NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčii!
Urednica NT Mileno Brečko Poklic
ŠT. 14 - LETO 53 - CEUE, 9.4.1998 - CENA 280 SIT
TO KMEČKIH ŽENSK NA MORJU
Reportaža o Izletu In zgodbe o življenju žensk, ki delajo na zemlji, hodijo
v službo in podpirajo tri hišne vogale - v Petici na straneh 33 in 34.
SREČNA
VRTNARICA
TRATINČICA
Jelena de Belder Kovačič, v svetu ugledna hortikulturistka,
predvsem pa v vrtu zadovoljna baronica, v reportaži na strani 10.
:ek in sobota pred cvetno nedeljo sta bila za kmečke ženske, udeleženke 26.
}ta .100 kmečkih žensk na morje, čas pozabe vsakdanjega težkega dela in
1)1. Prenekatera je prvič videla morje, mama devetih otrok je vozila ladjo,
vduševale so se nad lepotami Postojnske jame in se sprostile v pesmi in
isu. Njihovo pričakovanje seje uresničilo.	__Foto: Gregor Katič
ZLOŠČENA PLOČEVINA
Nem Avto in vzdrževanje pritegnil veliko ljudi; avtoprevozniki zagrozili z zaporo slovenskih cest. Stran 5.
Mami, hočem ga!
Motocikel za šestnajstletnika. Preglednica
ponudbe za lažjo odločitev na strani 38.
Ne dopustite, da se glasbeni
dogodek leta zgodi brez vas!
praznil{e voščimo!
II I	DOGODKI	I
Jabolka za praznik
Celje bo v soboto, 11. aprila, praznovalo - Položitev temeljnega kamna za garažno hišo in osrednja slovesnost
v spomin na dan, ko je Friderik II.
Celjski na prošnjo »vseh naših mešča-
nov našega Celja« priznal Celju vse
pravice štajerskih mest, praznujejo v
Celju zadnja leta svoj občinski praz-
nik. Praznične prireditve so se začele v
torek, nadaljevale pa se bodo vse do
konca meseca. Najbolj slovesno pa bo
na sam praznični dan, v soboto zvečer,
ko bodo podelili tudi najvišja prizna-
nja Mestne občine Celje.
Že nekaj dni krasijo vse vpadnice v
mesto in pomembnejše mestne ulice
jumbo plakati, ki so jih za letošnji praz-
nik izdelali v celjskih vrtcih ter osnovnih
in srednjih šolah. Lani so malčki in šolar-
ji plakate prvič slikali, za letošnjo sceno-
grafijo osrednje slovesnosti v dvorani
Narodnega doma pa so uporabili prav
lanski plakat učencev OŠ Frana Kranjca
z cvetlično veduto Starega gradu. »Pri-
hodnje leto bo posebna komisija izbrala
najboljši oziroma najizvirnejši plakat, le-
ta pa bo služil za scenografijo,« pravi
vodja protokola pri Mestni občini Celje
mag. Aleksa Gajšek-Krajnc. Za novost
oziroma posebno popestritev letošnjega
praznika pa bodo prav tako poskrbeli
otroci, ki bodo v soboto dopoldne v
mestnem središču iz posebnih košar
delili jabolka z zastavicami »11. april«.
Na zdajšnjem parkirišču Glazija ob
Ljubljanski ulici bodo v soboto ob 18. uri
položili temeljni kamen za izgradnjo
poslovno garažnega objekta. Investitor
Garažne hiše Glazija bo družba Posest,
celjski svetniki pa so minuli teden poob-
lastili župana Zimška za podpis pogodbe
o obdobnem odkupu 394 parkirnih
mest. Z gradnjo naj bi začeli maja, ob-
činske strokovne službe pa morajo naj-
kasneje v pol leta izdelati nov projekt
ureditve parkiranja v mestu.
Osrednja slovesnost ob letošnjem
prazniku se bo v soboto v Celju s prome-
nadnim koncertom Pihalnega orkestra
Celje in tradicionalnim dvigom celjske
zastave začela ob 19. uri, organizatorji
pa napovedujejo tudi manjši ognjemet z
balkona Narodnega doma. Program za
osrednjo slovesnost bodo pod režijskim
vodstvom Boruta Alujeviča oblikovali
Celjski godalni orkester, Oto Pestner,
Plesni teater Igen Studia za ples Celje in
Miha Alujevič - vsi nagrajenci ter Komor-
ni sestav trobil Glasbene šole Celje. Slav-
nostni govornik bo župan Mestne obči-
ne Celje Jože Zimšek, kot smo že poro-
čali, pa bodo letos najzaslužnejšim ob-
čanom in organizacijam oziroma druš-
tvom podelili 8 celjskih grbov - zlata
bosta prejela Andrej Kamenšek in Celj-
ski godalni orkester, tri srebrne Gospo-'
darska družba Emo Orodja in naprave
z direktorjem mag. Stankom Stepišni-
kom, Medobčinsko društvo slepih in
slabovidnih Celje in Oto Pester, tri bro-
naste pa Komisija za mladinsko razi-
skovalno delo Mladi za Celje, Studio za
ples Celje in Miha Alujevič.
IVANA STAMEJČIČ
Čistilna naprava V
Gornjem Gradu
Vreme gradbincem iz podjetja Alea Celje oniog^
neprekinjeno delo, zato kaže, da bo čistilna naprav^
Gornjem Gradu zgrajena v roku in odprta ob občinsi^^
prazniku v mesecu juniju.
Za čistilno napravo so 46 milijonov tolarjev pridobil,
državnih virov, slovenski ekološki sklad je zagotovil poi^
co, drugo pa ministrstvo za okolje in prostor. Doslej
zgradili celotno betonsko zajetje velikih dimenzij, v priii,
njih dneh pa jih čaka še dograditev ter montaža tehnologi
elementov. Po besedah gornjegrajskega župana Toj
Riflja je čistilna naprava eden pomembnejših projektoi
občini, ki si prizadeva ustvariti idealne pogoje za turizem
lepo podobo kraja.	JOŽE MIKI4
Bodo v Slatini gradili dom?
Šmarski dom upokojencev je med najbolj zasedenij
državi, zato si občina Rogaška Slatina prizadeva za gra^
doma v domačem mestu. V začetku leta so se prijavili
razpis ministrstva, od koder pričakujejo odločitev v«
polovici leta.
Slatinčani so izrazili pripravljenost za plačilo 40-odstoti!
deleža na 287 milijonov tolarjev ocenjene naložbe, saj
prinaša dodatne točke. Če bo odgovor pozitiven, bodo i
pridobili tehnično dokumentacijo, v naslednjih dveh letihf
gradili. Dom želijo postaviti v sklopu apartmajske Rog
vasi. V I. fazi bi v njem pridobiU 60 postelj, nato pa v mansi
dodatnih 40.
Trenutno je v domovih 56 občanov Rogaške Slatine, pon
na domu pa jih je deležnih 37.	BRANE JERAJi
Dan zdravfa za matere in otroke
»Nosečnost je nekaj posebnega - poskrbimo, da bo tudi
varna,« je bilo geslo letošnjega svetovnega dneva zdrav-
ja, posvečenega varnemu materinstvu.
To temo, predvsem stanje v celjski regiji, so v torek, 7.
aprila, strokovnjaki s področja zdravstvenega in socialnega
varstva skušali osvetliti ob okrogli mizi v Celju, ki jo je
pripravil Zavod za zdravstveno varstvo Celje.
»Zdravstvena prizadevanja in dosežke na področju varstva
materinstva bi lahko podvojili, če bi bilo družbeno ozračje
primerno. Žal ni, ne dovolj,« je v poslanici ob dnevu zdravja
navedel minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb. Opozoril je
tudi na pri nas dokaj razširjeno družbeno degradacijo v
prenekaterih zaposlitvenih postopkih, ko mora mlada žen-
ska s podpisom jamčiti, da ne bo zanosila.	KL
NA KRATKO
Vpis malčkov v Mavrico
VOJNIK - V upravi Vrtca Mavrica na Prušnikovi 29a v Vojniku
bodo med 10. in 24. aprilom, vsak dan med 7. in 15. uro, ob
sredah pa do 17. ure, vpisovali novince za šolsko leto 1998/99.
Vpis malčkov bo za vrtčevske enote na Dobrni, Frankolovem, v
Socki, Novi Cerkvi, Vojniku in Šmartnem v Rožni dolini. (IS)
Šola odprta za starše
CELJE - V III. OŠ Celje so pripravili dneve odprtih vrat. Od
ponedeljka do včeraj se je zvrstilo 25 delavnic oziroma ustvarjalnic,
v njih so se tudi letos v delu in igri, učenju in zabavi družili šolarji in
starši. S svojo tematiko so segale na številna šolska in obšolska
področja; od prikazov prijaznega učenja sicer manj priljubljj
šolskih predmetov, likovnih, literarnih in plesnih ustvarja
okroglih miz do športnih tekem in planinskega pohoda.
Na Kersnikovi novo krožišce
CEUE - Maja bodo začeli s prenovitvenimi deli še zadnj
odseka Kersnikove ulice v središču mesta. Od križišč
Gregorčičevo do križišča z Oblakovo bodo uredili obojes!
ski kolesarski stezi ter razširili pločnika, zdajšnje križ
Kersnikove in Oblakove ulice pa bodo preuredili v krožišt
tako sprostili promet, ki se zlasti zaradi levega zavijan
prometnih konicah dobesedno ustavlja. Vzporedno z gra(
krožišča bo prestavljen tudi glavni vhod v Splošno bolniši
Celje, ki se bo poslej oskrbovala z Oblakove ulice.
OMV Istrabenz na Mariborski
CEUE - Pred dnevi so začeh graditi bencinski servis O
Istrabenz ob Mariborski cesri. Urbanistične podlage za gi
njo servisa so s spremembami zazidalnega načrta Gaberje!
sprejeU občinski svetniki, zemljišče pa je OMV Istrabe
prodala Slovenska razvojna družba. S to črpalko grafi
bencinskih servisov v Celju še ni konec, saj naj bi zgradili š
od tega 2 v bližini - na Mariborski med novo poslovno zgra;
A2S in Tušem ter na Bežigrajski ob Emo-Orodjarni.
Zimšek že s četrtim ministrom
CEUE - Ob neuradnem obisku obrambnega ministra Alu
Krapeža v mestu ob Savinji je celjski župan Jože Zimš"
tokrat že četrtič, začel pogovore o prenosu lastništva nad^
od zgradb iz vojašničnega kompleksa. Kot je znano, želiS
Celju v njej urediti Krizni center za pomoč žrtvam na^^
Celjski župan je bil doslej že trikrat tik pred podpis
pogodbe, vendar so se pogovori ob menjavah minii'
(Janša, Kacin in Turnšek) vselej vrnili na začetek.
Predlog celjskih KS in mestnih četrti
CEUE - Strokovna komisija za pripravo predloga organi-
nosti Mestne občine Celje v krajevne skupnosti in
četrti je opravila svoje delo. Ostalo naj bi 8 primestnih kra'
nih skupnosti, po novem pa naj bi mesto razdelili v 6
razširjen Center, združene zdajšnje KS na širšem obm^
Otoka, Dolgo polje in Nova vas. Lava in Dečkovo nas«
Hudinja in Gaberje ter Aljažev hrib.
Kdo bo gostinec na Starem gradu?
CEUE - Včeraj, v sredo, so v prostorih Mestne občine
odpirali ponudbe, prispele na razpis, s katerim so Celjani i?'
najprimernejšega ponudnika gostinskih storitev na Stareni?
du. Kdo bo skrbel za gostinsko ponudbo, je bilo do zaklj"'
naše redakcije še skrivnost, znano pa je, da bodo na Sta'
gradu letos, še v večjem obsegu kot doslej, nadaljevali z jav"
deli. Za urejanje ploščadi ter dvorišča ob grajskih restavraci)-
prostorih, v manjšem obsegu pa tudi za sanacijo Friderikom'
stolpa, bodo letos namenili 60 milijonov tolarjev.	'
Kaj s staro šolo?
PILŠTANJ - Občina Kozje si prizadeva, da bi v nekdanji šjj
Pilštanju uredili Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Tai^
osnovnošolci iz različnih krajev države med tedenskim biv^ij
spoznavali kozjansko kulturno dediščino oziroma varo^.
okolja v kmetijstvu. Občina je predlog posredovala dolini
ministrstvu pred nekaj tedni, prejšnji teden pa je svet CSO^
Sloveniji je že 16 takšnih centrov) program že potrdil. ObČii^^^jj
s to zamislijo prispevati k oživitvi srednjeveškega trga.
Na pragu združitve
Gost Velenje in Turistično rekreacijski center Jezero kmalu eno podjetje
Gost Velenje, hčerinsko
podjetje velenjskega premo-
govnika, ki zaposluje 146
delavcev, se bo do konca leta
tudi formalno združilo^ Tu-
ristično rekreacijskim cen-
trom Jezero, za zdaj organi-
zacijsko vezanim še na ve-
lenjski premogovnik. Delo
obeh podjetij na področju
turistične dejavnosti se že
vrsto let tesno prepleta.
V Turistično rekreacijski
center Jezero, ki se je doslej
razvijal na območju, poško-
dovanem z rudarjenjem, spa-
dajo teniški center, center
vodnih športov, konjeniški
center, avtokamp Jezero, re-
stavracija ob velenjskem je-
zeru, otroško igrišče in
mestni stadion. S podjetjem
Gost organizirajo turistične,
športne in zabavne priredi-
tve. Do leta 1994 sta bili pod-
jetji pod isto streho, nakar sta
se razšli, zdaj pa se zaradi
sorodnih interesov znova
združujeta. »Ko bomo do-
končali večje naložbe, pred-
vsem prizidek k Beli dvorani
v Velenju, bomo podjetji tudi
formalno povezali,« je pove-
dal Martin Steiner, ki je prev-
zel položaj direktorja v Gost
d.o.o. prejšnji mesec, pred
tem pa je sedem let vodil delo
v Turistično rekreacijskem
centru Jezero. Podjetje Gost
je lastnik restavracij Klub, Je-
zero, Arkada, Orion, Oaza in
Vile Široko ter turistične
agencije, ob tem upravlja še s
hotelom Barbara v Fiesi in
skrbi za prehrano velenjskih
rudarjev.
