
VL Bazni drugi plini L Zveplovodik so Angleži uvedfi na fronti 1. 1915. v mešanicah nazva-mh zelena m rdeča zvezda. Njegov učinek so poznali že iz prejšnjih let: pri vdihavanju smodnikovih plinov pod imenom pionirska bolezen (mal de la poudre) in pri izdelovanju umetne svile. ZvepHJovodik je snov, ki zelo draži vonja po gnilih jajcih, draži oči in dihalne organe. Pri večjih množinah nastopajo omotica, slabosti, tresenje, mrzlica, driska, pljučnica in včasi tudi pljučni oedem. Na koži se pojavlja rde-

»Ljudska maska« v Nemčiji
fica, lise, podobne bolšjemu piku m srbečica. Kako nevaren zna biti žveplo vodik, kaže tale primer: dva delavca kemične tvornice vstopita v prostor, v katerem je bil žveplbvodik, ki je uhajal iz pokvarjene cevi. Enemu izmed njiju se ni več posrečilo priti na prosto in se je ob vratih zgrudil nezavesten. Drugega, ki je ostal še nekaj časa v prostoru, so našli nezavestnega in je po neuspelih reševalnih poizkusih umrl. Prvi pa je okreval po nekaj dneh. Na fronti so na zastrupi j encih opazili različne slike. Nekateri so umrli trenutno, in ni bilo na njih opaziti nobenih znakov smrtnega boja. Drugi so umirali po več ur trajajoči nezavesti, nekateri so postali zmedeni in so hoteli zapustiti strelni jarek, da bi udarili na nasprotnike. Druge zopet je popadla besnost in so naskočili svoje lastne tovariše. Nekateri pa, ko so se prebudili iz nezavesti, so bili popolnoma hromi.
2.	Hudi živčni strupi so spojine me-talov, z niklom, svincem, telurjem in osmijem. Ta sredstva v svetovni vojni niso bila uporabljena. Vendar tudi v bodoči vojni ne bodo nastopala, ker so nekatera zelo draga in je mnogo dragih boljših.
3.	Krovna in meglena sredstva.
Delujejo le pod posebnimi pogoji
Škodljivo. So to spojine čina, anttmo-na. titana in silicija s klorom, tako zvani tetrakloridi, spojine žvepla (žve-plov trioksid) in fosfor. Pri razpadanju teh plinov nastajajo kisline žvepttena in solna, ki dražijo dihalne organe, vendar občutljivejših posledic ne zapuščajo.
VIL Eksplozijski In požarni plini
Ti plini so bližnji sorodniki bojnih plinov. Tako se je'v svetovni vojni dogajalo, da so si nasprotniki medsebojno očitali, da je bil izvršen plfinsM napad. Pozneje so ugotovili, da so bili na delu le eksplozijski plini. Pri napadih z brizantnimi izstrelki so opazil večkrat zastrupljenja v obliki draženja oči in dihalnih organov, pa tudi resnejša zastrupljenja. Večinoma je več plnov, M delujejo hkrati, tako mešanice dušikovih spojin s kisikom (ni-trosni plini), ogljikov dioksid in monoksid. Pri zastrupljenju s šibkimi koncentracij ami mešanih plinov se pojavita kašelj in tesnoba v prsih, ki po nekaj urah pojenjata. Pri daljšem vdihavanju večjih koncetracij se javlja solzenje in pljučni oedem, kakor pri fosgenu. A za razliko nastopi močan kašelj, ki pod vplivom narkotično delujočih plinov (dušikov oksidi*!!) zopet poneha in zapelje človeka, da se dalj časa zadrži v nevarnem kraju. Včasi se Po več urni latenci pojavijo usode-polni znaki: strah, oslabelost, bljuvanje, bolečine v prsih in krvav izmeček.
Da tem plinom ni preveč zaupati, povesta sledeča dogodka: mehanik je zapustil tvornico, v kateri se je vaffil po eksploziji gost dim, pomagal pri reševanju, večerjal in bil zvečer s tovariši v družbi; potem, ko se je vrnil na svoj dom, je nenadoma obolel iin umri po eni uri zaradi pljučnega oedema. Na ameriški kliniki so se vneli roent-genski filmi v kleti, kjer so običajno shranjeni Sledile so tri eksplozije in gost dim se je valil pb hodnikih, stopnišču in sobah, čeprav je bila ventila^ cija dobra. Po dveh urah so našteli 85 mrtvih, med njimi osem zdravnikov, več usmiljenk, bolnikov in gasilcev. Do večera je bilo že nad sto mrtvih. Ljudje so umirali trenutno. Neko sestro so našli mrtvo v naslanjaču. Kdor je mogel pobegniti, se je po kratkem času zgrudil in umrl Kar so jih prinesli gasilci še žwih na dvorišče, so umirali
tu. Drugi, ki so mislili, da so se oteli, so umirali doma. Tako je eden izmed njih pomagal še pri reševanju m še isti večer umrl doma. Drugi, ki je visel 20 minut pri odprtem oknu, je bil povsem prepričan, da ni zastrupljen. Pomagal je potem še reševalcem in se je peljal z avtom na svoi dom približno 20 km daleč. 24 ur po katastrofi je bil mrtev. V glavnem so bili tu nitrosni plini.
V bodoči vojni kakor je po vsem
sklepati, bo prihajala glavna nevarnost od zgoraj, kar imamo zahvaliti silnemu napredku zrakoplovstva Iznajdba, ki bi morala biti v korist človeštvu, se je spremenila v smrtno pripravo. Do danes bi poznali na splošno 4 blagoda-ti iz zraka, ki čakajo nas ali naše otroke. Le pogum, človek mora itak enkrat umreti; ni važno kdaj in kako, važno je, da umre za plemenito stvar .
DALJE
K DVAJSETLETNICI NAŠE SVOBODE
FRANCOSKA PODMORNICA »CURIE«, Ki je 19X7 na drzen način skoraj vdrla v Pulj, da torpedira a. o. bojne ladje, pa so jo v zadnjem trenutku zajeli. Slika jo kaže v službi a. o. mornarice v šibeniku. Po polomu so jo spet prevzeli Francozi.
Slovenci, ki so služili na raznih edinicah nekdanje avstroogr« ske bojne mornarice, stacioni-
__ranih v šibeniški luki, so bili
vsekako važen činitelj v revolucionarnem odboru, čigar vodja je bil tragično umrli Valentin 2ic. S svojim občevanjem izključno s slovanskimi tovariši, z branjem »Slovenskega Naroda« (katerega so nam plenili, češ da je srbofilski list), z izmenjavanjem slovenskih knjig so pritegnili v svoj delokrog vse, ki so v onih časih mislili slovansko.
