tato 1878.
145
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXIV. — Izdan in razposlan dne 28. junija 1878.
Oft.
Postava od 27. junija 1878,
° Prispevanji kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru k potrošku za vsem deželam
avstrijske monarhije vkupne reči.
Z ozirom na to, da so v zmishi postave od 21. decembra 1867 (Drž. zak. ,st- 146) in ogerskega člena postavnega XII od leta 1867 razprave deputacij n vkupnih reččh že bile, vzvidelo Mi se je s privolbo obeh zbornic državnega zbora ukazati tako:
§• V
V založbo potroška za vkupne reči, priznane v §. 1 postave o reččh vsem (lezelam’ avstrijske monarhije vkupnih in o načinu njihovega obravnavanja, vze-lriata se na podlogi postave od 8. junija 1871 (Drž. zak. št. 49) najpred dva od-st°tka v račun na dolg ogerske države in v vsoto, ki ostaje po odbitku tega, naj prispevajo ali doprinašajo kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, po ^ odstotkov, a dežele ogerske krone po 30 odstotkov.
§. 2.
Od Čistega donosa colov (carin), ki so izrečeni za vkupen dohodek, kakor ,e ta donos pokaže po odbitku nazaj danili colov in nazaj danih zavarščin za col, vakor tudi poprečnin (pavšalov) čolne uprave, ustanovljenih na temelji postave 'v’j “7. nuncija 1869 (Drž. zak. št. 117), opravljajo se pred vsem drugim povra-la davkov -zn, reči čez vkupno colno linijo izvažane, od katerih je bil davek
davkov
(Slo.enl.ch.)
plačan, in ostanek je uporabljati v založbo troskov vkupnih reči in tedaj pre-odbiti od potrebščine za vkupne reči.
Obremenitev kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru in pa dežel ogerske krone v oziru na omenjena povračila davkov bode se za vsako davkovno vrsto, katere se tičejo ta povračila, namreč za potrošnino od izdelovanja piva, razen priklada k davku od piva v zaprtih mestih, po tem za potrošnino od izdelovanja žganja in za porabnino od pridelovanja repnega cukra, izvajala posebej tako, da bode vsakemu delu od davkovnih povračil, ki so bila v nekem solnčnem letu v dotični davkovni vrsti vkupno opravljena, nositi po onoliko odstotkov, kolikor mu delež od vkupnega kosmatega (sirovega) dohodka, dobljenega v dotič-nem davkovnem predelu od obeh delov v istem solnčnem letu iznaša odstotkov tega dohodka.
Za kosmate dohodke vzemajo se davkovne vsote, kolikor se jih je dotičnega solnčnega leta v tisti davkovni vrsti nabralo v gotovini ali v menicah, po odbitku tistih davkov, ki bi se bili zarad kakih narušajev v pridelovanji komu nazaj dali-
Dokončno obračunovanje in izravnanje med obema deloma gledé davkovnih povračil stori se vsako leto najpozneje 12 mesecev po izteku dotičnega solnčnega leta na podlogi pregledanega in potrjenega računskega sklepa ali završita.
Za tist del leta 1878, kar ga pada pod veljavnost te postave, naj dokončnemu obračunu o davkovnih povračilih, kolikor se jih opravi v tem letnem delu, služi v podlogo skupni kosmati dohodek vsake teh davkovnih vrst, kakoršen se pokaže v računskem sklepu solnčnega leta 1878.
Vsak mesec se bodo med obema deloma vršili začasni obračuni. Ti obračuni se bodo do tiste dobe, ko se stori prvi dokončni letni obračun, pri vsaki izmed do-tičnih davkovnih vrst delali po razmeru, v katerem poprek drug k drugemu stojé kosmati dohodki, z obeh strani v solnčnih letih 1868 do vštevno 1876 v tisti davkovni vrsti doseženi.
Počenši od prvega dokončnega letnega obračuna bodo se ti začasni mesečni računi delali po tistem razmeru, kateri je bil v podlogo vsakemu neposrednj0 poprejšnjemu definitivnemu letnemu obračunu za dotično davkovno vrsto.
§• 3.
Tako kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane, kakor tudi dežele pod ogersko krono zavezujejo se, da hočejo v založbo svojih prispevkov ali d °' prinosov vsak mesec odpravljati neki delež svojih mesečnih dohodkov, katei* stoji do le-teh v tistem razmeru, kakor stoji vsota dni h prispevkov do skupi10 vsote troškovnika tistega leta. Ako bi skupna vsota teh mesečnin ne dosegla vsote dnih prispevkov, prevzemajo omenjene dežele dolžnost, razliko brez ozira na svoj prejeti dohodek odpraviti popolnem in v takih razdobjih, da vkupno finančno gospodarstvo ne zastane.