Največja naložba, ki se je
zdaj lotevajo, je prizidek k
polno zasedeni Beli dvorani.
Po Steinerjevih besedah bo
prizidek, končati ga namera-
vajo do konca tega leta, v treh
nadstropjih obsegal prostore
za savno, masažo, sodobno
zasnovan fitnes v izmeri tri-
sto kvadratnih metrov, pro-
store za aerobiko, gostinski
lokal in dvorano, ki bo lahko
sprejela približno 300 obisko-
valcev. Tretje nadstropje bo-
do namenili poslovnim pro-
storom Turistično rekreacij-
skega centra Jezero.
KL, Foto: GK
V ponudbo velenjskega Turistično rekreacijskega centra Jezero sodi tudi rekreativno jahanje.
^SNOPIČ	DOGODKI	| Q
F
Občine na razpotju
(nedeljo, 19. aprila, bodo na Celjskem ponovno odprli volišča - Nove občine naj bi bile Solčava, Bistrica ob Sotli,
Dobrna, Vransko-Tabor, Prebold, Polzela in Žalec
^godilo se je, kar so si mnogi na Celj-
na glas želeli, nekateri odkrito za-
pli, spet drugi pa so močno razočara-
,predsednik državnega zbora Janez Po-
l,[iik je izdal odlok o razpisu referendu-
,in določitvi referendumskih območij,
^ celjsko območje prinaša 7 novih
jin in tudi spremembo občinskih meja.
ferendum bo v nedeljo, 19, aprila.
t-
fnovi občini Solčava, ki naj bi se izločila
sedanje občine Luče, bodo naselja Logar-
jdolina, Podolševa, Robanov kot in Solča-
Krajani bodo glasovali za ali proti temu,
se to referendumsko območje izloči iz
čine Luče v novo občino Solčava s sede-
m v Solčavi.
f bodoči solčavski občini ne pripravljajo
orov krajanov, ker je večina krajanov trd-
odločenih za svojo občino in tudi zato,
r so se v Solčavi in okolici že malce
veličali štiri leta trajajočega boja za lastno
cino. Vsi referendumi do-
j so jim uspeli, tako da
i ne vidijo razloga, zakaj
bilo treba ponovno prepri-
fati prepričane.
Končani zbori
^ delu sedanje občine
dčetrtek se bodo volivci
očali za ustanovitev nove
Sne Bistrica ob Sotli, ki
zajemala Bistrico ob Sot-
Črešnjevec ob Bistrici,
imanco, Hrastje ob Bi-
či, Križan Vrh, Kunšperk,
s, Polje pri Bistrici, Sre-
lik, Trebče in Žagaj,
i' Bistrici ob Sotli se je že
i prvem referendumu za
vo občino odločilo 92 od-
»tkov volivcev; pred leti pa
bilo za samostojnost še
dno skoraj 90 odstotkov
isovalcev. V vodstvu de-
ugrafsko ogroženega in ob-
tjnega kraja menijo, da bi
leli v bistriški občini na
voljo dovolj sredstev za fi-
nanciranje, sicer pa so se
počutili prikrajšane tako v
nekdanji šmarski, kot še
vedno v obstoječi podčetr-
teški občini. Pred odločil-
nim referendumom bodo vo-
livcem poslali le še pisno
obvestilo o pomembnosti
odločitve.
Iz sedanje občine Vojnik
naj bi se v novo občino Dobr-
na izločila naselja Dobrna,
Lokovina, Loka pri Dobrni,
Pristova, Vinska Gorica,
Klane, Vrba, Zavrh nad Do-
brno, Brdce nad Dobrno, Pa-
rož in Strmec nad Dobrno.
V bodoči občini Dobrna so
že opravili vse zbore kraja-
nov, kjer so naleteli na raz-
lične odzive med ljudmi,
vendar pa prevladuje prepri-
čanje, da bo nova občina iz-
glasovana. Sicer so se po-
drobneje o novi občini in
vtisih z zborov pogovarjali v
torek zvečer po zaključku re-
dakcije na seji sveta KS Do-
brna.
Premalo denarja
iz Žalca
Razpisana so tudi referen-
dumska območja za ustano-
vitev novih občin z razdeli-
tvijo občine Žalec na pet no-
vih občin.
V	referendumsko območje
bodoče občine Braslovče
spadajo naselja Braslovče,
Dobrovlje, Glinje, Gomil-
sko. Grajska vas. Kamenče,
Letuš, Male Braslovče, Orla
vas, Parižlje, Podgorje pri
Letušu, Podvrh, Poljče, Ra-
kovlje. Spodnje Gorče, Šen-
trupert, Šmatevž, Topovlje,
Trnava, Zakl in Zgornje Gor-
če.
V	novo občino Polzela
spadajo naselja Andraž nad
Polzelo, Breg pri Polzeli,
Dobrič, Ločica ob Savinji,
Orlova vas, Podvin pri Polze-
li, Polzela in Zaloče.
Bodoča občina Prebold
naj bi zavzemala območja
naselij Dolenja vas. Kaplja
vas, Latkova vas, Marija Re-
ka, Matke, Prebold, Sv. Lo-
vrenc in Šešče pri Preboldu.
Občina Vransko - Tabor
naj bi zajemala Brode, Čep-
Ije, Čreto, Črni Vrh, Jero-
nim, Kaplo, Limovce, Loči-
co pri Vranskem, Loke, Mi-
klavž pri Taboru, Ojstriško
vas, Pondor, Prapreče, Pre-
kopo, Selo pri Vranskem,
Stopnik, Tabor, Tešovo, Vo-
logo, Vransko, Zahomce,
Zajasovnik-del in Zaplanino.
Sedež nove občine naj bf bil
na Vranskem.
V	novo občino Žalec pa naj
bi sodila naselja Arja vas,
Brnica, Dobriša vas, Dobrte-
ša vas, Drešinja vas, Galicija,
Gotovlje, Griže, Hramše, Ka-
le, Kasaze, Leveč, Liboje,
Ložnica pri Žalcu, Mala Pire-
šica, Migojnice, Novo Celje,
Pernovo, Petrovče, Podkraj,
Podlog v Savinjski dolini,
Podvin, Pongrac, Ponikva
pri Žalcu, Ruše, Spodnje
Grušovlje, Spodnje Roje,
Studence, Šempeter v Sa-
vinjski dolini. Velika Pireši-
ca, Vrbje, Zabukovica, Zalog
pri Šempetru, Zaloška Gori-
ca, Zavrh pri Galiciji, Zgor-
nje Grušovlje, Zgornje Roje,
Žalec in Železno.
V večini krajevnih skupno-
sti in po posameznih krajih v
teh dneh pripravljajo števil-
ne zbore krajanov, na katerih
se pogovarjajo o razlogih za
ali proti novim občinam.
Zbori bodo zaključeni sredi
prihodnjega tedna, splošno
mnenje o uspehu ah neuspe-
hu referendumov pa je pre-
cej deljeno; poleg tega pa je
dejstvo tudi to, da se večine
teh zborov udeležujejo tisti,
ki so pristaši novih občin. O
razlogih za vztrajanje po us-
tanovitvi novih občin je sko-
raj vedno. na prvem mestu
prenizek del sredstev, ki jih
je sedanja občina Žalec na-
menjala »obrobju« in želja
po tem, da bi v novih obči-
nah ljudje sami odločali in
za te odločitve sprejemali
odgovornost.
Na Prihovi ustavni
spor
Na volišča se bodo podaU
tudi krajani Obrežja, ki bo-
do glasovali o tem, da bi se
izločili iz občine Laško in se
priključili k sosednji občini
Radeče - o tem, če naj se
Radečam priključi naselje
Obrežje, pa bodo odločali
tudi v Radečah.
Kakor je znano, bodo na
Prihovi, kjer si nekateri kra-
jani že dlje ^sa prizadevajo
za odcepitev od občine Mo-
zirje in priključitev naselja k
občini Nazarje, sprožili us-
tavni spor in se pritožili tudi
varuhu človekovih pravic,
ker državni zbor ni razpisal
referenduma tudi na tem
območju in ker so bili po-
slanci pri odločanju zavede-
ni. Pri tem jim bo pomagala
tudi občina Nazarje. Na Pri-
hovi se sprašujejo, zakaj ne
dovolijo referenduma, da bi
se končno izkazala prava vo-
lja ljudi.
Nedeljski referendum ne
bo obvezujoč, je le poizve-
dovalen, vendar pa nekateri
zatrjujejo, da bodo poslanci
skoraj zagotovo določili no-
ve občine tam, kjer bodo re-
ferendumi uspeli.
PO SVETU
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
Clinton si je odahnil
Ameriškemu predsedniku
Clintonu ne bo treba na so-
dišče. Zvezna sodnica v Ar-
kansasu je namreč odločila,
da je tožba Paule Jones, ki
je predsednika obtožila
spolnega nadlegovanja,
brezpredmetna. Po pregledu
več kot 1500 strani obsežne
dokumentacije je sodnica
Susan VVeber Wright ugoto-
vila, da so dokazi pomanj-
kljivi in nezadostni.
Paula Jones je že napoveda-
la, da se bo pritožila. Vendar
če ne bo predložila novih do-
kazov, do obnovitve primera
verjetno ne bo prišlo. Joneso-
va tako ne bo dobila niti 700
tisoč dolarjev, ki jih je pred-
sednik predlagal za poravna-
vo. Je pa s svojo tožbo sproži-
la dolgotrajen proces, v kate-
rega je močno zagrizel neod-
visni preiskovalec Kenneth
Starr, ki z iskanjem domnev-
nih predsednikovih ljubic že-
li na vsak način predsednika
odstaviti. Kot je znano, mu to
z dokazovanjem nezakonitih
finančnih poslov para Clinton
v aferi Whitewater ni uspelo.
Zanimivo je, da sta se skoraj
sočasno z odločitvijo sodnice
"VVeber Wrightove pojavili še
dve domnevni Clintonovi lju-
bici. Prva je Cristy Zercher,
nekdanja stevardesa, ki naj bi
jo predsednik nadlegoval
med prvo predvolilno kam-
panjo. Tako naj bi jo med
nekim poletom, ko je Hillary
zaspala, Clinton nespodobno
otipaval in dlje časa držal za
prsi. Druga pa je danes 37-
letna Elizabeth Ward Gracen,
nekdanja miss Amerike. S
Clintonom naj bi imela krat-
kotrajno razmerje pred 15 le-
ti, ko je bil še guverner Ar-
kansasa.
Paponu 10 let
zapora
v Bordeauxu se je končal
šestmesečni sodni proces
proti Mauriceu Paponu,
nekdanjemu visokemu
uradniku vichyjske vlade.
Devet porotnikov in trije
sodniki so po 19-urnem pos-
vetovanju Papona obsodili
na desetletno zaporno ka-
zen zaradi sodelovanja v
holokavstu.
V letih 1942-44 je namreč
vodil urad za judovska vpra-
šanja in sodeloval pri depor-
taciji 1560 Židov, ki so kasne-
je umrli v koncentracijskem
taborišču v Auschwitzu. Pa-
pon se je skliceval na to, da je
svoj položaj izkoristil tudi
dobronamerno - člane odpor-
niškega gibanja naj bi obveš-
čal o policijskih racijah. To-
žilstvo je sicer zahtevalo 20-
letno zaporno kazen. Židov-
ske organizacije so se na ob-
sodbo odzvale z razočara-
njem, saj menijo, da bi Papo-
na morali obsoditi na dosmrt-
no ječo. Danes 87-letnemu
Paponu so za deset let odvzeli
tudi vse državljanske pravice,
vendar pa bo ostal na prosto-
sti, vse do odločitve (lahko
tudi eno leto) prizivnega vr-
hovnega sodišča, na katerega
se je pritožil. Njegovi odvet-
niki so tudi napovedali pri-
tožbo na Evropskem sodišču
za človekove pravice. Proces
proti Paponu je bil najdaljši te
vrste v francoski povojni zgo-
dovini, ki je državo tudi prisi-
lil, da razmisli o svoji vlogi
med nacistično okupacijo.
Mnogi nekdanji uradniki
vichyjskega režima so namreč
po vojni iiiorali zapustili jav-
ne službe, medtem ko je Pa-
pon celo napredoval v šefa
pariške policije (od 1958-67).
Leta 78 je celo postal minister
za proračun, vendar je s pri-
hodom socialistov na oblast
leta 81 moral sestopiti z mini-
strskega položaja.
Prepoved prodaje
orožja za ZRJ
Zaradi premajhne zavze-
tosti pri reševanju kosovske
krize je Zvezna republika
Jugoslavija naposled doži-
vela prve sankcije. Varnost-
ni svet ZN je s 14 glasovi za
in enim (Kitajska) proti na-
mreč sprejel resolucijo o
uvedbi prepovedi prodaje
orožja ZRJ. Z embargom naj
bi Beograd prisilili k brezpo-
gojnem začetku pogajanj z
albanskimi predstavniki na
Kosovu o večji avtonomiji te
pokrajine.