Nepozaben ostane večer, ko smo zvedeli za majsko deklaracijo, Slovenci, Srbi, Hrvati in Čehi smo se zbrali v hotelu Šibenik, kjer smo prepevali naše pesmi. Pri odhodu iz hotela nas je čakala in obkolila cela četa vojakov. Vsak posameznik se je moral legitimirati. Da se prepreči preganjanje, 5e je drugi dan javil na vojaškem po-

Skupina a. o. torpedovk v šibeniški luki. Vidi se tudi torpedovka št. 11, ki je pobegnila v Italijo
veljstvu naš tovariš Tkalčevič in sporočil, da smo slavili njegov rojstni dan.
Marsikdo se bo še spomnil kratkega vojnega poročila vrhovnega armad« nega poveljstva ob priliki pobega tor-pedovke št. 11 v Italijo. Poročilo se je glasilo: Torpedovka 11 je v bližini Antone nasedla, moštvo in ladjo so Italijani zajeli. Toda kmalu se je zve-
dela resnica. Moštvo je z ladjo vred pobeglo iz šibeniških voda ponoči, ko
i'e bila torpedovka v službi Tudi tu-:aj so bili Slovenci častno zastopani. V Pulju so se začeli upori mornarjev, znana je tudi vstaja v Boki Kotorski, ki pa se zaradi slabe organizacije in
tamkaj zasidranih nemških podmornic ni posrečila. Višek pa bi dosegla revolucija šibeniških mornarjev s pomočjo civilnega prebivalstva, toda splošna polomija je prehitela oziroma pospešila njih delo Tako tudi na torpe-dovki št. 51, kjer je bilo vkrcanih nekaj Cehov in Slovencev Ladja je morala na brzojavni ukaz zapustiti Kor-čulo ter se v spremstvu dveh drugih torpedovk zasidrati v Pulju, kjer se je pričela stroga preiskava, toda brez uspeha. Moštvo so izkrcali ter ga nadomestili z Nemci in Madžari.
Uporniki na torpedovki št. 81 so nameravali na neki vožnji z uspavili omamiti vse cesarju zveste mornarje in nato pobegniti z brodom vred Med njimi pa je bil izdajalec. Posledica je
rastline - ki ljubijo v e o č i n o
Rastline, ki se v najhujši vročini počutijo izborno, dobimo vsepovsod, tako v puščavah Severne Amerike, kjer vzdržijo neke vrste temperaturo do 70 stopinj Celzija. A tudi na dalmatinskih apnenčevih skalah dobimo lišaje, ki si ohranijo življenje v temperaturi 60 stopinj. Ta vročina vpliva nanje le toliko, da rasejo dosti počasneje nego normalno. Vsako leto zra-eejo komaj za nekoliko nvlimetrov.
bila, da so ustrelili Splitčana Ljubo-mira Krausa in Čeha Frana Kouskyja. Dalje je bil nameravan beg torpedov* ke št. 13 iz Lumbarde na otoku Kor-čuli. Vse je bilo dobro organizirano, toda zaradi premajhne zaloge kuriva (nafte), ki ne bi zadostovala za vož-
njo do Italije, se načrt ni mogel izvesti.
Po polomu Avstrije, ko je vojaštvo trumoma zapuščalo svoje postojanke, smo ostali Slovenci na ladjah do zadnjega. Vsem, ki so bili v Pulju, je znano, da so bili na torpedovki št. 84, s katero se je vozil admiral Priča, ki je imel z ostalimi delegati nalog za pogajanja z Italijani, sami Slovenci in da je poveljstvo na njej prevzel poročnik Grgič.
Vsem bivšim dragim tovarišem, razkropljenim širom naše lepe domovine, velja po tolikih letih ta mali spomin in pozdrav bivšega člana revolucionarnega odbora v Šibeniku.
Frana Ogrizka.
Na ognjeniškem otoku Svetem Pavlu ▼ Indijskem oceanu so ugotovili, da so korenine ločja tu in tam videti kakor skuhane. Tla so bila res tako vroča, da so se dvigale pare, če si vtaknil palico v zemljo. Ob ognjeniku Gedehu na Javi uspeva bujna rast, večinoma v'šokih praproti, čeprav jo skoraj stalno obdajajo vroče pare. ki se dvigajo iz vročih vrelcev. Nekatere kakteje vzdržijo v Mehiki do 75 stopinj Celzija. Posebno žilava je do vročine tudi rast. ki uspeva v bližini ravnika in obale Loanga v Afriki.
SKUPINA SLOVENSKIH MORNARJEV V SIBENIKU ob priliki proslave majske deklaracije
NJENA SLIKA
IGNAC KOPKIVEC
—- ames sem si obesil nad posteljo sliko, katero mi je podarila ona.
Ona. Kako preprosto in nejasno jo označujem, kakor bi
_ jo bilo mogoče spoznati po
tem skromnem zaimku, in bi jo lahko vtisnil v tri same črke. Ali tudi opisati je ne morem, ker je ne poznam natančno. Te njene velike, sive in jasne oči, ki so podobne brezovim gozdovom v mraku, ta njen žametni okrogli obraz s polnimi ustnicami, v sredini ostro zaobrnjenemi navzven, da se zdijo kakor medišče, ta njen fini, ko iz granita izsekani nos in ponosno svetlo čelo, nad katerim valovijo kostanjevi lasje, ki živo bohotijo in ji padajo v ljubkih valovih na vrat, skrivajo vase njene prosojne uhlje ter ji poljubljajo lepo zalita ramena, katerih koža prehaja na prsni strani v ljubko oblino nedri, ki se ji pri hoji pozibavljejo, so mi zmerom preprečile, da nisem prodrl v globino njene duše. — Ne, ne poznam je, zakaj prav za prav ni bi- • lo časa, ki je potreben za spoznavanje žensk, in zdi se mi, da tudi takšne potrebe nisem .čutil. — Človek ie včasi tako čuden, da gre z zaprtimi očmi čez najzanimivejše reči, ne da bi si jih ogledal ter jih spoznal. Bil sem zadovoljen, ako me je grela toplina njenih oči, četudi bi prihajala od daleč, in grela me je. a tako kratko, zdaj pa ie zopet mraz, in ledeni viharji divjajo v meni.
