167466
Vsebina
Ob prazniku.......................................................
Ob štirideseti obletnici obstoja tovarne »Saturnus« in dvajseti
obletnici vstaje .............................................
Razvoj litografije in tiskarne »Saturnus«.........................
Saturnus odlikovan s priznanji »Jugoslovanski oskar za embalažo
1961« ........................................................
Padec porabe kositra za proizvodnjo bele pločevine v ZDA .
Razvoj Saturnusa (1941—1961)......................................
Kupcu najboljše, najlepše.........................................
Nekaj o zgodovini konzerviranja...................................
Proizvodnja konzervnih doz........................................
Prognoza za aluminij na svetovnem tržišču.........................
Svetloba — varnost................................................
Razvoj žarometov in signalnih luči za motorna vozila .... Revolucija na področju svetlobne opreme motornih vozil .
Signalizacija mirujočih vozil.....................................
Stanovanjska izgradnja............................................
Pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«...............................
Transformatorska postaja »Saturnus«...............................
Proizvodnja bele pločevine v letu 1959	........................
ŠA »Saturnus« v jubilejnem letu...................................
Oglasi.........................................................33-
1
2
6
10
11
12
14
16
18
20
21
24
27
28 29
31
32
32
33
IZDAJA TOVARNA KOVINSKE EMBALAŽE »SATURNUS«, LJUBLJANA-MOSTE — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: BREGANT VEKOSLAV, EISPIELER JOŽE, HERZOG JANEZ IN MEDIC JANEZ — TISK IN KLIŠEJI TISKARNA »JOŽE MOSKRIC« V LJUBLJANI
OB PRAZNIKU
Vsako obletnico z veseljem, proslavljamo. Ob takih prilikah se spominjamo najraje le veselih trenutkov, na težave pa kar pozabljamo.
Prav je, da se ob proslavljanju 40. obletnice obstoja naše tovarne spominjamo vseh delovnih zmag, drobnih in velikih uspehov, ne bi pa bilo pravilno, če se ne bi spomnili vseh, ki so s svojim delom ustvarili pogoje za vse te uspehe.
Ze sam začetek pred 40. leti je bil za delavca težak. Tovarna je prehajala kapitalistom iz rok v roke, krize so se vrstile druga za drugo, grozili
Naraščanje vrednosti proizvodnje
so odpusti delavcev in delavk. Položaj ni bil rožnat in sta imeli takratna sindikalna organizacija in partijska celica obilico dela, da sta priborili delavkam in delavcem najosnovnejše pravice, ki se nam zde danes v socialistični državi same po sebi umljive in nujne.
Vsaka borba utrjuje zavest, še bolj pa utrjuje zavest neizprosna borba, kakršna je bila med NOB, ko so se naši ljudje borili proti okupatorju, domačim in tujim izdajalcem ter s svojo borbo ustvarjali pogoje za novo družbeno ureditev, za socialistična načela, za lepšo bodočnost.
Kako je bil, takrat še mali kolektiv, ideološko pripravljen za tako borbo, govore številne žrtve, aretacije, veliko število borcev in aktivistov, ki so si utrdili zavest pod okriljem partijske celice, v kateri so bili Franc Leskošek, Pepca Kardelj, Angelca Ocepek in še vrsta drugih neizprosnih borcev za svobodo.
Z osvoboditvijo, ki smo jo tako drago plačali, se je pričela nova doba za našo tovarno. Precej dela je bilo potrebno, da smo obnovili vse, kar nam je okupator uničil, ne samo v tovarni, delati je bilo treba tudi izven tovarne. Številne delovne akcije članov kolektiva so precej pomagale reševati prve povojne težave. Tudi v tovarni je bilo vedno več dela. Osvajali so se novi izdelki, potrebe po raznovrstni embalaži so rastle iz dneva v dan. Delovni elan je bil vse večji, stalno smo izpolnjevali pred nas postavljene naloge. Duh borbenosti iz časov pred vojno in želja po ustvarjanju nove, srečne bodočnosti sta se odražali pri neomahljivem izvrševanju mnogokrat zelo težkih nalog. Vrednost letne proizvodnje je skokoma naraščala, zlasti še po letu 1950, ko je že prišlo do izraza delavsko samoupravljanje.
Število zaposlenih je stalno naraščalo tako, da so prostori postajali pretesni. Sirili smo delovne prostore in še danes jih moramo širiti, če hočemo izpolniti naloge, ki se postavljajo pred nas.
Za vse uspehe, za ves nagel razvoj po vojni se moramo zahvaliti vsem zavednim delavcem in delavkam, ki so že pred vojno ustvarili živo in čvrsto jedro tovarne ter ga pod vodstvom Partije utrdili ter ostali enotni ves čas med okupacijo. Temu jedru so se stalno pridruževali
O
2277/
1953
O
2672/
1955
£1 o
3029!
1958
Vsako leto predelamo več pločevine
1959
m
Število zaposlenih narašča počasneje kot vrednost proizvodnje
novi, mlajši ljudje, ki izpolnjujejo vrzeli, ki nastajajo, žal, le prepogosto takrat, ko odhajajo starejši delavci in delavke na zaslužen oddih. Kljub tej stalni menjavi pa elan podjetja ne sme pasti, saj smo dolžni nadaljevati borbo, seveda
sedaj v miru, borbo za čim višjo storilnost in s tem za višji standard nas vseh.
Ob tej priliki čestitam vsem članom kolektiva z željo, da bi dosegali kar največje uspehe.
Zdravko Rakušček
Ob štirideseti obletnici obstoja tovarne »Saturnus« in dvajseti obletnici vstaje
Nastanek in razvoj:
Leto rojstva tovarne »SATURNUS« je leto 1921. Takrat se je namreč pričel neki ljubljanski obrtnik ukvarjati z idejo — proizvajati pločevinasto embalažo tudi v Jugoslaviji. Sam začetek, v letu 1921 ustanovljenega malega podjetja v središču takratne Ljubljane, je bil že tako uspešen in dobičkonosen, da ga je lastnik že naslednje leto lahko preselil v nove prostore tovarne »SATURNUS«, sezidane v industrijsko najmočnejši četrti mesta Ljubljane — Mostah. Tovarna je bila last domačega kapitalista ter ostala pod njegovim vodstvom le do leta 1924, ko jo je prevzela mešana holandsko-nemška delniška družba. Vsled dobrih finančnih uspehov so lastniki tovarno iz leta v leto širili in s tem iz leta v leto povečevali tudi proizvodnjo. V letu 1929 nastala, velika gospodarska kriza svetovnega kapitala, je seveda močno vplivala tudi na takratni »SATURNUS«. Prodaja izdelkov je bila zelo težka in slaba ter je povzročila v podjetju precejšnje finančne težave. Zaradi nastalih finančnih težav so se začele ostre borbe med tujimi in domačimi delničarji, ki so se zaključile tako, da je podjetje leta 1935 prešlo v last slovenskih kapitalistov.
Da bi rešili takratno, precej obupno situacijo, so domači kapitalisti pričeli širiti asortiman izdelkov. Pričeli so izdelovati nove izdelke kot n. pr. zvonce in zgoščevalke za kolesa itd. Tako so si ustvarili ugodnejši položaj in zopet so se bolj učinkovito polnili njihovi žepi z denarjem, ustvarjenim na račun izkoriščanja brezpravnega delavca. Druga svetovna vojna je delno prekrižala načrte domačim kapitalistom — lastnikom tovarne. Dokončno pa so jim bili prekrižani njihovi načrti z zmago ljudske revolucije, ki je prinesla v novo Jugoslavijo korenite družbenoekonomske spremembe in predvsem odstranila izkoriščanje človeka po človeku.
Tako je bila leta 1945 tovarna vključena, kot sestavni del kovinsko predelovalne industrije, v plansko gospodarstvo nove socialistične Jugoslavije. Začetek dela in doseženi uspehi v prvih povojnih letih so bili v danih okoliščinah zadovoljivi. Planske naloge v dobi planskega gospodarstva so bile s strani podjetja »SATURNUS« vedno izvršene in največkrat tudi presežene. Z decentralizacijo usmerjanja in vodenja industrije, v času ko je gospodarjenje dano v roke neposrednih proizvajalcev, pride iniciativa posameznih gospodarskih organizacij še bolj do izraza. Z uvedbo delavskega samoupravljanja v letu 1950 pričenja, še prav posebej v »SATURNUSU«, iz leta v leto rasti obseg proizvodnje po vrednosti, količini in asortimanu. Interes za večjo proizvodnjo in boljše gospodarjenje je v slehernem proizvajalcu. Storilnost na vseh delovnih mestih prične rasti. Ustvarjena vrednost proizvodnje v letu 1952 je že za dva in pol krat večja kot v letu 1951. Od večje proizvodnje, boljšega gospodarjenja in višje storilnosti je podjetju ostalo tudi več finančnih sredstev, s katerimi je imelo pravico razpolagati podjetje samo. Zastarel strojni park in vedno večje zahteve po izdelkih pa so narekovale nujnost rekonstrukcije tovarne, oziroma modernizacijo tehnoloških postopkov. Pričelo se je z nabavo novih strojev. Nov tiskarski stroj, stroj za lakiranje pločevine, moderna aparatura v fotolitografskem oddelku ter tunelna sušilna peč, so omogočili ne samo večjo, ampak tudi boljšo kvalitetno in bolj ekonomično proizvodnjo litografiranih plošč. Modernizacijo in mehanizacijo tehnološkega procesa za izdelavo- raznih konzervnih škatel so omogočili novi stroji kot so: avtomatske stiskalnice, stroji za gumiranje konzervnih pokrovov s tekočo gumo, stroj za izdelavo in spajkanje obodov, avtomatski stroj za zapiranje konzervnih škatel in podobno. Nabava novih orodnih strojev za
Stari in novi del tovarne Saturnus
potrebe orodne in strojne delavnice je omogočila boljše in hitrejše osvajanje novih izdelkov.
Še in še bi lahko naštevali razne novosti in izboljšave, ki so imele bistveni vpliv na povečani obseg proizvodnje. Povečana proizvodnja, ustvarjena praktično v istih prostorih je zaradi premajhnih proizvodnih prostorov poslabšala pogoje dela — nadaljni dvig proizvodnje pa je bil skoraj onemogočen. Pričelo se je razmišljati o novih proizvodnih in ostalih prostorih. Zgradilo se je novo skladišče pločevine s kemičnim laboratorijem, nadzidal se je del tovarne v katerem so dobili uslužbenci prepotrebne prostore, nadzidava stavbe ekspedita je dala nove prostore oddelku za proizvodnjo žarometov in svetilk, zgrajene so bile nove garaže za celotni avtopark podjetja itd. Pri vsem tem pa se ni pozabilo na dvig življenjske ravni delavcev. Kolektiv je pričel vlagati kar precejšnja sredstva v objekte družbenega standarda: za menzo, za počitniški dom na morju in v Kranjski gori, ki bo zgrajen v prihodnjem letu, za stanovanja in podobno.
Tovarna je bila v preteklosti po svoji specifičnosti le tovarna za izdelavo pločevinaste embalaže, razen v primeru, ko so lastniki v dobi krize svetovnega kapitalizma, zaradi slabe prodaje izdelkov embalaže, razširili asortiman še na izdelavo zgoščevalk in zvoncev za kolesa. V dobi planskega gospodarstva t. j. leta 1948, ko se prične tudi v Jugoslaviji porajati avtomobilska industrija, je dobil »SATURNUS« nove proizvodne naloge. Potrebno je bilo pričeti osvajati popolnoma novo proizvodnjo, t. j. proizvodnjo raznih žarometov, svetilk, ogledal in sličnih izdelkov za nastajajočo jugoslovansko avtomobil-
sko industrijo. Tako so se ob začetnih težavah, ki so bile predvsem v tem, da ni bilo na razpolago specializiranih kadrov, pričeli proizvajati prvi žarometi, svetilke in podobni izdelki. Zelo hitremu razvoju jugoslovanske avtomobilske industrije, še posebno v zadnjih letih smo sledili, saj je bilo osvajanje novih izdelkov, povečanje proizvodnje in še posebno izboljšanje kvalitete teh izdelkov, glavna naloga v proizvodnji kolektiva »SATURNUS«.
Za večjo proizvodnjo tehničnih predmetov gradimo danes v »SATURNUSU« nov obrat z moderno orodjarno, ki bo, po kvadratnih metrih delovne površine, enak vsem že sedaj obstoječim prostorom. Prostori za orodno delavnico bodo gotovi že v začetku leta 1962, dočim se predvideva, da bo celotna gradnja končana leta 1963.
Tovarna »SATURNUS« danes proizvaja dve različni vrsti proizvodov. Naši izdelki embalaže so zelo znani in iskani ne samo na domačem tržišču, ampak tudi v tujini. Med temi izdelki so: razne okrogle in štirioglate litografirane škatle za prehrambeno, kemično, farmacevtsko in ostalo industrijo ter široko potrošnjo, litogra-firani in nikljani pladnji raznih velikosti, razni pokrovi za kozarce in steklenice, reklamni plakati, eloksirane napisne tablice itd. Za potrebe avtomobilske in motorne industrije pa proizvaja »SATURNUS« razne žaromete, smerne svetilke, stop svetilke, ogledala, zgoščevalke in podobno. Poleg tega proizvaja električne kuhalnike in ka-loriferje. Gibanje proizvodnje po količini in vrednosti v zadnjih devetih letih pa je bil naslednje:
Novi prostori za orodjarno, konstrukcijo in oddelek tehničnih predmetov
LETO	Količinsko v tonah	Vrednostno v 000 din
1952	939	716 280
1953	2003	999 666
1954	2277	1 207 742
1955	2613	1 439 618
1956	2352	1 522 095
1957	3341	2 277 176
1958	3030	2 208 599
1959	3690	2 660 394
1960	3985	3 392 256
S perspektivnim planom podjetja se predvideva, da bo obseg proizvodnje po vrednosti v letu 1963 že 4 850 000 000 din in v letu 1965 pa že 8 200 000 000 din. K tako visokemu porastu proizvodnje bo največ pripomogla zgraditev novega obrata, boljši tehnološki postopki ter ravno v tem času na novo organiziran obrat za izdelavo konzervnih škatelj v Zalogu.
Leto 1960 — leto OSKARJEV za embalažo
S tehničnim razvojem raznih industrijskih panog v svetovnem gospodarstvu se je pred drugo svetovno vojno počasi, a po njej zelo hitro razvijala tudi panoga »izdelovanje pločevinaste embalaže«. Danes je v industrijsko razvitih državah in državah z velikim življenjskim stan-
dardom ta panoga med vodečimi panogami v industriji. V okviru te panoge delujejo že cele znanstvene ustanove kot so instituti, razni znanstveni proučevalni centri in drugo. Pisano je mnogo knjig, ki obravnavajo probleme tega področja, pa tudi razstave in sejmi embalaže niso redkost. Jugoslovanske uspehe v tej panogi lahko vidimo na sejmih embalaže, ki so bili v preteklih letih organizirani v Ljubljani. Posebnost teh sejmov embalaže pa je prav gotovo v tem, da se na njih podeljujejo posameznikom kot podjetjem naj večja priznanja »OSKARJI« za embalažo za novoizdelane, oziroma dobro izvedene modele embalaže. V natečaju na sejmu embalaže, ki je bil leta 1960 v Ljubljani, je bila prav gotovo pred ostalimi tovarnami najbolj uspešna tovarna »SATURNUS«, kateri je bilo podeljenih kar devet »Oskarjev za embalažo«. Ta priznanja potrjujejo hitri razvoj v panogi pločevinaste embalaže ne samo v »SATURNUSU«, temveč tudi v Jugoslaviji.
»SATURNUS« pred vojno in v času NOB
»Rdeča trdnjava«
Kmalu po ustanovitvi podjetja »SATURNUS« so bili delavci v njem revolucionarni in močno razgibani, saj so kmalu ustanovili sindikalno organizacijo (SMRJ — savez metalskih radnika
Jugoslavije), ki je delavcem priborila razne pravice n. pr.: letni dopust 3—4 dni. Kasneje je uspela skleniti kolektivno pogodbo, ki je v korist delavca določala 12—14 dni plačanega letnega dopusta, brezplačno delovno obleko, milo, ureditev menze, odpust in sprejem delavcev pa se je lahko izvršil le z privolitvijo delavskega zaupnika in sindikalne organizacije.
Velika gospodarska kriza svetovnega kapitalizma, ki je nastopila leta 1929 je poslabšala razmere tudi v »SATURNUSU«. Masovno odpuščanje delavstva so na pobudo sindikalne organizacije hoteli delavci preprečiti na ta način, da bi vsi zaposleni en dan v tednu odstopili za nadaljnjo zaposlitev vseh, ki so bili na seznamu za odpustitev. Nastop sicer ni uspel, je pa pokazal veliko politično zavest vseh delavcev. Bojazen pred izgubo zaslužka je delavce v času krize močno pasivizirala. V nevarnosti je bila celo kolektivna pogodba. Le odločni nastopi zavednih delavcev in komunistov, med katerimi so bili najbolj znani Franc Leskošek, Pepca Kardelj, Angela Ocepek in drugi, so marsikdaj preprečili izkoriščevalske namene kapitalistov.
V stalni borbi za delavske pravice se je zelo uveljavila tudi partijska celica. Komaj ustanovljena in maloštevilna je s svojo načelnostjo in političnim delom mobilizirala večino delavstva za borbo proti izkoriščevalcem. Organizirala je v okviru »Rdeče pomoči« zbiranje prispevkov za politične zapornike, razpečavala ilegalno politično literaturo, sodelovala v protidraginjskih akcijah, demonstracijah, proslavljala delavske praznike in drugo. Z nenehnim vzgajanjem vsega delavstva v duhu marksizma je partijski organizaciji uspelo utrditi enotnost delavstva ter pridobiti mnogo simpatizerjev za politiko Komunistične partije. Ob fašističnem napadu na
Jugoslavijo je bila Partija jedro, okoli katerega se je zbralo vse pošteno delavstvo »SATURNUSA« s ciljem — upreti se fašističnemu napadalcu.
Ni se še okupator dobro utaboril, že se je delavstvo tovarne »SATURNUS« vključilo v narodnoosvobodilni pokret. Pod najtežjimi pogoji so zbirali orožje, razpečavali literaturo, zbirali najrazličnejši rnaterial ter ga pošiljali partizanom. Od ustanovitve odbora OF, od leta 1941 dalje so dajali za partizane 5 °/o plače. Pod vodstvom Franca Leskoška je bila že jeseni leta 1941 organizirana prva četa narodne zaščite. V tovarni so izvrševali sabotažne akcije. Ena od zelo uspešnih sabotažnih akcij je bila, ko so zažgali cel vagon konzervnih doz, namenjenih okupatorski vojski. Že v prvem letu okupacije so odšli nekateri delavci v partizane, njim pa so sledili še mnogi.
Okupator je na vsak način hotel zadušiti politično aktivnost delavcev v tovarni, ki je nosila častno ime »Rdeča trdnjava«. Zapiral je komuniste, izgnal je 40 delavcev v italijanska in nemška koncentracijska taborišča. Na dvorišču tovarne so ustrelili Vido Pregarčevo. Kot opozorilo ostalim so njeno truplo pustili na dvorišču celih 12 ur. Bilo je vse zaman. Delavci tovarne »SATURNUS« so še naprej ostali enotni v borbi proti okupatorju, kar priča 17 žrtev padlih do konca vojne.
Delovni kolektiv tovarne SATURNUS želi ob 40. obletnici obstoja in 20. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov vsem delovnim kolektivom čim Več uspehov in zadovoljstva pri njihovem delu.
Smrajc Janez
Čestitamo celotnemu kolektivu, našim kupcem in dobaviteljem ob priliki praznika
Dneva republike
z željo, da dosežemo kar največje uspehe tudi v prihodnjem letu
Delavski svet, Upravni odbor, uprava podjetja,
GO sindikalne podružnice, komite ZKS in uredništvo
Razvoj litografije in tiskarne »Saturnus«
Ko proslavljamo 40. obletnico obstoja tovarne »Saturnus«, je potrebno, da spregovorimo o lito-grafiji-tiskami, ki je sestavni del naših obratov.
Ko je bila osnovana naša tovarna, so lastniki nameravali izdelovati bolj preproste škatle, predvsem za kemično industrijo, in to škatle za kremo za čevlje, patent doze za barve in lake ter slično.
Po končani prvi svetovni vojni se je pokazala potreba po zgoraj omenjenih proizvodih, ker v novo nastali državi ni bilo tozadevne industrije. Vsi predeli nove države, razen Srbije in Makedonije, so pripadali Avstroogrski in je tovarna na Dunaju krila vse potrebe po pločevinasti litografirani embalaži.
Že sam začetek izdelovanja pločevinaste embalaže je pokazal nujnost litografiranja pločevine pred štancanjem ali oblikovanjem. V tistem času se je namreč v zapadnih državah že uveljavljalo litografiranje pločevine, ki po oblikovanju ali štancanju obdrži barvo in s tem vse napise, okraske in ostalo, ki kupcu posredujejo vsebino škatle in ostale podatke tehničnega in reklamnega značaja.
Takratni lastnik tovarne Lajevic je nabavil ploskovni tiskarski stroj, ki je v tistem času s svojo kapaciteto zadovoljeval začetne potrebe. Temu stroju je dodal še stroj za lakiranje pločevine, ročno stiskalnico za predtisk, stroj za brušenje cinkovih plošč in ostalo. Tako opremljena tiskarna je precej pripomogla k afirmaciji tovarne, saj ni bilo v naši državi take industrije, žal pa ni bilo tudi domačega strokovnega kadra.
Da bi dobili točnejšo predstavo o začetnih težavah je treba povedati tudi to, da so tuji strokovni delavci ljubosumno čuvali tajne litografske stroke, posebej pa še izkušnje iz tehnike tiska na pločevino in so zelo neradi poučevali nas — domače delavce.
Leta 1924 je tedanji lastnik tovarne prodal tovarno holandski družbi, ki so jo preimenovali iz LAJEVIC & Komp. v »SATURNUS«. Novi lastniki so takoj ugotovili, da so potrebe v sami državi veliko večje in da jim je omogočen poleg tega še izvoz litografirane embalaže na bližnji vzhod. Zato so tudi vložili svoj kapital v tako industrijo ter predvideli razširitev tovarne z namenom, povečati izdelavo litografirane embalaže in s tem svoje dobičke.