Na odločitev o embargu se
je prva odzvala (17 ur zatem,
ko so ga izglasovali) jugoslo-
vanska tiskovna agencija Ta-
njug. Embargo je označila kot
presedan v praksi svetovne or-
ganizacije in v mednarodnem
pravu, saj v nasprotju z njima
ne navaja razlogov, zaradi ka-
terih je bil sprejet. Jugoslo-
vanski veleposlanik v ZN Jo-
vanovič pa je po glasovanju
izjavil, da na Kosovu ni oz. ni
bilo oboroženega konflikta.
Zato ni nobene nevarnosti
ogrožanja miru in stabilnosti
in zatorej ni osnove za uvedbo
mandatnih kazni, ki izhajajo
iz listine ZN. Ob tem je dodal,
»da ni posredovalo nobeno
mednarodno telo, ko so jugo-
slovanski policisti in vojska
na Kosovu izvedli obsežno
operacijo proti teroristom, da
bi zaščitili ozemeljsko celovi-
tost in suverenost«. Tiskovni
predstavnik kosovskega vodi-
telja Rugove pa je ob sprejetju
embarga dejal, da le-ta potrju-
je internacionalizacijo kosov-
skega vprašanja. Ljudje na Ko-
sovu, tako Srbi kot Albanci
menijo, da bo embargo neu-
činkovit, saj je v pokrajini
moč kupiti pištolo že za pet
nemških mark, medtem ko se
puška kalašnikov prodaja po
20 mark. Zahodne obvešče-
valne službe imajo podatke,
da je na Kosovu v obtoku več
kot 400 tisoč kosov različnega
orožja, ki so ga v lanskih ne-
mirih na jugu Albanije razne
tolpe nalo-adle po vojaških
skladiščih.
□
DOGODKI

Bo zdravilišče zaživelo?
Neuspešna prizadevanja
za oživitev Zdravilišča v
Rimskih Toplicah so se zdaj,
kot kaže, premaknila z mr-
tve točke. Na povabilo pod-
predsednika slovenske vla-
de Marjana Podobnika so se
v torek v Ljubljani sestali
pristojni za reševanje prob-
lematike zdravilišča.
Srečanja so se poleg pod-
predsednika vlade, ministra
za zdravstvo, ministra za
drobno gospodarstvo, mini-
stra za delo, družino in so-
cialne zadeve in državne se-
kretarke ministrstva za
obrambo udeležili tudi direk-
torica Agencije za^^rivatiza-
cijo in prestrukturiranje,
predsednica medresorske
komisije, direktor celjske bol-
nišnice, laški župan ter pred-
sednik krajevne skupnosti
Rimske Toplice. Namen se-
stanka je bila predstavitev
gradiva za današnjo sejo vla-
de, ki naj bi obravnavala pi-
smo o nameri o realizaciji
projekta revitalizacije Zdravi-
lišča Rimske Toplice ter pred-
log pogodbe o ustanovitvi
gospodarske družbe, ki jo bo
vlada sklenila s konzorcijem
ponudnikov, sestavljenim iz
investitorskih gradbenih pod-
jetij Alpine in Investplan ter
Splošne bolnišnice Celje.
Omenjena dokumenta sta že
obravnavala odbora vlade za
gospodarstvo in za gospodar-
sko ureditev in javne zadeve,
do današnje seje vlade pa naj
bi gradivo uskladila tudi mini-
strstvo za finance in služba za
zakonodajo. Če bo vlada
sprejela oba dokumenta, naj
bi vlada v sodelovanju z
Agencijo za privatizacijo in
prestrukturiranje najkasneje
v dveh mesecih z ostalimi
družbeniki dokončno uskla-
dila tekst pogodbe ter jo
predložila v obravnavo in
sprejem vladi na eno prihod-
njih sej. Da se je vsaj za mili-
meter premaknilo v zaželeno
smer ponovne oživitve, priča-
jo torkovi pogovori, ki sicer
kažejo resen pristop za čim-
prejšnjo rešitev vprašanj, po-
vezanih z oživitvijo zdraviliš-
ča, čeprav smo do prvih re-
zultatov do zdaj neuspešnih
pogajanj lahko še naprej
skeptični. Kljub vsemu je raz-
veseljivo, da bodo po sedmih
letih nad političnimi končno
prevladali drugi interesi.
mmmmm SM
Ob Sotli po irsko
v kozjansko-obsoteljskem
pasu so vključeni v pilotski
projekt Phare za razvoj po-
deželja. Prejšnji teden sta
obiskala Podčetrtek vodilna
predstavnika irskega zavoda
za zaposlovanje, ki ga je
Phare izbrala kot izvajalsko
organizacijo.
V Irski jim je uspelo v nekaj
letih spodbuditi hiter gospo-
darski razvoj nekaterih regij. V
gospodarsko šibkem predelu
so omogočili razvoj različnih
dejavnosti ter ustvarili veliko
novih delovnih mest. O tem so
prejšnji teden govorili tudi na
pogovoru v Podčetrtku, ki so
se ga udeležili predstavniki ob-
čin na območju šmarske
upravne enote, obrtne zborni-
ce, kmetijske svetovalne služ-
be, Kozjanskega parka in zavo-
da za zaposlovanje. Irske iz-
kušnje sta predstavila direkto-
rica aktivne zaposlovalne poli-
tike v zavodu za zaposlovanje
Ann McGovern ter Billy Le-
vvis, menadžer tega projekta.
V občinah Kozje, Podčetr-
tek ih Rogatec (pridružiti se
želijo v Rogaški Slatini in
Šmarju pri Jelšah), namerava-
jo irske izkušnje upoštevati.
Tako bi s finančno pomočjo
Phare prišli do novih delovnih
mest, pri čemer bi spodbudili
tudi dopolnilne dejavnosti na
kmetijah.
BRANE JERANKO
Prolesinilc do kriznega stanja
Mitja Švigelj, ki že tretji teden gladovno stavka in
pričakuje razplet hmeljarske afere, je sporočil, da zaradi
neodzivnosti vladnih predstavnikov pričakuje razplet'^
šele v krizni fazi gladovne stavke.
S telesno težo 55 kilogramov naj bi prišel v krizno stanje.
Še naprej bo večino dni preživel pred tožilstvom, zdravniš-
ke izvide pa bo izpisal na velikem panoju, na katerem bo
objavil tudi vzroke za gladovni protest in svoje zahteve. Na
panoju bo tudi prepovedal, da ga kdorkoli odvrača od
njegove namere pri vztrajanju do skrajne točke. Švigelj je v
19 dneh gladovne stavke shujšal za 14 kilogramov. US^
Teliarčanom za
infrastrulcturo
še v čas pred reformo lokalne samouprave sega odločitev
takratnega celjskega izvršnega sveta, da KS Teharje zaradi
bližine odlagališča odpadkov iz občinskega proračuna name-
njajo nekaj več denarja za urejanje krajevne infrastrukture.
Ob prvem branju predloga letošnjega celjskega proračuna je
svetnik Franjo Čevnik (DeSUS) opozoril, da je naziv ekološka
taksa, pod katerim dobivajo Teharčani denar za urejanje
krajevne infrastrukture, neprimeren in s pravnega vidika
vprašljiv. Denar za ekološko takso oziroma rento prispevajo
vse občine, iz katerih je organiziran odvoz odpadkov na
odlagaUšče v Bukovžlaku. Lani, denimo, so Teharčani preje-
mali nekaj več kot 1,1 milijona tolarjev mesečno, za leto 1998
pa naj bi prejeli skupaj 22 milijonov tolarjev.	' IS
IZ OBČINSKIH SVETOV
Proračun v enem zamahu
LJUBNO, NAZARJE - V obeh občinah so na zasedanjih
pretekli teden v prvem branju svetniki obravnavali občinska
proračuna in ju sprejeli tudi v drugem branju. V obeh občinah
bodo razpoložljiva sredstva namenili za urejanje problemov,
ki najbolj težijo krajane.	(US)
Frančiškani še brez zemljišča
NAZARJE - Frančiškanski samostan Nazarje je na občinski
svet naslovil pobudo po vrnitvi zemljišča, kjer je pokopališče.
Po pogodbi med KS in samostanom naj bi zemljišče prešlo v
samostanske roke potem, ko bo pokopališče opuščeno. Vendar
pa so frančiškani želeli zemljišče že sedaj vrnjeno v upravljanje,
pokopališče pa bi ostalo v lasti KS. Svetniki v nazarski občini
želji frančiškanskega samostana niso ugodili.	(US)
KS o občinskem prazniku
NAZARJE - V občini se še vedno dogovarjajo, kateri datum
izbrati za občinski praznik. Prevladujejo predlogi o datumu posta-
vitve industrijske žage, drugi predlog se' nanaša na začetek šolstva
v Nazarjah, tretji pa je povezan z zadnjim kmečkim uporom v
Zgornji Savinjski dolini, ki je bil v Nazarjah. Svetniki se o datumu
niso odločili, temveč so za mnenje zaprosili še KS.	(US)
Odškodnina namesto vračila
LJUBNO - Svetniki želijo, da del denacionalizacijskega pre-
moženja, gre za objekte in stavbno zemljišče v Radmirju,
ostane v občinski lasti, denacionalizacijskim upravičencem,
dedičem Majcenovičevih, pa nameravajo izplačati primerno
odškodnino.	(US)
Prezgodaj za svet Saša
LJUBNO - Tudi v tej občini se sicer strinjajo s povezovanjem
zgornjesavinjskih in šaleških občin, svetniki pa se niso strinjali
z ustanovitvijo Sveta občin Saša, posledično pa tudi niso
imenovali člana tega sveta. Na Ljubnem menijo, da je za
takšno povezovanje še prezgodaj.	(UŠ)
V Štorah živijo varno
ŠTORE - Vodja štorskega policijskega okoliša Ivan Prelog je
svetnike seznanil z oceno varnosti na območju občine. Pouda-
ril je, da je v primerjavi s sosednjo Mestno občino Celje varnost
v Štorah bistveno boljša.	(IS)
Nadzorni odbor nima pripomb
ŠTORE - Člani Nadzornega odbora Občine Štore so pregle-
dah poročilo o lanskem poslovanju, zaključni račun ter reba-
lans lanskega občinskega proračuna, hkrati pa tudi predlog
letošnjega proračuna ter sistemizacijo delovnih mest v občin-
ski upravi. Skupna ugotovitev je bila, da so poročila dobro
pripravljena in na poslovanje člani nadzornega odbora nimajo
nobene pripombe.	(IS)
Za revizijo poslovanja
LAŠKO - Občinski svet je po obravnavi zaključnega računa in
finančnega poročila komunalnega podjetja za leto 1997 sprejel
sklep o uvedbi revizije poslovanja JP Komunale Laško za
minula leta, saj je izguba 44 milijonov tolarjev bistveno večja,
kot pa je bila prikazana doslej. Zato so svetniki podvomili celo
v verodostojnost podatkov in se strinjali z ugotovitvijo pred-
sednika občinskega sveta Matevža Kolarja, da je občinski svet
ves čas le ugotavljal izgubo in ničesar ukrenil, čeprav je šlo v
tem primeru za malomarno vodenje podjetja in, kot se je
izrazil Kolar, celo za gospodarski kriminal. Laški svetniki so ob
obravnavi obeh dokumentov pogrešali predvsem analizo,
zakaj je izguba nastala in kako jo sanirati. Da je treba stvari
razčistiti, se je strinjala tudi vršilka dolžnosti direktorice Marta
Lipuš in svetnikom pojasnila, da ]e po oddaji koncesije za
upravljanje z dejavnostjo vodooskrbe in čiščenja odpadnih
voda Pivovarni Laško zdaj položaj komunale še težji, saj je bila
to edina dejavnost, ki je poslovala pozitivno. ' (SM)
Nove cene komunalnih storitev
LAŠKO - V Laškem so s prvim aprilom začele veljati nove
cene komunalnih storitev. Cenik je potrdil občinski svet,
najbolj pa se je podražil odvoz in deponiranje komunalnih
odpadkov. Ker cene osnovnih komunalnih storitev zaenkrat
še oblikuje vlada, so v laški komunali predlagali povišanje cen
ostalih komunalnih storitev, ki jih podjetje izvaja po naročilu
oziroma v okviru tržnih dejavnosti. V ceniku so opredelili tudi
tiste storitve, ki jih bodo izvajali na novo. Zaradi številnih
pripomb na visoke prispevke za priključke in števnino so
svetniki predlog sklepa o cenah komunalnih storitev, obraču-
nu kanalizacije in zaračunavanju odpadnih voda umaknili z
dnevnega reda in ga bodo po preučitvi in uskladitvi cen
vodarine obravnavali prihodnjič.
PO DRŽAVI
Francoska
podpora
LOGARSKA DOLINA, 1.
aprila (Večer) - Med dvod-
nevnim obiskom je pred-
sednik francoskega senata
Rene Monory izrazil željo,
da%bi Slovenija postala 16.
članica EU.'
Kdo govori
resnico?
LJUBLJANA, 1. aprila
(Večer) - O financiranju
kampanje SLS leta 1992 se
pojavljajo popolnoma nas-
protne trditve, tako da glede
tega, ah lažeta Podobnik in"
Dragonja ali Dolamič, katera
srečanja so bila in kdo je res
komu še kaj dolžan, najver-
jetneje lahko razsodijo le še
sodišča.
Odprt trg
LJUBLJANA, L aprila
(Delo) - Slovenija je začela
uresničevati Dodatni proto-
kol številka 6 k osnovnemu
sporazumu Cefte, ki bo naj-
brž občutno sprostil trgovi-
no s kmetijskimi proizvodi z
drugimi podpisnicami sred-
njeevropskega trgovinskega
sporazuma. Dodatni proto-
kol pomeni odpravo carin
za mnoge proizvode, za
uvoz katerih so domači pri-
delovalci občutljivi.