Gledam po sobi in se čudim. Nekam predrugačila se je, svetlejša je postala, prijaznejša se mi zdi; one temne, neprijazne poteze, ki so me prej motile, so izginile Razširila se je, dvignila, ni več občutka tesnobe v njej in zrak v nji je postal bolj svež, okrepčujoč in •poživljajoč. Le kaj se je zgodi'o? Se je izvršil preobrat v meni, ali pa je ta neznatna slika, ki nebogljeno pozvanja po steni, prinesla tolikšno Spremembo v moje zapuščeno domovanje? Toda jaz sem vendar tak, kakršen sem bil! Ni spomladanskih vetrov v moni; ne tajajo se ledeniki Slika t}o vzr«k te izpremembe.
Da, zdaj čutim. To je, to je! Desetletja so šla mimo mene. Mladost na mojih ffieih je splahnela, koža na čelu
se je nagubala, samota in zapuščenost sta me zaznamovali s svojim pečatom, a v vsem času nisem našel ženske, ki bi me bila voljna nekoliko razveseliti, danes pa je po tolikih letih zanihala v tej osamelost: slika, da se moje ostarelo, takih reči nevajeno lice smeje. Hvala ti za dar Anica, hvala ti! — Ko bi lahko razumela, koliko si mi dala s to svojo sliko!
Tiho, tiho, misii! Umolknite ter me pustite nekaj minut samega, da se na-pijem življenja, ki žari iz slike. Ali morda jaz nisem človek, ki sme uživati tostransko toploto! Zakaj me odrivate od vsega ter me vlačite nazaj v tisto strašno preteklost, ki mi je tuja, ki me peče in se ji bojim pogledati v obraz? Kaj sem zagrešil, da me zmerom stražite ter mi prepovedujete seči v življenje seči po vinu, po ženski, ko pa veste, da slednji moj živec koprni po tem? Se vam ne smili človek, ki se pri svojih letih otročje veseli ženske slike, kakor bi mu prinesla neizmerno bogastvo? Zaipovejte srcu, naj popusti, naj izpljune njo, ki stoluje v njem podobna kraljici! Z blatom omažite mesto, kjer je stal njen prestol, zakaj po nevrednem si ga je ™>stavila tam. Tedaj bom postal zopet človek, in tedaj mi bo tudi takšna slika predstavljala ono, kar je upodobljeno na nji, ne pa da mi je simbol vsega tistega, česar zame ni bilo, kar poznam samo od .daleč, kakor bi zame ne bilo ustvarjeno.
Ah. pustil bom to razmišljanje z vsem skupaj, da mi pogled ne bo zmerom vrataril p0 duši ter gledal razvalin v nji! Še za to podobo se ne bom zmenil, kakor bi ie ne bilo. Koliko let sem preživel sam .. Toda čemu me ona s slike tako gleda? Komaj se obrnem, se zasučejo tudi njene oči; spremljajo me po sobi in me zbadajo, kakor bi se posmehovale samotnim letom, ki sq zdrvela brez koristi mimo mene. Smeje se številu let! Kaj pa. ko bi poznala vsa moja čuvstva, ki so se kot plaz vsipavala v brezno? Moje misli, ki so navezane na vsa ta leta, ko bi začutila mojo osamelost? Vem, da bi se tedaj ne smejala. Ne gledala bj me tako, ampak bi je nemara oblile $o'ze, zakaj ni slaba, toliko vem o nji.
»Ne glej me s tistim posmehljivim
pogledom! Mi boš morda ti ogrela srce? Me boš rešila ti vsiljive boginje, ki domu je v meni? .. Da, reši me, reši me! Pokaži mi pot v življenje, da se ne bom lovil, nebogljenec, za ono-stranskimi prikaznimi' Tako rad bi živel pravo življenje, ali ona mi brani, ker si še danes lasti nad menoj pravico Tebi je dana sposobnost rešiti me, toda zdi se mi da se obotavljaš. Da, obotavljaš se, sicer bi me že davno zvlekla od tod' Vedela si, da bi te poslušal, tebe edino, pa mi nisi rekla vzpodbudne besede, le toplino svoje lepote si mi tu pa tam dala čutiti, da sem še silneje zakoprnel po življenju. Nisem bil zadovoljen samo s toploto tvojih oči, to sem ti lagal, zakaj bal sem se, da bi mi odtegnila še ta edini, k vstajenju me vabeči žarek, zdaj pa nečem več lagati, iz oči v oči ti bom pogledal in pogovorila se bova Zakaj si mi dala to sliko? Kak nagib te je vodil k temu? Si vedela, da bo razburkala grozečo mirnost teh hladnih dni? Si mi hotela vzbuditi z njo slo po življenjskih dobrinah, po nasičevanju hrepenenj? Tedaj si dosegla, kar si hotela. Ali pa si spoznala mojo samoto, pa si mi jo hotela vsaj nekoliko osladitL
Da, to bo, to bo! Ne zameri mojim izbruhom, ki včasi sličijo jezi, pa niso jeza. Odvadil sem se že govoriti z ljudmi. Samota napravi človeka neprilju-dnega, kakor bi sovražil vse okrog sebe.«
»Še vedno se obračajo tvoje oči za menoj. Da. naj ti povem: Ta hip se mi zdi, da si živa pred menoj. Življenje žari iz tebe. in podobna si grehu, ki vabi človeka, da se mu ne more odreči. Če mi ta občutek ne zgine, tedaj bom čez par trenutkov klečal pred teboj ter te prosil, prosil. Česa? Vrag vedi, jaz ne vem! Ljubezni, topline morda, zakaj tega sem kot pravim, vsa leta pogrešal. Ko bi ti mogla čutiti, kakšno je to hrepenenje! Za njim pa je praznina, ledeniki in prepadi. Vsa ta brezdanja praznina še tudi koprni po gorkoti, po dobri, mehki in lepi besedi, zakaj tako malo božajočih besed sem čul v življenju. Kristus, to je zmeda, zmeda, kakor bo na sodni dan! Občutek drvi čez občutek, ne prizanašajo drug drugemu, teptajo se v tej zmedi, zakaj vsi hočejo biti prvi pri toplotnem žarku, ali kaj, ko se ta zgubi že prej, preden prilete do njega. Ti mi daj nekoliko toplote! Stopi k meni! S