§• 4.
Določila te postave veljajo za čas od 1. julija 1878 do 31. dne decembra 1887.
§. 5.
la postava pride v moč istodobno s colno in trgovinsko zvezo pod uvetom, a soglasna določila o prispevanji za vkupne reči v deželah Moje ogerske krone postavno inoč zadobodo.
Na Dunaji, dne 27. junija 1878.
Franc Jožef s. r.
^uersperg s. r. Lasser s. r.	Strem ayr s. r. Glaser s. r.
s. r.	Clilumecky s. r.	Pretiš s. r.	Morsi s. r.
Xieniialkitwski s. r. MannsfVlil s. r.
G9.
Postava od 27. junija 1878,
s katero se ministerstvu kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru daje oblast, dogovoriti z ministerstvom dežel ogerske krone colno (carinsko) in trgovinsko zvezo.
Veljavna za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
S privolitvijo obeli zbornic Mojega državnega zbora ukazujem tak<5:
§• 1.
Na temelji §fa 2 postave od 21. decembra 1867 (Drž. zak. Št. 146) o tem, Mere reči so vsem deželam avstrijske monarhije vkupne in kako naj se obravnu-daje se ministerstvu kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru oblast, /j Ministerstvom dežel ogerske krone colno in trgovinsko zvezo, katera je vsled ll(> postave bila sklenjena in katero je poslednjič imenovano ministerstvo odpo-Walo, vnovič skleniti v naslednji besedi ter dogovoriti, da se v obeh ozemljih v istem času postavno razglasi :
Člen L.
®kup
Ozemlji obeli delov sta ta čas, dokler bode trpela ta zveza, in v nje zmislu ena čolna in trgovinska okolija, katero okrožuje vkupna čolna meja.
Vsled tega ne bode, dokler trpi ta zveza, nobenemu izmed obeh delov prisojala pravira, trgovinsko blago, katero iz ozemlja enega dela prehaja v ozemlje r,1gega, s kakorsno koli vvoznino, izvoznino in prevoznino obremenjati in za t('ga delj postavljati vmesno colno črto ali linijo.
Z notranjimi davščinami, naj bodo katere koli vrste in naj se pobirajo za °gar bodi, sme en del blago iz ozemlja drugega dela vvažano obremenjati R«Uno v tisti meri, v kateri obremenjuje podobne obrtne izdelke ali proizvode Svojega ozemlja.
Od te vkupne čolne meje so izločeni čolni izimki.
Člen II.
S tujimi državami sklenjene pogodbe, katerih namen je, gospodarstvene odnošaje do vnanjih dežel urediti, sosebno trgovinske, čolne, plovstvene, kon-zulstvene, poštne in telegrafske pogodbe, imevajo tako za dežele ogerske krone, kakor za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane enakovezno moč.
Členili.	j
Minister vnanjih reči dogovarja in sklepa nove takšne pogodbe pod pridržkom poustavnega odobrenja obeh zakonodavstev (legislativ) na podlogi domeni-tev med dotičnimi ministri obeh delov, v katerih področje stvar sega.
Ako po izteku katere takšne pogodbe hoče en del poprijeti sc v njej p1'1' držane odpovedne pravice, treba je najpozneje šest mesecev pred iztekom odpovednega roka priobčiti drugemu delu namero odpovedi, da se naredi sporazum o nadaljšnjem postopanji.
Ako se v tem roku sporazumne doseže, to naj minister vnanjih reči pogodbo odpové, če tudi samo en del takč zahteva.
Člen IV.
Colne postave in tarife, sedaj veljajoče znotraj vkupne c dne meje, »1 v čolnih izimkih, po tem propisi o pobiranji in upravljanji colov v obeh ozemljih) smejo se samo po vkupnem sporazumu obeh zakonodavstev, oziroma dotičnih obojostranskih ministrov, v katerih področje stvar seza, izpremeniti ali preklicati-
Zdanji čolni izimki naj se odpravijo.
Obe vladi se bosta domenili, kdaj in kaleč se odpravijo zdanji čolni izimki ter privzamejo v vkupno colno in trgovinsko okolijo in bosta primerno p,’clloge obema zakonodavstvoma podali.
Člen V.