Elektronska
kartica na
preizkusu
BREŽICE, 6. aprila (Delo)
- V Posavju so začeli izvajati
pilotni projekt uvajanja no-
vega dokumenta za uvelja-
vitev pravic v Zavodu za
zdravstveno zavarovanje
Slovenije. Če bo preizkus
uspel in bo julija potrjen na
skupščini ZZZS,. bodo po
vsej državi začeli konec leta
uvajati elektronsko kartico.
Mednaslov>Kar 370 pj
računskih amandmajev
LJUBLJANA, 7, apty
(STA) - Državni zbor je j
izredni seji začel z obravn
vo dopolnjenega predk
državnega proračuna,
predlogu je vloženih pribij
no 370 amandmajev.
Konec
samoplačniških
ambulant
LJUBUANA, L aprj
(Delo) - Ministrstvo ;
zdravstvo je zaprlo sarni
plačniške ambulante, ki s
jih uvedli pred petimi le
saj niso bistveno pripon
gle k skrajšanju čakala
vrst.
Razrešeni
sekretarji
LJUBLJANA, 2. apri
(Delo) - Vlada je razrešila!
državne sekretarje
obrambnem ministrstvu;
sicer Borisa Žnidariča, Sre
ka Kokalja in Teodorja Gf
šaka.
Strokovnjaki za
pogajanja
UUBUANA, 2. aprila (D
lo) - Slovensko desetčlansl
pogajalsko skupino za pog
janja z EU bo vodil dr. Janf
Potočnik; med pogajalci i
so ljudje z velikimi izkušn
mi na gospodarskem, kme(
skem, pravnem, okoljevai
tvenem, monetarnem in m
kroekonomskem področju,
Jubilej
Maroltovcev
UUBUANA, 4. aprila (Ni
delo) - Akademska folklorU
skupina France Marolt je
Gallusovi dvorani Cankaij
vega doma pripravila sla
nostni koncert, s katerim
zaznamovala 50-letnico.
CSNOPIČ
SEJMI
S
Zloščena pločevina
^ Organizatorji in razstavljavci zadovoljni z 9. sejmom Avto in vzdrževanje
,Seznanjanje z novostmi, pestrost in
ij^r pregled ponudbe ter termin so
jvne prednosti sejma Avto in vzdrže-
so v anketi ob zaključku sejma
jjo in vzdrževanje menili obiskoval-
|(ise jih je na razstaviščih Celjskega
jnia zvrstilo preko 22 tisoč. Med obi-
,0valci jih je bilo kar tri četrtine iz
jjerske, štiri petine jih je sejem oceni-
la dobrega, kar 85 odstotkom obi-
;ovalcev pa je sejem izpolnil pričako-
inja.
pr.
^a skupno 13 tisoč kvadratnih metrih
jstavišč se je v Celju predstavilo 330
2Stavljavcev iz 15 držav, sejem pa je
ifemljal tudi bogat program strokovnih
fčanj in posvetovanj. Omeniti velja zla-
ipredstavitev novosti zakona o varnosti
cestnem prometu, ki so ga pripravili v
^JZ Celje, ter posvet o poklicnem izo-
[aževanju po dualnem sistemu za potre-
avtoservisno remontnih dejavnosti,
ijvečja prednost celjskega avtomobil-
egd sejma, ki so mu letos kot novost
iključili še motociklističen sejem Moto
lom, je prav v vključevanju in povezo-
nju vseh, ki kaj pomenijo na področju
toservisno remontne in ostalih sprem-
ivalnih dejavnosti.
Za ekološko neoporečne
delavnice
v Sekciji avtoservisno remontnih de-
mosti pri OZS so pred leti začeli z
)orom ekološko neoporečne avtoličar-
e dejavnosti. Na letošnji razpis, ki so ga
ipravili skupaj s Slovenskim ekološ-
m gibanjem, so dobili 15 prijav.
Posebna komisija je natančno pregle-
ila vseh 15 prijavljenih delavnic, priz-
anja pa so podelili desetim: Avtohiši
eal iz Ljubljane, Avtoličarstvu Plut iz
lubljane, Avtosrevisu Keržan iz Predd-
Jra, Avtoličarstvu Simona Magdalenca
Maribora, podjetju Avto Šerbinek iz
laribora, SOS Motors iz Murske Sobote,
vtokaroseriji Pirh iz Žalca, Joras centru
iz Ribnice, Renault Avtohiši Vrtin iz Čr-
nomlja in Mariji Filipič iz Brežic.
Znaki Celeia
v okviru 9. sejma Avto in vzdrževanje
so podelih tudi znake Čeleia in posebne
plakete Celjskega sejma d.d..
Zlati znak Celeia je za celovito in
najbolj kompleksno predstavitev opre-
me za avtoservisne delavnice in za dol-
goletni strokovni prispevek k sejemske-
mu razvoju prejelo podjetje Tehnou-
nion d.d. Ljubljana. Srebrni znak Celeia
so podelili podjetju Alpetour Bandag
d.d. Škofja Loka za kakovostno pred-
stavitev obnovljenih avtoplaščev. Bro-
nasti znak Celeia pa podjetju Jenko
d.o.o. iz Škofje Loke za proizvodnjo
dvigal za avtoservisno dejavnost. Med
21 dobitniki Plaket Celjskega sejma so
tudi razstavljavci s Celjskega; Avtoser-
visna oprema iz Celja, STP Božič iz
Celja, UNZ Celje, Avto Celje, Srednja
frizerska, tekstilna, strojna in prometna
šola Celje in Srednja strojna šola Štore.
Evasion za ležje bolnike
Citroen Slovenije je kot glavni pokrovitelj 9. sejma Avto in vzdrževanje v Celju
začel tudi s svojo humanitarno dejavnostjo.
Skupaj s svojim pooblaščenim prodajalcem Avtocentrom Košak, Celjskim sejmom
d.d. in Banko Celje d.d. so Zdravstvenemu domu Celje v nedeljo popoldne podarili
Citroenovo vozilo Evasion. V zdravstvenem domu bodo, po besedah direktorja prim.
mag. Braneta Mežnarja, vozilo uporabljali za specialne prevoze bolnikov na
zahtevnejše diagnostične preiskave in terapijo.
Sejem, ki se sliši
v Celjskem sejmu so v torek podrobneje predstavili
program 5. mednarodnega glasbenega sejma, ki svoja
vrata v štirih sejemskih dvoranah odpira prihodnji petek,
17. aprila. Organizatorji napovedujejo 100 razstavljavcev,
kar 85 med njimi pa je takšnih, ki so na sejmu sodelovali
že lani.
Sejemski program bodo po vsebinsko ločenih segmentih
predstavili v dvoranah D, C1 in C, dvorana E pa bo urejena v
nekakšen »televizijski in radijski show room«, saj bo vse tri
sejemske dni v njej nastopalo kakšnih 30 uveljavljenih
glasbenikov in skupin domače glasbene scene, kot gost pa tudi
svetovno uveljavljeno ime country in irske glasbe Frankie
Lane, ki bo prihodnji konec tedna prvič nastopal v Sloveniji.
Organizatorji bodo poskrbeli za radijsko in televizijsko
snemanje vseh nastopajočih, v okviru obeh združenj regional-
nih radijskih in televizijskih postaj Slovenije pa so se dogovo-
rili, da bodo posnetke teh nastopov posamezne postaje
predvajale v svojem programu.
V okviru obsejemskih strokovnih prireditev 5. medna-
rodnega glasbenega sejma, nad katerim je pokroviteljstvo
prevzel generalni zastopnik in prodajalec glasbil in opre-
me Vamaha v Sloveniji Avtotehna Glasbila d.o.o., bo
osrednji dogodek vsekakor okrogla miza o avtorskih
pravicah v slovenski glasbeni industriji, ki jo pripravljajo
prihodnji petek.
Na sejmu bodo sodelovali zastopniki uveljavljenih znamk
glasbil in ozvočenj. Na predvečer odprtja sejma, prihodnji
četrtek, pripravljajo prireditev Glasbena skrinja želja, na
kateri bodo podelili zlate trobentice najuspešnejšim glasbeni-
kom po izboru nekaterih lokalnih radijskih postaj ter časopi-
sov Slovenske novice. Kaj in Novi tednik.
Novost letošnjega glasbenega sejma bo dan klasične glasbe,
saj se bodo v soboto v Modri dvorani predstavili glasbeniki 36-
članskega orkestra Glasbene šole Vič (konec maja potujejo na
svetovni festival orkestrov), sekstet klarinetistov ter trio
trobent v sestavi David Špec Jezernik, Stanislav Praprotnik in
kot solist kanadski trobentač Richard Steuard.
I. STAMEJČIČ
Nesreča kaslcaderia
Za piko na i v programu
obsejemskih spremljajočih
prireditev so organizatorji v
nedeljo popoldne v goste po-
vabili svetovno znanega in
uveljavljenega kaskaderja
Roka Cvetkova. A njegov
nastop se je, še preden se je
sploh dobro začel, končal z
nesrečo.
Množica radovednežev -
med njimi je bilo tudi veliko
mladeži, ki jih je še bolj kot
kaskader Rok Cvetkov priteg-
nil Borut Veselko s snemalno
ekipo oddaje Odklop - se je v
nedeljo popoldne zbrala na
zunanjem sejemskem prosto-
ru ob teniških igriščih. Kaska-
derski nastop; vratolomni
skoki in padci s kupom razbi-
te pločevine, zakaj pa ne? Za
nedeljsko popoldne je tudi to
lahko povsem primerna zaba-
va.
Pa z zabavo ni bilo nič!
Nastop Roka Cvetkova se je
korfčal še preden se je sploh
dobro začel. Za prvo točko je
Rok izbral skok skozi stekle-
no ploščo, veliko 3^3 metre.
Publika je pričakujoče pogle-
dala, videla, kako je Rok z
glavo naprej prebil stekleno
ploščo in svoj skok končal s
prevalom. Zatem pa, ne to
zanesljivo ni sodilo v nastop!
Kaskader se je namreč opote-
kal, poskušal narediti nekaj
korakov, a žal obležal na tleh,
iz ledij pa mu je štrlel steklen
trikotnik. Med prvimi mu je
na pomoč priskočil prav Bo-
rut Veselko, kaskaderski na-
stop pa se je zaključil z zavija-
njem sirene, ko je rešilec Ro-
ka Cvetkova odpeljal v celjsko
bolnišnico.
IVANA STAMEJČIČ,
Foto: MIŠO, SHERPA
Bodo avtoprevozniki zaprli ceste?
Preko 1.200 slovenskih avtoprevoznikov zborovalo v Celju - Vladna odločitev kaplja cez rob
Celjsko sejemsko priredi-
so za svoj protest izkori-
'"'i tudi slovenski avtopre-
vozniki. Preko 1.200 se jih je
^ledeljo dopoldne zbralo v
^'odri dvorani, na Vlado Re-
''^'blike Slovenije so naslo-
ostro zahtevo za uredi-
^^ razmer v slovenskem av-
'"Prevozništvu.
t,;,;
'^3pljo Čez rob, je prelila
"^davna vladna odločitev, da
"^predlog ministrstva za pro-
in zveze ukine dosedanje
Pravice do znižanja povračil
^(^este pri registraciji gospo-
^rskih vozil za tiste prevoz-
ih®- ki v pretežni meri oprav-
svoje storitve v medna-
prometu. Razlog za to
^'''ofitev naj bi bil v približe-
, ^lu Slovenije evropskim in-
.^cijam, slovenski avtopre-
. ^iki pa so v Celju nanizali
protiargumentov.
/Avtoprevozniki zahtevajo
L pačilo 60-odstotne benefi-
za 100-odstotni izvoz
p. plačilu carine oziroma v
v^^^eru, da vlada na to zahte-
pristane, možnost, da si
tako kot širom Evrope ob re-
gistraciji svojih vozil sami iz-
berejo način plačevanja cestni-
ne. Možnosti za plačilo cestni-
ne pa naj bodo letna, polletna,
mesečna ali dnevna. Če vlada
njihovim zahtevam ne bo ugo-
dila, so napovedali avtopre-
vozniki, ki so v Celju nestrpno
pričakovali ministra za promet
in zveze Antona Bergauerja,
dočakali pa le oba sekretarja iz
resornega ministrstva Žareta
Preglja in Igorja Zajca, bodo
svoj protest stopnjevali. »Vse
do zapore državnih mejnih
prehodov, dostopov do mest in
bencinskih črpalk,« so poudar-
jali in podprli predlog pred-
sednika Obrtne zbornice Slo-
venije Mihe Graha, da svoje
zahteve prenesejo vladi, ki pa
mora za odgovor "poskrbeti
najkasneje v desetih dneh.
Nam bo vlada prisluhnila, se je v Celju spraševalo preko 1.200 avtoprevoznikov.
D	eOSPOPARSTVO	| |l.'['l'ilH'i:i]j
Z borze zaradi izgub
Savinjska BPH vložila zahtevo po izstopu iz Ljubljanske borze - Priključitev k Celjski borzni hiši
Savinjska borzno posredniška druž-
ba je, po sklepu lastnikov na skupščini
delničarjev sredi preteklega tedna pre-
nehala biti članica Ljubljanske borze
vrednostnih papirjev. Svoje poslovanje
s strankami je prenesla na Celjsko
borzno hišo.
fmmmmsmiBmmmmmmmmmmmmmm
Agencija za trg vrednostnih papirjev je
Savinjski BPH februarja lani začasno od-
vzela dovoljenja za trgovanje. Na podlagi
revizijskega poročila in nadzora nad po-
slovanjem družbe so ugotovili, da je druž-
ba neupravičeno razpolagala z vrednost-
nimi papirji svojih strank in neustrezno
izkazovala posle za račun hiše in za račun
strank. Družba je lani na začetku aprila
ponovno dobila dovoljenje za poslovanje
V Savinjski BPH so že 12. marca dali
pisno odpoved članstva in odpoved upo-
rabe računalniškega sistema BIS Ljub-
ljanske borze, uprava Ljubljanske borze
pa je sklep o trajni izključitvi žalske
družbe iz članstva na borzi sprejela 31.
marca.