svojo žametno dlanjo mi pogladi čelo, in dopusti da se ti naslonim na prsi. Utripe tvojega srca bom štel. in valovanje tvojih grudi bom gledal. Tega si želim, ker bi se tedaj znebil občutka osamljenosti, potem šele bi te vzljubil, zakaj v tej samoti ni mogoče niti ljubezen .. Odmikaš se, in tvoj obraz se je zresnil. Sem te užalil? S čim. ie s čim? Oprosti! Vse. kar sem ti povedal, je vzeto iz srca, tako je občuteno, in sveto je. svetejše od marsičesa, kar velja za sveto. Nasmei se, kakor prej. četudi pomilovalno, samo smej se, da ne bo jeze na tvojem licu. jeze, ki mi očita nedostojnost! Sem mar nedostojen. če povem, kako je v meni? Je mar angel nedostojen če razkriva lepoto nebes? Človek sem. kakor drugi, čemu me tedaj odrivate odse vsi. ti in drugi kakor bi ne spadal med vas? Vaš sem. saj sem se rodil kot vi, čutim kot vi. kaj pa je tedaj takega na meni. da se odvračate od mene vsi. ki mi kaj Domenite? Ne muči me s tem težkim pogledom! Kristus, kakor bi ležal na meni ves svet in bi me tiščal k tlom!«
vzpon nemčije
Albert R vaud, profesor na Sorboni in na univerzi v Poitiersu, je objavil v avgustu knjigo: Le relčvement de 1' Allema-gne (Armand Colin, Pariš). Kakor deli svoj teden med obe imenovani vseučilišči, tako še bavl z dvema pg cej različnima strokama: f lozofijo in politično zgodovino. Na eni plati je priobčil razprave o Leibnitzu in Sp nozi. o Problemu bodočnosti grške filozofije, o Velikih strujah antične misli, 'n obelodanil odličen prevod z razlago Platonovega Timaja in njegovega Kritija. Na drugI strani se je Izkazal s študijo Nemške krize (1919—1931) in naposled z omenjenim Dvigom Nemčije, natančnim pregledom od njegovega početka do konca 1937.
Svcarski kritik J. Marteau mu oponaša dve točki. Prvič: Rivaud je spočel svoj spis močno v načinu Tac!tove »Germani-je«. To se pravi, da čez mero povzdiguje nemške vrline in s tem molče (tacite) podčrtava francoske hibe. Kar trdi o hitler-stvu, je točno, čeprav precej olepšano. Kar obratno potihem pogreša pri svoj h rojakih, meji skoraj na krivičnost. Drugč: po krivem omalovažuje strah Nemcev, da bodo obkoljeni pred svetovnim požarom In da Jih bo francosko maščevanje zadelo.
S to izjemo je treba pohvaliti »Zopetnl razmah Nemčijet ter občudovati vsestransko podkovanost avtorjevo. Nobena reč ni ušla njegovi raziskavi: denarstvo, pravo, gospodarstvo, verstvo, ministrska ali vojaška organizacija.
»Siromak!«
»Kdo me pomiluje? Od kod prihaja ta glas, ki je mil kakor rajska pesem?«
»Me več ne poznaš?«
»Ti si zopet vstala s svojega Dresto-la! Zopet blestiš v svojih kraljevskih oblačilih Čemu, le čemu? Ne potrebujem tvoje tolažbe, zgubi se mi iz srca! Vsega si kriva ti, zdaj se pa delaš tolaž-nico Idi. pravim! Privošči mi mir vsaj ta leta ki so še pred menoj! Dovolj sem ti že dal! Idi. pravim! Čemu me gledaš? Tvoj pogled mrzim, ker mi je prebo-del srce ter razdražil v meni ognjenik, ki ie izbruhal iz sebe vse. vse. ali zastonj. v vsemirje Nič opravičila, ga ne potrebujem' Nikoli nisi imela ničesar zame, pa tudi zdaj nimaš pravice posegati v moje raznoloženje. ko gledani to sliko Ona mi jo je dala Morda ve, kako mi je, tj pa me niti s sliko nisi hotela razveseliti, zato idi. idi že...«
Ne gre in ne gre! Moj Bog, ali jo bo res treba izgnati z bičem!
ANAMSKO POSLANI8TVO
L. 1868. je cesar Tu Duk odpravil poslanstvo na Francosko, da bi se pogajali s cesarjem Napoleonom glede zavzetih pokrajin v Koč nčinl. Tale navodila je dal man-dar'n Ngujen Truong To:
Clanl anamskega poslaništva v Franciji se morajo najprej zavedati anamske časti in spoštovati evropske šege. V ta namen naj naši poslanci merijo svoje kretnje In svoje besede, da ne zabredejo v nevljudnost. Oblačili se bodo kaj snažno, kajti Francozi mrzijo nepravilno opravo. Dalje se bodo pozorno obuvali: Evropa namreč ni vajena gledati bosopetce. Naposled naj ne jemljejo s seboj predmetov, ki bi utegnili biti v spot ko zapadnjakom: škatlice z betelom (poprovi listi za žvečenje), vodne pipe. itd. — Na drugi strani bo treba francoskemu vladarju pokloniti zgolj prvovrstne darove, da rešimo ugled naše proizvodnje in naše umetnosti. Na vse zadnje bi mu smeli ponud'ti čaja In predmetov kitajskega izvora. — Pri tem se ne sme poslati preštevilna ambasada, ki bl povzročila velikanske in nekoristne stroške tako naš1 državi kakor oni, kateri velja naš obisk. Zadnjič je cesarska vlada v Franciji osupnila močno radi visokega števila naš'h zastopnikov (60 oseb), za katerih sprejem jc morala potrošiti okoli 45.000 dolarjev.
Kakor vidimo, je bila pred 70 leti diplomacija resna.	J D
*	&	A

KAKO SEM P©
V naslednjem priobčujemo zanimiv odlomek iz pravkar izišle avtobiografske knjige »ZDRAVILNI NOŽ« (The Healmg knife), ki jo je spisal kirurg dr. George SAVA.
I ojeval sem svojo zadnjo bitko v slabotni m brezuspešni ek-spediciji desetih tisoč mož be-• loruske armade* ki je hotela pregnati kakih sto tisoč rde-
- čih iz Astrahana, boljševiške-
ga oporišča ob Črnem morju.