Pobiranje in upravljanje colov ostane prepuščeno vladama obeh delov znotraj mej ozemlja eni in drugi podstoječega.
Zarad vzajemnega prigleda, da so bode v upravljanji in pobiranji colo' soglasno delalo, postavita oba dela vsak nekaj nadzornikov, ki imajo pravico, pogledovati, kako onostranska čolna in finančna oblastva gle 15 colstva adl carinstva poslujejo, ter svoje opazke na znanje dajati dotičnim ministrom, v katerih področje stvar ide.
Člen VI.
Pristansko in pomorsko-zd ravst veno upravo zvršujeta z ozirom na pomorsko plovstvo in zdravstvo vladi obeh ozemljij po enakih pravilih in sploh, kolikor sC koli more, soglasno.
Lsto veljâ o vršenji morskega ribarstva, kolikor je zavisno od pom irskega up ravst va.
Pomorske trgovinske ladje obeh delov imevajo propisano vkupno zastavo ali baudero.

V vršenji pomorskega plovstva in lovlje morskih, rib izenačujejo se ladje in državljani obeh ozemljij in pa ozemlja sama eno z drugim. Sosebno se bode s pohorskimi trgovskimi ladjami obeli del v pristanih obeli ozemljij enako postopalo. Potrdnice sposobnosti pomornikom (mornarjem) naj bodo v obojem ozemlji Navezane na enakšne uvete ter uživajo enako veljavnost v obojem ozemlji.
Vse reči, ki se tičejo zaščite pomorskih trgovskih ladij, njih posadke ali posameznih pomornikov in zastopanja njihovih koristi ali interesov na vnanjem, spadajo pod oblast ondukaj postavljenih c. in kr. konzulskih uradov in v višji potezi pod oblast ministra vnanjih reči, brez ozira na pristojnost (domovinstvo) jadij, posadke ali pomornikov. V tistih reččh, ki spadajo v področje pristanskega h pomorskega upravstva, bodo konzulski uradi, kakor doslej, s tozemskimi (domain) oblastvi premo ali naravnost občevali.
ßeövärine, pomorsko-zdravstvene pristojbine, majakovine (pristojbine od stolpa svetilnika) in druge plovstvene pristojbine, naj se v pristanih obeh ozemljij odmerjajo po enakšnem pravilu in po dozdanjih propisih, dokler se postavno' ne izpremené. Izimajo se pristojbine čisto lokalnega svojstva, kakor n. pr. v Prstu itd. plačevane pristojbine pristanskim privodnikom (pilotom) in kanalske t^kse, dalje pristojbino zalogom (fondom) v podporo pomorstva.
Vse plovstvene pristojbine hodijo na dobro tistemu delu, kateri jih pobira.
Majaki (stolpi svetilniki), kateri po svoji legi polajšujejo vožnjo v prista-hšča obeh ozemljij, naj se ob vkupnem trosku postavljajo, ter se ta trošek razdeli po pravšnem ključi.
V obojem ozemlji in v trgovinskem pomorstvu obeh delov naj veljâ enako Privatno pomorsko pravo ter naj se to pravo brž kakor bode moči času primerno preuredi.
Pomorsko-poštno in plovstveno podjetje pod firmo „Ævstro-ogerski Lloyd“ 8*°.ji pod vodstvom ministra vnanjih reči, kateri bode v pomorskih, trgovinskih 111 poštnih, ta zavod zadevajočih reččh divprašaval oba trgovinska ministra.
Državna subvencija po pogodbi za to podjetje, in pa dohodarim, ki jo je °pravljati od njega, sta del od troškovnika (budgeta) ministerstva vnanjih reči.
Ölen VII.
V so reči, ki se tičejo plovstva po takih rekah, na katere se uporabljajo določi*1 Dunajske kongresne listine ali akte in Dunavske listine od leta 1857, kolikor 8e odnašajo na razmer do tujih držav, opravlja minister vnanjih reči pod pridržki v členu III tanje določenimi.
Grledč vseh notranjih vodâ, katero se v svojem teku dotikajo obeh ozemljij, )0de se po sporazumu postopalo v vseli reččh, ki se odnašajo na plovstvo, po-rečiio policijo, popravo teka ali korekcijo in vzdržavanje.
brledč plovstva in plavljenja po vseh notranjih vodah bode se z državljani Jeh ozemljij popolnem enako ravnalo.
Dorečne trgovske ladje obeh ozemljij, katere poročno plovstvo vrŠč prek IïleJ avstro-ogerske monarhije, dolžne so na vnanjem, kadar nanese potreba, da Ustavo razpnč, pokazati pomorskim ladjam propisano vkupno zastavo.