Razlog za odpoved članstva je po
mnenju direktorja Savinjske BPH Fahir-
ja Omerčeviča preprost: »Pripravil sem
analizo in plan poslovanja za letos, iz
tega pa smo ugotovili, da s poslovanjem
ne bomo pokrivali tekočih stroškov. Ta-
ko smo ugotovili, da bi tudi letos poslo-
vali z izgubo, zato smo predlagali, da se
zadeva zaključi na ta način.«
Sicer pa, po Omerčeviču, izstop z Ljub-
ljanske borze ne pomeni bistvenih spre-
memb za stranke. »Stranke so že v
začetku aprila dobile obvestilo in če so
do 7. aprila podpisale obvestilom prilo-
žene obrazce, jim je Celjska borzna hiša
omogočila, da brez kakšnih dodatnih
stroškov prenesejo vrednostne papirje
na Celjsko borzno hišo,« je povedal
Omerčevič in še dodal, da lahko stranke
prenesejo vrednostne papirje, seveda v
skladu z zakonodajo, na drugo borzno
hišo ali pa se odločijo za prodajo.
Savinjska borzno posredniška družba
bo kot pravna oseba zagotovo nastopala
še nekaj časa, saj je sproženih precej
tožb - tako bo Savinjska BPH eksistirala
vsaj tako dolgo, dokler ne bodo rešili
vseh sporov in tožb. Kaj se bo s Savinj-
sko BPH dogajalo po tem, bodo odločali
delničarji.
V tem tednu bodo med žalsko in celjsko
borzno hišo podpisali pogodbo o prenosu
osnovnih sredstev, v Celjski borzni hiši pa
bodo zaposlili tudi dva delavca. Na splo-
šno pa Omerčevič pravi, da Savinjska BPH
ni prva, verjetno pa niti zadnja borzna
hiša, ki se je znašla v podobnem položaju,
to pa je logična posledica velikega števila
borznih hiš v Sloveniji. Za vnaprej pa je
vprašanje, po Omerčeviču, v katero smer
se bo razvijal slovenski trg vrednostnih
papirjev: ali bodo prevladovale borzno
posredniške hiše ali pa bodo te posle
opravljali v bankah.
V Savinjski BPH so predlani zabele-
žili 85, lani pa skoraj 100 milijonov
tolarjev izgube. Večinski lastnik je
Gradiš TEO (70 odstotkov), drugi last-
niki pa so Hmezad banka s 16, Hmezad
tovarna krmil 8, Celjsko podjetje za
urejanje voda 5 ter Gradiš z Jesenic in
Gradiš nizke gradnje iz Maribora s po
pol odstotnim deležem.
Glede na to, da se s Savinjsko BPH
pojavlja kar precej špekulacij in govoric,
tudi Omerčevič pravi, da so za nastalo
stanje krivi globlji vzroki. O teh pa ni bil
pripravljen govoriti.
URŠKA SELIŠNIK
Selitev ob S-letnici
v torek popoldne so s priložnostno slovesnostjo
Celjski borzni hiši proslavili svojo 5-letnico in selitev
nove poslovne prostore v Vrunčevo ulico.	^
Po besedah direktorja Zdenka Podlesnika so v CBh,
petih letih delovanja povečali število zaposlenih na 10 Iju^j
od tega pa je kar 6 pooblaščenih borznih posrednikov. 0|
celjski imajo svoje poslovne enote še v Žalcu in Velenju
ločeno pa sprejemajo naročila za Ljubljansko borzo jj
odkup vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na organizira
nem trgu. »Računamo, da se bo sčasoma število člano,
borze zmanjšalo in bo na osi Ljubljana-Maribor dovo
strank le za eno borzno hišo. Seveda našo,« je prepriča,
direktor CBH Zdenko Podlesnik.	vi
Vlada ne posluša
gospodarstva
Več kot 100 direktorjev,
menedžerjev in podjetnikov
celjske regije, združenih v
Klub podjetnikov Zlatorog,
je minulo sredo na letni
skupščini izvolilo novo
vodstvo. Predsednik ostaja
tudi naslednja 3 leta Janko
Mirnik, za namestnika so iz-
volili Romana Gracerja, za
generalnega sekretarja pa
Vlada Bukviča.
Klub podjetnikov Zlatorog
deluje že 6 let, v tem času pa
so najbolj razvijali strokovno
in izobraževalano dejavnost.
Na redna mesečna srečanja
vabijo najodgovornejše pred-
stavnike vlade, stroke in zna-
nosti v Sloveniji, minuli teden
pa so na temo aktualnih gos-
podarskih in razvojnih vpra-
šanj Slovenije gostili predsed-
nika GZS mag. Jožka Čuka in
predstojnika Centra za evrop-
ske študije Slovenskega inšti-
tuta za management prof. dr.
Lojzeta Sočana.
Opozorila sta na negativna
gospodarska gibanja in od-
govornost vlade, saj sedanja
ekonomska politika nej^
gibno vodi v gospodars
propad države. Ekonoms
analitiki v Bruslju s števili
mi dokazujejo, kako Slovei
ja iz leta v leto izgublja nt
danje primerjalne prednoj
z drugimi državami v tram
ciji. Gospodarstvo ima,
gre za sprejemanje vlada
gospodarskih ukrepov, pn
računa in določanja javnep
rabe, premalo možnosti
neposreden vpliv na drža
zbor in vlado.
Toprova znamka spet v trgovinah
Pred kratkim so se v naših
trgovinah spet pojavili izdel-
ki z blagovno znamko To-
per. Gre za projekt družin-
skega podjetja Primar iz Ce-
lja oziroma njegovega last-
nika Petra Privška, ki je od-
kupil blagovno znamko in v
ponedeljek v prostorih bivše
Metke odprl šivalnico, v ka-
teri bo športno konfekcijo
izdelovalo 22 nekdanjih To-
provih delavk.
Peter Privšek se za takšen
korak ni odločil po naključju.
Tekstilno panogo dobro poz-
na, saj je začel svojo poklicno
pot v Metki, nato izredno do-
študiral ekonomijo, vmes od-
šel v Ljubečno in se spet vrnil
v tekstilno dejavnost. Nekaj
let je vodil Toper, od koder je
odšel leta 1990. Tri leta za tem
je ustanovil svoje podjetje in
začel s proizvodnjo športne
konfekcije pod takrat ano-
nimno blagovno znamko Pri-
mar.
»Po petih letih poslovanja
sem ugotovil, da dva zaposle-
na ne zadostujeva več in da je
treba storiti korak naprej.
Edini sem se prijavil na nate-
čaj za odkup blagovne znam-
ke, čeprav je bilo neuradnih
interesentov še veliko. Topro-
va znamka namreč ni bila
zaščitena in tudi ta problem
sem moral rešiti. V prostorih
bivše Metke je bil primeren
prostor za šivalnico, vzeli
smo ga v najem z namenom,
da vzpostavimo lastno proi-
zvodnjo pod blagovno znam-
ko Toper z nekdanjimi zapo-
slenimi. Ideja je pravzaprav
prišla od bivše Toprove de-
lavke Metke Vrečar. Na osno-
vi njenih razmišljanj sem ugo-
tovil, da je v Celju veliko ka-
kovostnih, izkušenih šivilj in
zaposlil sem 22 tistih, ki so
delale za nemško podjetje
Bogner. Računam, da bomo s
tem v bodoče pritegnili tudi
tega partnerja in imeli mož-
nost obdržati nivo kakovosti
in tržišča v Sloveniji, ki ga je
obvladovala prejšnja Toprova
dejavnost.
Novost pa je posredovanje
kapacitet. Ker imamo obrato-
valnice, ki so že prej delale
kakovostno za nas, bi jih lah-
ko v primeru večjega naročila
polno zaposlilu«^^
Prostore, ki jih imajo sedaj v
najemu, bi radi odkupili, pri
čemer računajo na ugodna ob-
činska in republiška posojila.
Po vseh zapletih s Toprom
so kupci postali precej ne-
zaupljivi do te znamke. Peter
Privšek je odkupil originalno
znamko, ki sta jo uporabljala
tudi Toper Mode in Toper
2000, čeprav nista imela for-
malno urejene pravice do
uporabe. Znamka je tako do-
življala padce in vzpone na
slovenskem trgu. Od nje pri-
čakuje vrnitev na bivše jugo-
slovanske trge, na Češko in
Slovaško. V Sloveniji pa bo
težje, čeprav se je na srečo
spremenila miselnost, da je
lahko izdelek kakovosten le,
če je narejen v tujini. »Upam,
da bomo dostojni Toprovega
imena,« pravi Peter Privšek.
mKm^^mmm TC, Foto: GK
Peter Privšek je kupil Toprovo
znamko in zaposlil 22 šivilj.
BAROMETi
Plakete na |
Celjsko ^
Na sejmu Alpe Adria-K
linarika je v kategoriji!
popestritev dogajanja |
zvezi s promocijo izdelk
zmagovalno plaketo pr^
la Era Velenje s promociji
soka Yo, drugo mesto a
sta skupaj zasedh Mlel^
na Celeia in Celjske im
snine, ki sta se predst^
Ijali na skupnem razstav
nem prostoru.	|
Največji I
slovenski j
izvozniki i
Največji lanski slovensla
izvozniki so bili Revoz, G^
renje, Krka, Petrol, Leki«
Sava. Na ožjem *celjskeni
območju so trije največji
izvozniki Cinkarna, Kovin;
trade, in Kovinotehna, nj
preostalem Štajerskem P;
Gorenje, Talum Kidričeve
in Impol Slovenska Bistri
ca. Novomeški Revoz je iJ
vozil za 130 milijard dola|:
jev. Gorenje kot drugi naj'
večji slovenski izvoznik P;
za 53 milijard dolarjev. ^
Velenjski premog v letu 1998
v Premogovniku Velenje so v soglasju z ministrstvom za
gospodarske dejavnosti končno potrdili proizvodni načrt*
premogovnika za letos.
Izhodiščna količina premoga, ki so jo predvideli, znaša štiri
milijone ton, že prihodnji mesec pa naj bi opravili tudi rebalans
in proizvodni načrt povečali še za sto tisoč ton.
Ker v prihodnjem letu peti blok šoštanjske termoelektrarne
rie^o obratoval približno tri mesece zaradi montaže čistilne
naprave, v prernogovniku že zdaj načrtujejo postopno zmanj-
šanje količine premoga na deponiji. Delovni koledar bodo
prilagodili tako, da bodo imeli zaposleni v prvi polovici leta
dela prost dan jutri, 10. aprila, 29. maja in 12. junija.	KL
Alpos kupil Energetiko
Šentjurski Alpos je prejš-
nji teden kupil poslopje
šentjurske tovarne Emo
Energetika. Pogodbo so
sklenili z SKB banko, ki jo je
nedavno kupila na dražbi
kot edini ponudnik.
O višini kupnine v Alposu
niso želeli posredovati po-
drobnosti. Kupljeno premo-
ženje obsega več kot 8 tisoč
kvadratnih metrov pokritih
površin ter okolico, kupili pa
so tudi stroje, ki jih potrebuje-
jo za svoje načrte. Nepremič-
ninska družba SKB banke naj
bi kupljeno premoženje pre-
dala Alposu še ta mesec.
Kot so povedali v Alposu,
želijo v prihodnjih mesecih
začeti v kupljenih prostorih
širiti proizvodnjo palet za po-
trebe avtomobilske industri-
je, v bolj oddaljeni prihodno-
sti pa bi širili še svoj program
dodelave jeklenih cevi. V Al-
posu pravijo, da bodo v začet-
ku zaposlili od 20 do 30 delav-
cev, pozneje približno 70.
Kupljene prostore je imelo
do konca preteklega meseca
v najemu mariborsko podjet-
je Montavar, ki se je zdaj pre-
selilo v okolico Ptuja. V Šent-
jurju so zaposlili nekaj delav-
cev iz bivše Energetike ter jim
pred kratkim ponudili zapo-
slitev na Ptuju. Iz stečajne
mase Energetike, ki je v ste-
čajnem postopku, pripadajo
delavcem še lanske januarske
plače, predlanske decembr-
ske plače ter regres.
BRANE JERANKO
u SNOPIČ	VROČA TEMA	| Q
Ob mezinec zaradi gola
Med uro športne vzgoje se je slabo pritrjen gol zrušil na trinajstletnega vratarja - V torek so mu odrezali prst
\(inuli petek, 1. Osnovna
h v Celju, med uro šport-
vzgoje. Učenci šestih
jjedov gredo na šolsko
jj^fe, kjer imajo tekmo v
^onietu. Učitelj postavi
jpo; za enega od vratarjev
jofi Sandija Dečmana,
jjetnega fantiča, ki je (k
(fi) malo močnejše kon-
(ucije.
fekma se začne in Sandi
fino strelov ubrani; mreža
.govega gola se zatrese le
jlrat. Tako mu, ker so soi-
jlci večinoma na drugi stra-
igrišča, kmalu postane
Igčas in prepričan, da žoge
nekaj časa ne bo blizu, se z
tami obesi na vrhnji drog
Mn se začne gugati. Hkrati
ijim pa se začne majati tudi
ibo pričvrščen gol. V hipu,
I učitelj Sandija zagleda,
DČno zakriči, Sandi pa, ki
zneje niti ne ve, zakaj, se
;straši in hoče v tistem tre-
tku gol izpustiti. Uspe mu,
udar s telesom naprej pade
zelenico. Slabo pričvrščen,
rjavel in star gol, pri kate-
n so številna guganja, ple-
nja in predvsem zadnja zi-
i naredila svoje, se prav
;o zamaje in začne padati,
og, ki ga je prej držal Sandi,
z vso težo gola sedaj na
Egovih rokah. Kljub hudi
ilečini še uspe roki izvleči
)od droga, hitra intervenci-
učitelja in reševalcev pa
epreči, da bi mu morali
liezati roko, ki jo z nujno
Jervencijsko pomočjo uspe-
irešiti. Vendar so morali ne-
f^nemu šestošolcu, ki irha
idaj poškodovan prstanec
i levi ter mezinec in sredi-
ce na desni roki, v torek,
>feno odrezati del mezinca
i desni roki.