V litografskem oddelku so znatno povečali produkcijo s tem, da so v Holandiji kupili tri stare tiskarske stroje znamke KOCH ROTARY, ki so jih izločili že v Holandiji iz tiskarne v kateri so bili sami solastniki in jih montirali v »Saturnusu«. Za povečano produkcijo so rabili dosti več strokovnega kadra. Iskali so ga vsepovsod tako, da so imeli zaposlene Avstrijce,
Nemce in Holandce. Zaradi pomanjkanja kadra je podjetje zaposlilo še nekaj domačih delavcev te stroke, v poznejših letih pa se je število slovenskih litografov še povečalo. Seveda nismo bili enakopravni, saj so inozemske »strokovnjake« — delavce veliko bolje plačevali, kakor pa domače delavce. Za izdelavo litografirane embalaže so bila naročila vedno večja, kupcev vedno več, tako, da celo s povečano kapaciteto in s podaljšanim delovnim časom nismo mogli zadovoljiti vse potrebe. Enako preobremenjeni so bili tudi kovinski oddelki, ki niso mogli zmagovati potreb po litografirani embalaži.
Takrat smo v litografiji-tiskarni delali še na star način t. j. risanje na kamen, prenos na cin-kove plošče s pomočjo predtiska ter tiska na pločevino s cinkovih plošč. S tem načinom reprodukcije od priloženega osnutka pa do nosilca tiska (cink plošče) je bilo veliko dela, daljša barvna skala in največkrat nismo dosegli vernost priloženega osnutka, dasiravno smo v strokovnem pogledu imeli precej uspeha.
Potrebe po litografirani embalaži, so bile še večje kot so bile možnosti produkcije v tovarni »Saturnus«, lastniki pa niso imeli posebnega interesa povečati zmogljivost tiskarne, saj je bila tovarna v monopolnem položaju in je s tem lahko držala ceno litografirani embalaži tako visoko, kakor je hotela.
V Ljubljani je obstojalo kleparstvo Teodor KORN, ki je izdelovalo, poleg svojega rednega dela, tudi ročke iz bele pločevine. Ta obrtnik se je v letih 1926 ali 1927 domislil, da bi izdeloval litografirano embalažo. Nabavil je star ploskovni tiskarski stroj, predelan iz stroja za tisk na papir ter k temu še ostale potrebne naprave. Dobil je dosti naročil in začel po nižjih cenah izdelovati navadno litografirano embalažo. Ni pa mogel dobiti dobrih strokovnih delavcev, kar mu je onemogočalo solidno delo ter je zato vsakega odjemalca, ki ga je pridobil od tovarne Saturnus hitro izgubil. Poleg tega pa so lastniki Saturnusa ponujali takim kupcem nižje cene in krajše dobavne roke ter s tem dobili odjemalca nazaj. Na ta način so sicer onemogočili to konkurenčno podjetje, vendar se je v približno istem času osnovalo v Ljubljani novo podjetje »URANUS«. Tovarna »URANUS« je bila v vseh ozirih dosti bolje urejena. Uredili so si litografijo z enim ploskovnim tiskarskim strojem novejšega izvora in k temu nabavili še ostale potrebne naprave. Konkurenčna borba med tovarno SATURNUS in URANUS-om se je vodila na isti način kot z obrtnikom Teodor KORN-om, posledica tega je bila, da je prvo in drugo konkurenčno podjetje odkupila tovarna SATURNUS in s tem izločila konkurenco.
Tunelna sušilnica z lakirnim strojem
Ker je imela tovarna UR ANUS dokaj dobre prostore in urejeno proizvodnjo (tovarna je bila na Viču), si je Saturnus omislil podružnico z nazivom »SATURNUS« II.
Tudi s tako povečano proizvodnjo tovarna SATURNUS ni mogla zadostiti potrebam. Zato so tedanji lastniki pričeli z gradnjo nove litografij e-tiskarne, kamor so nameravali postaviti vse tiskarske stroje in bolj racionalno izkoriščati zmogljivost strojev. Leta 1929 smo se preselili v novo tiskarniško poslopje. Pridobili smo boljše prostore za vse oddelke v litografiji-tiskami, vendar pa še nikakor popolnoma zadovoljive. Sedaj smo imeli tri ploskovne tiskarske stroje in tri rotary tiskarske stroje. Z vsemi stroji^ in z ostalimi napravami ter z zadostnim domačim strokovnim delavstvom smo produkcijo toliko dvignili, da smo v glavnem brez nadurnega dela zadostili naročnikom. V letu 1933 je uprava odslovila iz tiskarne zadnjega inozemca-strokov-njaka in s tem izročila vse delo od začetka do kraja nam domačinom. V to dejanje je bila uprava primorana, ker je obstojala uredba, po kateri so morale tovarne inozemce odpustiti.
Nekako istočasno se je ustanovilo v Zagrebu novo konkurenčno podjetje SLAVIJA, ki je tudi začelo proizvajati litografirano embalažo. To konkurenčno- podjetje je še tik pred drugo svetovno vojno svojo kapaciteto enega ploskovnega tiskarskega stroja še povečalo z modernim tiskarskim strojem ter obstoja še danes pod imenom »LIM«.
S tem, da je pričela z delom nova, resna konkurenca v Zagrebu in da se je na svetovnem trgu pojavila velika kriza, ki smo jo močno občutili v predaprilski Jugoslaviji, je tudi v tovarni SATURNUS konjuktura občutno popustila. Krizo smo tako močno občutili, da smo od leta 1936 dalje delali samo še na štirih tiskarskih strojih. Ostala dva, včasih tudi trije stroji niso imeli dela, ker ni bilo naročil. V kovinskih oddelkih pa so delo 48 ur tedensko skrajšali na 40. S tem, da smo tiskarske stroje uporabljali s polovično kapaciteto, je bilo zelo prizadeto grafično delavstvo in je s tem še bolj narasla brezposelnost.
Zadnje leto pred drugo svetovno vojno se je sicer stanje v tiskarni nekoliko izboljšalo, kar je trajalo do razsula predaprilske Jugoslavije, vendar take konjukture kot pred krizo nismo več dosegli.
V tem razvojnem času, litografiranja na pločevino, do druge svetovne vojne se je sama tehnika od priprave, t. j. risanja na kamen in prenašanje s pomočjo predtiska na cinkovo ploščo, v zapadnih državah bistveno spremenila. Poleg tega, da so se tudi tiskarski stroji konstrukcijsko precej spremenili so pričeli uporabljati, namesto risanja na kamen po predlogi, kar je zelo zamudno, novo metodo »FOTOLITO«. Namesto prenosa iz kamna na cinkovo ploščo s pomočjo predtiska, se je uporabljal nov postopek kopiranja. Ta razvoj smo lahko zasledovali v zapadnem strokovnem tisku, ko pa smo priporočali upravi tovarne,
naj se te naprave nabavijo, nismo uspeli, ker niso imeli razumevanja. Vsled tega nismo strokovno napredovali toliko, kot naši kolegi v inozemstvu in tudi naši izdelki, v merilu s svetovnim tiskom na pločevini, niso bili konkurenčni.
Na taki stopnji razvoja smo dočakali leto 1941, ko je italijanski okupator prekinil vse naše delo. Zaradi tega je bila večina naših tovarišev nezaposlenih in sta v času okupacije litografija in tiskarna delali le od časa do časa, na enem stroju in še to le prva leta okupacije. Proti koncu vojne pa se je ustavilo še tako občasno delo.
Po osvoboditvi, leta 1945, je bila situacija za litografiranje pločevine vse drugo kot rožnata, kar je bilo popolnoma razumljivo. Industrija, kar smo jo imeli pred vojno, je bila porušena in so zaradi tega izostala tudi naročila. Sele drugo leto t. j. leta 1946 smo že pričeli redno litografirati z eni,m ploskovnim strojem, redno pa smo lahko lakirali pločevino le za kemično industrijo, ki je prva rabila naše izdelke. Tako stanje pa se je počasi popravilo ter smo lahko v naslednjem letu od časa do časa tiskali tudi na drugem ploskovnem tiskarskem stroju. Razumljivo je, da vse to delo ni bilo kvalitetno, upali pa smo, da je to le prehodnega značaja in da se bo tako stanje kmalu popravilo.
V bivši Jugoslaviji je bilo ob dalmatinski obali in Hrvatskem primorju nekaj ribje industrije, ki je rabila litografirano embalažo za ribje konzerve. Osvobojeno ozemlje Zadra, del Hrvat-skega primorja z Istro in Slovensko primorje s Koprom in Izolo, kjer so Italijani imeli dokaj močno ribjo industrijo, je tudi rabilo precej lito-grafirane pločevine. Večina te ribje predelovalne industrije, ki sem jo naštel, je bila pod Italijo ter nabavljala litografirano pločevino v Italiji in sicer v Trstu in Tržiču. Po osvoboditvi se je vsa ta industrija na novo osposobila za proizvodnjo ribjih konzerv, ki jih je na zunanjem tržišču lahko plasirala.
Rabila je le litografirano pločevino iz katere so posamezne tovarne same izdelovale konzervne škatle. Že v predaprilski Jugoslaviji je ribja industrija večkrat hotela naročiti litografirano pločevino v tovarni »SATURNUS«, vendar do tega ni prišlo iz dveh razlogov. Prvi razlog je bil ta, da kapacitete litografije niso zadoščale niti za potrebe kovinskih oddelkov v sami tovarni, drugi razlog pa so bile posebne zahteve, da bi barve po sterilizaciji obdržale stalnost in sijaj. Tolikšne odgovornosti pa lastniki tovarne »Saturnus« niso hoteli prevzeti, ker bi morali za obstojnost barv in lakov dati garancijo.
Predstavniki ribje industrije so bili po vojni zelo zainteresirani, da bi »SATURNUS« prevzel litografiranje pločevine za njihove tovarne.
To je bil povod, da je litografija-tiskarna v tovarni »SATURNUS« začela ponovno delati s polno kapaciteto. Nastopile so nepričakovane težave, ker so morali vsi grafični delavci, ki so bili v predaprilski Jugoslaviji zaposleni v litografiji tovarne SATURNUS, zapustiti delo še
istega dne, ko je okupator okupiral Ljubljano. Po osvoboditvi pa so vsi dobili dobro zaposlitev v drugih tiskarnah. Ker tega kadra ni bilo mogoče dobiti, smo si morali ponovno poiskati nov kader. Temu vprašanju smo posvetili vso pozornost in uspeh ni izostal. Drugo ravno tako važno vprašanje je bila tehnika litografiranja pločevine z barvami in laki, ki so odporni za sterilizacijo. Po polnjenju in hermetičnem zapiranju se mora namreč konzerva kuhati v vreli vodi ali pari, kjer je litografija izpostavljena zelo težkim pogojem, kar je razumljivo delalo velike skrbi in težave. Nujno je bilo treba iz-vežbati no-v strokovni kader, ugotoviti pravi način tiskanja in lakiranja pločevine, dobiti pravi izbor barv in lakov ter čimprej začeti z delom. Težave so bile še večje zato, ker ni bilo časa za poizkuse, saj so naročila neprestano pri« bajala v vse večjem številu, za večje naklade in asortiment. Vse te zahteve naročnikov litografi-rane pločevine bi lažje izpolnili, če ne bi bili preobremenjeni že z litografiranjem pločevine za naše predelovalne oddelke, ki so to pločevino predelovali v finalne izdelke. Že v letu 1951 so bile vse kapacitete polno zasedene tako, da smo morali delati v dveh izmenah. Stanje strokovnega kadra se je začelo izboljševati šele potem, ko smo priučili nekaj pomožnih delavcev za tiskanje, iz izkušenj pa smo spoznali kateri način in katere barve ter laki najbolj odgovarjajo pogojem sterilizacije.
Da bi povečali še produkcijo in izboljšali kvaliteto je bilo nujno izboljšati naprave za litografiranje. Uspelo nam je v letu 1954 nabaviti moderen fotografski aparat, kopimico in moderen tiskarski stroj, s strojem za lakiranje in tunelsko sušilnico. Vse te naprave smo montirali in s tako povečano zmogljivostjo litografirali pločevino. Da bi imeli v najkrajšem času dovolj strokovnega kadra, smo zaposlili toliko učencev, kolikor smo jih mogli. S tem, da smo sedaj imeli moderen foto postopek smo končno lahko odstopili od risanja na kamen in pristopili k fotolito postopku, ki je veliko doprinesel h kvaliteti in hitrejši pripravi cinkovih plošč, t. j. nosilcev tiska. Kljub temu, da smo toliko povečali produkcijo, še vedno nismo mogli zadostiti naraščajoči potrebi po litografirani pločevini. Še vedno smo morali odklanjati naročila ribje predelovalne industrije, da bi čim bolje zadostili potrebe naših oddelkov.
To naše stališče je primoralo tvornico embalaže na Reki, da si nabavi sama litografij o-tiskarno. Pri nabavi litografskih naprav za tvornico embalaže na Reki, je tovarna SATURNUS nudila vso pomoč s tem, da je svetovala kakšne stroje naj nabavi. Strokovni kader, ki naj bi delal v litografiji pa se je izvežbal pri nas. Kljub temu, da smo vse tako pridobljene kapacitete preusmerili v izdelavo litografiranih plošč za naše kovinske izdelke, nismo mogli zadostiti vsem potrebam naših naročnikov. Pojavile so se nove potrebe po najbolj kvalitetni litografirani
Tunelna sušilnica s tiskarskim strojem
embalaži za prehrambeno industrijo, naraščale pa so tudi potrebe v drugih vejah industrije, n. pr. v kemični, farmacevtski in ostali industriji. Da bi zadostili vsem tem potrebam smo nabavili v letu 1959 novo tunelsko sušilnico, na katero smo priključili lakirni stroj, ki stalno dela v treh izmenah. Pa tudi po teh ukrepih je ostala tiskarna grlo naše proizvodnje, saj smo poleg lastnega dela imeli še delo za Delamaris iz Izole, ki je za svojo ribjo industrijo potreboval vedno več litografirane pločevine. Ko so pri Delamarisu ugotovili, da tiskarna SATURNUS ne more kriti vedno večjih potreb po litografirani pločevini, so tudi oni sklenili postaviti lastno tiskarno. Tudi njim smo pomagali z nasveti in z vežba-nje,m strokovnega kadra, poleg tega jim še danes izdelujemo pripravo za tisk. Sproščene kapacitete v tiskarni so bile takoj vključene v izdelavo litografije za naše kovinske izdelke.
Da bi vsa naša jugoslovanska industrija, ki uporablja litografirano pločevinasto embalažo, prišla do najbolj kvalitetne embalaže, smo pričeli z reprodukcijo barvne litografije. Barvno litografijo smo uvedli, poleg raznih kaset za bonbone, kekse, šampone, še na konzervah za kon-
zerviranje mesa, sočivja in sadja. S tem načinom litografiranja pločevine imamo velike uspehe, saj dobivamo priznanje iz inozemstva, kakor tudi od naših domačih odjemalcev.
Danes, ko ima,mo dobro urejen kemični laboratorij, ki redno vrši kontrolo nad prispelimi tiskarskimi barvami in laki ter litografiranimi pločevinami pred izdelavo finalnih izdelkov, smo že toliko uspeli, da lahko zagotovimo sigurno uporabo vsakovrstnih konzervnih doz za kakršnekoli izdelke.
Vse te uspehe so dosegli naši strokovni delavci, ki so se v glavnem izučili v naši litogra-fiji-tiskarni, ali pa so se kot izučeni pri nas izpopolnili.
Da je to velik uspeh, je dokaz tudi to, da se pripravljamo na nabavo novih strojev za tiskanje in lakiranje, starih pa tudi ne mislimo zavreči. Ravno tako je nujno, da povečamo in izboljšamo reprodukcijo barvne litografije, skrajšamo čas retuša ter povečamo kapaciteto naše kopirnice. Po nabavi novih strojev, sušilnice in ostalih naprav bomo predvsem močno dvignili produkcijo, posebej pa še kvaliteto.
V. B.
ORGANI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA, UPRAVA PODJETJA, MNOŽIČNE ORGANIZACIJE IN UREDNIŠTVO REVIJE »GLAS SATURNU S A« ČESTITAJO SREČNO NOVO LETO 1962 VSEM
Članom kolektiva, našim kupcem, dobaviteljem ter ostalim sodelavcem z željo,
DA DOSEŽEJO KAR NAJVEČ JE USPEHE PRI SVOJEM DELU.
\ffiiii,nuib
odlikovan s priznanji "Ingnslovanski nskar za embalažo 19CF
V letu 1960 se je Saturnus prvič udeležil tekmovanja, ki ga je v tem letu že četrtič razpisal Center za embalažo in napredek trgovine pri Trgovinski zbornici za LRS v Ljubljani. Pri teh tekmovanjih se je opažalo odsotnost enega od vodilnih podjetij kovinsko predelovalne industrije, zato je pa letošnje tekmovanje pokazalo, da se delovni kolektiv uspešno trudi za napredek na polju embalaže.
Priznanje »Jugoslovanski oskar za embalažo 1960« so prejeli sledeči Satumusovi modeli:
Norma škatla za loščila z novim odpiračem. Škatla je imela v stari izvedbi več hib. Nova izvedba ima to prednost, da je odpirač pritrjen na pokrovu, s čemer je odstranjena nevarnost netesnosti in odtekanja loščila skozi luknjico na dnu škatlice. Doseženo je laže odpiranje, zarobljeni rob pa preprečuje nevarnost ureza pri uporabi.
Pločevinasta 4-oglata doza za pakiranje šampona. Živilska in kemična industrija potrebujeta škatle od četrt do 3 kg vsebine. Pri predloženem modelu se da višina oboda poljubno spreminjati, s čemer se spreminja tudi prostornina, oziroma teža vsebine v škatli. Barvna risba je narejena s poudarkom, da je pakirano sredstvo za čiščenje in nego las.
Kozmetična škatla »Vazelinka«. Doslej je kovinsko-predelovalna industrija izdelovala va-zelinke iz bele pločevine, ki je uvozni material. Tovarna je osvojila proizvodnjo z novimi orodji
in izdelala vazelinko iz domače aluminijeve pločevine, s to izboljšavo, da sta pokrov in dno zarobljena. Robovi škatlice so pravilno zavarovani in omogočajo varno uporabo.
Aluminijasta škatla za marmelado (10 kg). Po prepovedi uporabe bele pločevine za pakiranje marmelade so v tovarni pristopili k izvedbi v aluminijevi pločevini. Tako je omogočena redna proizvodnja škatel iz domače pločevine z zarobljenim obodom, vgreznjen pokrov pa omogoča lahko in enostavno odpiranje škatel. Lepši zunanji izgled daje tej embalaži ustrezna litografija.
Pločevinasta litografirana štirioglata škatla za bonbone. Živilska industrija potrebuje škatle, ki so znotraj lakirane, zunaj pa opremljene z različnimi litografijami po želji naročnika. Tovarna Saturnus je izdelala po naročilu tovarne »Kraš« iz Zagreba škatlo za bonbone, ki je bila nagrajena s priznanjem.
Aluminijasti pokrov »Alupo« bo nadomestil uvožene pokrove za široko uporabo v živilski industriji, ki jih uporablja za zapiranje steklene embalaže. Proizvodnja pokrovov je bila osvojena brez pomoči iz inozemstva.
»Alu-vi« pokrovi so namenjeni za steklenice. Prednosti takih zamaškov iz aluminija so mnogokratni: nadomestujejo plutovinaste zamaške, ki jih je treba uvažati, garantirajo originalnost vsebine, ker se steklenica more odpreti le enkrat, poleg tega pa potrošnik zamašek še ponovno
Naši izdelki na razstavi v Ljubljani
Nagrajeni izdelki
uporablja za zapiranje steklenice. Pokrov ima estetski izgled, ker se ga lahko izdela v različnih barvah, ki harmonirajo z ostalimi barvnimi komponentami na stekleni embalaži.
Modele, ki jih predlože podjetja v tekmovanje za priznanje Jugoslovanskega oskarja, pregledajo, po izvršenih preskusih in laboratorijskih analizah, še komisije tehnologov, potrošnikov, oblikovalcev in propagandistov, ki jih ocenjujejo po postavljenih kriterijih. Model dobi priznanje le v primeru, da je uspešno ustrezal vsem postavljenim zahtevam.
Zmagovalci pri tekmovanju imajo po pravilniku o podeljevanju priznanja pravico, da ozna-
čujejo svoje izdelke, ki so napravljeni po nagrajenem modelu, z znakom priznanja in navedejo letnico, ko je bilo priznanje podeljeno. Poleg tega imajo pravico izkoriščanja priznanja v tisku in reklami, lahko pa tekmujejo še pri natečaju za na j višje evropsko priznanje »Eurostar«, ki ga podeljuje vsako leto Evropsko združenje organizacij za embalažo v Parizu. Ker je Saturnus požel toliko lavorik lahko pričakujemo, da bo to izkoristil v propagandi za svoje izdelke, obenem bo to širilo zanimanje za to priznanje v domovini in izven nje.
Ing. Albin Ne rima
Padec porabe kositra za proizvodnjo bele pločevine v ZDA
Objavljeni so statistični podatki iz katerih je možno razbrati, da je poraba kositra v proizvodnji bele pločevine v Združenih državah Amerike vedno manjša.
Številčni podatki leto
poraba kositra ton
Proizvodnja bele pločevine je samo v letu 1959 porabila 13 °/o manj kositra kot v letu 1958. Znano je, da je kositer važna strateška kovina,	1955 1956	33	549 34	761
poraba je pa manjša zaradi preusmeritve indu-	1957	32 046
s tri j e v proizvodnjo elektroliti čne bele pločevine.	1958	29136
ing. A. N,	1959	25 275
Tovarna Saturnus v letu 1933
RAZVOJ SATURNUSA «<*i - imd
Letos poteka 40 let, odkar je prvi lastnik novozgrajene tovarne kovinske embalaže, Emil Lajevic, pričel z izdelovanjem pločevinaste embalaže. V skromnih prostorih z 2535 m2 in 40 delavci se je na Slovenskem pravzaprav začela nova panoga industrijske proizvodnje — kovinske embalaže.
Toda kljub začetnim uspehom je proizvodnja stagnirala in tovarna je že leta 1924 prešla v roke tujega kapitala. Cenena delovna sila, že amortizirani stroji in vse večje povpraševanje po kovinski embalaži, so družbi narekovali povečanje delovne sile, večjo proizvodnjo in širjenje obratnih prostorov. Leta 1927 se je tovarna povečala od 2530 m2 na 3379 m2.