Danes se zdi fantastično, kako je mogla tako majhna bojna sila sploh tvegati poskus zavzeti takšno mesto, ki ga je branila neskončna nadmoč rdečih čet. Toda naše izkrcanje se je posrečilo in kmalu sem vodil svoje ljudi ri napadu na boljševiške strelne jar-e. Sicer smo jih po krvavem spopadu res zavzeli, toda bili smo kmalu spet iz njih pregnani. Vse je bilo nesmiselno in samomorilno. Čim bolj smo napredovali, tem bolj smo bili obkroženi od boljševiške premoči.
Ljudje so padali okoli mene, jaz pa sem bil preveč zaposlen, da bi mogel videti mrtvece in ranjence. Nenadno pa sem videl, kako je med našim zadnjim napadom moj prijatelj Sergej Goricin omahnil in se zvrnil. Nisem se smel vstaviti, toda ko smo prišli na cilj, sem poslal nekega moža po Ser-geja.
Nekoliko pozneje sem vprašal fanta: »Kam si odnesel poročnika Gorici-na?« — »Nisem ga mogel najti!« je odgovoril. »Bedak!« sem ga nahrulil in tekel nazaj, čeprav se je sovražnik pripravljal, da zavzame kraj, kjer sem videl pasti Sergeja.
Za svojo srečo se moram zahvaliti le okoliščini, da je bilo že mračno — kakor tudi nediscipliniranosti rdeče vojske. Našel sem prijatelja. Bil je nezavesten. Vzel sem ga na rame in hitel nazaj k našim.
Nobenega zdravnika nisem mogel najti — če je sploh bil kdo pri nas! Slednjič se mi je posrečilo najti bolničarko, ki je obvezovala ranjence. Prosil sem jo, naj pomaga mojemu prijatelju.
Ubogi dečko je bil že v agoniji. Videl sem že mnogo trpljenja in mnogo bolestnih umiranj, toda nekaj tako strašnega še nikoli.
»Zakaj odlašate?« sem zakričal nad bolničarko, ki mu je že odpela vojaški
STAL KIRURG
suknjič — tanka krvava nit je polzela iz majhnega temnega mesta na njegovih prsih.
Toda bolničarka ni mogla pomagati. »Kirurga je treba,« je jecljala.
»Kje naj ga dobim?« sem vprašal. — »Niti enega nismo mogli najti za vse te ljudi,« je rekla in pokazala na skupino kakih dvajset ranjenih vojakov, ki so ležali na tleh in stokali.
Pokleknila je poleg mojega prijate« lja, ki je strašno trpel, ter j-ahlo tipala s kazalcem po njegovih prsih.
»Krogla se je vrinila s strani in je obtičala med tema dvema rebroma. Krogla tišči osrčnik in vaš prijatelj bo moral umreti, če se nemudoma ne odstrani.«
»Dobro, potem morate storiti to vi. In sicer takoj!« sem ukazal.
»Jaz vendar ne morem.« je skoraj zaplakala. »To je skrajno težavna operacija. Najmanjša pogreška lahko rani osrčnik in povzroči takojšnjo smrt. Pa tudi instrumentov nimamo!«
»Brez instrumentov!« je vihralo po mojih možganih. »In če krogle ne izre-žemo, mora moj prijatelj umreti?« sem vprašal sestro. Pokimaia je. »Torej,« sem dejal, »potem jo odstranim sam! Pokažite mi, kaj je treba storiti.« sem rekel in potegnil iz žepa svoj veliki za-klepni nož. Prestrašila se je. »Pomislite,« sem ji rekel, »sicer mora umreti! Kvečemu lahko le pomagam. »Prosim, pomagajte mi!«
»Saj nimamo nikakih omotičnih in desinfekcijskih sredstev. In mož je tako umazan — če že ne umre med vašim rezanjem, potem umre gotovo zaradi zastrupljenja!«
Zdajci sem se spomnil na nekaj, kar sem videl, ko sem bil še majhen deček na turkestanskih stepah. Neki Mongolec je očistil svoj nož tako, da ga je držal v ognju, dokler ni bil raz-belj en. Takoj sem vtaknil svoje široko rezilo v ogenj, ki so ga bili medtem zanetili.
»Tudi vode nimamo,« je rekla bolničarka. Vojaške steklenke so bile skoraj vse prazne. Ko je slednjič nabrala v nekem kotlu malo vode, je bila ta tako umazana, da bi bila za uporabo. Štirje možje so držali mojega prijatelja, da se ne bi mogel premakniti. Ležišče so mu pripravili iz odej in plašče*,

Vzel sem nož iz ognja. Mahal sem z njim po zraku, da se ohladi, toda to je šlo počasi. Rezilo je bilo še zmerom žareče, ko je postalo krčevito trzanje ranjenca tako silno, da je mogel vsak vedeti, kaj to pomeni. Nisem se obotavljal. Pokleknil sem in vtaknil noževo konico ob gornjem robu rane. Rezal sem zelo počasi ter držal svoj nož tako. da je konica globoko pronik-nila med rezom. Slišal sem sičanje mesa ali krvi, toda vedel sem, da moram izkoristiti trenutno ponehanje krčev. Najmanjši sunek proti nožu bi moral povzročiti, da predere krogla tenko kožico okoli srca. Vedel sem, da bi bila to takojšnja smrt mojega prijatelja.
Rinil sem z nožem, dokler nisem čutil kroglinega odpora na noževem hrbtu. Potem... Opazil sem, da ni pritekla niti kaplja krvi in še danes vem, kako sem mislil, da pomeni to — smrt. V resnici pa sem izvedel praktično dia-thermično operacijo. Porinil sem nož še enkrat, to pot v navpični smeri, toda v zadostnem kotu navzad, da pro-drem globlje od krogle in ne da bi se je dotaknil... Dolgi izstrelek je šinil
ven. Opazil sem takojšnje ponehanje napetosti v celotnem mišičnem sestavu svojega prijatelja. Krči so kakor čudežno ponehali. Dihanje je izgubilo strašno smrtno hropenje, obraz ni bil več tako zabuhel.
Čez nekaj časa sem sedel v šotoru ob strani svojega prijatelja, ki je mirno spal, mene pa je začela tlačiti mora. Slike z bojnega polja so mi švigale po glavi — strašno razmesarjena telesa, grozne rane in klici umirajočih. In potem še bolj živo sliko — kroglo, kako je siknila iz ranjenega mesa mojega prijatelja in tovariša
»Lahko rešim tisoče pred smrtjo — nikoli več ne bom moril!« Besede so udarjale no mojih prenapetih živcih. Sklep, da hočem zboljšati usodo človeštva, se je polastil mojega mladega srca (kajti bil sem star komaj sedemnajst let, ko se je to zgodilo), in v tej noči sem sklenil, da bom zatiral smrt, ne pa moril in pohabljal človeška bitja na bojnem polju. Občutek neizmernega olajšanja se je naselil v moji izmučeni duši. Tako sem postal kirurg.
pr
slap se zliva proti toku
Na kanadskem otoku Baffinova dežela so odkrili čudo narave, ki je videti na prvi pogled neverjetno. Odkrili so namreč slap, katerega vodovje se zliva proti toku!