"Na problem otroškega
>fišča ob naši šoli že dolgo
opozarjamo; ob starih in
razmajanih golih je posebej
problematičen tudi prehod,
saj odrash redno delajo luk-
nje v ograjo na igrišču in
tako je naša šola z igriščem
že skoraj avtocesta. Odrasli
in dijaki iz bližnjih srednjih
šol, ki si želijo čez obvozni-
co, gredo čez naše igrišče,
potem skozi luknjo v mreži
čez železniško progo, nato
pa še skozi luknjo v ograji,
ki loči oba dela obvoznice
skozi Celje,« je povedal
Aleksander Beccari, po-
močnik ravnatelja 1. Osnov-
ne šole v Celju. Da so s šole
občino že nekajkrat opozo-
rili na luknje v ograji, ki lo-
čuje šolsko igrišče od želez-
niške proge in obvoznice,
vendar z občine še ni bilo
nikakršnega odziva, pa je
povedala šolska socialna de-
lavka Marija Maček.
»Ko so me iz šole obvestili,
kaj se je zgodilo Sandiju, sem
bila čisto iz sebe,« je poveda-
la Sandijeva mama Branka
Dragojlovič, ki je bila prej
vrsto let zaposlena v kuhinji
srednje trgovske šole, sedaj
pa dela v dijaškem domu.
»Mislim, da je za varnost
otrok v šoli skrajno nepri-
merno poskrbljeno, hkrati
pa vem, da je težko prepreči-
ti podobne nesreče in da bi
se lahko kaj takšnega zgodi-
lo vsakomur, saj je otroke
težko umiriti. Vseeno pa bi
bilo potrebno zagotoviti vsaj
osnovne pogoje za varnost v.
šoli in njeni okohci,« je pove-
dala. »Najprej mora Sandi
ozdraveti, potem pa bom
razmišljala o tem, kako bom
reagirala na to, kar se je zgo-
dilo,« še pove, medtem ko v
sobici otroškega kirurškega
oddelka svojemu sinu drži
ledeni čaj. »Vse bo v redu,
mama,« se ji nasmehne sin.
»Jutri me bodo operirali, še
kakšen mesec bom v bolni-
šnici, potem pa pridem do-
mov,« jo potolaži in doda, da
bo potem, ko se bo vrnil do-
mov in v šolo, namesto no-
gometa raje igral košarko ali
rokomet. »Saj sploh ni hu-
do,« se nasmehne prikupen
fantič, poln optimizma in živ-
ljenjske energije.
Na 1. Osnovni šoh so oba
nevarna^ gola sedaj trdneje
pričvrstili in že naročili tudi
nova, lažja gola, ki bosta za
igro osnovnošolcev varnejša
in primernejša. Čim prej pa
je nujno potrebno primerno
zavarovati tudi prehod na
Vrunčevo ulico oziroma na
železniško progo, kamor
otrokom med igro zelo rada
uide kakšna žoga. Se bo to
zgodilo kmalu ali šele takrat,
ko bo na nevarnost nezašči-
tenih ograj ter neprimerno
urejenih orodij, igral in otroš-
kih igrišč, opozorila nasled-
nja žrtev?
NINA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
»Saj sploh ni tako hudo. Ampak, od sedaj bom raje igral košarko,« pravi Sandi dan pred
operacijo prsta.
Takole seje na tem golu pred tednom dni zagugal Sandi...
D	NAŠI KRAJI IN UUPJE	i.'['l'illj'i:ri
Med poticami,
butarami in snopi
Cvetna nedelja prinaša poleg velikonočnega pričakovanja tudi precej paše za oči - Med
najbolj izvirnimi ljubenske potice
Vrba, dren, leska, bršljan,
bodika, pušpan, tisa... To so
standardne »sestavine« za že
skoraj legendarne ljubenske
potice oziroma butare ali sno-
pe, kakor jih poznajo drugod.
Kot že nekaj let doslej so
tudi letos ljubenske potice
pritegnile pozornost starih in
mladih, radostnega praznič-
nega občutka ob blagoslovu
zelenja pa niso pregnale niti
dežne kapljice, ki so občasno
po svoje blagoslovile suho
zemljo. Tudi letos so v Ijuben-
sko farno cerkev prinesli po-
tice z vseh domačij iz vseh
zaselkov, nekaj pa jih je bilo
tudi od drugod. Med temi ne-
navadnimi poticami se kar ni
dalo povedati, katera je naj-
bolj izvirna, najbolj lepa ali z
največ simbolnega pomena.
Miniaturni izdelki, domače
naprave, orodja, glasbila, cerk-
veni simboli, celo živali... Vsi ti
izdelki so v sebi skrivali obilo
skrbnega načrtovanja in dela,
da je potem potica zasijala v
vsej lepoti. Tudi letos je bilo na
Ljubnem največ povsem vsak-
danjih pripomočkov, ki pa jih
znajo Ljubenci domiselno izre-
zati iz lesa, okrasiti z naravnimi
materiali in jih predstaviti v
vsem sijaju. Še bolj pomembno
pa je, da je na Ljubnem moč
srečati najmlajše, ki so jim poti-
ce izdelale mamice, očetje ali
stari starši, pa tudi veliko odra-
slih prinaša k blagoslovu svojo
potico. »Vsem pa blagoslov po-
tic pomeni bogato, mirno sre-
čanje in negovanje lepega obi-
čaja,« je omenil ljubenski žup-
nik Martin Pušenjak, ki kraja-
ne spodbuja k ohranjanju sto-
letne tradicije.
Pušenjak je tudi letos bla-
goslovil vse potice, nato pa
daroval sveto mašo v spomin
Kristusovega trpljenja in veli-
konočnega pričakovanja. Bla-
goslovljene potice po maši
ljudje odnesejo domov in jih
obesijo v krošnje dreves ali
pa v hišo, kjer bo blagoslov-
ljen les varoval poslopja pred
hudo uro, požarom ali točo.
Ponekod, na primer v Lokah
pri Mozirju, pa na velikonoč-
no soboto zakurijo z lesom iz
snopa oziroma potice.
URŠKA SELIŠNIK
V organizaciji Kulturnega društva Jurij so očetje in sinovi iz Lok pred farno mozirsko cerkev
prinesli dva snopa v tri štange. Večjega so k blagoslovu prinesli očetje, manjšega pa sinovi.
Čiščenje Celja
»Odziv občanov na akcijo Očistimo Celje v okviru projekta Celje, zdravo mesto je bil letos,
žal, nekoliko slabši, vendar gre to pripisati muhastemu sobotnemu vremenu,« ocenjuje
prizadevanja za čistejše okolje celjski župan Jože Zimšek.
Že v petek dopoldne se je kakšnih 60 srednješolcev (na sliki) lotilo čiščenja mestnega parka in
brežin Savinje med železniškim mostom in mostom pri naselju Lisce. S čiščenjem mestnega
parka so nadaljevali tudi v soboto, ko se je ribičem ter približno 80 šolarjem pridružilo tudi
nekaj občanov. Približno 90 šolarjev pa je skupaj z ribiči in občani čistilo tudi okolico
Šmartinskega jezera.	IS, Foto: SHERPA
Haloški presmec in
ljubljanske butarice
V celjskem Centru Inters-
par so prejšnji petek obujali
velikonočne običaje in izde-
lovali butare, od včeraj do
velike nedelje pa so tam
Dnevi cvetja.
Fantje iz Zavrha nad Dobrno
letos v svojem kraju niso pletli
in nosili butare velikanke, pač
pa so pred celjskim Centrom
Interspar minuli petek postavili
butaro, za katero očividci trdi-
jo, da je visoka najmanj 20
metrov (na posnetku).
Znotraj Centra Interspar
pa je profesor Drago Jančič
ob pomoči petih učenk iz
Vrtnarske šole Celje izdelo-
val butare, ki so jih skoraj
vse odnesli številni obisko-
valci, pa zanje ni bilo treba
odšteti niti tolarja. Gneča je
bila to pot še večja kot ob
izdelovanju adventnih venč-
kov. Je pa res bilo kaj videti!
Tudi to, kako Haložani izde-
lujejo svojo butaro, ki jo ime-
nujejo presmec, domačinka s
Svetine, gospa Šolinc, pa je
dokazala, da znamo tudi v
naših krajih izdelati prave
ljubljanske butarice.
Velikonočne običaje v
smi in plesu so prikazali <3
folklorne skupine s Kom,
nad Štorami, medtem 1(q
poglede obiskovalcev posj
pritegnila neobičajna razst
velikonočnih lesnih gob.
K velikonočnemu razpt
ženju sodi tudi cvetje, zato
v Centru Interspar pripre
Dneve cvetja, ki so se za
že včeraj. Na njih se predsi
Ijajo cvetličarji in vrtnarji c(
skega območja.
MITJA UM.M
Foto: SHEi^
fSNOPIČ	NAŠI KRAJI iN UUPJE	| Q
Bezgovšlcovi iz Bezgovja
TEDNIKOVI DVOJČKI
t
[Stri Marija in Terezija
odraščali v Bezgovju pri
kem, v kraju, danes bolj
pem kot Olešče. V šolo
pešačili v pet kilometrov
laljen Šentrupert, vsak
ipo pouku pa poprijeli še
delo doma. Obe kmetujeta
[do danes, ena v Oleščah,
[ga v Košnici pri Celju.
Dvojčki si niso podobni le
rven, ampak so pogosto
enakih misli in mnenj,«
D je v pismu dejala Marija
igovšek, ki je postala ma-
dvojčic po hudi bolezni,
je že izgubila vsako upanje
življenje. Počasi je okreva-
la s pomočjo zdravil iz doma-
če lekarne in ob podpori vseh
bližnjih, predvsem moža
Franca. »Najprej sva dobila
dva sinova in nato po sedmih
letih, 5. novembra 1961, še
hčerki - dvojčici, ki sem se ju
nadvse razveselila,« je še za-
pisala gospa Bezgovškova,
mama petih otrok. »V dvajse-
tih letih sta si postali povsem
podobni, bili sta enake veli-
kosti, teže in tudi čevlje bi
lahko menjavali.«
Najprej so v družini priča-
kovali, da se bosta sestri po-
ročili na isti dan, a navsezad-
nje sta imeli istega leta vsaka
svojo ohcet. Obema so morali
starši napisati posebno dovo-
ljenje za cerkveno poroko, saj
ju je do enaindvajsetega leta
ločilo par mesecev. Strinjata
se, da sta može dobro izbrali.
Marija se je preselila v Košni-
co, kjer imata z možem Stan-
kom kokošjo farmo, v zad-
njih dveh letih pa se ukvarjata
tudi s sadjarstvom. »Na kme-
tiji imamo od jutra do večera
veliko dela, ne poznamo
praznikov, na počitnicah pa
nismo bili že več let,« pravi
Marija Pilih, mama dveh
otroL
Sestra Terezija Dernač živi
le streljaj proč od rojstne do-
mačije in prav tako večino
časa porabi za delo na hribo-
viti kmetiji ter za tri otroke,
predvsem za najmlajšo, dve
leti in pol staro Mašo. Ob dru-
žini še vedno lahko najde čas
za sUkanje na svilo in steklo
ter za izdelavo prikupnih šop-
kov iz suhih rož.
KSENIJA LEKIČ
Marija Pilih in Terezija Dernač.
Samoprispevek:
da ali ne?
l KS Gotovlje se priprav-
jo na referendum, na ka-
em se bodo krajani odlo-
liza ali proti uvedbi samo-
ispevka. Referendum bo-
I pripravili v nedeljo, 19.
rila, do takrat pa po vaških
ipnostih in društvih ute-
tljujejo uvedbo samopris-
vka.
S samoprispevkom naj bi v
"ovljah zbrali nekaj več kot
milijonov tolarjev, denar
porabili za komunalno
'^strukturo, sofinanciranje
"grama javnih zavodov in
"dotacije društvom in kra-
sim organizacijam. Za ce-
■ bi po tem predlogu pora-
milijonov tolarjev, zgra-
bi pločnik za nekaj manj kot
"lilijonov tolarjev, prav toli-
"bi porabili za javno raz-
svetljavo, za sofinanciranje
kanalizacije pa 12 milijonov
tolarjev. Denar bodo namenili
še za ureditev enotne turistič-
ne ogledne poti, ureditev
okolja, tlakovanje poti na po-
kopališču, gasilcem bodo po-
magali pri nakupu kombini-
ranega vozila...
Po predlogu iniciativnega
odbora in sveta KS naj bi za-
posleni plačevali 2 odstotka
od neto dohodka, prav tako
tudi upokojenci od pokojnin,
samostojni podjetniki in obrt-
niki pa od osnove za odmero
davka. Kmetje naj bi plačevali
4 odstotke od katastrskega
dohodka, plačila samopris-
pevka bi bili opravičeni vsi, ki
jih našteva 12. člen zakona o
samoprispevku.