Člen VIII.
Zdanje železnice na] se v obeh ozemljih po enaksnih načelih upravljajo in kjer gre za nove železnice, naj se — kolikor taleč zahteva korist vzajemnega občenja, — po enaksnih določilih dodelajo in za vožnjo uredijo. Sosebno naj se red železnocestne vožnje ali kretnje od 16. novembra 1851 z dotičnimi dodatnimi določili in dne 10. junija 1874 vvedeni pravilnik železnocestne vožnje v obojem ozemlji neizpremenjeno izpolnujeta, dokler se ne predrugačijo po vzajemnem sporazumu in načinu za oba dela enakem.
Uredba dela in vožnje gledé lokalnih železnic, če ne prekoračijo mej ozemlja, pridržuje se samostalno vsakemu izmed obeh ozemljij.
Člen IX.
Vseskupno konzulstvo ravnâ ali vodi vkupni minister vnanjih reči.
Pri ustanovitvi in odpravi c. in kr. konzulskih uradov, in pri postavljanji navodil (instrukcij), kijih je dati konzulatom v trgovinskih reččh, dovprašavati Je oba trgovinska ministra.
Y ostalem ima vsak izmed obeh trgovinskih ministrov v reččh svojega pod' ročja pravico, premo ali na ravnost dopisavati konzulatom, ter je dolžnost le-teh» podeliti mu potrebna razjasnila.
Periodična poročila konzulatov o trgovini naj minister vnanjih reči priobčuj0 obema trgovinskima ministroma.
Vkupno ministerstvo vnanjih reči razsoja na poslednji stopinji po upravnem potu v vseh reččh konzulstvenih pristojbin, njih pobiranja in odmerjanja, in o »tečajih ali rekursih proti temu vpoloženih, in sicer v vseh tistih slučajih, kjer se 1o potrebno zdi, po poprejšnjem dovprašanji udeleženih ministerstev.
Pri ustanavljanji tujih konzulskih uradov in pri pripuščanji poslovanja tuji'1 kozulov v enem ali drugem izmed obeh ozemljij bode ministerstvo vnanjih reči domenjalo se z ministerstvom dotičnega ozemlja.
Člen X.
Ministerstvi obeli delov bosta si statistično gradivo, ki se tiče trgovinstva in občenja, vzajemno priobčevali ter na temelji storjene domembe skrbeli ^il sestavo v en skupni operat, in za njegovo razglašanje.
Člen XI.
Dohodki iz soli in tobaka in tiste nepreme (indirektne) davščine, ki ima)0 neposredstven vpliv na gospodarstveno privredboali produkcijo, po imenu davek od žganja, piva in cukra, bodo se v obojem ozemlji, dokler trpi ta pogodba) obravnavali po dogovorjenih enaksnih postavah in upravnih propisih, ki se tud1 ne morejo predrugačiti nego po vkupnem sporazumu.
Da se zagotovi soglasje v pažnji na te enakšne propise, pristoji enemu in drugemu izmed obeh finančnih ministrov pravica, od časa do časa pogledati, kako 1’avnajoča in pobirajoča oblastva drugega dela poslujejo. V ta konec določenim organom naj finančni minister drugega dela izroči potrebno poverilo.
člen XII.
Zdanja avstrijska veljava (valuta) ostane vkupna deželna veljava, dokler se postavno ne izpremeni.
Obojestranskim zastopstvom bodo se kar najprej mogoče podale enakšne Predloge, kakorŠnih je treba v zagotovilo, da se metalna cirkulacija vzpostavi.
Vsakemu izmed obeh delov bode prepuščeno, kovati tudi drobnih denarjev (drobiža) po dvajset in izpod dvajset krajcarjev, ki bodo tekli tudi v drugem ozemlji. Čistina in teža tega drobiža in množina, ki jo sme vsak del nakovati, fluore se samo v sporazumu obojega zakonodarstva določati.
Člen XIII.
Zdanja meterska mera in vaga sme se samo po vkupnem sporazumu preceniti.
V obeh ozemljih naj z ozirom na čistino zlatega in srebrnega blaga in na dotično prigledovanje vladajo enakšna načela ter se smejo samo po vkupnem 8porazumu predrugačiti.
Obema deloma je na voljo, uverjati se po nadzornikih o tem, da se le-ta načela v önostranskem ozemlji prav uporabljajo ter je treba, kar se takö zapazi, na Cianje dajati dotičnim ministrom, v katerih področje stvar spada.