Človek bi si mislil, da je slap najenostavnejša stvar na svetu, s katero se posebne čarovnije ne morejo dogajati. Kjerkoli izgubi potok ali reka »tla pod nogami«, mora nastati slap in naj bo skok skromnega gorskega potoka ali pa silna Niagara, vedno pada vodovje v smeri s tokom. Druge možnosti si niti misliti ne moremo.
In vendar je druga možnost. »Narobe obrnjeni« slap na Baffinovi deželi nastaja pod vplivom plime in oseke. V ostalem naj omenimo, da to nikakor ni edini slap te vrste, poznamo jih še na nekaterih drugih redkih mestih, kjer se plima in oseka vežeta s posebno oblikovano rečno strugo. Zemljepiseem najbolj znani primer je obrnjeni slap reke Svetega Janeza (St. John River) v kanadski pokrajini Novem Brunsviku. Ta reka, ki ima razmeroma široko in globoko zvezo z morjem, mora kratko pred svojim izlivom skozi tesen in plitek prehod, nad katerim je spet široka in globoko rečna kotlina. Ko preteče s plimo morska voda v ustje reke Svetesa Janeza, se pred tesnim prehodom nagrmadi do precejšnje višine in stvori"tako slap, ki se zliva dejansko pro-
ti rečnemu toku. Na sličen način se ob oseki stvori na tem kraju slap, ki teče v nasprotno smer, v smeri toka.
Drugi obrnjeni slap, ki so ga odkrili hidrografi sedaj isto tako v Kanadi, nastaja na podoben način. Od Hudsonovega preliva gre kakšnih 18 milj v notranjost' dežele fjord, skozi katerega teče reka. Ob izlivu je fjord širok poldrugo miljo in zelo globok, že po dveh miljah pa se tako zoži, da se plima nagrmadi na tem mestu do 6 m visoko in napravlja slap, ki teče v resnici narobe, nego bi moral po običajnih
pojmih.	—zk
0 0 0
GTHLLOTIN IN GILJOTINA
Letos je poteklo 200 pomladi, kar je ugledal luč sveta Joseph-Ignace Guillotin (reci: gijoten) v mestecu Saintesu. Ta zdravnik, profesor anatomije na pariški univerzi ter obenem politik velja mnogim ljudem kot izumitelj morilne priprave, ki je za revolucije odsekala toliko glav. Toda po krivem. Njegova zasluga je samo ta, da je kot pariški poslanec zahteval enakopravnost pred krvnikom, namreč uporabo enotnega smr-tila za vse (1789). Narodna skupščina je 1.1972. odobrila načelo obglavitve ter izbrala smrtilo, nazvano potem guillotine. To je našega godovnika vedno skelelo. Iznašel pa je to tvorbno orodje dr. Louis, tajnik ranocelniškega kolegija.	N K
fotoamater
Na starih, izpranih negativih ostaja na strani, kjer je bila prej plast, pogostoma preparacijska plast, ki jo je tudi z vročo vodo zelo težko odstraniti. Takšne steklene plošče se potem n. pr. za pokrivanje diapozitivov ne dado uporabljati. Izprano ploščo moramo zato najprvo dobro zdrgniti s kosom platna, ki smo ga namočili v mešanico etra, alkohola in amo-niaka. Ta tekočina odstrani zadnje ostanke preparacijske plasti.
Mušje pege na fotografijah motijo posebno tedaj, če hočemo fotografijo reproducirati. Odstraniti pa jih je lahko z alkoholno raztopino mila. Nastrgano jedrnato milo raztopimo v nekoliko kubnih centimetrov alkohola, nato pomočimo v to raztopino kos vate in odrgnemo z njim pegasta mesta, toda previdno.
Za štedljive ljudi Neuporabne filme porabimo lahko za pripravo »tekočega lesa«. Z negativov odstranimo v vodi najprvo plast, potem film v majhne kose zrežemo in jih damo v mešanico iz enakih delov amilacetata in acetona. Ko se popolnoma raztopijo, primešamo drobne lesne sipe, dokler ne dobimo primerno goste tekočine. S to mešanico se dado n. pr. prav dobro popraviti okvare na pohištvu.
Nekaj statistike Neki angleški trgovec s fotografskimi potrebščinami, ki amaterjem tudi razvija
filme in jim kopira, je objavil statistiko, is katere je razvidno, da predstavljajo skoraj 71 odstotkov vseh njihovih posnetkov portreti, skupine, otroški portreti in podobno. Ostanek so športni posnetki, zelo malo je pokrajin. Začetniki, ki nimajo pojma o pravem fotografiranju, se spravljajo torej najrajši na najtežje področje fotografije, na portret in potem ni čudno, da so njih uspehi večinoma tako obupni. Trgovec si je zapisoval tudi tehnične napake, ki so jih kazali posnetki njegovih klientov. Pri tem je ugotovil, da je 33.4 odstotka vseh posnetkov premalo osvetljenih, samo 6 odstotkov jih je bilo preveč osvetljenih. 12.7 odstotka posnetkov sploh ni bilo osvetljenih. četrta glavna napaka je zmajanje. 16,5 odstotka vseh posnetkov je imelo dvojne konture. Drugih napak tudi ni bilo malo, toda poedine ne obsegajo več nego
6 odstotkov vseh posnetkov.
*
Redni letni občni zbor Fotoklub* Ljubljane bo ta petek ob 20. v prenovljenem klubskem lokalu. Člani naj se ga udeležijo v čim večjem _ številu. Glasovalno in volilno pravico imajo samo tisti člani, ki ob pričetku občnega zbora s svojimi obveznostmi niso v zaostanku.
Začetnike in tudi boij izvežbane amaterje opozarjamo na tečaje, ki jih organizira Fotoldub Ljubljana za tekočo zimsko sezono. Namenjeni so tudi nečlanom. Za informacije se oglasite osebno ali pismeno na klub.