T. TAVČAR
Očiščevalne akcije v Laškem
Laškem in okolici je tudi letos Komunala Laško pripra-
^ Organiziran odvoz kosovnih odpadkov in vsega, kar se
^dvečnega nabralo po kleteh in podstrešjih. Lani so v
f^cu in pol zbrali nekaj manj kot 500 kubičnih metrov
'P^dkov.
^akcijo postavljanja zabojnikov bodo pričeli jutri, 10. aprila,
^.^•^ici in jo zaključili 22. maja v Rimskih Toplicah. Do 14.
bodo zabojniki postavljeni v Spodnji Rečici na parkir-
prostoru TIM in pri Rupnik, v Zgornji Rečici pri šoli in pri
v Hudi jami pri lesnem prostoru in na Slivnem pri
Od 14. do 17. aprila pa bodo zabojniki v Debru pri
(za Mulenco pri Šanca, Debro - železniški prehod, za
.j^^l^o cesto pri Aleksenc in pri Rozman), na Podšmihelu pa
y ''Palnici in na Šmihelu.
1)1'Pečici pri Laškem pripravljajo veliko očiščevalno akcijo v
18. aprila. Organizatorji skupaj z vsemi društvi in organi-
v kraju pričakujejo, da bodo v akciji sodelovali vsi krajani
j^^Ščevali rečiško dolino po dolgem in počez. Očiščevalno
pa pripravljajo tudi v Laškem.	VLADO MAROT
Istra vabi na morje
Minulo soboto je bila v celjskem Centru Interspar turistič-
na borza, ki jo je pripravila Izletnikova turistična agencija
ITA.
Marjeta Selčan, vodja agencije ITA: »Vsem potencialnim do-
pustnikom iz širšega celjskega območja smo želeli podrobneje
predstaviti Umag ter njegovo riviero, kar smo pripravili skupaj z
Istrani, predvsem z marketinško službo Istraturista iz Umaga.«
Podjetje razpolaga s sedmimi hoteli, štirimi apartmajskimi naselji
in petimi avtokampi s skupno zmogljivostjo 20 tisoč postelj. V
dopustniškem kompleksu Stella Maris s 625 apartmaji je teniški
center, prav blizu pa je hotelsko in apartmajsko naselje Katoro s
429 apartmajskimi enotami.	M.U., Foto: SHERPA
Žensice, Ici so
morale naprej
V celjskem KLjUB-u je
Ženska sekcija KUD Alme
Karlin minuli četrtek pri-
pravila okroglo n^izo o žen-
skah v javnem življenju.
Provokativen naslov »Almi-
ce napadajo« je obetal pole-
mično in vročo razpravo, a
razgovor petih znanih Ce-
Ijank s pretežno mladim ob-
činstvom je bil drugačen -
prijeten klepet, ki mu je bil
glavni cilj morda le to, da
mladi zdaj razmišljajo in ka-
sneje udejanjajo enakoprav-
nost spolov.
Voditeljica pogovora Nina
M. Sedlar je za sogovornice
izbrala vodjo protokola pri
Mestni občini Celje mag.
Alekso Gajšek-Krajnc, dram-
sko igralko Milado Kalezič,
svobodno novinarko in direk-
torico Studia NAJ Nado Ku-
mer, predsednico Zveze taj-
nic Slovenije Dragano Jusu-
povič in direktorico Muzeja
novejše zgodovine Celje An-
drejo Rihter. Rdeča nit pogo-
vora, ki bi se lahko nadaljeval
še naslednjih nekaj večerov,
saj je tema o. enakopravnosti
spolov in položaju žensk v
javnem življenju resnično
neizpeta pesem, so bila števil-
na vprašanja - odgovor nanje
pa en sam, povedala pa ga je
Aleksa Gajšelc-Krajnc: »Nobe-
na od nas petih, ki sedimo za
mizo, ni emancipirana zato,
ker bi se za to borila.«
Vseh pet znanih Celjank,
izstopajočih in uspešnih na
svojih delovnih področjih, je
govorilo o lastnih izkušnjah,
hkrati pa poudarjalo, da uni-
verzalnega recepta, kako us-
peti, združevati poklicno ka-
riero in družinsko življenje,
preprosto ni in ga najbrž ni-
koli ne bo. Zakaj so same
storile korak naprej? Odgo-
vorov je bilo sicer več, piko
na i pa je postavila Nada Ku-
mer, ki je pojasnjevala, da je
v življenju preprosto prišla
do točke, ko je bilo treba iti
naprej. »Odločitev sem spre-
jela sama, o tem, da ne bi
uspela, sploh nisem razmiš-
ljala.« In prav zaradi takšnih
besed je bil večer prijeten, v
-pogovor pa so se sproščeno
in s svojimi pogledi, delno pa
tudi že izkušnjami, vključe-
vali mladi.
IS, Foto: SHERPA
Andreja Rihter, Nada Kumer, Milada Kalezič. voditeljica okrogle mize Nina M. Sedlar,
Dragana Jusupovič in Aleksa Gajšek-Krajnc v pogovoru o ženskah v javnem življenju.
m I	REPORTAŽA	I mam
Srečna vrtnarica Tratinčica
Jelena de Belder Kovačič, v svetu ugledna hortikulturistka, predvsem pa v vrtu zadovoljna baronica
Odraščala je na Belju, v
Slavoniji, kjer oko ni seglo
do konca ravnini. Spomladi
je velikokrat obiskala rojst-
no Slovenijo in za vse življe-
nje so jo prevzeli grički in
sadovnjaki, obrasli s troben-
ticami. Kjerkoli v svetu je
bila kasneje, je vsako pom-
lad nehote iskala trobentice
pod cvetočo jablano. Prejš-
njo sredo se je Slovenijo
znova namenila obiskati in
ko je iz letala zagledala našo
deželo, si je kot že tolikokrat
prej dejala: »Moj bog, še veli-
ko lepša je, kot sem mislila!«
Jeleno de Belder Kovačič, ki
se je mudila konec tedna v
Celju, spoštujejo po vsem sve-
tu zaradi izjemnega znanja na
področju' hortikulture in den-
drologije. Udeleževala se je
botaničnih znanstvenih od-
prav, predavala v belgijskem
inštitutu za arhitekturo Hoger
Architectur Institut van het
Rijk in poleg vseh številnih
uglednih mednarodnih priz-
nanj prejela tudi zlato prizna-
nje Britanskega kraljevskega
inštituta za hortikulturo. Le
redke tujke doleti tako velika
čast. V Belgiji že skoraj petde-
set let živi in dela za arboretu-
ma Kalmhout in Hemelrijk, ki
ju vsako leto obiščejo ljubitelji
vrtov, številni strokovnjaki in
znane osebnosti, predvsem
pa predstavljata kraj, ki ponu-
ja zakladnico praktičnega zna-
nja mladim študentom. Priha-
jajo iz stare celine, Amerike, z
Japonske, celo iz Nove Zelan-
dije in Afrike. V zadnjih letih
daje naša rojakinja prednost
izobraževanju slovenskih štu-
dentov, saj je prepričana, da
ravno pri nas, kjer žal nimamo
odličnih vrtnarskih šol, potre-
bujemo veliko znanja na po-
dročju hortikulture. »Najlepše
dežele v Evropi ne smemo ka-
ziti s kičem in jo uničevati z
neznanjem,« meni svetovljan-
ka, ki govori osem jezikov.
Šopki v mahu
Njena babica je bila Šribar-
jeva, doma iz Savinjske doli-
ne. Njena mama Elizabeta
Zorčič je tudi na Belju živela
po starih slovenskih tradici-
jah, hči Jeleno pa je vzgajala v
preprosti ljubezni do zemlje.
Od sorodnikov iz Slovenije so
dobili vsako leto šopek črne-
ga teloha, zavitega v mah. To
je bil za družino najzgodnješi
znanilec prihajajoče pomladi.
Hribov na Belju ni bilo. Prvi
je bil oddaljen petnajst kilo-
metrov in še ta ni bil visok niti
sto metrov. Pravo nasprotje
razgibani Sloveniji. Jelenin
oče Andrej Kovačič je bil
upravitelj devetdeset hektar-
jev velikega vinograda na dr-
žavnem posestvu, ki je merilo
sto tisoč hektarjev in je bilo
razdeljeno na deset uprav.
Kovačičeva edinka je zgodaj
kazala navdušenje do narave,
o čemer pričajo maloštevilne
fotografije iz otroštva, na ka-
terih zmeraj drži pred obra-
zom rožo. Slikajte rajši njo,
ne mene! Oboževala je cveto-
če travnike in med kudijem
so ji nadeli morda malce po-
smehljivo ime Tratinčica.
Z estetiko je gledala na živ-
ljenje. Na botaniko, trave, ce-
lo na krmilne rastline. Povsod
je videla lepoto, tudi mrak v
gozdu in klas pšenice je lep.
Rada je tudi risala in morda bi
se odločila za študij na likovni
akademiji, če je oče, tudi sam
zelo dober risar, ne bi opom-
nil, da je lačnih umetnikov že
preveč. Umetniški uspeh je
pogojen z genialnostjo. Horti-
kulture takrat ni bilo mogoče
študirati, zato je na zagrebš-
kem vseučilišču končala štu-
dij agronomije, se najprej za-
poslila v drevesnici v Mirkov-
cu pri Krapini, ugotovila, da
veliko premalo zna, in šla v
svet, stara štiriindvajset let.
Zapuščena
drevesnica
Zadnje počitnice pred odho-
dom je preživela v Dubrovniku
in si na Lovrencu ogledala pred-
stavo, v kateri je v vlogi Hamleta
nastopil Lawrence Olivier. Ta-
krat se je zagledala v anglešči-
no. »To je jezik, ki se ga bom
naučila,« si je rekla in začela
prebirati vso angleško literaturo
iz svoje stroke. Kmalu je jezik
obvladala, enako tudi ruščino,
francoščino in italijanščino.
V danski drevesnici se je veli-
ko naučila, a zdaleč največ v
Nemčiji, kjer je opravljala zani-
mivo, a obenem naporno delo,
ki ga je bilo vsak dan za kak-
šnih deset ur. Večerni tečaj, pre-
davanja starejših strokovnja-
kov praktikov, je bil zanjo po-
membnejši od univerze. Po več
kot letu dni si je dejala, da mora
domov, na poti pa si je želela
ogledati še zapuščeno dreve-
snico v Belgiji, ki je bila v 19.
stoletju med najbolj znanimi v
Evropi. V časopisu je brala, da
jo nameravata brata de Belder
rešiti pred propadom. Na bel-
gijski meji je vzela v roke zem-
ljevid in videla, da je Kalmthout
čisto blizu. Denarja za vizo ni
imela, zato je kar skrivaj s kole-
som smuknila čez mejo. Dvaj-
set kilometrov do arboretuma
je prekolesarila na srečo po
ravnem. Tistega dne je spozna-
la mladega Roberta de Belder-
ja, ki je prišel v vrt ves umazan
in bos, a vnela se je ljubezen na
prvi pogled. Po poroki sta živ-
ljenje posvetila arboretumu v
Kalmthoutu, nedaleč od Ant-
werpna. Veliko sta sejala in se-
lekcionirala, zato sta v Heme-
Irijku blizu Essna postavila še
drugi, kakšnih 110 hektarjev
velik arboretum, ki je vse do
danes v družinski lasti in sodi
med enega najlepših v Evropi.
Šliriperesna
deteljica
Jelena in Robert de Belder
sta svoja otroka Dannyia in
Diane učila opazovati naravo.
»Prav vse, kar je del narave, je
zame čudovito. Kamen, školj-
ka, les,« pravi gospa Jelena, ki
je otroka velikokrat jemala tudi
na botanična potovanja. Danes
vsi de Belderjevi skrbijo za ar-
boretum, sin je biolog, hči
umetnostna zgodovinarka in
že od malega po srcu vrtnarica.
Zanimanje za arboretum kaže-
jo tudi vnuki, eden je že oblju-
bil, da bo nadaljeval babičino
delo - selekcijo leskovcev. Vsi
vnuki, stari so od štiri do osem
let, že govorijo tri tuje jezike.
»Četrti tuj jezik bi bil zanje
morda malo prenaporen,« pra-
vi njihova sivolasa babica, ki
jim kljub temu kdaj prebere še
kakšno pravljico v slovenščini.
Med rastlinami, ki jih je iz
Slovenije prenesla v Belgijo, je
tudi teloh, ki ga ima neizmer-
no rada. Že davno tega je dobi-
la v Belgiji ugledno nagrad^
šopek, ki ga je oblikovala |
seda skromno, iz veliko v^
malo cvetja. Med šopki, ^
kot stare flamske slike, so
brali njen enostavni šopei
teloha in cvetočih vej sibjj,
jelše. Ta nepričakovana naj
da ji je ljubša od diplome
Zanjo je najpomembnei
da nosi znanje tja, kjer gaj
bolj potrebujejo. Kakšne pos
ne časti za zasluge se ji zi
povsem odveč. Kljub temu
pred dvema letoma postala i
baronica in ob tej zgodbi ji
močno na smeh: »Poleti i
bila v Istri, kjer imamo skroE
hišico. Sin mi je sporočil
moram telefonirati na belgi
kraljevi dvor. Najprej sem p(
bila, nato pa naposled telefi
rala iz krajevne telefonske j
vorilnice. Šef kabineta mi jei
vedal, da mi bo kralj dod
naziv baronice. Saj to ni i
sem si dejala in se začela nai
moč smejati. Smejala seni
tako dolgo, da so pošli imp
na telefonski kartici, naziva
nisem ne sprejela ne odkloo
Dodeljevanje takih časti se
zdi malo arhaično. Nikoli
mreč nisem bila častihlepna.
»Kaj si želite na svojem
bu?« so jo vprašali na kra
vem dvoru.