Člen XIV.
Državljani enega ozemlja, kateri hočejo v drugem ozemlji trgovati in obrto-btti ali ondi dela iščejo, naj bodo enaki domačim v tem, kar se tiče nastopanja c vršenja njih obrta in pa dolžnih davkov in drugih javnih davščin.
Trgovci in obrtniki z enega ozemlja imajo pravico, blago svojega obrta na drugem ozemlji v komisijo dajati, poddružne zavode in sklade napravljati pod istimi uveti, kakor domači državljani, naročene izdelke tjekaj pošiljati in naročena dela povsod opravljati, naročeb in podpisov nabirati ter blaga nakupovati.
Dalje naj bodo državljani z enega ozemlja gledé tržnega in sejmskega prebijanja na drugem ozemlji popolnem enaki domačim.
Ölen XV.
Dovolila pohišne kupčije, ki so v enem ozemlji državljanom njegovim po Popisih podeljena, naj dajo v drugem ozemlji pravico do pohišne kupčije, pod Pesnitvami, ki veljajo za domače državljane tega ozemlja, in po tem ko je prisojno oblastvo na pohiŠevavsko listino pristavilo svoj: Vidih
O podeljevanji dovolitve za pohiŠno (raznosno) kupčijo naj veljajo v obeh Remijih kolikor je koli mogoče soglasna načela.
Ölen XVI.
Po propisih izprošene samopravice (privilegije, povelje, patenti) naj bodo veljavne v obeh ozemljih.
Zatega delj naj se uveti podelitve takih privilegij (patentov) za oboje ozemlje po enakih načelih v vkupnem sporazumu in po zakonodavnem potu usta-nové, in kjer bi treba bilo, po enakem izpremené.
Dokler se to ne more, ostanejo v moči tisti dotični bitno ne razlikujoči se propisi, kateri zdaj v obeh ozemljih veljajo.
Kar se tiče postopka pri podeljevanji privilegij (patentov), to naj se prošnja za privilegijo (patent) vpolaga pri ministerstvu tistega ozemlja, v katerem stanuje iznajdnik. Inozemcem je na voljo, za podelitev privilegij (patentov) poprositi ministerstvo enega ali drugega ozemlja.
Ministerstvo, pri katerem se je prosilo za privilegijo (patent), pošlje prošnjo, preudarivši jo po propisu, ako mu se vzvidi privoliti va-njo, uradoma na ministerstvo drugega ozemlja zarad sprejetja.
Listino o privilegiji (patentu) izdaje vsako ministerstvo posebej za ozemlje, katero podpada njegovemu ravnanju ; vendar morata obe listini imeti isti datum, ter se prositelju istodobno izročita pri tistem ministerstvu, kjer je bil vpoložil svojo prošnjo.
Takisto se tudi po vkupnem sporazumu iznajdbeni patenti podalšujejo ali kot neveljavni preklicujejo.
Taksa od privilegije opravlja se tam, kjer se je zaprosilo za-njo. Za i z pros privilegije v drugem ozemlji plačuje se neka vpisnina, katera se postavlja na 25 odstotkov privilegijske takse.
Ta vpisnina naj se s takso vred pobira in na ministerstvo drugega ozetnlja odpravlja.
Člen XVII.
Zdanji upravni (administrativni) propisi o obrani mark in vzorcev ab muŠtrov smejo se samo po vkupnem sporazumu obeh delov izpremeniti.
Ako se znamka ali marka, vzorek ali kalup pri kateri trgovinski zbornici enega izmed obeh ozemljij shrani in vpiše (registrira), zagotavlja to dotičnik" postavno zaščito v obsežji obeh ozemljij.
Ime, firma (trdka), grb obrtnika ali proizvodnika ali ime zavoda njegovega, uživa v enem kakor tudi v drugem ozemlji zaščito po postavi zagotovljeno.
Na temelji dozdanjih propisov dotičnih že pridobljene pravice ostajajo v svoji polni moči po obojem ozemlji.
I)a znamke v obeh ozemljih zaglašene v razvidu ostanejo, bode, se pri obel' trgovinskih ministerstvih na podlogi mesečnih vzajemnih priobčil pisal vpisnik znamek ali mark.
Člen XVIII.
Poštarstvo in telegrafstvo uravnuje in upravlja se v vsakem izmed obeh °zemljij posebej, vendar, kolikor korist občenja takö zahteva, po enakih načelih.