Večje povpraševanje po kvalitetnejših in estetsko lepših izdelkih je imelo za posledico formiranje oddelka za litografijo v letu 1929 in s tem tudi povečanje obratnih prostorov na 5765 m2.
Leto/9Zfzazidano2535nt Leto /927zazidano33l9m
DU
Splošna gospodarska kriza je močno prizadela tudi »Saturnus«, tako je v letu 1935 prešel »Saturnus« zopet v roke domačega kapitala. S tem letom se je proizvodnja razširila z uvajanjem
proizvodnje tehničnih predmetov, ki so zahtevali zaščitno površinsko obdelavo. 2e naslednje leto se je dogradila galvana in s tem povečala površina tovarne na 5945 m2.
Leto 1929 zazidano5765m3
Od leta 1936 se tovarna ni več poveča vala, niti se ni modernejše opremljala s stroji in opremo, ker so takratni lastniki že slutili bliža-
Leto /936 zazidano 59^5 m2
joči se svetovni požar. Zato ta leta do 1945 niso pomembna za gospodarski razvoj tovarne.
Povojno obdobje je prineslo »Saturnusu« ne-sluten razvoj, kot v proizvodnji, tako tudi v in-
vesticijski izgradnji. Prvi začetki investicijske izgradnje datirajo v letu 1951, ko se je dogradil nov objekt ob industrijskem tiru ter s tem rešil problem ekspedita, garderob, skladišč in menze.
Z naraščajočo proizvodnjo embalaže in uvajanjem popolnoma nove proizvodnje avtosvetilk za našo motorno industrijo, je bilo potrebno misliti na povečanje obratnih, pomožnih in tehničnih prostorov. Leta 1956 se je začelo z gradnjo novega skladišča pločevine, za kapaciteto 2000 t pločevine, garaže z 8 boksi in nadzidava oddelka avtoelektrike, kjer so se pridobili prostori za vse tehnične službe, materialno, obratno in mezdno knjigovodstvo. Celotna investicija je znašala 50 milijonov dinarjev, ki je bila delno krita z lastnimi sredstvi, delno pa s krediti.
Leto 1951 zazidano 6627m2
Nesluten in revolucionaren razvoj motorne industrije v FLRJ, nam je narekoval povečanje proizvodnje elektro opreme, ki pa je bilo možno samo s povečanjem obratnih prostorov in večjim številom delovne sile. Tako je že leta 1957 vznikla misel o gradnji novega obrata električnih predmetov. Kot zasilna rešitev tega problema je nadzidava ekspedita za eno nadstropje, z vgraditvijo dvigala in povezavo s starim obratom preko industrijskega tira z mostičkom. S temi prostori s površino 500 m2, ki so bili izročeni svojemu namenu leta 1959, se je začasno rešil problem oddelka avtoelektrike, laboratorija AE, oddelka za metalizacijo parabol, skladišča polizdelkov in tudi ekspedita. Istočasno se je s to gradnjo pridobil prostor za obratno ambulanto, ki že 2 leti uspešno posluje. Celotna investicija je znašala 28 milijonov dinarjev.
Leto 1956 zazidano 7902m2
C
Leto 1960zazidano 8^22 m*
Istočasno z začetkom nadzidave ekspedita je bil pripravljen že investicijski program za DTP, ki je bil potrjen od Republiške komisije 19. nov.
1959.	Takoj po potrditvi investicijskega programa je projektant pričel z delom na idejnem projektu, kjer so se že upoštevala mišljenja poročevalcev in spremembe z ozirom na nove tehnološke procese. Projektant ing. Gregorič Miroslav je s svojimi sodelavci v decembru 1959 zaključil z idejnim projektom, ki je bil na razpravi januarja 1960. Ko je Republiška komisija potrdila idejen projekt, je bila s tem podana osnova za izdelavo glavnega projekta, ki je bil 12. julija 1960 potrjen. Potrjena je bila predračunska vrednost v višini 607 milijona za osnovna sredstva, t. j. za gradbena in obrtniška dela ter stroje in opremo. Za obratna sredstva je bila potrjena vsota 471 milijonov dinarjev, kar znaša skupno za osnovna in obratna sredstva 1 075 168 000 din.
Leto 1962 zazidano 16195m2
r
Celotna investicija za DTP se deli v 2 fazi. Prva faza je izgradnja prizidka in orodjarne z rokom dovršitve 31. decembra 1961. Druga faza se pa dovrši do 31. julija 1962, tako da bo v avgustu možna vselitev oddelka avtoelektrike, gal-vane, brusilnice, vacuma, lakirnice in ostalih pomožnih prostorov. S to preselitvijo bodo rešeni problemi obratnih prostorov v stari tovarni in podane vse možnosti povečanja proizvodnje embalaže in tiskarne.
Gradbena dela, ki jih izvaja gradbeno podjetje Sloveni j a-ceste, so se pričela 1. avgusta
1960.	Graditelji so imeli ogromne težave pri izkopu temeljev, kar je odločilno vplivalo na celotno nadaljevanje pogodbenih del. S temi
težavami pri temeljih je bil prekoračen terminski plan izgradnje, podaljšani pa so bili tudi roki dovršitve.
Ko so bili temelji dovršeni, se je gradnja hitro in nemoteno nadaljevala, kar je pripisati nenehni skrbi investitorja, da so bila finančna sredstva zagotovljena, na drugi strani pa izvajalca, ki je poskrbel za dotok gradbenega materiala, kljub velikim težavam pri nabavi istega.
Porast cen gradbenega materiala in višje cene storitev so tudi močno vplivale na finansiranje gradnje, kajti pogodbeni predračun se je dvignil v letošnjem letu za 60 milijonov, kar vsekakor vpliva na, finansiranje iz lastnih sredstev. Kljub vsem težavam v proizvodnji AE, in težavam pri finansiranju gradnje, lahko z zaupanjem zremo v prihodnost, ki bo pokazala, da so vložena sredstva dobro naložena.	Janez Deisinger
KUPCU
uri/
Naše podjetje, ki se že več let bavi s proizvodnjo svetlobne opreme za motorna vozila in zadovoljuje praktično skoro vse potrebe jugoslovanske motorne industrije, je tudi letos iz-nenadilo svoje odjemalce z vrsto novih izdelkov. Vsi ti izdelki so bili razstavljeni na Sejmu tehnike v Beogradu od 23. VIII. do 2. IX.
S tem se je še povečal asortiman svetlobne opreme, ki se že izdeluje doma, potrošniki pa bodo imeli možnost opremiti svoja vozila v skladu s poostrenimi predpisi o varnosti prometa.
Slika 1
1.	Pozicijska svetilka
Svetilka je lepe kapljaste oblike. Metalizirani del plastičnega ohišja je iz plexiguma ter daje svetilki lep izgled in kovinski sijaj kakor pri kromani površini. Za svetilko se uporablja žarnica BA 15 s z močjo do 5 W.
Prozorni del plastičnega ohišja se dela v barvah:
bela (koda 20. 21. 106) rdeča (koda 20. 21. 107) amber (koda 20. 21. 108)
(dosedaj oranžno rjava)
2.	Smerna svetilka
Če v zgoraj opisano svetilko vstavimo žarnico BA 15 s z močjo 15 ali 20 W ter izvedemo pravilno priključitev na vozilo, se svetilka lahko uporabi kot smerna.
Spet imamo tri barve: amber za smerno svetilko nameščeno kjerkoli na vozilu, spredaj je bela in zadaj rdeča barva. Predvidoma naj se amber uporablja vsepovsod, predpisi pa zaenkrat dovoljujejo belo smerno spredaj in rdečo smerno zadaj.
Poleg tega je osvojena še posebna smerna svetilka (sl. 2). Plastični okrov je kapljaste oblike iz plexiguma.
Spet imamo tri barve:
amber (koda 20 22. 105)
rdeča (koda 20. 22. 106)
bela (koda 20. 22. 107)
Pri pravilnem priključenju na mrežo vozila se lahko rdeča svetilka (20. 22. 106) uporabi tudi za stop svetilko.
SUka 2
Slika 3
3.	Bočna smerna svetilka
Je ovalne oblike s plastičnim ohišjem iz plexiguma. Izdeluje se v amber barvi (koda .20. 22. 106). Predvidena je sufitna žarnica za podnožje 58 z maks. 20 W. Pod žarnico je zrcalna odbojna površina, ki poveča razpoložljiv svetlobni tok žarnice.
Če ima zgoraj opisana svetilka ohišje bele barve (koda 20. 21. 111), se lahko uporabi kot sprednja pozicijska svetilka. Z ohišjem rdeče barve (koda 20. 21. 109) pa se lahko uporabi kot zadnja pozicijska svetilka ali stop svetilka (koda 10. 21. 109). Svetilka ima po želji lahko še poseben kontakt za maso.
Slika 4
4.	Kombinirana zadnja svetilka
V tej svetilki so v enem ohišju združeni: stop luč, smerna luč (po želji barve amber ali rdeče), refleksni žarilec in luč za osvetlitev evidenčne tablice.
Ohišje svetilke je iz pločevine, okvir odnosno pokrov pa je iz silumina. Plastični pokrovi po-edinih luči so iz plexiguma, metalizirana para-bolična ogledala pa zelo povečajo intenzivnost in efektnost svetilke.
Svetilka je prikladna za kamione in tovorne avtomobile, terenska vozila in vozila mestnega prometa. Lahko se vgrajuje v horizontalnem položaju, posebna izvedba pa dovoljuje vertikalno vgradnjo.
Po želji je pri horizontalni izvedbi vgrajena posebna sufitna žarnica, v ohišju pa izrez za osvetlitev evidenčne tablice.
Slika 5
5.	Refleksni žarilec (mačje oko)
Refleksni element je izdelan iz kvalitetnega plexiguma pravokotne oblike. Plexigum je odporen proti odrgnenju, praskam, bencinu in mineralnim oljem. Zadnja stran s prizmami je zaščitena pred vlago. Na karoserijo se pritrdi z dvema vijakoma M 4.
Obstoja varianta za vertikalno in varianta za horizontalno montažo.
6.	Okrasni obroč za vozilo Zastava 600 D
Obroč je izveden iz perala, ki je obstojen proti vremenskim vplivom in koroziji. Lepa oblika z naprej potegnjenim nosom daje na vozilu estetski izgled.
Slika 6
Slika 7
7. Moped stop svetilka (koda 20. 24. 101)
Svetilka je kombinirana, saj združuje v enem ohišju zadnjo rdečo luč, stop luč, refleksni ža-rilec in luč za osvetlitev evidenčne tablice. Refleksna površina svetilke je 20 cm2, kar se ujema z nemškimi standardi. Poleg tega so glede intenzitete in smeri žarkov upoštevani predpisi Mednarodnega komiteta za razsvetljavo motornih
vozil G. T. B. Ohišje je iz plexiguma, rdeče barve. V ohišje je čvrsto zalepljeno prozorno plastično okence za osvetlitev evidenčne tablice. Svetilka se lahko montira na mopede, skuterje in motorje vseh vrst.
8. Reflektor 0 170 za vgradnjo (slika 8)
Z mestno lučjo: 22. 02. 115 Brez mestne luči: 22. 02. 116 Ta reflektor je posebno primeren za vgradnjo v večja vozila in avtobuse. Regulacija svetlobnega snopa se doseže s tremi regulirnimi vijaki na obodu obroča žarometa. Okrasni obroč daje žarometu lep izgled in skladnost z vozilom.
ing. M. Ivanc
Slika 8
Nekaj o zgodovini konzerviranj a
V preteklem letu je minilo 150 let industrijsko uporabne konzervne doze iz bele pločevine. Pravzaprav se ne ve natančno, kdaj se je prvič pojavila pokositrena pločevina kot surovina za izdelavo konzervnih doz. Iz nekih starih zgodovinskih poročil je razvidno, da so bile s činom (Sn) prevlečene posode poznane že okrog 23. leta po našem štetju.
Postopek izdelave pokosi trene pločevine je bil odkrit šele v začetku 14. stoletja. V prvih začetkih se je taka pločevina izdelovala na popolnoma obrtniški način v raznih saksonskih cinamah in kovačnicah iz kovane Fe pločevine. Do začetka 19. stoletja je bil Dresden skoraj
dve sto let vodilen v proizvodnji pokositrene pločevine te vrste. Zamenjava kovane Fe pločevine z valjano je omogočila Angležem prevzeti ta dominantni položaj. Vsestransko izboljšana kvaliteta pokositrene pločevine, ki je bila dosežena z zamenjavo kovane Fe pločevine z valjano, dovoljuje, da smemo od tega trenutka govoriti že o tako imenovani beli pločevini, ki je bila uporabna za izdelavo konzervnih doz.
Pravi povod za razvoj industrije bele pločevine in konzerv je bil Napoleon I., ki je potreboval za preskrbovanje svoje vojske velike količine živil v konzervirani obliki. Njegova armada je izgubila več vojakov od raznih bolezni, ki so
izvirale iz neodgovarj a j oče prehrane, kot od bojev. Francoska vlada je zato leta 1795. razpisala visoko nagrado v višini 12 000 zlatih frankov izumitelju učinkovite in lahko uporabne metode za konzerviranje živil.
Približno v tem času je francoski pivovarnar, kuhar in slaščičar NICOLAS APPERT (1749 do 1841) odkril, da je mogoče živilo, shranjeno v
Nicolas Appert
hermetično zaprti posodi, po segrevanju shraniti za dalj časa v užitnem stanju. Točen datum tega odkritja ni poznan. Verjetno je on to skrivnost poznal že v letu 1794., ko se je iz Pariza, kjer je imel slaščičarno, preselil v IVRY, nekaj kilometrov jugovzhodno od Pariza, da bi imel na razpolago dovolj svežih živil za svoje poizkuse.
V nekem svojem pismu je tedanji francoski minister za zdravstvo-, general Caffarelli (novembra 1803. leta), poudaril nujnost preizkušanja Appertovih konzerviranih živil. Tako je v naslednjem letu francoska mornarica preizkusila izumiteljeve konzervirane produkte. V letu 1804. je Appert v MASSY v bližini Pariza zgradil prvo tovarno za konzerviranje z okrog 50 delavci. Tačas je Appert uporabljal za embalažo steklenice, ki jih je zapiral s plutovinastimi zamaški, zavarovanimi z žico. Neko poročilo francoske mornarice iz leta 1807. potrjuje popolno ohran-ljivost juh in drugih živil, katere so francoski mornarji uživali na dolgotrajnih potovanjih pod ekstremnimi klimatskimi pogoji.
Leta 1809. je predložil Appert uradno svoj postopek konzerviranja živil na preizkus in je bilo ugotovljeno, da razna živila tudi po osemmesečnem vskladiščenju ostanejo v užitnem stanju. Tako je leta 1810. Appert dobil razpisano nagrado.
Tistega leta je tudi izdal knjigo o konzerviranju živil, v kateri opisuje natančno načine konzerviranja za več kot 50 vrst živil.
V	letu 1811. je bil na Angleškem izdan prevod Appertove knjige, toda že v letu 1808 je Anglež Thomas SADDINGTON predložil svoje delo o konzerviranju hrane. Tudi Saddington je uporabljal za embalažo steklenice. Skoraj istočasno z odkritjem postopka se je v Angliji že uporabljala bela pločevina za konzervne doze, ki so se sterilizirale.
25. avgusta 1810 je angleški trgovec Peter DURAND prijavil patent št. 3372 »PRESER-VING ANIMAL AND VEGETABLE FOODS«, v katerem so obravnavane tudi razne vrste embalaže, tako n. pr. iz stekla, kamenine, kositra itd. in prvič v zgodovini konzerviranja nakazal izredno uporabnost bele pločevine za izdelavo konzervnih doz. Čeprav so se doze iz bele pločevine v širšem obsegu uporabljale šele več let kasneje, se danes smatra Peter Durand kot osno-vatelj industrijsko uporabne pločevinaste embalaže.
On je imenoval doze iz bele pločevine »tin cannister«, pozneje pa so jih imenovali »tin can« ali enostavno »tin«, ali tudi samo »can«. Durand je svoj patent prodal za 1000 funtov nekemu BRYANU DONKINU in JOHNU HALLU, katera sta v letu 1812 v BERMOND SEYU pričela s konzerviranjem živil v pločevinastih dozah v industrijskem obsegu. Okoli leta 1818. je bilo na Angleškem že več firm, katere so izdelovale znatne količine mesnih in zelenjavnih konzerv, v glavnem za potrebe britanske mornarice.
Iz poročila OTA KOTZEBUEA, kateri je vodil rusko ekspedicijo 1815. leta s ciljem odkriti severno-zapadni prehod, je poznano, da so del njihove zaloge v hrani bile angleške konzerve iz bele pločevine. Kotzebue opisuje v poročilu, da so se v konzervnih dozah konzervirana živila v arktičnem področju dobro ohranila, medtem ko se je suha hrana, ki jo je vzel s seboj na priporočilo gospodarske družbe v Peterburgu, pokvarila.
V	letu 1819. je Anglež PARRY odšel na prvo potovanje z namenom odkriti severno-zapadni prehod in na krovu obeh ladij (FURY in HEGLA) so bile konzerve firme DONKIN HALL & GAMBEL (BERMONDSEY). Oba ladijska zdravnika razlagata v svojih pismih od 9. dec, 1820, da je odlično zdravstveno stanje celotnega
Francoski lesorez iz I. 1860; zadaj konzervnih doz, spredaj zapiranje z ročnim spajkanjem
Odpiranje 134 let stare mesne konzerve v Angliji
moštva na dolgem potovanju izključno zasluga svežih živil iz konzerviranih doz. Posamezne slučaje skorbuta je bilo moč s konzerviranimi živili hitro pozdraviti.
Za drugo potovanje je PARRY vzel s seboj še večje količine konzervnih doz, med drugim samo 10 000 lb (1 lb = 0,45359 kg) korenja v dozah; za tretje potovanje 1824. pa se je založil s 60 000 lb mesnih in zelenjavnih konzerv. Konzervne doze iz te dobe so bile od 4—20 lb teže.
Leta 1825. se je ena od Parryjevih ladij na potovanju izgubila. En del njihove zaloge konzervirane hrane so leta 1833. našli in ugotovili so, da se je vsa mesna in zelenjavna hrana v dozah ohranila. V Anglijo je bilo vrnjenih samo nekaj teh konzervnih doz. Dve so nekaj časa hranili v pomorskem muzeju v HULLU in so ju leta 1911, torej po 87 letih, odprli. Ena od doz je vsebovala goveji golaž, druga pa grahovo juho. Vsebina konzerve je bila odlično ohranjena in še v užitnem stanju. Del konzervirane vsebine so nadalje konzervirali v formalinu in je to še danes mogoče videti v tem muzeju.
Dve konzervi iz te dobe, proizvedeni v tovarni DONKIN & GAMBLE leta 1824, eno napolnjeno s telečjim mesom (4 lb), drugo pa s korenjem (2 lb), so odprli leta 1938, torej po 114. letih. Konzervirano meso je po odpiranju izgle-dalo prav tako, kakor da bi bilo pravkar kon-
zervirano. Dozo so ob tej priliki natančno pregledali in ugotovljeno je bilo, da je bila izdelana iz bele pločevine z visokim nanosom Sn, debeline 0,47 mm, s premerom 133 mm in višino 159 mm, vsebovala pa je 2400 g vsebine.
Neko drugo dozo, polnjeno leta 1824, so odprli šele leta 1958, torej po 134 letih, v laboratorijih »British Food Manufacturing Industries Association«. Tudi v tem primeru je bilo konzervirano meso odlično ohranjeno in v užitnem stanju.
Od prvih začetkov pa do danes je razvoj na tem področju v nekaterih državah že dosegel svoj maksimum in to tako v pogledu tehnike izdelave embalaže, kakor tudi v mnogovrstnosti konzerviranih prehrambenih artiklov.
Gospodarska pomembnost te industrije je zelo velika, kar je razvidno tudi iz tega, da je standard posameznih dežel mogoče meriti tudi s povprečno letno porabo konzerviranih živil v kg na prebivalca. V Nemčiji je v letu 1958 znašala povprečna letna poraba 17,2 kg, v Angliji 34 kg, v Ameriki pa 60 kg konzerviranih živil na prebivalca.
Za območje Jugoslavije zaenkrat ta podatek še ni poznan. Popolnoma logično pa je, da je
Konzervne doze iz leta 1824
povprečna vrednost porabe še razmeroma nizka in da bomo morali na tem področju še mnogo ustvariti.	Ing. Bergant Srečko
proizvodnja konzervnih doz
Skoraj štirideset odstotkov vrednosti Satur-nusove proizvodnje predstavljajo doze, ki jih uporablja industrija za predelavo mesa, sadja in zelenjave.
Te doze so izdelane iz bele, uvožene pločevine, kvalitete Best Cook v debelini od 0,24 do 0,32 mm.
V letu 1960 smo te pločevine uporabili okoli 1800 ton in iz nje izdelali 13,5 milijonov doz.
Doze smo dobavljali večini tovarn konzervne industrije na področju Jugoslavije. Izdelovali smo jih na treh polavtomatskih linijah z ročnim spajkanjem in na eni polavtomatski liniji (bo-dymaker). V letu 1961. pa spajkamo še na eni od polavtomatskih linij na posebnem stroju, ki smo ga pred kratkim uvozili.
Poleg naše tovarne izdelujejo konzervne doze še tovarne embalaže »LIM« v Zagrebu in »PRO-
LETER« v Beogradu, razen omenjenih pa vrsta tovarn konzervne industrije za lastne potrebe pa tudi za potrebe drugih.
Konzervna industrija polni doze z vsemi vrstami mesa, sadja in zelenjave in te izdelke v glavnem izvaža. V letu 1960. jih je izdelala v teži ca. 28 000 ton in od tega izvozila 80 Vo, ostanek pa prodala na domačem trgu. Po vrednosti predstavlja izvoz konzervnih izdelkov ca. 13 milijonov dolarjev ali nekaj več kakor 3 % skupnega jugoslovanskega izvoza. Kratek pogled v izvozno statistiko pokaže vsakoletni izredni porast izvoza teh izdelkov, zaradi česar smemo pričakovati, da bo konzervna industrija tudi v bodoče iz leta v leto potrebovala vedno večje količine konzervnih doz. Po planu, ki si ga je konzervna industrija postavila za leto 1961, bo izdelala za 6000 ton več konzervnih izdelkov, kot v preteklem letu, t. j. 34 000 ton ali za 25 % več.
Na tako povečane naloge konzervne industrije se mora pravočasno pripraviti tudi naša tovarna tako v proizvodnih kapacitetah in v povečanem asortimentu doz, kakor tudi v povečanju kapacitet litografije.