Na dveh novih mednarodnih razstavah, t Luksemburgu in Amsterdamu, je dosegla slovenska amaterska fotografija nove uspehe. V Luksemburgu je prejel izmed Jugoslovanov ljubljanski amater Ante Kornič srebrno kolajno, Avgust Frajtič iz Zagreba pa bronasto. Na razstavi v Amsterdamu sta nastopila poleg mnogih Hrvatov Slovenca Ante Ko«-aič in Peter Kocjančič. Odlikovana sta bila ob».
iz praktične medicine
K o s t o 1 o mi
Navzlic temu, da cesto čujemo nasprotne izjave, je vendar res, da kostolomi niso vedno nevarnejši nego druge poškodbe gibalnih organov Upo'EDnost zlom'jenega uda tudi ni vedno odvisna od popolne ozdravitve preloma. Tako so kostne partije, ki se ozdravijo izredno počasi, ne da bi bil to vedno poseben ncdostatek. Lomi nohtnega člena prstov zahtevajo n pr po-jebno dosti časa za svojo ozdiuv-itev. gibanja preta pa to ne ovira po«cbno Rontgen-ske preiskave so pokazale da se ta mala in tenka kost zaceli pogostoina šele po štirih, šestih mesecih, kontni člen pista pa se lahko giblje neovirano že po največ štirih tednih. Proces zdravljenja večinoma tudi ne odloča o gibalni sposobnosti, temveč odloča o tem jakost bolečin. Tako je mogoče pri nekaterih lomih z omamit vi jo sosednega tkiva doseči takojšnjo gibljivost roke aii noge, čeprav se prelom še ni zacelil.
Higiena v brivnici
V Nemčiji je bila že mnogo let navada, da so v brivnicah kliente namilili samo z roko ali pa s čopiči, ki so bili last vsakega poedinega gosta. Navzlic temu je notranje ministrstvo pred kratkim izdalo odlok, ki brivcem strogo prepoveduje rabo »množestvenega čopiča«. Tudi pri nas so bile pred leti v veljavi stroge higienič-ne odredbe za brivnice, danes pa so zadevne razmere globoko pod kritiko — ne povsod, pač pa v marsikateri brivnici!
zdr
tehnični obzornik
AngUja je bila v elektrifikaciji do nedavna precej zaostala dežela, šele zadnja leta se država trudi, izvesti sistematično oskrbo vseh pokrajin z zadostno množino cenene električne energije. Po vladnem načrtu bo postopoma zgrajenih 25 glavnih in 600 dopolnilnih električnih central, ki bodo spojene med seboj s 3000 km daljnovoda visoke napetosti. Maksimalna letna proizvodnja bo lahko znašala 387 milijard kilovatnih ur električne energije.
O novem nemškem zrakoplovu »Grofu Zeppelinu« so znane doslej tele zanimive številke: celotna dolžina aluminijastega re-brovja znaša 22 km in v njem Je 5,5 milijonov zakov'c. Rebrovje je ostoženo s 135 km jeklene žice. Površina vnanjega oboda znaša 28.000 kv. m, površina vseh plinskih celic skupaj pa 57.000 kv. m. Zrakoplov je 245 m dolg pri premeru 41.2 m. Poganjajo ga štirje po 850 ks močni die-selski motorji, ki mu lahko dado 135 km maksimalne brzine.
Italija hoče elektrifikacijo svojih pokrajin še močneje nasloniti na vodne sile. Ob vršacu Gran Sasso v Abrucih grade zdaj umetno jezero, iz katerega se bodo napa-
jale tri električne centrale, vsaka z učinkom 24.000 ks. Zelo velika vloga v preskrbi Italije z električno energijo pa je namenjena tudi Soči, kjer se deloma že gradi deloma pa je šele v načrtu 6 velikih elektrarn ki bodo letno proizvajale do pol milijarde kilovatnih ur el. energije.
V angleški grof:.ii Midlothian so v začetku avgusta po več mesecev trajajočem vrtanju zadeli na prvi petrolej. Novi izvirek daje zdaj dnevno do 1000 galon prav dobre nafte, jz katere bodo te dni dobili v rafinerijah prvi domači bencin.
Avtobuse na električni pogon iz trolle-yevih žic, speljanih nad cesto so zdaj uvedli tudi v Lipskem. V močnem prometu so ti avtobusi dosti bolj okretni nego tramvaji, d očim obratovanje z njimi ni nič dražje.
Eno največjih dolinskih pregrad v Evropi dobi pogorje Harz na Nemškem. Blizu Romkerhalla bo dolina, po kateri teče reka Oker. zaprta z 230 m dolgo in 68 m visoko brano, za ka'ero se bo nateklo umetno jezero s 45 milijonov kub. m vode. Dal vodne moči se bo izkoriščal za proizvodnjo električnega toka v elektrarni, ki jo zgrade pod brano, drugi del pa se bo odvedel po jarkih in bo služil za namakanje. Dolinska pregrada bo do 1942. gotova, seveda ako ne pride vojna vmes.
f ilatelija
O	VINU
V Hattenheimu v Memčiji imajo sod, k j ga lahko napolnijo 9 60.000 steklenicami vina, to je z več nego 45 000 1 pijače. Sloviti heidelberški sod ima komaj polovico toliko prostornine
Ogljikova kislina, ki se stvori v steklenici pristnega penečega se vina, doseže pritisk 6 do 8 atmosler, torej 9koraj 'štirikrat večji pritisk nego pritisk avtomobilskega obroča.
Statistika, ki je zasledovala porabo vina v evropskih deželah v začetku tega stoletja navaja, da ga Spanci popijejo največ kajti tam je odpadlo na v«ako grlo letno 115 1 vina. Sledili so Grki s 109 1, Bolgari s 104 1, Italijani in Francozi so ga popili po 95 1 na leto. drugi narodi še manj Zanimivo je, da je odpadlo na vsakega Turka še vedno po 20 I na leto, čeprav bi Turki iz verskih razlogov vina prav za prav ne smeli piti. Se Nemca so si ga tedaj »privoščili« le po 6 1 na leto. In pri nas?