Zdaj veljajoča določila o pravicah pridržanih državno-poštnemu zavodu in zavodu državnega telegrafa, o porabi teh zavodov sè strani občinstva in o odgovornosti (zavezanosti) za poštne pošiljke ali poslatve, in pa propisi o tarifi, Manipulaciji in zaračunovanji smejo se premeniti samo po vkupnem sporazumu obeh zakonodavstev, oziroma obeh vlad, in to po načinu za oboje ozemlje popolnom aenakŠnem.
Ölen XIX.
Vzajemna zaščita slovstvene in umetniške-svojine v obeh ozemljih ukrene 8e po sporazumu obojostranskega zakonodavstva.
Člen XX.
V enem izmed obeh ozemljij postavno ustanovljene delničarske družbe (kontanditske družbe na delnice ali akcije), zavarovalne družbe in pa pridobilna ln gospodarstvena društva imajo pravico, raztegniti svojo delavnost na drugo °zemlje in napravljati ondukaj podružnice.
V takšnih slučajih so te družbe enake domačim družbam in zavodom ter, — kar se tiče njihovih poslov v drugem ozemlji, — podvržene samo tistim propisom, kateri veljajo za enakšna opravila domačih podjetij.
O izvodu ali zvršitvi teh določil ukrenejo se ob enem posebne domembe.
Člen XXI.
Zarad pripreme in posredovanja enakih podlog za mednarodne trgovinske Pogodbe, omenjene v členu II, za zakonodavstvo in upravstvo colov ali carin, (Mpremih (indirektnih) davščin in drugih reči, katerih se dotika pričujoča čolna M trgovinska zveza, sestane se čolna in trgovinska konferencija, katera sestoji lz obojostranskih ministrov za trgovino in finance, in pa, kolikor se predmet razprave tiče razmerov ali odnošajev do vnanjih dežel, iz vkupnega ministra vOanjih reči, ali iz njihovih zastopnikov, in v katero naj se, kolikorkrat to stvar Sania zahteva, privzemajo strokovnjaki iz obeh ozemljij, zlasti udovi trgovinskih zbornic. Ministerstva vsakega izmed obeh delov in pa vkupni minister vnanjih imajo pravico, kolikorkrat se jim vzvidi potrebno, zahtevati sestanek čolne 111 b'govinske konferencije, ter se pošiljanje zastopnikov v konferencijo ne more
°dreči.
Člen XXII.
Ta čolna in trgovinska zveza je sklenjena na čas od 1. julija 1878 do 31. de-Çembra 1887 ter bode, če se ne odpovč, priznavana za dalje na deset let veljavno ln tak6 naprej od desetih do desetih let. Odpovedati se pa sme vselej o konci Predposl(>dn jcffa lota, ter se imajo v tem slučaji razprave o obnovi pogodbe po l8tem potu precej začeti.
(SlovenUch.)	oo
§• 2.
Doba, kdaj pride v moč ta postava, določuje se s sposebno postavo. Na Dunaji, dne 27. junija 1878.
Franc Jožef s. r.
Auersperg- s. r. Lasser s. r. Stremajr s. r. («laser s. r. Unger s. r.	Chlumecky s. r. Pretiš s. r.	Horst s. r.
Ziemialkowski s r. Maniisfeld s. r.
03.
Postava od 27. junija 1878,
s katero se ministerstvu kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru daje oblast, z mini-sterstvom dežel ogerske krone skleniti domembo o izvodu določil člena XX čolne in trgovinske zveze.
S privolitvijo obeb zbornic državnega zbora ukazujem tak<5:
Ministerstvu kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru daje se oblast, z ministerstvom dežel ogerske krone skleniti dogovor, ki naj pride v moč ob enem s colno in trgovinsko zvezo, in po katerem naj za uživanje v členu XX te zveze domenjene pravice v enem izmed obeh ozemljij postavno ustanovljenih delničarskih družeb (komanditskih družeb na delnice ali akcije), zavarovalnih družeb ter pridobilnih in gospodarstvenih društev, raztegniti svoje delovanje na drug0 ozemlje in napravljati podružnice, veljajo izključno naslednja tanja določila:
§• I-
"V enem izmed obeh ozemljij zakonito ustanovljene delničarske družbe (k°' manditske družbe na delnice), zavarovalne družbe ter pridobilna in gosp0) darstvena društva, ki hočejo v drugem ozemlji pod svojo firmo s podružnicam) posel vršiti, morajo, predno začno to poslovanje, svojo firmo vpisati dati P1)1 tistem trgovinskem sodišči, v katerega okoliši jih je misel podružnico napraviti-Ta naj se tudi tedaj sprejme v vpisnik (register) trgovinskega sodišča, kadar s° družba ne bavi s trgovanjem.