Na predvideno povečanje potreb po konzervnih dozah se je naša tovarna delno že pripravila. Letos smo iz Zahodne Nemčije prejeli dva nova stroja. Eden izmed njih je omogočil, da smo bodymakerju povečali kapaciteto toliko, da bo lahko izdelal še enkrat več v osmih urah, kot je dosedaj. Drugi stroj bo nadomestil ročno spaj-kanje doz in istočasno povečal dosedanje kapacitete trikratno. Sedaj tečejo priprave, da bi tovarna povečala kapacitete v litografiji in kupila naprave za proizvodnjo štirioglatih konzervnih doz.
Za proizvodnjo doz je potrebna bela pločevina, tekoča guma, kositer, laki in razne barve. Vse te surovine sedaj uvažamo, ker jih jugoslovanska industrija še ne izdeluje ali pa so nekvalitetne oziroma predrage. Železarna na Jesenicah je v lanskem letu kot prva jugoslovanska tovarna pričela izdelovati belo pločevino, ki bo odgovarjala za proizvodnjo konzervnih doz takoj, ko bodo odpravljene še nekatere napake na pločevini. Sedaj uporabljamo njeno pločevino za proizvodnjo druge pločevinaste embalaže in pladnjev. Tudi s proizvodnjo lakov je poizkusila domača kemična industrija, toda je zaradi slabih rezultatov začasno prenehala. Proizvodnjo tekoče gume ima v rokah ameriški kemični trust, ki ima to proizvodnjo, v svetovnem merilu, popolnoma v svojih rokah, zaradi česar ni pričakovati, da bi jo v bližnji bodočnosti pričela izdelovati domača industrija.
Tekočo gumo, lake in barve kupujemo in uvažamo sami, belo pločevino pa dobavljajo tovarne konzervne industrije ob priliki, ko naročajo proizvodnjo konzervnih doz. To je nekoliko čudno slišati, ker ni običajno, da bi naročnik dajal neki tovarni surovino, ampak si predelovalci sami nabavijo potrebne surovine in nato končne proizvode prodajajo kupcem. Toda v našem primeru je tako, da vsaka tovarna konzervne industrije dobavi ob naročilu potrebno količino in vrsto bele pločevine in jo seveda ob tej priliki Saturnusu proda. Tovarne konzervne industrije namreč dobijo potrebna devizna sredstva za uvoz bele pločevine, tudi mi smo jih zahtevali, vendar je bila naša zahteva odklonjena s strani pristojnih organov, češ, da imajo belo pločevino za proizvodnjo konzervnih doz pravico uvažati le tovarne konzervne industrije. Ce torej neka tovarna te industrije želi naročiti pri nas doze in nima bele pločevine za proizvodnjo, seveda Saturnus ne more ustreči želji takšnega kupca, kar ustvarja negodovanje kupca, nam pa povzroča neprijetnosti v proizvodnji. Ta kupec nam dokazuje, da je pločevina na poti, da bo kmalu prispela in naj mu vendar izdelamo doze kljub temu, da pločevine še ni dobavil. Če mu hočemo ugoditi, mu ugodimo lahko le na ta način, da vzamemo pločevino iz zaloge nekega drugega naročnika, ki ima pri nas trenutno na zalogi večjo količino bele pločevine, kot pa jo tedaj potrebujemo za proizvodnjo doz za njegove potrebe.
To smo že čestokrat storili, saj smo na ta način neštetokrat reševali »konzervaše« in tudi nas iz težkega položaja. Pozneje smo pločevino od takih »dolžnikov« dobili vrnjeno in vse je bilo v redu. Imeli s,mo pa tudi primere, da smo neki taki tovarni izdelali doze pod njeno obljubo, da nam bo pločevino vrnila, obljube pa ni izpolnila in nas je zaradi tega spravila v težak in odgovoren položaj.
Smatramo, da tak »režim« dodeljevanja bele pločevine ni zdrav in pričakujemo, da bo prav kmalu napočil čas, ko bodo belo pločevino kupovali tisti, ki jo predelujejo in tedaj bo pravočasno na zalogi bela pločevina v takšni kvaliteti, vrsti in količini kot je potrebno, zaradi česar bodo odpadle vse tiste težave, v katerih se znajdemo včasih sedaj, ne da bi si mogli pomagati vkljub najboljši volji.
Omeniti bi bilo vredno še to, da bo v letu
1961.	uvoženo 30 °/o več bele pločevine kakor v preteklem letu.
Čopič Miloš
Prognoze za aluminij
na svetovnem tržišču
Med surovinami in kovinami je aluminij razmeroma mlad, saj so ga odkrili šele pred 130 leti in pridobili pred 105 leti prvič v obliki palic. Mnogostranska, lahka kovina je s svojimi prednostmi od leta do leta pridobivala vedno več prijateljev. Krivulja potrošnje aluminija na svetu še dolgo ne bo dosegla svojega vrhunca in je zato umestno pogledati v prihodnost te kovine.
V tekmovanju na svetovnem tržišču kovin se je moral aluminij šele uveljaviti proti drugim kovinam in jih izpodriniti na zelo različnih področjih. Čeprav ni na razpolago številčnih podatkov, lahko kljub temu ugotovimo, da je danes aluminij v uporabi v mnogih primerih, v katerih sta se prej uporabljala izključno jeklo ali železo. Se bolj je aluminij izpodrinil baker, med obema kovinama pa je ostra tekma, ki se nagiba v korist aluminija, ker so zaloge bakra na svetu omejene, Česar pa ne moremo trditi o aluminijevih surovinah.
Izmed znanih kovin ne more beležiti nobena tako velikega proizvodnega dviga, pa tudi ne sorazmerno enake porabe kot aluminij. Od začetka tega stoletja kažejo statistike, da se povečuje proizvodnja aluminija vsako leto za približno 10%. Tako je bilo na primer v ZDA v prvem letu po drugi svetovni vojni leta 1946 porabljeno 800 000 ton aluminija. Proizvodnja se je dvignila v letu 1959 že na 2,4 milijone ton. Na splošno so sedaj ZDA država, ki ima najvišjo uporabo aluminija; na vsakega prebivalca porabijo v enem letu ca. 9,5 kg aluminija, medtem ko odpade na ostali svet približno po 320 gramov na osebo.
Prav iz te primerjave lahko razberemo, kako velike so še možnosti za to lahko kovino. Tu leži tudi bodočnost dežel s slabo razvito industrijo, kar so uvideli tudi veliki proizvajalci v Severni Ameriki, ki iščejo za svojo proizvodnjo nove možnosti za plasman. Tako sta »Aluminium Company of America« in »Renolds Metals Com-pany« ustvarili v Veliki Britaniji novo družbo za proizvodnjo aluminija, »Kaiser Aluminium Company« pa je s svojimi sorodnimi podjetji pokazala izredno zanimanje za deželo kot n. pr. Gana in Indija. Sem lahko prištevamo tudi dejstvo, da so se kanadske družbe povezale z japonskimi skupinami in so sklenile z njimi posebno pogodbo o skupnem sodelovanju na tehničnem polju. Tudi dežela vzhajajočega sonca s svojim sedanjim prebivalstvom okoli 92 milijonov, je pokazala velik vzpon industrije aluminija, istočasno pa je Japonska velik odjemalec kanadskega surovega aluminija.
Vpliv kanadskega aluminija se močno pozna tudi v Združenih državah Amerike in sicer prav
posebno pri ceni. Ameriški proizvajalci aluminija v ZDA morajo kalkulirati v ceni višje mezde, obenem pa tudi stroške za raziskovalna dela in razvoj ter za osvajanje novih izdelkov in področij. Sedaj notira aluminij v palicah v ZDA 24,7 % centa za funt. Ker v zadnjem času ka-nadski prozvajalci aluminija ne morejo povišati proizvodnje surove kovine, je ameriška sposobnost za tekmo na tržišču večja. Predelovalci pa kupujejo aluminij v palicah tudi v Veliki Britaniji, Franciji in drugih državah in bodo nakupe še povečalali.
V preteklem letu se je pokazal na svetovnem tržišču tudi sovjetski aluminij v veliki količini, kar je povzročilo velik pritisk na ceno. V letu 1959. se to še ni mnogo opazilo pri zniževanju cene, vendar zapadni gospodarstveniki ne morejo vedeti, če se tudi v letošnjem letu ne pojavi na svetovnem tržišču večja količina sovjetskega aluminija. Prav gotovo pa je, da predelovalna industrija v ZSSR uporablja sedaj vedno več aluminija. Ker se vedno bolj povečujejo proizvodne zmogljivosti, je pričakovati, da bo višek aluminija ZSSR prodala na zapadno tržišče. Dvig sovjetske proizvodnje kaže podatek, da so v letu 1958. izvozili iz ZSSR okroglo 126 000 ton aluminija, kar je bilo 35 % več, kot v letu 1957. Pri tem pa so važni tudi drugi či-nitelji. Tako sta morali dve veliki ameriški družbi Reynolds Metals Company in Kaiser Aluminium Company omejiti leta 1960 svojo proizvodnjo zaradi dolgotrajnega štrajka v jeklarski industriji. Tu se nam pokaže ozka povezanost med jeklom in aluminijem.
Proizvodnja aluminija zavzema v ZDA le 84% proizvodne zmogljivosti te industrije. Industrija aluminija je povišala zmogljivosti od 633 000 ton v letu 1946. na 2 335 750 ton v letu 1959. Nove možnosti prodaje vabijo proizvajalce aluminija, da razširjajo svoje obrate. Tako bi bila lahko upravičena bojazen, da bo nastala nadprodukcija, ki bo ovirala še druge veje predelave kovin. Pokazalo pa se je v preteklosti, da so imeli optimisti, ki so razširjali aluminijeve obrate po vsem svetu, vedno prav.
K temu sklepanju nas sili tudi primerjava iz proizvodnje avtomobilov. Velik uvoz majhnih avtomobilov iz Evrope, je prisilil ameriške proizvajalce, da so tudi oni v svoje proizvajalne programe vnesli to proizvodnjo. Zaradi tega se je poraba aluminija v avtomobilski industriji samo v enem letu potrojila in je v letu 1959 bilo povprečno v enem osebnem avtomobilu 23,6 kg aluminija Letos so se konstruktorji potrudili, da je že 68 kg aluminija v enem avtomobilu, pa s tem še ni dosežen vrhunec razvoja. Nikakor pa ne smemo biti pfeveč optimistični,
ker raste v avtomobilski industriji tudi uporaba plastičnh snovi, ki so že v ostri tekmi s porabo aluminija.
Tudi v industriji embalaže opažamo isti pojav. Aluminij v različnih oblikah je nadomestil steklo, papir, lepenko in belo pločevino. Težje se uveljavlja pri konservnih dozah, kjer so sicer uvedli v proizvodnji brezšivne vlečne aluminijeve doze, ki so pa dražje kot doze iz bele pločevine. Če se bo posrečilo aluminij prevleči z drugimi snovmi in ga tako zavarovati pred korozijo in če ga bo možno lotati, se bo živilska industrija gotovo popolnoma orientirala na embalažo iz aluminija oziroma aluminijevih zlitin. V tej panogi se že uveljavljajo etikete iz aluminija, ki so lepega izgleda in trajne. Veliko bodočnost majo tako valjane alufolije.
Tudi gradbeništvo se zanima za proizvodnjo aluminija, ker s tem štedi baker in nerjaveče jeklo. Omeniti moramo veliko važnost aluminijevih zlitin, ki so se obnesle prav posebno pri gradnji letal. Nova zlitina aluminija in berilija se sedaj močno uporablja pri gradnji letal in vodenih iztrelkov.
Kakor mnoge druge zlitine ogroža korozija tudi zlitine aluminija, pri čemer postanejo krhke
SVETLOBA
4.	Električni priključek
Svetlobni izvor na žarometu je zrcalo, ki je tudi eden električnih potrošnikov na vozilu. Za različne efekte uporabljamo različne vrste in jakosti žarnic. Kot je že omenjeno, se uporabljajo za glavne žaromete dvonitne žarnice, medtem ko se za meglenke, žaromete s stalno kratko lučjo, delovne žaromete, za vožnjo nazaj in druge, uporabljajo enonitne žarnice. Jakosti žarnic za žaromete so od 5 W do 50 W, kar zavisi od vrste žarometa. Napetost izvora in potrebna jakost žarnic so posebej označeni na samih žarometih in podrobno v knjigah eksploatacije za dotično vozilo.
Vsa električna instalacija za žaromete mora biti ustrezno dimenzionirana, kajti že najmanjši padec napetosti povzroči zelo močno zmanjšano svetilnost. Vsi priključki so ustrezno oštevilčeni, na kar je potrebno pri montaži posebno paziti. V shemi električne instalacije je razvidno, kakšne oznake in oštevilčenja so določena za priključke žarometov.
5.	Nastavitev žarometov
Nastavitev žarometov se pri novem vozilu prvič izvede v tovarni. Pri kakršnem koli premikanju žarometov pa je možnost, da se smer
in nevarne za sestavne dele, za katere jih običajno uporabljajo. Večinoma pa so zelo čiste kovine proti koroziji odporne, kar velja tudi za aluminij. Zato prevlečejo plošče trdnih aluminijevih zlitin s čisto kovino, posebno pri izdelavi letal, ki so popolnoma kovinska, v katerih je tri četrtine teže aluminija.
Prednost lahkega aluminija je očitna; čim lažji je stroj, tem večja je njegova nosilnost, da vzame lahko gorivo za dolge polete, potnike ali bombe. Lahek aluminij se izkaže tudi drugače. Mnoge države so z zakonskimi določbami določile bruto težo avtomobilov - tovornjakov na njihovih glavnih cestah. Čim lažje je vozilo, tem več tovora lahko naloži. Zaradi tega delajo karoserije takih vozil iz aluminijevih zlitin.
V stavbarstvu ima majhna teža posebne prednosti. Pri dolgem mostu rabimo 80 °/o skupne teže za podporo. Če je talna podloga iz aluminijevih zlitin, lahko nosi most večjo koristno težo. Bodočnost imajo zlitine aluminija z magnezijem. S takimi zlitinami so dosegli, da so izdelki mnogo trši in bolj trdni, obenem so pa tudi odporni proti koroziji.
Ing. Albin Nerima
-VARNOST
svetlobnega snopa spremeni in ne ustreza več zahtevam, ki so postavljene z obstoječimi cestno prometnimi predpisi. Zato je osnovno pravilo, da se mora po vsakem premikanju žarometov obvezno kontrolirati oziroma ponovno (nastaviti žaromete v za to opremljeni servisni delavnici. Le v izjemnih primerih, če v bližini ni nobene take naprave za nastavitev žarometov, lahko začasno to delo izvršimo sami. Za to potrebujemo seveda raven prostor, zaslon in temo. Predhodno moramo zato pripraviti vozilo in zaslon. Vozilo mora biti obremenjeno, tako da pri nobeni drugačni obtežbi ne bo prednji del bolj dvignjen kot v času nastavljanja. Na zaslon vrišemo potrebna znamenja in črte, ki naj pomenijo kasnejšo mejo oziroma smer svetlobnega snopa. Za vsako vrsto žarometov moramo steno posebej pripraviti, kot je iz nadaljnjega razvidno. Opazovalec oziroma tisti, ki nastavlja, mora stati ves čas nastavljanja čim bližje žarometu.
Glavni simetrični žarometi
Vsak žaromet se postavlja posamično, medtem ko se drugi žarometi zakrijejo. Dolgo luč se nastavi tako, da so mesta označena s križci najbolj osvetlena.
Kratka luč pa se nastavi tako, da je temno svetla meja horizontalna in v višini črtkane črte na zaslonu. (Slika 8.)
Ker tovorne avtomobile ni mogoče ob vsaki priliki polno obtežiti, posebno pa ne tiste, ki se pri obtežbi povešajo nazaj, naj bodo križci ca. 8 cm nižje kot so narisani zgoraj. Ob prvi priliki pa naj se nastavitev korigira pri polno obteženem vozilu.
Za vozila, ki imajo žaromete več kot 1 m nad tlemi, pa naj bo premaknitev črtkane črte (svetlo temna meja) navzdol pod križec podana s sledečim obrazcem
H' cm — 100
-------------+ 5 cm
Meglenka
Pri nastavljanju meglenke je potrebno upoštevati podatke, ki so podani za vsak tip meglenke posebej. Vrednost odklona je podana z
izrazom —, kjer pomeni h v cm odklon snopa
navzdol od višine (H) meglenke in L njeno razdaljo do zaslona. Meglenke se enako kot ostale žaromete nastavlja posamično. (Slika 9.)
Žarometi za vožnjo nazaj
Ti žarometi morajo biti nastavljeni tako, da imajo najsvetlejšo točko- na 5 m oddaljenem zaslonu približno na polovici višine (H) žarometov.
VOZILO
Slika 8
H' = razdalja od spodnjega roba žarometa do tal.
Glavni nesimetrični žaromet
V tem primeru se postopa podobno kot za nastavljanje simetričnih žarometov, le da je svetlo temna meja lo-mljena in se dviga v desno stran navzgor pod kotom približno- 15°. Levi del svetlo temne meje pa mora biti na črtlkasti črti,
ZASLON
kot v prvem primeru. Tudi v tem primeru se žarometi posamično nastavljajo. Lom svetlo temne meje za levi žaromet je pod levim križcem, za desni pa pod desnim.
6.	Vzdrževanje
Vzdrževanje žarometa je v glavnem enostavno in le po-redkom-a zahteva manjša dela. Naj-pogostejše opravilo je zamenjava žarnice. Pri tem moramo predvsem paziti, da montiramo žarnico, ki je predvidena (napetost, jakost, vrsta). Pri zamenjavi sami moramo paziti, da žarnico ne umažemo-, -kajti vsa umazana mesta kvarijo efekt. Najbolje je, da žarnico primemo n. pr. s
VOZILO
čistim svilenim papirjem, nakar jo vtaknemo v nosilec žarnice. Pri tem moramo seveda paziti, da ne umažemo parabo-ličnega ogledala ali da ne poškodujemo kakih drugih delov žarometa.
Najbolje je, da prepustimo zamenjavo stekla za to delo izvežbanemu človeku. Če pa že pristopimo k delu sami, moramo predvsem paziti, da montiramo le tako steklo, ki je predvideno' za tisti žaromet. Napačno steklo (profil stekla) nam lahko popolnoma pokvari zaželen efekt žarometa. Tudi pri tem opravilu moramo biti previdni, da ne bi poškodovali kak drug del žarometa.
Pri odstranjevanju sponk, ki drže vložek, pazi na oči!
Od ostalih vzdrževalnih del je omeniti edino še občasno čiščenje raznih prezračevalnih ali drenažnih odprtin.
7.	Napake in njih odprava
Najpogostejši vzroki za slabo funkcioniranje žarometov so slaba nastavitev žarometov, padec napetosti, slaba montaža nosilca žarnice ali žarnice same, poškodovano oziroma umazano para-bolično ogledalo in umazano ali poškodovano steklo.
O nastavitvi žarometa je bilo že govora. Če se pokaže, da žarometi niso pravilno nastavljeni, odpelji vozilo takoj v najbližjo servisno delavnico, ki ima za to potrebne naprave. Pri prevelikem padcu napetosti je potrebno pregledati Vse vode, kontaktna mesta in vse možnosti, ki bi povzročile padec napetosti. Največji dopustni padci napetosti, ki bistveno- še ne kvarijo efekta žarometa, so do 6,5 % celotne napetosti.
Vzrok za slabo delovanje žarometa je lahko tudi premaknitev žarnice (nitke) in žarišča paraboličnega ogledala. V kolikor je žarnica v redu in pravilno sedi v zarezah na nosilcu žarnice, je iskati vzrok v slabem sedežu nosilca žarnice v vratu paraboličnega ogledala. ■ Morebitne smeti odstraniti in očistiti naležne površine!
Parabolično zrcalo, ki svetlobni snop odbije, in steklo, ki ga mora prepustiti, morata biti vedno čista, da žaromet dobro funkcionira.
Posebno zahtevno je čiščenje paraboličnega ogledala. Najboljše navodilo je: ne dopustiti, da se umaže! Če je pa res potrebno pristopiti k temu delu, potem naj se prah odpiha in nato zelo rahlo očisti površino- ogledala s popolnoma suho in čisto volneno krpico ali še bolje z vato.
Če se bo pri takem nekoliko neveščem delu površina poškodovala, moramo odnesti parabolično ogledalo na popravilo v tovarno, ki izdeluje žaromete.
B. SIGNALNE LUČI
1.	Značilnosti
Signalne luči so vse tiste, s katerimi želimo opozoriti voznika samega (luči na instrumentni plošči) ali pa ostale koristnike ceste (pozicijske, smerne, zavorne in druge luči) na nekatere posebne predstoječe nevarnosti, ukrepe ali dejanja.
Te luči nimajo karakter žarometa, pač pa je njihov optični sistem tak, da svetlobo razpršuje tako, da so čim vidnejše.
2.	Vrste in nameii
Pozicijske luči na vozilu služijo za označbo vozila, kadar parkiramo na neosvetljenem prostoru, ali pa kadar vozi po razsvetljenih ulicah. Velikokrat je vgrajena v glavni žaromet še mala luč, ki služi kot pozicijska. Pozicijske luči, razen zadnjih, so bele barve.
Zadnja luč je na vozilu potrebna, ker nam v prometu omogoča hitro orientacijo oziroma razpoznavanje smeri vožnje vozil. Ta luč je rdeča. Kadar je vozilo na parkirnem prostora, nam ta luč služi tudi kot pozicijska zadnja luč.
Zavorna luč je vezana na delovanje zavor in zasveti, kadar ustavljamo vozilo. Ta luč mora biti precej močna, da je v vsakem primera zaviranja dobro vidna. Tudi ta luč je rdeča.
Utripalke — signalne luči za nakazovanje smeri — so lahko na raznih mestih vozila. Na vsak način pa mora biti razporeditev taka, da so dobro vidne iz vseh smeri. Tudi ta luč mora biti zaradi velike važnosti precej močna. Je lahko bela, rdeča ali ramena.
K zunanjim signalnim lučem na vozilih prištevamo še vse ostale luči za opozarjanje na prevoz goriva, eksploziva in podobno ter luči za označevanje policijskih, gasilskih in sanitetnih vozil.
Te luči (jakosti, velikosti, pozicije) so predpisane z obstoječimi cestno prometnimi predpisi.