Angleško ime sherry za sladko, zlato rumeno vino je samo skaženo špansko ime xeres Tako se Imenuje to vino po mestu Xeres dela Frontera Angleži so si ime prikrojili po svoje in ostali svet je to pri-krojitev hvaležno prevzel.
knjige in bev1jis
Uredništvo je prejelo:
ZDRAVNIŠKI VESTNIK, strokovno glasilo slovenskega zdravniStva, 1. X. št. 8—9. Na uvodnem mestu je referat univ. prof. dr. A. Koširja »Kateri čin'tel ji povzročajo raka?« kateremu sledi istega avtorja »Do. prinos h kapuistiki splenomegalij« (s slikami). Dr. V. Stacul poroča v članku »Chloroma lymphaticum« o zanimivem primeru redkega obolenja (s sliko). Dr. L. Travner razpravlja o »Klimaterap'ji tuberkuloze«, dr. Alf. Pischer objavlja »Medicinsko statistiko za leto 1937« iz drž. bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, dr. Maks Kremžar podaja nekaj docela »novih« vzrokov za prenapolnjenost ljubljanske bolnice. Ti vzroki so podani predvsem v razmišljanje domačim zdravnikom, ne hI pa škod'lo, če bi zvedela zanje tudi ožja ali celo širša nemedicinska javnost.
Urednik vestnika šef-primarij dr. R. Neu-bauer priobčuje svoje vtise z obiska v Zavodu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani. Nadaljuje se članek arh. Ivana Zupana »Dom zdravnika«. Med običajnimi ruorikaml je v tej dvojni številki zlasti zanimiva, pa tudi važna rubrika »Iz uredništva«, kjer je beseda o nadaljni usodi »Zdravniškega vestnika«, ki se bo — upajmo — odločila tako. da bo v interesu ne samo slovenskega zdravništva, ampak tudi in predvsem slovenske med cinske znanosti. »Zdravniški vestnik« se naroča pri upravi na Golniku ln stane celoletno za nemedicince din 90.
EVGENIKA, priloga Zdravniškega vestnika. i. IV št. 3 vsebuje: Razširjenost in vpliv alkohola na slovensko mladino (Vojko Jagodič). človekove posebnosti in razvoj (A. Polenec) Dedovanje heterocigotnih lastnosti pri potomcih drugega, tretjega rodu itd. »Evgeniko« urejuje doc. dr. B. Skerlj.
praktične novote
Servlrni podstavki za steklene d k 1 e d e
Kdor Ima enako lepe, kakor praktične kuhalne tn pecilne sklede iz jenskega stekla ki prenese vročino ognja, bo potreboval tudi servirne postavke za okrogle in ovalne oblike teh skled, kajti steklo zadržuje, kakor znano, toploto zelo dolgo in teh sklec zato ne moreš brez neke zaščite pri m'zi podajati iz roke v roko. Specialno zanje so lz tega razloga izdelali servirne
podstavke iz niklove pločevine ali železne žice, ki se toplota stekla nanje ne prenese. Novi in mični so servlrni podstavki za Duraxove sklede iz Peddigove cevi. So popolnoma varne za roke ln steklo. Učinkujejo posebno odlično, ker so ročaji in vezna mesta obpletena z barvno lakasto cevko. Novi so tudi žični podstavki za podolgovate pecilne sklede iz Jenskega stekla. So zložljivi in se prilagodijo vsaki velikosti sklede. Izdelani so iz poniklane in pol" rane železne žice, so videti lepi ln jih je dobiti v 3 velikostih, za sklede do premera 17 cm, do 23 cm in preko 23 cm. Imajo nožice in skrbijo tako kakor cevka-sti podstavki, da se vroče dno sklede ne dotika mizne plošče.
za bistre glave
419
Koliko je otrok?
Neka zakonca imata več otrok, fantov In deklet. Vsako dekle ima isto toliko sester kakor bratov, vsak fant ima polovico toliko bratov kakor sester. Koliko je fantov in deklet?
420
Dolg trak
Od 30 m dolgega traku je treba vsak dan odrezati 1 m. Koliko dni boš rabil do zadnjega metra?
421
Dalje ne moreš
Kako daleč se lahko odstraniš od svojega bivališča?
418
(Trije beli križi) Učenci naj se imenujejo A. B. iin C. Če bi imel n. pr. A črn križ na čelu, tedaj bi vstali sicer vsi trije; za B. in C. bi bilo pa že jasno, da imata bel križ, kajti drugače bi ne mogli vstati vsi trije Ker se pa ni nihče javil s to razlago, je moral eden med njimi priti do prepričanja, da so vsi trije označeni z belim križem.
K? \ A M W
Rešitev problema 357
1. Ldl—h5!
križanka
Pinguis
11
Vodoravno: 1. vešala — delček leta, 2. soglasnik, ki je včasih samoglasnik — nečista teža — češko moško ime iz črk a e n r, 3. finska luka na Bot-niškem zalivu — rilčar, hobot-njak, 4. vzemi, tudi predlog — zemlja, dežela (v pesniški grščini) ali vzgojiteljica (ital. izraz je obratnica = v obe smeri se glasi enako), 5. oves (preprosta izreka) — pohabljen vid, 6. konopec, motvoz — enak (v učenih zloženkah), 7. veznik — medmet — red, skladnost (češko, podlaga sestavljenke »nalada«), 8. kem znak za dušik — kratica na toplomeru — vzklik — protiv-ni veznik, 9. pomilostitev — kratica za lat. recipe (vzemi), 10. zadušbina, pobožna ustanova (turško) ali: zrak, napev (franc., angl.) — oglasi v no-______vinah, 11. moško imence v Zupančičevi Veroniki Deseniški — zdravnik v grškem taboru pred Trojo, omenjen v Prešernu.
N a v p i k : 1. mesto nedaleč od toplic Topuskega — samoglasnik z diakritičnim znakom, 2. tako poganjajo konje — nemški priimek istoveten z »Bauer« — angL otok v Irskem morju, 3. 2 krat 50 — klin. v svori, 4. odrezan las, tudi romanski žen. ■potnik — imence za »Hercegovac«, 5. šoja, podboj, rožanec, bangar — predlog z rod. ali z orodnikom, 6. slovanski vladar — ondi, 7. v meteorologiji znak za. vzhod — okrogla pismenka — druga (shv.), 8. od (lat.) — joj, 9. driča, drasta, riža —• romunsko žensko ime, 10. razčlemba, razlaga, razbor — bivajo, 11. nedarežljiv (obratnica). — Rešitve je treba poslati najkasneje do 1. nov. t. L na uredništvo »Življenja in sveta« (ne na izrezkih!). Žreb bo določil eno nagrado v obliki slovenske knjige.
UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO ISTE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ STANKO VTRANT — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — PREDSTAVNIK FRAN JERAM IfrH^tT" in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4,—*
jo razna^1"'!! dostavljeno Din ?