Zgornje določilo veljâ sosebno tudi za vsako agenturo s trdnim sedežem, katera ne zavisi od podružnice v tistem ozemlji vpisane.
§• 2.
Družba more za vsako podružnico v drugem ozemlji postaviti zastopnika ah predstavnika, ki naj ondukaj redno stanuje, ter mora imeti oblast, zastopati družbo v vseh rečeh pred sodiščem in zunaj sodišča, ki se podadč iz poslov ali opravi
te podružnice. Družba je dolžna, ta pravna djanja svojega zastopnika priznavati Za takšna, ki njo samo vežejo, ter zastran njih podstoji sodiščem tistega ozemlja, ûa katerem je podružnica napravljena.
Več podružnicam sme se postaviti isti zastopnik.
§• 3-
O poslovih, ki jih vršijo podružnice v §. 2 omenjene, pisati je posebne knjige v kraji, kjer katera podružnica biva.
Gledé vkupnih podjetij prevozništva (transporta) ustanovi se s posebnimi Ogovori med obema vladama način pisanja teh knjig in sosebno razdelba troškov. Zastran tistih vkupnih prevoznih podjetij, gledé katerili Še ni nikake take do-Diembe, bosta obe vladi precej začele pogajanje, da se takšni dogovori kar na-brze ukrenejo.
Posebne knjige vkupnih prevoznih podjetij smejo se pisati tudi ondi, kjer ima družba svoj glavni sedež.
§. 4.
Da doseže vpis v trgovinsko-sodni vpisnik, dolžna je družba predložiti svoja Pravila (statute) v poverjenem izdatku ter ob enem izkazati, da po postavah svoje dežele ima obstanek po pravu. Dalje mora zglasiti zastopnika, postavljenega v zmislu §fa 2.
Za zvršitev vpisa in za njega razglaŠevanje veljajo, kolikor ta dogovor nima tekakega izimka, propisi, obstoječi za ozemlje, v katerem se ima vpis storiti. ' sekakor je treba ime zastopnikovo (§. 2) razglasiti.
Omenjeni propisi naj se uporabljajo tudi na vse druge vpise in razglase, ki 80 po postavah in ukazili tiste dežele zapovedani za ondukajšnje družbe. Takisto IlaJ se tudi zglasi in razznani, kadarkoli bi se v domači deželi družbe pravila pravoveljavno v čem dopolnila ali predrugačila, ali kadar bi podjetje prestalo, take dopolnitve ali premene dobivajo svojo moč, kolikor je sploh v vsakem ^zemlji navezana na vpis in razglas, stoprv (še le) takrat, ko se ta posebni vpis 111 razglas z vrši.
§. 5.
Vsakemu sodnemu dvoru, pri katerem je podružnica vpisana, treba je zapiske glavnega zbora in letno bilancijo dva meseca po glavnem zboru najpozneje v poverjenem izdatku predložiti.
,	^§.2 omenjeni zastopnik je v vsakem oziru odgovoren za izpolnjenje te
dolžnosti.
§• 6.
Kadar tako predlagajo udeleženci ali se za to potegne politično oblastvo, orise, sodišče, pri katerem je podružnica vpisana, ta vpis, ako je izkazano, da je Podjetje v domači deželi prestalo biti, ali če se — z ozirom na vršenje poslov po rugem ozemlji — določila tega dogovora nazlic storjenemu opominu ne izpol-tejo v postavljenem primernem roku.
»S pravokrepnim izbrisom vpisa ugasne tudi pravica, imeti podružnico.
§• 7.
Tiste družbe, katere imevajo že zdaj svoje podružnice v drugem ozemlji, dolžne so, določilom §§f0T 1—4tegs dogovora, kolikor se ni le zgodilo, ustreči v roku, ki se jim primerno določi.
§. 8.
Zavarovalne družbe enega ozemlja, katere po zdaj svojo delavnost na drugo ozemlje raztegnejo ter ondukaj podružnice napravijo, imajo zlasti dolžnost, predno le-te vpisati dadö, izpolniti vsa tista določila, katera ondukajlnji zakoni domačim zavarovalnicam postavljajo kot posebne uvete začetku zavarovalni!) poslov.