K skupini notranjih signalnih luči pa prištevamo luči na instrumentni plošči, ki so za kontrolo delovanja motorja in ostalih naprav na vozilu. Barve vseh signalnih luči so določene s standardom JUS.
Luči za razsvetljavo evidenčne tablice so bele barve. Jakost žarnice mora biti taka, da je evidenčna tablica dobro vidna.
3.	Izvedbe in montaža
Z ozirom na velik estetski vpliv, so same izvedbe signalnih luči zelo različne.. Poleg enostavnih se v mnogih primerih uveljavljajo kombinirane signalne luči, ki lahko opravljajo več funkcij obenem. Pogosto uporabljamo zato dvo-nitne žarnice, ki omogočajo t^ko konstrukcijo kombiniranih svetilk.
Jakosti žarnic so od 3 W do 15 W, odvisno od vrste luči.
Tudi za signalne luči so določena oštevilčenja priključkov, kar je zabeleženo na shemi električne instalacije in tudi na vsaki svetilki.
V zvezi z vzdrževanjem je omeniti le to, da morajo biti svetilke opremljene vedno z žarnicami predpisane jakosti, biti morajo vedno dobro tesnjene pred vodo in prahom in morajo imeti vedno dobro očiščena stekla.
Na noben način pa ne smemo važnosti signalnih luči podcenjevati, saj je njihov^ dobro delovanje važen faktor za varno vožnjo.
Sandi Sekirnik
Razvoj žarometov io signalnih loči
2fi nioto-tiici i*osi/n
MEDNARODNA STANDARDIZACIJA PRI ŽAROMETIH
Z razvojem motorizacije in mednarodne trgovine se je pojavil velik problem, kako vskladiti fotometrične karakteristike in predpise za vzdrževanje posameznih tipov žarometov. Ni samo važno, da je žaromet izdelan funkcionalno v redu, temveč mora biti njegov položaj na samem vozilu "pravilen. Vedno večja gostota prometa in rastoče prometne nesreče so prisilile posamezne države, da so pristopile k izdelavi ustreznih predpisov za fotometrične karakteristike in usmerjanje žarometov na samem vozilu.
Najprej so začele s standardizacijo ZDA. A. A. M. V. A. (American Association of Motor Vehicle Administrator^) je 1939. leta standardizirala Sealed beam in standardno metodo za usmerjanje tega žarometa. Delo je bilo izredno težko in je trajalo več let. Pred standardizacijo je bilo v ZDA v uporabi 6 načinov za usmerjanje žarometov in približno 15 različnih sistemov žarometov. Vsaka zvezna država je imela svoje predpise, ki so se medsebojno seveda razlikovali. Zato so morali standardi vskladiti vsa različna mnenja 48 držav ZDA in še 10 provinc Kanade, ki je imela samostojne predpise. Upoštevati je bilo treba tudi praktične izkušnje in mišljenje dvajset tovarn motornih vozil ter mnenje šest tovarn žarometov, ki so takrat obstojale v ZDA.
Na ta način je bila omogočena varna vožnja iz ene zvezne države v drugo, prometni organi pa so imeli enoten postopek za kontrolo usmerjanja in pravilne namestitve žarometov.
V Evropi pa dolgo časa ni prišlo do sodelovanja na mednarodnem nivoju. Šele po drugi svetovni vojni, ko se je promet iz države v državo zelo povečal in ko so po evropski celini začela voziti v velikem številu tudi vozila ameriškega in angleškega porekla, se je pokazalo, kako nujna bi bila standardizacija žarometov za Evropo. Zadnja leta pa je zahteva postala impera-
Slika 3
tivna, saj sta se mednarodna trgovina in turizem močno povečala, tako da imamo v vsaki evropski državi celo kopico tipov avtomobilov in žarometov najrazličnejšega izvora.
Evropska ekonomska komisija (ECE = Euro-pe Economical Commission) se je kmalu po vojni začela baviti s prometom. Na njeno iniciativo sta leta 1952 v Mednarodni organizaciji za standardizacijo (ISO) TC 22 — Automobiles ter Mednarodna komisija za razsvetljavo (CIE = Commission Internationale de 1’ Eclairage) osnovala skupno delovno grupo. Ta grupa, poznana pod imenom Workdng Party Brussel 1952, s kratico G. T. B. ima nalogo, da sestavi ustrezne predpise za razsvetljavo motornih vozil nasploh ter tako določi arbitražne pogoje za medsebojno priznavanje avtomobilske opreme v primeru mednarodne trgovine in prometa. G. T. B. je takoj pristopila k delu in do danes izdala že celo vrsto predpisov s področja razsvetljave motornih vozil. Prva stopnja je bila analizirati obstoječe stanje in nato uvajati izboljšave. Tako se je začelo s poizkusi na mednarodnem nivoju in to z raznimi žarometi najrazličnejših oblik. Aprila 1955 so na sestanku v Detroitu pregledali rezultate preizkusov ali merjenj.
Ugotovili so, da je praktično vseeno, aili daje žaromet belo ali rumeno svetlobo. Zato sta dopuščeni obe barvi, ustrezno s predpisi posameznih držav. Francija zahteva za glavne žaromete rumeno svetlobo, medtem ko ostale države uporabljajo belo.
Vsekakor se daje prednost asimetričnemu kratkemu snopu, ki je popolnoma definiran in se kontrolira na 25 m razdalje. Tudi dolgi snop je točno določen.
Slika 3 prikazuje kontrolne točke, v katerih se mora kontrolirati sliko kratkega snopa na 25 m oddaljenem zaslonu (desnosmema vožnja). Zahtevana osvetlitev mora biti v luksih (lx):
Točka	Koristni premer žarometa
	> 160 mm	< 160 mm
Zona III	< 0,7 lx	0,7 Ix
B 50	< 0,3 lx	0,3 lx
75 R	> 6 Ix	(1) > 3 lx
50 R	> 10 lx	(1) > 5 lx
25 L	> 1,5 lx	(1) > 1,5 lx
25 R	> 1,5 lx	(1) > 1,5 lx
Zona IV	> 2 lx	(1) > 1,5 lx
Zona I	< 20 lx	< 20 lx
Vrednosti, označene z (1), moramo pomnožiti s faktorjem (d — 45)2 : (160 — 45)2, kjer je d premer. Preizkus osvetlitve se mora izvesti s posebno standardno žarnico za preizkuse. Nape-
tost mora biti stabilizirana, svetlobni tok žarnice pa mora biti 450 lm.
Standardizirane so tudi asimetrične žarnice z dvema nitkama, parametri ter vratovi para-boličnih zrcal in nosilci žarnic.
Na steklu žarometov je predpisana oznaka — črka E (Evropa) v krogu. Številka poleg E pomeni državo (1 ... Nemčija, 2 ... Francija, 3 ... Italija, 4 . . . Nizozemska itd.). Seveda pa ima pravico do značke samo tista država, ki je priznala in pristopila k tem mednarodnim sporazumom. Številko države sporoči po vrstnem redu sam sekretar OZN. Država podpisnica pa je dolžna potem izdelovati žaromete v skladu z vsemi predpisi (svetilnost in fotometrične karakteristike; odpornost proti obrabi, vibracijam, mineralnim oljem in koro-ziji, toploti in ultra-violičnim žarkom, prahu, odrgnjenju, staranju itd.). Pooblaščeni laboratoriji stalno kontrolirajo
Dimenzije	a	b
Velikost I	5	2,3
,, n	8	3,7
„	III	12	5,3
„ iv	18	8,5
dimenzije v mm
Slika 4
2439
2439
2439
Slika 5
kvaliteto in lahko predlagajo prepoved izdelave. Številka pod znakom E pa pomeni številko certifikata, na podlagi katerega je bilo izdano dovoljenje za mednarodni kvalitetni znak. Upajmo,
da bo tudi naša država kmalu pristopila k omenjenim sporazumom.
Slike 4, 5 in 6 prikazujejo izgled mednarodne oznake stekla žarometov, kateri so izdelani v
■®Q	0	0
©	©	©
crti-fcEl
2439	2439
Slika 6
skladu z določili G. T. B. Na sl. 4 levo je oznaka žarometa za levosmemi sistem vožnje, desno pa oznaka žarometa za desno in levo smer vožnje (dolgi snop in simetrični kratki snop). Spodaj je oznaka žarometa, ki ima samo dolgi snop svetlobe.
Standardizirano je bilo tudi usmerjanje žarometov. Obstojajo tri vrste usmerjanja žarometov. Prvi način (Standard Practice I.) je namenjen proizvajalcem avtomobilov in servisnim postajam. Drugi način uporablja prometna policija za kontrolo usmerjenosti žarometov in sicer je to način, pri katerem mora priti vozilo v posebno prometno kontrolno postajo. Drugi način dopušča seveda večje tolerance od prvega, ima torej manj stroge zahteve. Tretji način (Standard Practice III.) pa uporablja prometna policija za kontrolo usmerjenosti žarometov pri vozilih na cesti. Ta način je še manj strog kot drugi. Tolerance so torej še večje. Priporoča pa se, da se vozila, ki ne ustrezajo kontroli po' načinu III., kontrolirajo še po načinu' II.
Ostali tipi žarometov
Razen glavnih žarometov za dolgi in kratki pramen pri vožnji naprej so vozila opremljena še z:
1.	meglenkami,
2.	žarometom za vožnjo nazaj,
3.	posebnimi žarometi za iskanje in razsvetljavo v poljubni smeri.
Ad 1. Zelo važna je vidnost v megli in snegu, da vozilo ne zaide s ceste. Naloga meglenke je osvetljevati cestišče. Meglenka mora osvetljevati cesto po širini cestišča in čim bolj pri tleh. Če bi osvetljevala višje ležeče plasti megle, bi se lahko zgodilo, da skozi te goste plasti megle niti ne bi videli cestišča. Zato imajo meglenke poseben zaslon, ki prepreči izstopanje žarkov v smeri nad horizontalno ravnino', položeno škozi zgornjo točko meglenke. Svetloba meglenke je navadno rumena, lahko pa je tudi bela. Žaromet s kratkim pramenom svetlobe nikakor ne more nadomestiti meglenke.
Ad 2. Večja vozila, tovornjaki in avtobusi, nujno potrebujejo poseben žaromet za vožnjo in manevriranje nazaj. Ker so hitrosti v smeri nazaj majhne, domet takega žarometa ni velik, pač pa mora dobro osvetljevati cestišče po širini.
Ad 3. Policijska, gasilska, terenska in druga vozila potrebujejo samostojne žaromete za osvetljevanje in iskanje cilja. Od takega žarometa zahtevamo možnost regulacije smeri in daljine dometa svetlobe.
Svetilke
Delovna grupa Working Party Brussel 1952 je določila barve svetlobe, ki se naj uporablja za signalizacijo in svetilke pri motornih vozilih (zasedanje v Ženevi od 3. do 14. marca 1958).
Rdeča -barva je rezervirana za zadnji del vozila in sicer naj se uporablja le za luč stop in obeleževanje zadnjega dela vozila (zadnjo luč). Za sprednji del vozila pa je dovoljena le bela barva svetlobe. Vse utripajoče luči in smerne svetilke naj imajo barvo amber, ki je točno podana s trikromatskimi koordinatami. Prejšnja oranžna ne ustreza, ker obstoji 33 %> verjetnosti, da se zamenja z rdečo barvo. Lahko opazimo, da imajo vsi novejši modeli avtomobilov smerne luči barve amber. Sprednja smerna svetilka je lahko tudi bele barve svetlobe.
Mnenja strokovnjakov za signalizacijo so še vedno različna, ker se ne ve, kako bi se čim bolj razločile med seboj zadnja luč in luč stop, saj sta obe rdeče barve. Zato je zadnja luč tudi amber, v vsakem primeru pa mora biti svetilnost ca. 3-krat manjša od svetilnosti luči stop.
Frekvenca utripajočih luči in smernih svetilk mora biti v mejah 60 ± 30/minuto.
S poizkusi so dognali tudi, do' katerih kotov morajo različne svetilke izsevati svetlobo ter kakšne so minimalno in maksimalno dopustne svetilnosti. Svetilnost stop in smernih svetilk na primer ne sme presegati 300 cd, da ne pride do slepljenja in bleščanja.
Obstojajo posebni fotometrični diagrami za vsako svetilko posebej. Geometrične meje vidnosti svetlobe so po definiciji v smeri, kjer je svetilnost svetilk samo še 0,01 cd.
Poleg gornjih predpisov je še cela vrsta točno preciziranih pogojev za prevzemne preizkuse in kontrolo kvalitete. Naj naštejem le nekaj glavnih:
1.	fotometrični preizkus,
2.	vibracijski preizkus,
3.	korozijski preizkus,
4.	odpornost proti toploti,
5.	odpornost proti obrabi in odrgnjenju,
6.	odpornost proti mineralnim oljem,
7.	odpornost proti ultravioličnemu sevanju,
8.	odpornost proti staranju materiala,
9.	odpornost proti prahu,
10.	kolorimetrična kontrola barve.
Vse te zahteve so točno določene in šele ob zadostitvi vseh danih pogojev dobi svetilka evropski znak kvalitete.
Zaključek
Upam, da se mi je kolikor toliko posrečilo prikazati razvoj in današnje (stanje svetlobne opreme motornega vozila, ne da bi se spuščal v podrobnosti.
Kratko odmerjeni prostor mi ne dopušča, da bi se podrobneje spuščal v same konstrukcijske izvedbe posameznih tipov žarometov in svetilk ali pa da bi obravnaval vprašanje in problematiko materialov, ki se dandanes v tej panogi tehnike uporabljajo. Vsekakor pa zahteva konstrukcija žarometov mnogo izkušenj, saj imamo najrazličnejše materiale, kot so pločevine raznih kovin, steklo, guma, plastične mase, tisnjeni liv, aluminij itd. Zelo je zahtevna tudi površinska obdelava.
Obdržati se mora konformnost proizvodnje, kar pri množici orodij in neizogibni kooperaciji z drugimi podjetji ni tako lahka naloga.
Danes obstoja v svetu že več znanih podjetij za proizvodnjo žarometov in svetilk. Naše podjetje Saturnus« se je uvrstilo v to panogo proizvodnje šele pred nekaj leti. Kljub temu pa je že doseglo lepe uspehe in lahko upamo, da bo dostojno zastopalo našo domovino tudi na tem področju tehnike.
ing. Marijan Ivanc
Revolucija na področju svetlobne opreme motornih vozil?
Zadnje čase je opaziti več korenitih sprememb v konstrukciji in sami funkciji svetlobne opreme motornih vozil. Starejše, funkcionalno manj popolne izvedbe se hitro umikajo novim izpopolnjenim in preštudiranim konstrukcijam.
Teoretsko osnovo za tako nagel razvoj študira in oblikuje Mednarodna komisija za avtomobilsko razsvetljavo (Working Party 1952, ISO TC 22 in CIE 3. 3. 5), v kateri sodeluje večina evropskih držav.
V čem bi bile te revolucionarne spremembe?
1.	Uvajanje sistema štirih žarometov za osvetljavo cestišča.
2.	Priprava za prehod na dvojni sistem za signalne luči motornih vozil; posebej za dan in posebej za noč.
Sistem štirih žarometov
Dosedanja standardna izvedba je bil sistem z dvema žarometoma, od katerih je imel vsak žarnico z dvema nitkama: eno za dolgi snop svetlobe pri vožnji na odprti cesti brez mimo-vozečih vozil ter eno za kratki snop svetlobe pri srečavanju z nasproti vozečimi vozili. Slabost te izvedbe je v tem, da za oba snopa svetlobe uporablja isto optično skupino (parabolično zrcalo in steklo). Posledica tega je namreč ta, da zaradi tega kompromisa vsak snop za sebe ni bilo mogoče razviti v polni meri, odnosno izkoristiti in oblikovati njihove optične lastnosti. Le če se za vsak snop svetlobe uporabi samostojno optično skupino, je možno razviti
MEJNE VREDNOSTI ZA SVETILNOST SIGNALNIH LUCI PRI MOTORNIH VOZILIH (V CANDELAH)
Francija Nemčija Nizozemska Italija Anglija	ZDA
Sprednja pozicijska		min.	0,5 T	1,0 P	5,0 T	1,5 S	1,5 S	1,0 S
bela		maks.	10,0 T	10,0 P	20,0 T	50,0 S	—	—
Rdeča		min.	0,5 T	2,0 P	2,0 T	1,0 S	1,5 S	2,0 S
zadnja luč		maks.	10,0 T	10,0 P	20,0 T	15,0 S	10,0 S	15,0 S
	dan	min.	10,0 T	31,0 T	300,0 T	15,0 S	70,0 P	200,0 T
Stop		maks.	100,0 T	320,0 T	—	100,0 S	130,0 P	700,0 T
rdeča luč	noč	min.	10,0 T	8,0 T	—	15,0 S	35,0 P	50,0 T
		maks.	100,0 T	130,0 T	—	100,0 S	65,0 P	200,0 T
	dan	min.	25,0 T	31,0 T	300,0 T	—	—	200,0 T
Smerna rdeča		maks.	150,0 T	320,0 T	—	ni	—	700,0 T
luč — zadnja	noč	min.	25,0 T	8,0 T	—	dovo-	—	50,0 T
		maks.	150,0 T	130,0 T	—	ljena	—	200,0 T
	dan	min.	25,0 T	73,0 T	300,0 T	15,0 S	210,0 P	300,0 T
Smerna amber		maks.	150,0 T	320,0 T	—	200,0 S	390,0 P	700,0 T
luč — zadnja	noč	min.	25,0 T	15,0 T	—	15,0 S	60,0 P	50,0 T
		maks.	150,0 T	150,0 T	—	200,0 S	115,0 P	200,0 T
	dan	min.	25,0 T	20,0 P	800,0 T	15,0 S		300,0 S?
Smerna luč —		maks.	150,0 T	—	—	400,0 S	V	400,0 S?
bela	noč	min.	25,0 T	20,0 P	—	15,0 S	uporabi	300,0 S?
		maks.	150,0 T	—	—	400,0 S	—	400,0 S?
		min.	25,0 T	20,0 P	800,0 T	15,0 S		300,0 S?
Smerna amber	dan	maks.	150,0 T	—	—	400,0 S	ni v	400,0 S?
luč — sprednja	noč	min.	25,0 T	20,0 P	—	15,0 S	uporabi	300,0 S?
		maks.	150,0 T	—	—	400,0 S	—	400,0 S?
Oznake pomenijo:	S = predpisani standard obvezen T = se študira, testira
P = neobvezno priporočilo	S? = v kratkem se bo menjalo
karakteristike v naj večji možni meri. Posebno je to važno pri sedanjem stanju motorizacije, saj moderne avtoceste omogočajo velike hitrosti. S tem v zvezi pa je potreben izredno močan dolgi snop svetlobe, z majhnim razsipanjem in velikim dometom. Zato so pri najnovejših modelih osebnih avtomobilov že po štirje žarometi, dva za kratki snop in dva za dolgi snop svetlobe. Naj naštejemo samo nekaj znanih tvrdk: Mercedes, Ford Taunus, Lancia, Chrysler De Šoto, Fiat 1300 itd. Letošnji mednarodni salon avtomobilov, ki je bil 18. januarja v Bruxellesu, je pokazal, da se sistem s štirimi žarometi čedalje bolj uveljavlja. In to ne samo' pri velikolitražnih, temveč tudi pri manjših osebnih vozilih.
Dvojni sistem za signalne luči
Signalne luči morajo zadovoljivo opravljati svojo funkcijo in to brez ozira na različne atmosferske in dnevne pogoje. Predvsem je to važno za one signalne luči, katere so v uporabi podnevi in ponoči. Te luči pa so smerne in stop luči.
Dosedanja standardna izvedba omenjenih luči je taka, da je svetilnost brez ozira na zunanje prilike (noč — dan itd.) vedno enaka. Praksa pa je pokazala, da je taka rešitev le grob kompromis, ki je že v mnogih slučajih povzročil težke nesreče. Nikdar ne more stop ali smerna svetilka, ki se vidi zadovoljivo predvsem ponoči, opravljati uspešno svojo funkcijo tudi podnevi v sončni svetlobi. Ce svetilki samo enostavno po-
večamo svetilnost, tako> da uspešno deluje podnevi, pa je ta ista svetilnost spet neuporabna za noč. To pa zaradi tega, ker ponoči povzroča tako velika svetilnost bleščanje, katera v nobenem primeru ni dopustna.
Toda, če pogledamo sedanje stanje in obstoječe predpise po' raznih državah, vidimo velike medsebojne razlike.
Seveda so podatki v zgornji tabeli le slika sedanjega, prehodnega stanja. Mednarodna komisija za avtomobilsko razsvetljavo je začela akcijo za standardizacijo in vskladitev teh raznovrstnih pogojev. V novembru 1960 je Mednarodna komisija za avtomobilsko razsvetljavo izvedla izčrpne preizkuse in teste v Phonixu v Arizoni (ZDA). Rezultate teh poizkusov še vedno proučujejo po' raznih statističnih metodah in analizah. Nekaj pa se je že pokazalo kot neizpodbitno: potreben bo dvojni sistem za signalne luči, ker kompromisna rešitev nikakor ne bo prišla v poštev. Tehtnica se nagiba k dosedanji ameriški praksi: svetilnost smernih luči mora imeti za dan svetilnost od ca. 300 do 700 candel, za noč pa od 50 do 200 candel. Isto velja tudi za stop luči.
Po najnovejših podatkih nekatere svetovne tovarne, kot je n. pr. Joseph Lucas Ltd., Birmingham, že preizkušajo prototipe nove svetlobne opreme. Vsekakor- pa bo preteklo še dalj časa, predno se bo' taka svetlobna oprema začela vsestransko uporabljati.
ing, Marijan Ivanc
Signalizacija mirujočih vozil
Vzporedno s povečano gostoto prometa so se povečale tudi prometne nesreče. Poleg različnih subjektivnih in objektivnih vzrokov pa je eden od pogostih povzročiteljev težkih prometnih nesreč naslednja na videz skoro nevažna stvar.
Vozilo, ki vozi po prometni cesti, se mora zaradi bilo kake okvare ustaviti in za kako uro ali celo daljši čas prekiniti vožnjo. V takem primeru voznik pusti vozilo ob robu ceste in čaka na pomoč. In sedaj se začnejo težave. Vozila, ki prihajajo iz iste smeri kot stoječe vozilo, imajo največkrat, posebno še na odprtih cestah ali avtocesti, razmeroma veliko hitrost. Ko tako vozilo nenadoma zagleda pred seboj neko drugo stoječe vozilo, je navadno že prepozno. Nekaj trenutkov preteče, da voznik ugotovi, da vozilo pred njim pravzaprav stoji ter šele nato začne zavirati. Pri pogojih, kjer je vidljivost zmanjšana — dež, sneg, megla, oblaki, prah, posebno pa še noč — je zavorna razdalja na žalost prekratka. Nesreča je že tu: voznik se zaleti v zadnji konec pred njim stoječega vozila. Taka trčenja pa imajo skoro vedno težke posledice. Sprednji
del kabine vozila, ki je trčilo v zadnji konec pred njim stoječega vozila, se skoro vedno močno zvije in stisne voznika za volanom.
Takih nesreč je na naših cestah vse več, posebno na avtocesti. Voznik na avtocesti je namreč večkrat prekomerno brezskrben in se vdaja užitkom hitre vožnje. Mnogim ne pade niti na misel, da se utegne pred njim nenadoma pojaviti neka nepredvidena ovira. Tudi vozniki, ki zelo hitro reagirajo, lahko' postanejo žrtev take nesreče. Lahko je cesta ravno nekaj deset metrov pred stoječim vozilom bolj gladka (razlito olje, vlaga), in že je nesreča neizogibna: zaviranje ni dovolj učinkovito zaradi premajhnega trenja na cestišču.
Vidimo, da se je takim nesrečam brez zaščitnih ukrepov praktično nemogoče izogniti. Zato so v nekaterih državah zakonsko predpisali voznikom, kako morajo postopati v primeru, če pustijo vozilo na odprtih cestah. Poglejmo si predpis italijanskega cestnega zakonika: »-La Codice della Strada«.
Odstavek 117:
Vozila, ki morajo iz bilo kakega vzroka parkirati na odprtih cestah izven mestnih središč (vključno vsa motoma vozila, razen motociklov, koles in mopedov), morajo s svetlobno pripravo izza vozila točno naznačiti mesto parkiranja. Omenjena priprava je trikotna, in mora imeti
refleksne površine širše od 50 mm ter biti nameščena vsaj 50 m od mesta parkiranja v smeri prihajajočih vozil, to se pravi: za vozilom. Stranica pa naj ima najmanj 450 mm.
Tudi druge države niso ostale brezbrižne do tega problema. Mednarodna komisija za razsvet-
ljavo motornih vozil G. T. B. Working Party Brussels priporoča v obvestilu 468 z dne 29. junija 1960 vsem svojim članom, naj vplivajo v svojih državah za sprejem ustreznih zakonov.
Komisija G. T. B. priporoča signalno refleksno pripravo rdeče barve v obliki trikotnika. Stranica trikotnika mora biti večja od 40 cm in širina refleksnega dela večja od 5 cm. Obvezna uporaba omenjene signalne priprave pa naj bi bila zaenkrat le za vozilo nad 3,5 t nosilnosti, pa čeprav ima že samo vozilo efektivne rdeče refleksne površine in močne rdeče zadnje luči.
In kako rešujemo te probleme pri nas? Lahko rečemo, da žeto slabo. Včasih kak voznik nalije nafte v škatlo-, če jo pač ima pri roki, vtakne vanjo kos krpe za stenj in prižge. Toda tudi ti vozniki, ki si pomagajo s tako improvizacijo-, so zelo redki. Največkrat pa ostane tako vozilo skrita past za prihajajoče vozilo.
Upam, da se bo tudi pri nas začeto bolj temeljito reševati vprašanje razsvetljave motornih vozil ne samo s strani proizvajalcev, temveč predvsem s strani zakonodajalcev. Le z zakoni in obveznimi predpisi lahko voznike prisilimo, da upoštevajo vse tisto, kar je potrebno za čim večjo varnost na cesti.
ing. Marijan Ivanc
Stanovanjska izgradnja
Kot ena poglavitnih Skrbi celotne družbe je izgradnja družbenega standarda, zato se velika finančna sredstva vlagajo v izgradnjo stanovanj, šol, kulturnih ustanov itd.
V ospredje pa vedno in povsod izstopa stanovanjsko vprašanje, ker je izgradnja stanovanj ena najvažnejših nalog, kako zadovoljiti našega delovnega človeka in mu dati vse pogoje za urejeno življenje izven tovarne.
Tudi naša tovarna je vlagala velika sredstva v stanovanjsko izgradnjo in skušala vsaj delno omiliti stanovanjski problem zaposlenih v tovarni. Seveda pa je število- sedanjih novozgrajenih stanovanj z ozirom na porast delovne sile odtočno premajhno, da bi lahko zadovoljili minimalne potrebe.
Kar oglejmo si, kakšna stanovanja poseduje danes tovarna. Skupno je vseh stanovanj 53, od tega 24 trosobnih, 23 dvosobnih, 3 enosobna, 2 garsonjeri in 1 samska soba. V 5 stanovanjih imamo stanovalce, ki niso člani našega kolektiva. Za vsa navedena stanovanja je tovarna vložila 132 264 000 din.
S tem pa stanovanjska izgradnja še ni obstala, temveč podjetje nenehno vlaga sredstva v izgradnjo stanovanj. Istočasno pa je podjetje od leta 1955 do 1960 vplačalo na račun stano-
vanjskega prispevka 90 800 000 din v občinski kreditni sklad za izgradnjo stanovanjskih hiš.
Leta 1959 je tovarna sklenila kupoprodajno pogodbo- z Zavodom za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani za 20 družinskih stanovanj, 5 garsonjer in 2 samski sobi v skupnem znesku 59 754 000 din ter še eno pogodbo za nakup 3 dvosobnih stanovanj v znesku 3 200 000 din. Torej skupno podpisanih pogodb za nakup stanovanj je za 62 954 000 din. Kljub temu, da so se pogodbe glasile na rok izgraditve večine stanovanj za leto 1960, je bito dejansko vseljivo samo 1 stanovanje, ki ga je dobil obratni zdravnik. Vsa ostala stanovanja pa bodo vseljiva v letu 1961.
Na račun teh stanovanj je podjetje že plačalo v
letu	1959	  8	000	000	din
letu	1960	  27	000	000	din
letu	1961	  1	500	000	din
Skupno ... 36 500 000	din
tako, da je v letošnjem letu treba plačati še ostanek v višini 26 454 000 din.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v letu 1960 je Zavod začasno ustavil vsa gradbena dela pri izgradnji stanovanj, kar je v veliki meri prizadelo tudi izgradnjo na območju naše občine.
Poleg pomanjkanja finančnih sredstev s strani Zavoda kot tudi s strani kupcev, ki ne izpolnjujejo pogojev pogodb, je moralo nujno priti do ustavitve gradenj in s tem podaljšanja rokov dogotovitve stanovanj. Saj tudi naše podjetje, ki je bilo vse leto v kritični finančni situaciji, ni izpolnjevalo pogojev pogodb, kar je imelo za posledico, da nas je Zavod tožil in rubil za .15 000 000 din.
Pomanjkanje kritičnih gradbenih materialov (opdka, cement, betonsko železo, steklo) kot tudi nezadostne obrtniške kapacitete so odločilen faktor v zaviranju izgradnje.
V nadaljevanju podajam kratek opis stanovanj.
Enosobno stanovanje; severni in južni prizidek — Kavčičeva ulica
Enosobno stanovanje
1.	predsoba
2.	kuhinja
3.	WC in kopalnica
4.	dnevna soba 19,2 m2
5.	snalnica 16.8 m2
Dvosobno stanovanje; isti blok
1.	predsoba
2.	kuhinja
3.	WC in kopalnica
4.	dnevna soba 19,2 m2
5.	soba 16,8 m2
6.	soba 7 m2
Večja garsonjera: isti blok
1.	predsoba
2.	kuhinjska niša
3.	WC in kopalnica
4.	soba 22,5 m2
Manjša garsonjera: isti blok
1.	predsoba
2.	kuhinjska niša
3.	WC in kopalnica
4.	soba 14 m2
Stanovanjski blok III. — Kajuhova ulica
Enosobno stanovanje
1.	predsoba
2.	kuhinja
3.	WC in kopalnica
4.	soba 16,5 m2
Eno in pol sobno stanovanje: isti blok
1.	predsoba
2.	kuhinja
3.	WC in kopalnica
4.	soba 16,5 m2
5.	soba 7,7 m2
Blok III. Rojčeva ulica
Trosobno stanovanje
1.	predsoba
2.	kuhinja
3.	WC in kopalnica
4.	dnevna soba 19,2 m2
5.	soba 16 m2
6.	soba 7 m2
Blok III. Zaloška cesta — Samska soba
1.	predsoba
2.	WC in kopalnica
3.	soba 16 m2
Za delitev stanovanj je imenoval DS komisijo, ki bo izdelala predlog in predložila DS v Trenutno je vloženih 167 prošenj, od tega 84 za družinska stanovanja in 83 za garsonjere oz. samske sobe. Na razpolago pa je skupno 30 stanovanj, tako da bo ugodno rešenih 18 % vseh Pravilnik o dodeljevanju stanovanj, tki ga bo komisija uporabila pri reševanju prošenj, še ni
dokončno izdelan, bo pa pred pričetkom dela komisije vsakemu na vpogled.
S tem prispevkom sem hotel članom kolektiva bežno nakazati problem stanovanjske izgradnje pri nas in probleme stanovanjske komisije, ki stoji pred res težko in ne prav prijetno nalogo.
Janez Deisinger
Pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«
Vsako leto priredi GO ZB na dan osvoboditve našega glavnega mesta, partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. Letos je minilo 16 let, kar so v noči od 8. na 9. maja partizani osvobodili še zadnje republiško glavno mesto v novi Jugoslaviji — Ljubljano.
Letos so udeleženci pohoda sklenili 35 km dolg, živ obroč tovarištva okrog mesta, ki se je v 16 letih po okupaciji razvilo in razširilo preko starih mitnic in bunkerjev, ki so obdajali Ljubljano. V letošnjem letu, ki je ob enem tudi 20. leto vstaje slovenskega naroda, so se tega pohoda udeležili tudi športniki naše tovarne in to kar s petimi ekipami. V pripravah ekip našega kolektiva ni šlo samo za navadne športne priprave, s težnjo po častnem uspehu in prvih mestih, temveč smo hoteli izpolniti vse pogoje, ki so bili v razpisu in njihovih močeh. Omeniti pa moram, da se imamo za ves ta uspeh zahvaliti največ mladinski organizaciji za pobudo, da smo se udeležili tega pohoda, sindikalni podružnici, ki nas je finančno podprla, kakor tudi upravi podjetja in športnemu aktivu.
Pred dvema letoma se je takega pohoda prvič udeležila naša ekipa, ki je takrat odšla v borbo na najdaljši progi (35 km) in zasedla 29 mesto med 305 ekipami, kolikor jih je sodelovalo v tej skupini. Čeprav s težavo, smo vseeno dokazali, da se ne bojimo naporov, kakršne so imeli borci v času okupacije naše domovine.
Moška ekipa v 1. 1961
Stremeti pa moramo za tem, da bomo dali vsako leto vsaj eno ekipo za ta pohod, v kateri naj bi bili predvsem mladi ljudje, ki niso doživljali strahot vojne, niti ne poznajo lepih trenutkov ob osvoboditvi. S takim načinom povezave s tradicijami NOB, se vceplja v srca mladih državljanov socialistične Jugoslavije tiste plemenite lastnosti, ki so bile značilne za partizane, borce in ilegalce okupirane, borbene Ljubljane.
Mišo
Tekmovalci v 1. 1960
Letošnji tekmovalci
Transformatorska postaja »Saturnus«
Mnogokrat, posebno ob izpadih električnega toka, ko se vsa tovarna ustavi, se marsikdo vpraša, kaj je z našo TP (transformatorsko postajo).
To vprašanje ni neupravičeno in je bilo na račun naše TP že mnogo kritike, kajti izpad električnega toka za eno uro nam povzroči 1 500 000 din škode, ki jo nihče ne povrne.
Naša TP je bila zgrajena leta 1952 in najprej opremljena s transformatorjem 250 kV A (kilo-voltamper). Z naraščajočo proizvodnjo in povečanim odjemom električnega toka se je leta 1955 dodal še en trafo za 250 kVA tako, da je bila zmogljivost 500 kVA. S skokoma naraščajočo proizvodnjo in preurejanjem strojev na posamični električni ponog, z uvajanjem novih strojnih kapacitet, električnih peči, tunelnih sušilnic, ventiladj itd., je bilo posebno v zimskih mesecih opaziti, da je moč transformatorja preslaba. Zato so bili stalni izpadi električnega toka, ker so pregorevale varovalke ali se je glavnostično stikalo avtomatsko odklopilo, ker je bila poraba večja kot kapaciteta trafojev. Povečanje strojnih kapacitet je nenehno naraščalo in je doseglo višek v letu 1960 z montažo nove tunelne sušilnice v tiskarni in rekonstrukcij e galvane, kjer se kopeli ogrevajo z električnim tokom. Ti potrošniki so narekovali, da najprej zračno napeljavo odstranimo' in potegnemo kabel do nove stikalne plošče v galvani (brusilnica). Nadaljnji korak k saniranju kritičnega stanja z eletričnim tokom pa je bila montaža novega trafoja s 630 kVA.
Z začetkom gradbenih del na gradbišču OTP se je ponovno pokazala potreba za priključkom nadaljnjih 50 kVA, kar pa naša TP v nobenem slučaju ne bi izdržala. Vsa ta problematika okrog TP je morala biti rešena do zime, kajti v zimskih mesecih, ko je poraba zaradi luči in ogrevanja povečana, s 630 kVA ne bi mogli izdržati in bi prišlo do resnih Okvar in zastojev v proizvodnji.
Ker je v OTP predvidena nova TP s kapaciteto 1260 kVA, smo vnaprej nabavili trafo s 630 kVA in ga montirali v staro TP. Trafo z 250 kVA smo pa posodili gradbišču, tako da imajo svojo lastno TP. Z uvedbo novega trafoja je pa bilo potrebno delno rekonstruirati in montirati nove števčne naprave na nizkonapetostni stikalni plošči, medtem ko je bilo na visokonapetostni strani nujno ojačiti releje za izklop glavnostičnega stikala, ker se je kapaciteta TP dvignila od prvotnih 500 kVA na 880 kVA. V pojasnilo naj povem, da je v TP ostal še en trafo za 250 kVA, na katerega so popolnoma ločeno vezane galvana, tiskarna, skladišče pločevine in kompresorska postaja.
Ravno v času, ko je pričela galvana z delom, t. j. v septembru mesecu, je bilo največ izpadov električnega toka. Vzrok izpadov pa moramo iskati v preobremenjenosti celotne stikalne plošče in glavnostičnega stikala. Te napake so po montaži novega trafoja odstranili z rekonstrukcijo strokovnjaki iz Elektro Ljubljana in tako omogočili nemoteno napajanje tovarne z električno energijo.
Janez Deisinger
Proizvodnja bele pločevine v letu 1959
Svetovna proizvodnja bele pločevine (brez držav vzhodnega bloka) je v letu 1959 dosegla rekordno količino 8 milijonov ton.
Bela pločevina je važna osnovna surovina za proizvodnjo tovarne Saturnus, zato nas zanima kako so udeležene pri izdelavi bele pločevine posamezne države.
Na prvem mestu so Združene države Amerike, kjer so izdelali 4 800 000 ton. Sami so porabili 4 500 000 ton, ostalo pa je bilo izvoženo. Zanimiv je podatek, da so porabili nekaj več kot 1 milijon ton bele pločevine za izdelavo konservnih doz za pivo. V sledečih letih mislijo na porast porabe in sicer predvsem pri uporabi za embalažo za dečjo hrano in za konservirano hrano za žival (pet food), saj so izdelali samo tega artikla nad 42 milijonov zabojev po 48 doz za 1 funt.
Ameriški proizvodnji sledi Velika Britanija z 1 100 000 tonami, tej pa Francija s 545 000 tonami.
Proizvodnja elektrolitične bele pločevine je zavzemala od celokupne proizvodnje bele pločevine:
92 % v Združenih državah Amerike,
63 % v Veliki Britaniji,
43% v Zapadni Nemčiji,
42 °/o v Franciji,
30 % v Italiji.
Na svetovnem tržišču pa se pojavlja nov proizvajalec bele pločevine — Japonska, ki pričenja konkurirati gori navedenim državam ne samo z belo pločevino ampak tudi s prodajo konzervirane hrane. Sedaj se kažejo ti izdelki največ na tržišču v Združenih državah Amerike, na Filipinih in v Zapadni Nemčiji,
ing. A. N.
ŠA »SATURNUS«
v jubilejnem letu
Že v začetku letošnjega leta je naš športni aktiv pričel misliti na športna tekmovanja v
1.	1961, ki naj bodo v počastitev 40. obletnice obstoja tovarne.
Razpisano je bilo tekmovanje v smučanju (alpske discipline), nogometu, namiznem tenisu, keglanju, šahu in streljanju. Kot novost smo uvedli v tem jubilejnem letu tudi športni troboj med ekipami tovarne embalaže Reka (TAR), tovarne embalaže Zagreb »LIM« in Saturnusom.
Program, ki smo si ga zastavili, je bil obširen in pester. Športniki so se zavedali velike obletnice in se resno pričeli pripravljati na velika tekmovanja, ki so zelo dobro uspela, tako da smo lahko vsi zadovoljni z rezultati.
Tekmovanje v počastitev 40. obletnice se je pričelo v mesecu marcu z velikim smučarskim tekmovanjem v veleslalomu za kovinarje Ljubljane v Planici. Našemu pozivu se je odzvalo veliko število podjetij, ki so poslala po eno ali dve ekipi tekmovalcev. Naši tekmovalci smučarji SO' odlično pripravili progo za veleslalom. Organizacija, ki je bila v naših rokah, od starterja do časomerilcev je bila brezhibna, tako' da so bili vsi tekmovalci zadovoljni in prav veselo razpoloženi. K temu razpoloženju je mnogo prispeval tudi srečno izbrani, sončni dan. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril je bila v domu »Planica«. »Saturnus« je na tern tekmovanju dosegel kot ekipa častno' prvo mesto. Škoda je le to', da je dan prehitro minil.
Ne dolgo za smučarskim tekmovanjem so šli v borbo za barve »Satumusovi« strelci. Tekmovanje je bito izvedeno' med 4 ekipami. Največje število krogov in s tem I. mesto je dosegla naša strelska ekipa.
Naša šahovska sekcija, ki ima precejšnje število šahistov, je v letošnjem letu dosegla prav lepe rezultate, ki so plod resnega dela v tej sekciji. Tekmovali so v sindikalni ligi in dosegli
2.	mesto. Poleg lige so tekmovali še v raznih prijateljskih srečanjih, kjer so povsod dosegli lepe uspehe. V propagandne namene je bila v naši tovarni odigrana simultanka z našim velemojstrom Trifunovičem in avstrijskim državnim šahovskim prvakom.
Tudi šahovski turnir v počastitev naše obletnice je bil izveden in je naša oslabljena ekipa zasedla II. mesto.
Nogometna sekcija, ki je v letošnjem letu pričela z intenzivnim delom, je dosegla tudi prav lepe rezultate. Serija tekmovanj in prijateljskih siečanj, tudi težjih, nam je porok, da naš tovarniški nogometni aktiv dobro in uspešno zastopa barve »Saturnusa«. Tudi tekmovanje za obletnico so naši nogometaši odločili v svojo' korist in dosegli med 3 nogometnimi ekipami I. mesto.
Kegljaška sekcija se tudi močno udejstvuje na različnih tekmovanjih. Med drugim tekmujejo kegljači v rdečem razredu ljubljanske podzveze ter so v letošnjem letu v 'borbi za prvo- mesto v rdečem razredu izgubili, toda vseeno pristali na zelo solidnem II. mestu. Z novim 4 steznim kegljiščem na Kodeljevem so dani vsi pogoji, da se ta šport v naši tovarni kvalitetno in kvanti-tetno dvigne.
Namiznoteniška sekcija je tudi doprinesla svoj delež k uspehom športnega aktiva. Njihovo tekmovanje v ljubljanski sindikalni ligi je bilo uspešno, saj so dosegli v svojem razredu častno I. mesto. Tudi v tekmah za počastitev naše obletnice so dosegli med 3 ekipami I. mesto.
Želja vseh naših športnikov, da bi se pomerili na športnem polju tudi izven meja naše republike, je bila izpolnjena z organizacijo troboja med tovarnami embalaže na Reki in v Zagrebu. Troboj je bil široko zasnovan in tako tudi
izveden. Tekmovanje je bilo v nogometu, namiznem tenisu, (streljanju, kegljanju in šahu. Po propozicijah je bilo predvideno tekmovanje v Ljubljani, Zagrebu in Reki. Tekmovanja so bila v vseh panogah naenkrat, razen v nogometu, ker niso bila vedno na razpolago igrišča. Začetne, ostre borbe med posameznimi ekipami v vseh panogah so dale slutiti, da imamo pred seboj resne tekmece, ki se kot mi borijo za najboljše mesto. Prvo tekmovanje je bilo v Ljubljani meseca aprila; prvi rezultati niso bili preveč vzpodbudni za naše tekmovalce. Prehitela sta nas Reka in Zagreb. Meseca maja smo svoje moči pomerili v Zagrebu. V rezultatih in nabranih točkah smo zopet zaostali za obema tekmecema. V juliju smo tekmovali na Reki. Tudi na Reki so naši tekmovalci sicer nekoliko popravili svoj plasma, toda kljub temu smo pristali na zadnjem mestu in sicer so bile dosežene točke: Reka 28 in pol točk, Zagreb 28 'in Saturus 27 in pol. Za dokončno oceno je bilo treba odigrati še nogometne tekme, ki so na Reki v prvem srečanju izostale. Nogometne tekme smo odigrali septembra na Reki. Naši nogometaši so se dobro pripravili in 'kljub močni in ostri 'konkurenci zmagali ter tako priborili tri dragocene -točke.
Po točkah je rezultat tak: Reka 30 in pol, Saturnus 30 in pol, Zagreb 29. Ker imamo z Reko isto število točk, je Reka z ozirom na večje število prvih mest dosegla pivo mesto in -naziv prvaka troboja.
Na koncu moram izreči vsem športnikom »Saturnusa« pohvalo za njihovo športno- udejstvovanje, kajti tudi oni so doprinesli svoj delež k afirmaciji »Saturnusa« v jubilejnem letu 1961.