Kolikor ide za izkaz resnično vplačanega zaloga, dovoljno je izkazati vplačilo na družbinem glavnem sedeži.
§••9.
Vršenje poslov brez napravljanja podružnic ravnâ se po določilih člena XIX čolne in trgovinske zveze.
§. 10.
Od poslov, ki jih podjetja omenjena v tem dogovoru smejo vršiti v drugem ozemlji, izimajo se poslovi hranilnični (ščedilnični), obstoječi v sprejemanji hra-nilnih vložkov.
Na Dunaji, dne 27. junija 1878.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r. Lasser s. r. Strenmyr s. r. Glaser s. r. I nger s. r.	C'liliiniecky s. r.	l*retis s. r.	Horst s. r.
%iemialkowski s. r. Alamtsfeld s. r.
«4.
Postava od 27. junija 1878,
s katero se vladi kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru daje oblast, z ogersko vlado skleniti domembo glede 80 milijonov goldinarjev, dolžnih privilegirani avstrijski narodni banki-
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Vladi kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru daje se oblast, z ogersko vlado skleniti naslednjo domenitev :
Člen I.
Tist delež letnega čistega donosa avstro-ogerske banke, kateri v zmislu člena 102 bankovnih pravil pristoji državni upravi kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, oziroma ogerski državni upravi, naj se, — dokler trpi privilegija avstro-ogerske banke, uporablja vsako leto na razdolžbo (odplačilo) državi po glasu dogovora od 10. januvarja 1863 prepuščenega zajma ali posojila od 80 mi-ujonov goldinarjev avstrijske veljave ter odpisuje od tega dolga.
Člen II.
V odplačilo tistega dela tega dolga od 80 milijonov goldinarjev avstrijske 'eljave, kateri po izteku privilegije avstro-ogerske banke neizplačan ostane, bodo ^ezele pod ogersko krono doprinašale tak<5, da vsoto, dosegajočo 30 odstotkov Se neizplačanega ostanka od dolžnih 80 milijonov goldinarjev avstrijske veljave
T ^0 enakih, brezobrestnih letninah kraljevinam in deželam zastopanim na drž
,avnem zboru opravijo.
§. 2.
Ta postava pride v moč tist dan, katerega bode razglašena. Na Dunaji, dne 27. junija 1878.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r. Yasser s. r. Stremaj r s. r. (.laser s. r. linger s r	Cliluinecky s. r.	■•retis s. r. Horst s. r.
Ziemialkowski s. r. Iflannsfelri s. r.
«5.
Postava od 27. junija 1878,
s katero se finančnemu ministru daje oblast, s privilegirano avstrijsko narodno banko skleniti dogovor o dolgu 80 milijonov goldinarjev avstrijske veljave.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tak<5 :
, Finančnemu ministru se daje oblast, s privilegirano avstrijsko nârodno banko leniti naslednji dogovor :
Člen I.
Privilegirana avstrijska nârodna banka podaljšuje (prodolžuje) brezobrestno vv§* 4 dogovora od 10. januvarja 1863 in dolžnega pisma od 6. januvarja 1863 r^avi prejtuščeno, z 31. dnem decembra 1877 doteklo posojilo od 80 milijonov «°hlinarjev avstr, veljave za ta čas, dokler bode trajala avstro-ogerski banki po-ejer,a privilegija.
Člen II.
1 zmislu postave od 27. junija 1878 (Drž. zale. št. 64) bode se ta čas, ko °^e trajala avstro-ogerski banki podeljena privilegija, obema državnima upra-
(Slovi
•nl»ch.)
34
vama pristoječi delež čistega dobička bankovnega (Člen 102 pravil avstro-ogerskß banke) v razdolžbo tega zajma ali posojila uporabljal in od dolga odpisaval.
Ölen III.
Z iztekom privilegije avstro-ogerske banke bode državna uprava kralje^0 in dežel zastopanih v državnem zboru takrat še ne izplačani del tega dolga opra-vila avstro-ogerski banki, ako se do tistih dob ne naredi nova domemba.
Za ta zajem izdâ se banki dolžno pismo, katerega oblika se dogovori naed finančnim ministrom in banko.
Člen IV.
Privilegirana avstrijska nârodna banka odreka se državnega prispevka od 340.543 gld. 48ä/io kr. avstr, velj., zahtevanega za leto 1868 v dopolnitev dohodkov bankovnega zaloga na sedem odstotkov.
Na Dunaji, dne 27. junija 1878.
Franc Jožef s- r.
Auersperg s. r.
Pretiš s. r.