Janez Deisinger
2alimo Vam tudi o Sodom
o oliko ut)pelioo in bodelooanja
KOLEKTIV »IZOLIRKE« LJUBLJANA
TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE
LJUBLJANA, MARIBORSKA CESTA 4
TELEFON : 30 634 - TEKOČI RAČUN: 601-T-566 PRI NARODNI BANKI, PODRUŽNICA 601 - LJUBLJANA
ISKRA • PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA • LINHARTOVA 35
ELEKTROMEHANIKA
TELEKOMUNIKACIJE
ELEKTRONIKA
AVTOMATIKA
PDDRAVHA
PREHRAMBENA INDUSTRIJA - KOPRIVNICA

PODRAVKA JUHE U SVAKOJ PRIUČI!
Podravka juhe odlikuju se prvorazrednom kvalitetom, jer su proizvedene iz originalne sirovine
Uvjerite se u kvaliteti i ostalih naših proizvoda — vočnih i povrtnih preradjevina
STEKLARNA HRASTNIK
HRASTNIK
TELEFON 81-622



vvvv:-**


PROIZVAJA:
sodobne oblike razsvetljavnih teles, zaščitna stekla in stekla za žaromete, embalažno steklo za kozmetiko, medicino, prehrambeno industrijo in
široko potrošnjo,
tanko In stiskano steklo za gostinstvo in široko potrošnjo
i
i
i
FRUCTAL
SADMO LIKERSKI KOMBINAT
AJDOVŠČINA
VAM NUDI:
kvalitetne marmelade, džeme, kompote, paradižnikovo mezgo, konzervirani grah, fižol in beluše
FRUCTAL
sadni sokovi, sadni sirupi, alkoholni izdelki slovijo po svoji
dobri kvaliteti
TRGOVSKO UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE Z ŽELEZNINO IN TEHNIČNIM MATERIALOM
D
ITletalka
PLIITAL
INDUSTRIJA PLUTOVINASTIH IZDELKOV Ljubljana, Celovška cesta št. 32
Poštni predal: 78-11, tel.: 21-278, Brzojav.: PLUTA Ljubljana
Izdelujemo vse vrste plutovinastih, kronskih in alu zamaškov ter plutovinastih vložkov v najboljši kvaliteti
Za termično in zvočno izolacijo priporočamo naše autoekspandirane plutove plošče in žlebake
mm
*
■
m

■e**
Naročajte pri nas in zadovoljni boste!
ČOKOLADA
Borneom
KEKSI
KRAS
ZAGREB
BRANIMIROVA 29
TEOL OLJARNA
LJUBLJANA, ZALOŠKA 54
• PROIZVAJA: tekstilna, usnjarska in čevljarska pomožna sredstva, sredstva za gašenje požarov, ricinovo In laneno olje, detergente in proizvode za mllar-sko industrijo. V novem obratu je žačela s proizvodnjo etoksillranih produktov
ZDRUŽENA KEMIČNA INDUSTRIJA
DOMŽALE
Proizvaja in nudi:
škrobe
dekstrine
lepila
svinčene okside
temeljne barve
oljnate emajle oljnate lake
kazeinske barve
nitro in specialne izdelke
:s*WSii
***i
m
■i*
F**
■lili
1118111
■
■
*
■m

■■
;!;*s
MHi
EMONA
Najsodobnejša mesna industrija EMONA-ZALOG proizvaja in nudi potrošniku svoje kvalitetne mesne izdelke ter sveže meso
Pazite na naš zaščitni znak!
Industrija
plastičnih mas in umetnih smol
KOPER
Proizvaja v obratih brizgalnice, extruzije, Investicijske opreme, poliuretanskih pen in pollvlnll-acetatnih emulzij
Širok Izbor artiklov za: elektro.avto, farmacevtsko, prehrambeno, pohištveno, kemično in gradbeno industrijo
Točno izpolnjevanje pogodbenih dobavnih rokov — Ugodne cene — Kvaliteta izdelkov in solidna izdelava orodij, so naše prednosti na tržišču!
Tovarna
Celje
Telefon 30-12	Brzojav: Aero Celje
Proizvaja:
Karbon papir Indigo papir Pisalne trakove
Matrice za razmnoževanje za Ge-stetner, Roto, Rex Rotary in Sada razmnoževalne aparate Aerolith matrice
Diazo amoniak papir Jasnit za kopiranje načrtov
Celofanski prozorni lepilni trak Barva za razmnoževanje Akvarelne, tempera plakatne in umetniške oljnate barve
Znak Aero je znak kvalitete!
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO
VOLAN
LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA 9
Uprava telefon 32-891 do 32-894
PRODAJA MOTORNA VOZILA, NADOMESTNE DELE, GUME IN DVOKOLESA RAZNIH ZNAMK
v prodajalnah na malo	Tavčarjeva 7	telefon	30-687
Frankopanska 21	telefon	22-595
Gosposvetska 3	teleton	21-658
v prodajalni na debelo	Dvorakova 12	telefon	33-592
Cene ugodne — postrežba solidna!
PROIZVAJA PRVORAZREDNA PREMAZNA SREDSTVA ZA KOVINSKO
EM BALAŽO
M
M
BARVE ZA LITOGRAFIJO LAKI ZA VERNIRANJE IN OSTALA ZAŠČITNA PREMAZNA
SREDSTVA

mOLOR
L
1
1

MEDVODE
Ul
O
O
>
O
iu
Z
I
>
o
Sad
<
oč
<
ta
tc
<
čestita kolektivu „ SATURNUSA" k štirideseti obletnici obstoja tovarne
TRGOVAČKO PREDUZEČE NA VELIKO
GVOŽDJAR
NOVI SAD, Zeljeznička br.28
TELEFONI: 46-36, 47-37, 47-38, 43-42
Preporučuje svim svojim potrošači- -ma bicikle i delove za biciklove, naših domačih renomiranih tvornica »PARTI-ZAN«]Subotica, »ROG« Ljubljana, »LA-STA« Sarajevo i »PAPUK« Osijek, kao i ostalu gvoždjarsku robu lične potrošnje.
Bavi se uvozom za svoj i tudji račun svih vrsta bicikla i delova za bicikle kao i ostale gvoždjarske robe iz 117 grane.
Za Vaše potrebe obratite se gornjem preduzeču, gde čete biti uslužen! na Vaše zadovoljstvo
MARIJAN ČAVIČ
Poduzeče za vulkanizaciju i preradu gume
ZAGREB, SAVSKA CESTA 163/B
Proizvodi:
gumenu tehničku robu: brtvila otporna na mineralna ulja, simeringe, razne amor-tizere, membrane, manžete, gumice za hidravlične kočnice i ostalu raznu tehničku robu po narudžbi
Gumira:
kotače za elektro kare, Diesel kare, transportna kolica, valjke, za kožarsku i grafičku industriju
Popravlja:
sve vrste pnevmatika, transportne trake i ostalu gumenu robu
Služite se našim uslugama, koje se obavljaju brzo i solidno uz pristupačne cijene
CENJENIM POTROŠNIKOM SE PRIPOROČA KOLEKTIV
TRGOVINE Z BARVAMI IN LAKI
»ORIENT«
LJUBLJANA — TITOVA 22
TELEFON: 22-655
V E L E D R O G E R I J A LAVRICA - LJUBLJANA

VAM NUDI
KVALITETNE IZDELKE
KREME ZA KOŽO
SUHA
ROLMASTNA
MASTNA
VITAMINSKA
PLACENTA
£>tete rle
KOLINSKE VODE
BOLERO RENDEZ VOUS MOULIN ROUGE FOLIO BERGERES 7 MAČK
EAU DE LAVRICE
SPLOŠNO GRADBENO PODJEDE
SLOVENIJA CESTE
Ljubljana, Titova cesta 44
Telefon 33-827	Poštni predal 469-1X
Izvršuje gradnje nizkih, visokih in vodnih objektov. Prevzema večja asfaltna dela v asfalt betonu, litem asfaltu (barvni asfalt), penetraciji, mešanem asfalt makadamu in površinskih obdelavah. Lasten projektivni biro.
Iz svojih sodobno urejenih kamnolomov dobavlja apnenčeve agregate in iz svoje opekarne Mengeš visoko kvalitetne opečne izdelke.
Mehanični obrati podjetja izdelujejo kompletne naprave za kamnolome (patentne kladivne mline, vibracijska sita, ventilacijske naprave) in razne dele za težke cestno - gradbene stroje.
Gradnja z moderno mehanizacijo in lastnimi transportnimijsredstvi!
KROJ
LJUBLJANA, POLJANSKA 15
Obrati:
Poljanska cesta 7 Titova cesta 4 Resljeva cesta 1
★
Izdelovanje moških in ženskih oblačil
HIGIJENSKE
KOZMETIČKE
FRIZERSKE
PREPARATE
PRIZNATE KVALITETE PO N A 3 M O D E R N I 3 I M RECEPTURAMA PROIZVODI
NEVA
TVORNICA HIGIDENSKO KOZMETIČKIH SREDSTAVA
ZAGREB
Specializirana trgovina
Ljubljana Miklošičeva c. 17
nudi vsa sredstva za osebno zaščito pri delu
povodom HO-godišnjice postajanja orednom kolektivu „iSaturnus" dajemo svaka priznanje, čestitamo velike uspjeke i želimo dalji napredak
Chromos
KEMIJSKA INDUSTRIJA
ZAGREB
	veletrgovina		29. NOVEMBAR
p	s špecerijskim		Industrija mesa i konzervi
r—	blagom		SUBOTICA - ALEKSANDROVO
O			
i ^			★
	uvoz - izvoz		
			Proizvodi i preradjuje sve vrste: -
OlI			konzervi,
	LJUBLJANA		salame,
E	Aškerčeva 3		kobasice,
			suho meso,
			sveže svinjsko,
oddelek za	papir kateri ima stalno		govedje,
na zalogi vse vrste papirjev, lepenke			teleče i ovče meso,
in kartonov			živinu i jaja
TOVARNA ZLATOROG PRIPOROČA POTROŠNIKOM SVOJE KVALITETNE PROIZVODE
ZLATOROG
detergent za veliko perilo OSKAR - NOVI defergent za belo perilo RIO - EXTRA tekoči detergent CET VAN K A IT zobna pasta SO LEA dnevna krema FOX krema za čevlje in FOX parketna pasta SCHWARZKOPF proizvodi GLEMO, FIT, SEBORIN
TRGOVSKO PODJETJE

L J UBLJANA
CANKARJEVA CESTA 5/11
Nudimo pogonska goriva, maziva in ostale proizvode domače proizvodnje in iz uvoza
TRENTA KOVINSKO OBRTNO PODJETJE
BOVEC
SLOVENSKO PRIMORJE
KOLINSKA TOVARNA HRANIL
LJUBLJANA
Nudi potrošnikom svoje priznane prehrambene izdelke:
•	»PROJA« — odličen kavin nadomestek
•	»REGINA« — pecilni prašek in vanilin sladkor
•	»METKA« — kakaove rezine in marmorni kolač
5	»ROYAL« pudingi — izdelani v desetih okusih g »KA-BI« — mešanica kakaa za otroke
•	»KROKA« — specialna mešanica za krompirjevo testo
6	»REX« — posebna začimba za juhe, omake in podobno
•	»MIX« — snežni kolač — najnovejši izdelek
HEMISKA FABRIKA
NOVI SAD, Radnička ulica 16
Telefoni: 23-10, 51-785, 52-561
Proizvodi:
IDOL pastu za obuču IDOL pastu za parkete POLIMENT sretstvo za čiščenje kovina, stakla, porcelana Razne hemiske proizvode za domaeinstvo
Pomočna sretstva:
za tekstilnu industrijo za kožarsku industriju za metalopreradjivačku industriju
za drvnu preradjivačku industriju medicinski
KISEONIK tehnički i
TRAŽITE NAŠE PONUDE I PROSPEKTE!
TOVARNA ALKOHOLNIH IZDELKOV IN SADNIH SOKOV
MARIBOR, PARTIZANSKA CESTA 39
TELEFON 37-10, 22-67
PRIPOROČA SVOJE IZDELKE:
žgane pijače, pivo, osvežujoče pijače in kis
Posebno priporoča svoje izdelke nagrajene na VII. mednarodnem vinskem sejmu:
z zlato kolajno
brandy domači, ribezel vino
s srebrno kolajno
vermouth vino, cherry vino, brinjevec, sassis liker in naš novi proizvod vinjak
Podjetje za projektiranje
SLOVENIJA PROJEKT
LJUBLJANA, CANKARJEVA 1/V
Telefon 21-569, 20-847
projektira
vse vrste industrijskih zgradb, vse vrste javnih zgradb ter objektov družbenega standarda, urbanistične zasnove celotnih naselij, zazidalne načrte za posamezne investicijske objekte, hidrotehnične in komunalne zgradbe
za vse to izdeluje kompletno dokumentacijo
od programske zasnove s tehnološkimi ter ekonomskimi analizami od idejnih do glavnih projektov z vsemi načrti notranjih in zunanjih instalacij
ter pomaga investitorjem
s tehničnimi nasveti in nadzorom gradbenih del
LJUBLJANA Frankopanska ulica 11
s svojimi predstavništvi
v Celju, Ormožu,
Trbovljah, Logatcu, Ribnici Vrhniki in Reki,
je vodilno podjetje za najkvalitetnejša vina Štajerske, Dolenjske, Primorske, Istre in Dalmacije
Prepričajte se o kvaliteti naših vin!
Zahtevajte cenike!
O
z
>
<
z
LU
>
O
_I
uO
Grafični
nabavni
ZAVOD
LJUBLJANA, RESLJEVA 3
D
D
D
D
D
V
Grosistično podjetje s papirjem in grafičnim materialom
	E* M O 0. K H 0 Ei Bi	izvaža in uvaža
	0 1	živino
		in živalske proizvode
	E* Bi	perutnino
gruda	O fc	in mlečne proizvode
	X M O Ei Bi O	ter živalsko krmo
EXPORT — IMPORT	1	
LJUBLJANA	Eh Bi O S.	
TITOVA 19/VII, TELEFON 20548, 23061	X M	
FABRIKA KONZERVI
vojvodina
SUBOTICA, NATOšEVIČEVA 44
Poštanski fah 63
Kvalitetni proizvodi:
siiiiili W'
pF' supe — govedska, pileča gotova jela vočni sokovi kompoti demovi marmelade
I
cZvecevo
SLAVONSKA POŽEGA
<
ti
H
CA
P
Q
Z
Z
ti
M
£
ti
X
ti
ti
ti
Proizvodi za Vas:
čokoladne proizvode alkoholna pica vočne sokove i mliječne proizvode
Tražite uvijek samo »Zvečevo« proizvode, jer su najbolje kvalitete
YUHOR
kipeti
Telefoni: Direktor 50-*32,
Komercialni direktor 20-377 centrala 20-506 Telegram: JUHOR, Svetozarevo Tekoči račun : 113-11 /1 -48 Rretst, Beograd: Balkanska 51 Telefon 26-591
<t
O
O
M
O
Od
tz>
LU
SVETOZAREVO
TRGOVINSKO PREDUZECE ZA PROMET NA VELIKO I UVOZ I IZVOZ METALNIH I TEHNICKIH
PROIZVODA
BEOGRAD — BULEVAR REVOLUCIJE 28
Tel. centrala 30-391 do 395 / Sekretarijat: 32-344 / Teleprinter 01-130 Telegrami: TEHNOPROMET — BEOGRAD / Poštanski fah: 239 Tek. rac. kod Jug. banke: 101-31/1-19
Predstavništva u FNRJ:
U ZAGREBU, NA RIJECI, U LJUBLJANI, MARIBORU, SARAJEVU, NOVOM SADU, KRA-LJEVU I SKOPJU.
UVOZI:
Sivo i belo sirovo in staro gvožde — Sve vrste specijalnih Čelika: alatne, konstruktivne, legirane i nelegirane, ugljenične, vučene, za bušenje stena, za opruge i za vruči rad itd. — Sve vrste valjanog materijala: šipkasti i fazonski Čelik i nosače — Sve vrste limova i traka: hladno i toplo valjane — Celične cevi svih vrsta — Žice i čeličnu užad — Odlivke, otkivke i otpreske — Proizvode oboj enih metala — Brusna točila i ostali brusni materijal — Sve vrste alata — Celične boce za kiseonik, ace-tilen, azot, hlor itd. — Parne, motorne i električne lokomotive; motorna i tramvajska kola; sve vrste željezničkih vagona — Uredaje za električnu signalizaciju — Željeznički materijal: bandaže, osovinske slogove, kočnice i delove istih, sav pripadaj uči materijal za željeznička sredstva, šine i pribor.
SEKTOR UNUTRAŠNJEG PROMETA sa skladištima u BEOGRADU, ZAGREBU I SARAJEVU — raspolaže bogatim asortimanom: proizvoda črne i obojene metalurgije — svih kvaliteta i dimenzija običnih i plemenitih šipkastih Čelika: fazonskih Čelika, nosača, limova, žice, hladno valjanih traka, cevi i dr. — oboj enih metala: šipki, limova, trakacevi, žice, bronzanih odlivaka i drugo.
STRUCNI TEHNICKI BIRO TEHNOPROMETA — na raspoloženju je poslovnim prijateljima za stručne savete i obaveštenja: o izboru vrste Čelika prema nameni, o zameni kvaliteta Čelika prema nameni, o uporedenju kvalitetnih oznaka, o hemiskom sastavu, o mehaničkim osobinama, o termič-koj obradi i drugim tehničkim podacima prema konkretnim potrebama.
IZVOZI:
Valjani materijal črne metalurgije: gredice, platine, željezničke i industriske šine, Čelike (fazonski, šipkasti, betonski i kvalitetni), limove, cevi (čelične, šavne i bešavne, za naftu), vodovodne i kana-lizacione livene cevi — Poluproizvode bakra i bakarnih legura, aluminiuma i aluminiumskih legura: limove, trake, šipke, cevi, diskove, folije, rondele, žicu, profile, elektrode — Olovne poluproizvode: limove, trake žicu, sifone — Kalajne cevi, žicu, trake, kalajnu kompoziciju, kalaj za lemljenje i tinol žicu — Poljoprivredne mašine, sprave i alat — Traktore sa priključnim orudima — Uredaje za navod-njavanje — Šinska vozila — Signalne uredaje — Pneumatička mlinska postrojenja i mlinske mašine — Ručni i rezni alat: testere za sečenj e metala i drveta, razne burgije, glodala, strugarske noževe i turpije — Radijatore i kotlove za centralno grejanje — Armature svih vrsta — Fitinge za cevi — Sanitarne artikle livene i keramičke — Gradevinske cevne skele — Eksere svih vrsta — Zičano platno i pletivo — Bodljikavu žicu — Vijke i matice svih vrsta, podložne pločice i zakovice — Lance svih vrsta — Kovane i presovane alate: lopate, vile, ašove, sekire, pijuke, motike, noževe za sečke, ma-kaze za lozu — Gradevinski okov — Limenu ambalažu — Otkivke i odlivke: čelične, sivog liva i oboj enih metala — Bicikle — Dječje igračke — Pegle — Olujne fen j ere i druge proizvode metalo-preradivačke industrije.
TEHNOPROMET USPEŠNO SARADUJE S TRŽIŠTIMA — zemalja EVROPE, SEVERNE I JUŽNE AMERIKE, AFRIKE, BLISKOG, SREDNJEG I DALEKOG ISTOKA preko svojih predstavnika i ino-stranih zastupnika.
AGROSTROJ
LJUBLJANA, DRAGA 41
TELEFON: 33-981, 33-961 in 33-052
Izvršuje vsa generalna in ostala popravila kmetijske, gozdarske in transportne mehanizacije, z lastnimi težkimi stroji izvršuje melioracije in hidromelioracijska dela, izdeluje naprave in stroje za umetno namakanje ter opremo za vse vrste toplih gred, motorne okopalnike za obdelavo kmetijskih površin, opremo in montažo za izmolzišča, prav tako pa izvajamo terensko servisno službo za vso kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo
ZLOGOVNA SESTAVLJENKA
Sestavite iz spodaj navedenih zlogov ustrezajoče besede in jih vpišite v lik. Ob pravilni rešitvi boste dobili v obrobljenih delih slovenski pregovor.
Zlogi: Be, bi, ca, ca, če, čev, čez, di, do, dra, ho, hre, ja, je, je, ka, kar, kjer, ko, li, li, ma, mer, mla, mo, na, nje, no, nov, pro, ra, re, rek, ska, star, sten, stost, tor, vi.
Besede pomenijo:
1.	kmečko opravilo;
2.	zadovoljen, vesel;
3.	poljska ptica;
4.	mesni izdelek;
5.	svoboda;
6.	prekomerno;
7.	vrsta športa;
8.	vodja ustanove, podjetja;
9.	letoviški kraj v Dalmacij;
10.	ime »tovarniške hranilnice«;
11.	koderkoli;
12.	vrsta lesa;
13.	center Hercegovine.
-ILC-
POSETNICA
Komaj mesec dni sta poročena tovarišica Vanja in tov. Tone iz kraja S., vendar se že kregata, da je strah in groza! Kaj je vzrok za prepir teh dveh ljudi, ki sta vendar srečna in polna nad stopila na skupno življenjsko pot?
1
2
3
4
5 G 7
5
9
10
11
12
13
LABIRINT
Dne 8. marca, na Dan žena, je prišla skupina pionirjev čestita delovnim ženam našega kolektiva za njihov praznik. Nato so si ogledali proizvodnjo v tovarni. Pionirka TANJA je pri tem s tdkšnim zanimanjem opazovala neko delo, da je skupina odšla naprej, ona pa je ostala zadaj. Kako naj zdaj revica sama najde pot do izhoda, kajti iti mora mimo mnogih strojev, zabojev — praznih in polnih, mimo' miz, skladov pločevine, omar, vozičkov, odpadkov, — levo, desno, po stopnicah, pa spet levo itd., itd.! Glejte jo v gornjem kotu, kako se žalostno drži! Bodite tako dobri in pomagajte ji! Pokažite s svinčnikom, kje naj jo ubere, da ne bo padla, niti se udarila ali obrezala!
-ILC-
VANJA-TONE
s
SERPENTINE
NESPORAZUM
(Resnična iz tovarne)
1			Z				3			4	
	7			6			S				
			8	9		10		11			
			14				13				
15 {	16		17		18		19		20		
		23					22			21	
	24	15			26				27		28
33		iZ				31		30	29		
			34			35"		36		37	
							19		38		
Besede se pričenjajo v prvem polju in tečejo v obliki serpentine tako, da se ena beseda prepleta z drugo.
Besede pomenijo:
1.	Neljub izrastek na koži; 2. nalezljiva bolezen; 3. vlačuga, pokveka; 4. večji kraj ob Dravi; 5. nogometni klub zvezne lige; 6. nedoločni zaimek; 7. azijska država; 8. vrsta gibanja; 9. in-dustr. kraj v BiH; 10. ujede; 11. črnogorski pesnik; 12. nalezljiva bolezen; 13. vrsta prozornega papirja; 14. donaščajoč deček; 15. kontinent; 16. pretiran, radovednež; 17. neplodne; 18. zasledovanje; 19. novejši jugoslo v. film; 20. kurir, odposlanec; 21. največji mojster slov. besede; 22. pustni sprevod (pust); 23. oseba iz Prešernovega »Krsta pri Savici«; 24. divje zgodovinsko pleme; 25. edini; prvi izvod; 26. del šolske učilnice; 27. kričač; 28. pripomoček za računanje; 29. hrvatska reka; 30. dolžnost; 31. pojem v višji matematiki; 32. glasbeni stil; 33. jo merimo s toplomerom; 34. časovno razdobje; 35. gorski vzpon; 36. vrsta morskih rakov; 37. tovarna koles v Ljubljani; 37. razgrajač; 38. kmečko orodje; 39. prostor za počitek; 40. močna dlaka.
-ILC-
Bilo je popoldne nekega dne v jeseni preteklega leta. Šofer transportnega podjetja z Reke je pripeljal v tovarno pred skladišče kamion, naložen z belo pločevino. Naključje je hotelo, da je šofer naletel ravno na našega delavca, ki z mizarskim klejem lepi smirkov prah na kolute, ki jih rabijo v brusilnici, in mu v snbskohrvat-skem jeziku povedal, da je »iz Rij ek e dovezao LIM za tvornicu Saturnus«.
Naš tovariš, ki seveda ni hodil v hrvatske šole, je pod besedo LIM (hrv. = pločevina!) razumel tisto, kar Slovenci nazivamo lim, t. j. lepilo, odnosno mizarski klej. To je seveda njega, ki na svojem delovnem mestu mizarski klej uporablja, zanimalo, zato vpraša šoferja:
»Koliko lima pa je?«
»Pa pun kamion,« odgovori šofer.
»Hudiča, al’ ste znorel? Kaj pa bomo z njim? Saj ga ne rabmo tolk! Kakšen lim pa je?« vpraša dalje naš član.
»Pa bi jeli lim iz uvoza!« odgovori šofer.
»Ja, madcna! Pa sem jim zadnjič reku, da je bel lim zanič; zdej SO' ga šli pa cel kamion naročit !«
PRENAGLO VESELJE
— Serbus, Tone! Ravno prav, da te vidim. Ce bi te slučajno moja žena vprašala, kje sem bil v nedeljo zvečer...
— Me je že vprašala.
— Vraga! In kaj si ji odgovoril?
— Da si bil pri meni.
— Odlično! Sijajno! Hvala ti, Tone!
— Le počasi! Rekla je, da sem bil že šesti, ki je to potrdil!
PRI PRIRODOPISU
Učitelj: Ali rastejo ribe hitro ali počasi?
Učenec: Zelo hitro! Moj očka je prejšnji teden ujel ribo in kadarkoli O' njej pripoveduje, je vsakokrat daljša!
KRIŽANKI — DVOJČICI
Križanki sta po obliki popolnoma enaki. Opisi besed so podani pod vsako številko za obe križanki. Naloga reševalca je, da ugotovi, kateri od obeh križank pripada opis besed pred, odnosno za pomišljajem.
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. slovensko ime za mesec v letu — umetni spremljevalec zemlje; 7. varnostna služba v podjetju — ena in druga; 10. strah pred nastopom — grška boginja modrosti; 11. umetni človek, samodej — zapreka; 13. okrajšano žen.
ime — brez družbe; 14. branjevec — prehod skozi stavbo; 15. števnih — letovišče pri Opatiji; 16. študijska skupina — razpredelnica; 17. znak za kemično prvino — romanski spolnik; 18. potrošnja — boječ, strahopeten; 20. glivična bolezen — reka na Kordunu; 21. znana primorska členica
—	enota utežne mere; 22. kazalni zaimek — sladkovodna riba; 23. ptičji glas — oziralni zaimek; 24. šaljiv spis, zbadljivka — mesto pod Araratom na jugu SSSR; 26. del noge — pisarna, biro; 27. delovni postopek pri proizvodnji žarometov
—	zabraniti; 29. če niso široki, so ... — najmanjši del snovi; 30. mesto v Hercegovini — izdelovalec
žigov; 32. Etiopski poglavar — morska sikala; 33. je obešen v cerkvi — riževo žganje; 34. štev-nik — površinska mera; 35. vaditelj — obrtnik;
38.	požrešna ptica — vrsta trdega kamna; 39. veznik — okrajšava za račun; 40. karam — majhen oreh; 41. lahkoatletska disciplina — del telesa; 42. predor — portir; 43. padavina — ime pevke Jurkovič; 44. zabaven — zbor osmih pevcev; 45. prodajalec važnega živila — nemški starejši filmski komik; 46. pod — tuje žensko ime; 47. testament — tovarna v Ljubljani.
Navpično: 1. blisk — majhno naselje; 2. odprt prireditveni prostor — grški otok; 3. brez govora
—	znanstvena trditev; 4. žensko ime — osebni zaimek; 5. kazalni zaimek — romanski spolnik;
6.	spremljevalec — prebivalec onstran naše meje;
7.	deviška kožica — meja med morjem in kopnim; 8. žensko ime — ploska vrvica; 9. grška črka
—	kratica prijateljske države; 12. pomemben — slovnični pojem; 14. ime za značilno apnenično področje — agregatno stanje vode; 16. bikoborec
—	obrtnik; 18. morske živali — gibam se v vodi;
19.	prostor v gledališču — mesto ob Sredozemskem morju, ki ga je nedavno porušil potres;
20.	podjetje za odkup kož — odvzem osebne svobode; 21. moško ime — pojem razsežnosti; 22. otrok džungle vulkansko žrelo; 23. oseba iz Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi« — kravji pastir; 24. računski pojem — program; 25. brez besed — okrajšava za mesec v letu; 26. sunek — navodilo; 28. tisti, ki vozi — moško' ime; 32. biti nedovršen — kraj na Notranjskem; 35. gorske poseke, jase — je potrebno; 36. starogrški junak
—	vrsta cigaret; 37. glavno mesto države ob Sredozemskem morju — zabaven spis; 38. vhod v prostor — oseba iz Jurčičevih »Rokovnjačev«;
39.	dan v tednu — držaj; 40. kralj ptičev — prebivalci evropske države; 41. važno živilo — ne-obuti; 42. domača žival — medmet; 43. iglasto drevo — veznik; 45. os. zaimek — znak za molibden.
-ILC-
Nagradni križarki dvojčici oddajte v tajništvu najkasneje do 31. XII. 1961. Izmed pravilnih rešitev bodo izžrebane tri nagrade:
1.	nagrada 1500 dinarjev,
2.	nagrada 1000 dinarjev,
3.	nagrada 500 dinarjev.
REBUS
1	2	3	4	s		6	o	7	8	9
10					O	11	12			
13				O	14					
15			O	16						O
17		O	18						O	19
	O	2o						O	21	
O	22				O		O	23		
24					25	O	26			
27						28				
29				O	30					
31			O	32	O	33				O
34		O	35		36				O	37
	O	38						O	39	
O	4o						O	41		
42						O	43			
44					O	45				
46			O	47						
1	2	3	4	3		6	O	7	8	9
10					O	11	12			
13				O	14					
15			O	16						O
17		O	18						O	19
	O	2o						O	21	
O	22				O		O	23		
24					25	O	26			
27						28				
29				O	30					
31			O	32	O	33				O
34		O	35		36				O	37
	O	38						O	39	
O	40						O	41		
42						O	43			
44					O	4$				
46			O	47						
1	2	3	4	5	6		7	6	9	10		ti		<2	13	H	15		16	17	18	19	20	21
22						©	23				©		©	24				©	25					
26		©	27		©	28			®	29					©	3o		31	©	32		©	53	
34		si		©	36				37		©		©	M	39				4o	©	44	4z		
43			©	44						©	45		AS	©	A?					46	©	49		
So		©	M						©	52				53	©	54					55	©	5c	
	©	4/						©	58						59	©	60					6i	®	
©	62						©	63			©		®			65	©	66					6*	©
68						©	69			©	7o		71	©	72		73	©	74		©	7J-		76
77					©	78				79		©	Bo	Si				82	©	83	84			
©	tte			©	86						©	87	®	88					89	©	90			
9i			©	92						®	93		94	©	95					96	d	87		
98		©	V9						©	100				iČM	©	to*					103	©	104	
	©	los			©	lob		©	<07			©	108		109	©	«0		©	«1		«2	©	
©	«3				<14	©	©	-KS				116				ur	©	©	U8				//9	©
120						1Z<	<22										<23	/24						125
126			©	/2?													128				©	<29		
<30			©	131		©						t						©	I3Z		©	*33		
134						<35							JttiLus				136	137	IKOllRl				13»	
	©	Aot/SJ				<39		"3arP			jh	BmT	im				<4o						©	
©	IM	142	143	144	<43					;ri	r							146		<47	<48	<49	<Sti		©
ISO«.	©	ISI					©										©	/52					©	153
ISA							<5s	<56	<5?	158	<59		160	<6<	<62	<65	<64							
	(D	165			©	©	166					©	<67					©	©	/6*			©	
<69	<7o			©	171	<72				©	<73	<74		©	<75			<76	<77	©		©	<76	
<79		©	©	ISO					te	<a<				<82	©	IIi					©	/«4		
US		<#6	187	©	<88			©	'89		©		©	190	'90A	©	<91			©	<92			
<93					©		©	<94			<95	©	<96			<97	©		©	198				
199				©	200	©	201					202						©	203	d	204			
©	205		©	20 <3		207	©	208		te	©		d	©	209		©	2/0		2«	©	2<Z		©
i<3	©	214	215				2(6	©	2<?	2(8	2 <9		220	22 <		©	222				223		©	224
125	22F	©	izt					228	©			©	230		©	2X						©	232	
233		ISA	d	Ž35L					236	©	2Sf	23*		©	239						©	240		
24<			242	©	245					©	244			©	245					©1	246			
©	257			248	©	249		©	250	2$<	©	©	te	252		©	255		©	254				©
255		©	256		257	©	258	259			©	260	©	26 <		262		©	263			©	264	265"
266"		267				268	(S)	269			©		©	ZJO			©	2?<				272		
275																								
Jubilejna nagradna križanka
Vodoravno: 1., 120., 154. in 273. naša iskrena želja ob 40. obletnici obstoja tovarne; 22. sestavni del stavka; 23. tovarna v Črnučah; 24. žitarica; 25. vesoljstvo; 26. osebni zaimek; 27. štev-nik; 28. število; 29. popotnik; 30. politična organizacija; 32. srbski predlog; 33. kazalni zaimek; 34. tovorna žival; 36. kraj na Dolenjskem; 38. poklon; 41. amonijeva spojina; 43. klic na pomoč; 44. nevaren; 45. tretja potenca; 47. priprava za merjenje; 49. trije enaki soglasniki; 50. nemški osebni zaimek; 51 pojav pri gorenju; 52. muslimanska sveta knjiga; 54. mir; 56. polovica kratice fašistične mladinske organizacije, katero so uvajali Italijani (med vojno v Ljubljani); 57. starorimski pesnik; 58. družbeni delavec; 60. Ime prvega sekretarja ruske KP; 62. ime dveh mesecev v letu; 63. geometrijski pojem; 64. geometrijski pojem; 66. gozdni sadeži; 68. vrvica; 69. jadranski otok; 70. ime tragično preminulega generalnega sekretarja OZN; 72. del glave; 74. nikalnica; 75. znana beseda iz koroških narodnih pesmi; 77. rokodelec; 78. ena izmed razsežnosti; 80. izbran, vzoren; 83. etnična skupnost; 85. izid pri šahu; 86. transport; 88. kalo; 90. nasičene, potešene; 91. agregatno stanje vode; 92. orodje poklicnih in nepoklicnih brivcev; 93. kaznivo dejanje; 95. vrsta tkanine; 97. boleč izpuščaj; 98. arabski žrebec; 99. del kruha ali klobuka; 100. prebrisanec; 102. prebivalec starogrške pokrajine; 104. tuja črka (fon.) 105. vsi (hrvaško); 106. okrajšava za eventualno; 107. Mariborska tovarna, po kateri se imenuje tudi vrsta naših žarometov; 108. struja; 110. kemični znak za iridij; 111. Zagrebška tovarna, naročnik naših izdelkov; 113. poljska ptica; 115. zapornik; 118. pripadnik azijskega plemena; 126. grška črka; 127. tovarna v naši občini; 128. sorodnik; 129. moško ime; 130. orientalski biffe, kavarnica; 131. veznik; 132. časovni veznik; 133. partizanski pesnik (Ivan); 134. druga in tretja črka besede pod 107 navp.; 135. osebni zaimek; 136. enaka soglasnika; 138. egipčanski bog; 139. osebni zaimek; 140. kemični znak za erbij; 141. zavoj, povitek; 146. razdeljevanja; 151. ščetarski izdelek; 152. vremenski pojav; 165. glej 28. vodor.; 166. vulkanski otoki; 167. druga košnja sena; 168. očka; 169. pečenje; 171. vrhovni zakonodajni organ jugoslovanskih narodov, s katerimi je v zvezi 29. nov.; 173. del zimske garderobe; 175. sla; 178. kazalni zaimek (narobe); 179. zadnji črki pod 4. navp.; 180. prebivalec severovzhodne pokrajine v Sloveniji; 181. naša valuta; 183. novačenje; 184. srbsko moško ime; 185. pariški modni kreator; 188. kratica jugoslovanske tovarne žarnic; 189. začetnici predsednika zveze sindikatov FLRJ (Tempo); 190. začetnici slov. pisatelja in pesnika (Rosana); 191. Jadranski otok, eno najstrašnejših taborišč; 192. barva; 193. iztek; 194. kontakt; 196. slovenski narodni
heroj; 198. naš izdelek, ki je prejel nagrado »oskar za embalažo«; 199. predsednik FLRJ; 201. mlada patriotka, ki so jo fašisti ustrelili 31. avg. 1942; 204. mera za tehtanje; 205. pritrdilni ca; 206. predplačilo; 208. avtomobilska oznaka Paragvaja; 209. znak za kemično prvino; 210. Prešernov prijatelj, ki je utonil v Savi pri Tomačevem; 212. nacionalni komite; 214. ostrina; 217. idelavka na Škarjah; 222. ribnik, tolmun; 225. zadnji črki besede pod 123. navp. 227. železniška postaja na progi Ljubljana—Trst; 229. glej opis 126. vod.; 230. nada; 231. vrsta zofe; 232. osebni zaimek; 233. posoda; 235. nezoran travnat svet; 237. astronomski pojav; 239. del vijačne zveze; 240. neresnica; 241. glavno mesto Južne Koreje; 243. navedek; 244. isto kot 168. vod.; 245. dalmatinsko vino; 246. teža embalaže; 247. postava; 249. nikalnica; 250. isto kot 50. vod.; 252. ljudska republika; 253. predlog; 254. reka na Dolenjskem; 255. del telesa; 256. domača žival; 258. gozdne živali; 261. znamka domačega foto materiala; 263. obdobje; 264. osebni zaimek; 266. kaligrafija, lepa pisava; 269. brez glasu; 270. zvišana nota; 271. telovadna vaja.
Navpično: 1. jugoslov. pevec popevk; 2. pri-sednik; 3. črka s prizvokom; 4. oseba iz krščanske mitologije; 5. nedelaven; 6. začetnici slov. pisatelja, ki je opisoval življenje kmeta; 7. sibirski veletok; 8. ne vroč, ne mrzel; 9. električna merska enota; 10. pogonska sila; 11. glasbeni instrument; 12. cigarete 1 j ubij. tobačne tovarne; 13. medmet; 14. odločba; 15. medikament v tabletah; 16. začetnici slovenskega vodilnega političnega delavca; 17. svetovno znana znamka motorjev; 18. bes; 19. črka s prizvokom; 20. partizanska prireditev; 21. pisarn, delavec; 28. isto kot 95. vodor.; 31. zaznavam s sluhom; 35. znižana nota; 36. spanje; 37. označba za neznanca; 39. znak za kemično prvino; 40. takten, dobro vzgojen; 42. začetnici bana, katerega so ilegalci likvidirali; 44. tuje moško ime; 45. debel kos lesa; 46. del parnega stroja; 48. organsko barvilo; 51. lepak; 52. kakor; 53. afriški veletok; 55. očka; 57. indijski zunanji minister; 58. zgornji del doze; 59. kmečki praznik; 61. jugoslovanski pisatelj, dobitnik letošnje Nobelove nagrade; 62. drgetanje; 63. obrtnik; 65. stranica v pravokotnem trikotniku; 67. ljubavni pesnik; 68. slov. tednik; 69. psovka; 70. upravljalec v podjetju; 71. glasbena nota; 73. cuzati; 76. grabež; 78. števnik; 79. predlog; 81. medmet, ki se navadno uporablja pri majhnih otrocih; 82. nemirnost, negotovost; 84. igralna karta; 86. predpona za označbo starosti; 87. začimba; 89. lepotičje; 91. važen izdelavni material v naši tovarni; 92. stisnjen premogov prah — močno gorivo; 93. dvignjen prostor za nakladanje; 94. žalosten, zagrenjen; 96. točno; 99. poškodba; 100. beseda, ki
zlasti v športu pomeni isto kot solidno, dostojno; 101. »referent« za gledališki abonma v naši tovarni; 103. glasbena abeceda; 105. ime dveh mesecev v letu; 107. bodica, kaliber; 109. morski orjak; 112. ječa; 113. zlodej; 114. arabsko pristanišče; 115. isto kot 229. vod.; 116. del kolesa; 117. okrajšava za nenaden poraz pri boksu; 118. dolg, ozek kos pločevine, blaga; 119. del elektromotorja; 120. indijski premier; 121. isto kot 117. navp.; 122. naše pristanišče (na južnem Jadranu); 123. vseznalec; 124. isto kot 13. navp.; 125. božja travica; 135. enočlenik; 137. atmosferski pojavi; 142. iz njega so sveče; 143. naš odjemalec v Zalogu; 144. boljša polovica; 145. žensko ime; 147. dopadljiv; 148. splošen naziv za dramsko delo; 149. pritajeno goreti; 150. nastava; 150 a. oddelek v tovarni; 153. slov. letoviško mesto; 155. začimba; 156. z morjem obdano kopno; 157. afriška ptica; 158. znak za kemično prvino, katere precej porabi tudi naša tovarna; 159. bivši japonski premier; 160. francoski romanopisec (Emile); 161. arabski žrebec; 162. industrijska rastlina; 163. moško ime; 164. slovenski narodni heroj; 170. bajeslovni raj pri starih Grkih; 171. okrajšava za artikel; 172. važna operacija v naši proizvodnji; 174. žensko ime; 176. nadležna žuželka; 177. kratica borbe za osvoboditev; 178. tovarniška prvoborka, ki je umrla pred dvemi leti; 181. vzpon, porast; 172. določene barve; 184. nujna, pereča; 168. žrtvenik; 187. ljubljansko gostinsko podjetje; 189. znamka avstrijskih avto-
1
I 2
| 3
' ]	1 4
|	|5
| 16
|7
" i ms
~ I |	[9
~ 1 | 10 1 1 11 [lk
~Jl3
_14
15
mobilov; 190 a. načrt; 192. pol olupka; 194. kmečko orodje; 195. znak za kemično prvino; 196. avtomobilska oznaka diplomatskih predstavništev (narobe); 197. žensko ime; 200. obrtnik, ki uporablja 92. vodor.; 202. železov oksid; 203. mesto na Rivieri, kjer je letos jesniško gledališče odneslo prvo nagrado (Francija); 206. pribežališče; 207. deček s čudežno svetilko iz »Tisoč in ene noči«; 210. pisarniška potrebščina; 211. del vodovodne napeljave; 213. grški bog; 215. glej 225. vodor.; 216. neljub opomin; 218. vrsta pesnitve; 219. partizansko ime znane politične delavke; 220. partizansko ime predvojnega prvoborca v tovarni; 221. komunistična partija; 222. elektroda; 223. glasbena nota; 224. jezdenje; 226. mesto v Vzhodni Nemčiji; 228. isto kot 174. navp.; 231. nagla smrt; 232. težkoatletska disciplina; 234. zaznavanje; 236. prebivalec evropske prestolnice; 238. skrajni del kopnega; 239. mamilo; 240. glej 91. navp.; 242. vrsta kamna; 246. zakoličena prometna žila; 248. slovenska pevka zabavne glasbe, ki jo pozna tudi naša embalaža; 251. neodločen izid; 252. naslovna oseba iz Shakespearove tragedije; 254. streha; 255. čebelji panj; 257. določene barve; 259. burmanski premier; 260. najvišja svetovna organizacija; 262. grška črka; 263. naslovna oseba iz opere Jakova Gotovca; 265. tovarna v Mariboru, naš odjemalec; 267. grška črka; 268. oblika pom. glagola; 271. glej 68. navp.; 272. avtomobilska oznaka gorenjskih avtomobilov.
1.	nagrada 5000 dinarjev,
2.	nagrada 3000 dinarjev,
3.	nagrada 2000 dinarjev,
4.	—18. nagrada 1000 dinarjev.
VRETENO
Značilnost vretena je v tem, da je vsaka beseda sestavljena iz črk prejšnje, kateri dodamo ali pa odvzamemo po eno čiJko! (Primer: a, ta, sat, tast, tista, -stas, tat, at, t.)
Besede pomenijo:
1.	kratica za polmer pri krogu,
2.	površinska mera,
3.	zgoden,
4.	del stopala,
5.	slovenski gledališki režiser, recitator (Jože),
6.	botra,
7.	slovenski pisatelj in dramatik (Etbin),
8.	važen oddelek naše tovarne,
9.	ljubka oseba iz filma »Kekec«,
10.	žre koscu živce,
11.	lepotičje,
12.	oklopno vozilo,
13.	dopis, vloga,
14.	kazalni zaimek,
15.	kratica za utežno mero.
Rešitve jubilejne nagradne križanke oddajte do 31. XII. 1961 v tajništvu. Izmed pravilnih rešitev bo izžrebano 18 nagrad:
ILC