»Štiriperesno deteljico,<
odgovorila.	.
»Kaj naj bo na levi in kaj
desni?«
»Vrtnar in vrtnarica.«
»Kaj naj bo vaše geslo?«
»Zeleno je življenje!«
KSENIJA LE
Foto: GREGOR KA
Jelena de Belder Kovačič je za svoje delo s področja hortikul-
ture prejela najuglednejša mednarodna priznanja. Belgijski
kralj ji je namenil posebno čast in jo povišal v baronico.
Znanje skuša nositi tja, kjer ga najbolj potrebujejo. Pri nas ga
še zdaleč ni dovolj.
Gostja iz Belgije, naša rojakinja, je pred vhodom na celjski
grad posadila lipo.
Še vedno rada poprime za vrtnarske škarje. Darilo, ki se ga najbolj razveseli, je dober koritp'^
Jeleno de Belder Kovačič je v Celje povabil Kristjan Vrej
mladi inženir agronomije in nekdanji stažist v arboretij
Hemelrijk, ki ga baronica zelo ceni. Povabilu so se pridru
v celjskem hortikulturnem in turističnem društvu, poku
teljica obiska pa je bila Mestna občina Celje. Gospa de Bel(
ki v mestu ne vzdrži več kot nekaj dni, je v dveh 4
obiskala Pokrajinski muzej, opatijsko cerkev, celjski gj
vrtnarsko srednjo šolo, si ogledala pridelovalne povrj
Vrtnarstva Celje, zdraviliški park na Dobrni in Soržev m
zdraviliški park v Laškem in mestni park v Celju. Ob njen
predavanju o mestnih nasadih je bila velika dvorana celjs
ga narodnega doma polna do zadnjega kotička. Ganjenaj
sprejemom, ki so ji ga priredili Celjani, je občinstvu poloi
na srce misel, ki jo pri svojih dvainsedemdesetih letih in
petdesetih letih strokovnega dela želi vcepiti v deželah, k
enkratnih naravnih lepotah ne zmorejo prepoznati ne
cenljive dragocenosti: »Naravno okolje zasluži spoštljivo
pametno ravnanje, še zlasti moramo varovati velika sli
drevesa, najstarejša živa bitja na svetu.«
Okus po cvetju
De Belderjeva je avtorica vrste strokovnih člankov in razprav,
kmalu pa bo v Belgiji izšla njena četrta knjiga. V slovenskem
prevodu imamo le knjigo Okus po cvetju, v kateri s soavtorico
Elizabeth de Lestrieux razkriva, kako lahko cvetice z vrta ali s
travnika ponudimo tudi kot prigrizek. »Cvetje kot hrana ni prav
nič nenavadnega. Junijsko ocvrto cvetje akacij, osvežujoča
šabesa in palačinke z bezgovimi cvetovi so bile ob prehodu
pomladi v poletje vedno najlepši del vsakdanje ljudske kuhinje,«
pravi de Belderjeva. Užitki okusa po cvetju lahko trajajo vse leto:
od trobentic in vijolic, ki vzcvetejo zgodaj spomladi, do suhega
žafrana, magnolij in kamelij.
[snopič	naši kraji in uudje	i m
Človek slovenskega
planinskega sveta
Profesor Božo Jordan je vse življenje posvetil planinstvu
Jordan se je z vsem
^^ zapisal slovenskim
ninam, gorskemu svetu...
jjl^o zaslug ima kot publi-
, sodeloval je pri nastaja-
knjige Planinska šola,
jjval je na planinskih
jh, je avtor številnih pla-
jltih vodnikov, soavtor
jekaterih drugih stro-
jiih publikaciji, redni so-
(vec Planinskega vestni-
pred leti tudi planinske-
liotička v Novem tedniku.
f"
ožo Jordan živi v Dobrte-
jsi, rodil pa se je leta 1931
ubljani. Otroštvo je preži-
V Novi vasi pri Rakeku,
o pa je živel na Stični na
lenjskem. V Celju se je
sal na višjo gimnazijo, ki
eleta 1951 končal z višjim
ijnim izpitom, ne z matu-
Takrat je bil ravnatelj Ti-
Orel, razrednik pa profe-
Jože Rotar. Leta 1958 je
tfal Fakulteto za rudars-
, metalurgijo in kemijsko
nologijo kot 26. inženir fi-
f in takrat pridobil aka-
iski naslov. Konec sep-
ibra 1959 se je zaposlil v
inaziji v Celju, naslednje
ipa v Tehniški šoli, kjer je
prvi inženir. Tam je doča-
upokojitev. Poleg stro-
nega znanja je znal večini
ibv vcepiti tudi ljubezen
spoštovanje do slovenske-
planinskega sveta in nje-
ih lepot. Sedaj, ko je upo-
ien, ima še več časa za
io in publicistično dejav-
il.
^do vam je pravzaprav
fpil ljubezen do lepot pla-
'skega sveta?
V	hribe sem začel zahajati
že zelo zgodaj, na prvi izlet
pa me je popeljala mama. Si-
cer smo se kot svobodni otro-
ci podili po vseh hostah, ve-
deli za ptičja gnezda in lisičje
luknje. Plezali smo, pa ne ta-
ko kot danes, po vrveh na
drevesa... Veliko lepega sem
preživel na stiških bajerjih. Ti
so bili za žandarmerijsko po-
stajo, kjer smo stanovali, oče
pa jo je vodil. Ta stavba je bila
po vojni najprej namenjena
za nižjo gimnazijo. Naključje
je hotelo, da je bila naša spal-
nica moja učilnica, kuhinja
ravnateljeva pisarna, očetova
pisarna pa zbornica. Oče mi je
dal tudi prve napotke o orien-
taciji. Njegov kompas še se-
daj hranim, tako kot tudi štiri
topografske karte. Med vojno
smo se preselili v Rupe, kjer
je ob dežju bruhala voda in
tam sem prej videl človeške
ribice, kot pa vedel za Po-
stojnsko jamo.
Kasneje so bili verjetno še
drugi ljudje, ki so vplivali na
vas...
V	višji gimnaziji nas je raz-
redničarka prof. Kolenkova
popeljala na Komno. S sošol-
cem Martinom Percem sva
prehodila pot iz Laškega na
Mrzlico, kjer sem prvič slikal
z deset let starim Agfinim fil-
mom in mi je kar uspelo. V
Logarski dolini sem bil šele
kot študent. S študijskimi ko-
legi smo bili na Stolu - seveda
z listkom za mejni pas. Spo-
minov je še veliko. S kolesom
na Snežnik... Rad se spomi-
njam Šmarne gore, pa Iškega
Vintgarja. Ko sem bil v vojaški
šoli v Bileči, sva s kolegom
Francijem ob nedeljah oblez-
la vse »frontne črte«, z geo-
grafom Jurijem Kunavarjem
sva spoznavala okolico Iva-
njice...
Zaradi ljubezni do planin
je nastalo precej pripomoč-
kov za planince...
Leta 1973 sem končal in-
štruktorski tečaj na Okrešlju,
ki ga je vodil sošolec Jože
Melanšek, inštruktor pa je bil
nekdanji učenec Danilo Šker-
binek, ki je danes načelnik
Gorske reševalne službe. To
me je privedlo v delo Komisi-
je za vzgojo in izobraževanje
pri PZS. Ko smo pred 20 leti
pričeli z vzgojo planinskih
vodnikov, smo tudi v Savinj-
ski dolini pripravili prvi tečaj.
Sedaj je izobraževanje končal
že peti rod. Takrat sem pri-
pravil skripto, ki je še dolgo
služila temu delu. Tudi pravil-
nik o planinski vzgoji smo
pripravili in ga natisnili v
drobni knjižici. Po tem je na-
stala knjiga Planinski vodnik,
ki je že pošla, sedaj priprav-
ljamo novo.
Vrlina planincev je, da
spoštujejo naravo.
Mama me je naučila spošto-
vati naravo in mi pokazala
marsikatero rožico. Predvsem
zdravilne. Tudi zato sem se
odločil in opravil tečaj za in-
štruktorja varstva narave. Dol-
go sem potem sodeloval še v
komisiji za varstvo narave pri
PZS, ki sta jo vodila Nada Pra-
protnik in kasneje Peter Sko-
berne. Tudi poučne izlete smo
organizirali. Sedaj vse to poči-
va, kar je velika škoda.
Veliko ste delali pri ozna-
čevanju planinskih poti. Je
med planinci še dovolj volje
za to?
Med drugim sem sodeloval
pri nastajanju Savinjske pla-
ninske poti. Napisali smo vod-
nik in ga dvakrat izdali. Ureja-
mo planinske mejne prehode
na Olševi. Kjer je dovoljen pre-
stop meje in hoja sosednjega
državljana ali državljana dru-
ge države, so Knafelčeve mar-
kacije še obdane z zelenim
kolobarjem. Tako se ve, kje se
sme hoditi. O planinskih poteh
še tole. Za vsako organizacijo
veljajo določena pravila, tudi
za planinsko. Ta ima Komisijo
za planinska pota, ki naj bi
preko markacistov skrbela za
označevanje in vzdrževanje
planinskih poti, pa tudi za ure-
ditev kakšne nove. Prav na
območju Savinjskega MDO so
markacisti izredno prizadevni
in moram jih pohvaliti, saj
opravljajo delo brezplačno.
Pohvala velja tudi tistim, ki
pripravljajo orientacijska tek-
movanja.
Izhaja vse več raznih pub-
likacij, tako turističnih kot
tudi drugih. Vas pri teh vod-
nikih, predstavitvah občin,
regij in podobnem kaj moti?
Predvsem »šlamparija« in
netočni podatki. Marsikateri
vodnik je zelo skrbno pri-
pravljen, ko pa se človek po-
globi v branje, vidi, da mnogo
podatkov ne drži. To lahko z
vso gotovostjo trdim tudi za
knjižico o Spodnji Savinjski
dolini oziroma območju obči-
ne Žalec.
JANEZ VEDENIK
Pregled opravljenega znanja po zboru markacistov v domu pod Reško planino. Od leve proti
desni: prof. Božo Jordan, Tone Tomše, načelnik komisije za planinska pota pri PZS, in Florjan
Nunčič, vodja območne markacijske skupine MDO Savinjska.
Spomladansko čiščenje v Velenju
mesta Velenje je marsikje polna smeti, še zlasti na pobočju gradu Turn (na sliki)
skupnosti Skale, kjer živijo predvsem velenjski romi.
nič bolje ni z okolico v Starem trgu v mestu, kjer krajevna skupnost Staro Velenje
It celo turistično društvo. Čiščenja bi se morali lotiti vsi, ki jim je mar, v kakšnem okolju
LOJZE OJSTERŠEK
Cesta Andraž-Velen je obrača želodce
Kakšno je sodelovanje med velenjsko in
žalsko občino, kaže cesta med Polzelo in
Velenjem, ki je v izjemno slabem stanju.
Vsak dan se po njej vozijo delavci, ki hitijo v
velenjski premogovnik. Gorenje, Vegrad, šo-
štanjsko termoelektrarno in še v kakšno pod-
jetje, v drugi smeri pa odhajajo na delo v
podjetja na Polzelo, v Šempeter in tudi Ljub-
ljano. Cesta je v Andražu močno uničena, na
njej se lomijo podvozja in obračajo želodci. Še
zahtevnejša je »ježa« na območju med Pod-
krajem in Starim trgom pri Velenju, kjer je
cesta zaradi drsenja zemlje vdrta za deset do
petnajst centimetrov na meter, jame pa so na
dolžini vsaj 180 metrov. Voznike takšna cesta
ovira in najbrž tudi življenjsko ogroža. Edini
ukrep, ki so ga zmogli vzdrževalci cest, je
postavitev prometnega znaka, ki omejuje hi-
trost na 40 kilometrov na uro. Kritična cestna
odseka bi morali občini s skupnimi močmi
čim prej obnoviti. V Podkraju pri Velenju bi
bilo treba narediti drenažo in pravokotno pod
cesto zgraditi odtočne cevi.
JOŽE MIKLAVC
Maratonci in pohodniki na Češko
v soboto, 18. aprila bo v Mninšku na Češkem tradicional-
ni maratonski pohod na 12, 25, 50 in 100 kilometrov.
Prijave za avtobusni prevoz in izlete v Prago zbirajo pri
Društvu maratonov in pohodnikov Celje, člani bodo za izlet
plačali 90, ostali pa 110 DEM. Štartnino in dvakratno nočnino z
zajtrkom boste plačali sami, odhod avtobusa pa bo v četrtek,
16. aprila ob 21. uri s parkirišča na Glaziji. Prijave in vplačila
zbirajo pri ZŠAM Celje, domov pa se bodo pohodniki vrnili 19.
aprila.	NMS
Modna revija dijakov
Minuli petek so na Srednji frizerski tekstilni strojni in
prometni šoli v Celju pripravili dan šole, med katerim so
dijaki prikazali znanja, ki jih pridobivajo med šolanjem.
Preizkusili so se v znanju iz tujih jezikov, friziranju, namiz-
nem tenisu in v številnih drugih aktivnostih. Vrhunec priredi-
tve pa je predstavljala že tradicionalna modna revija dijakov
šole, ki so se tokrat preizkusili v vlogi kreatorjev in maneke-
nov. Kot vsako leto, so dijaki v ponedeljek modno revijo za
javnost prikazali še v celjskem Narodnem domu.	NMS
O nasilju med mladimi
v torek, 14. aprila bo ob 17. uri v OŠ Štore okrogla miza z
naslovom »Preprečevanje nasilja med mladimi«.
Med okroglo mizo, ki jo pripravljajo pri Klubu staršev, bo na
ogled tudi razstava plakatov na temo Mladostnik-starši-druži-
na, ki so jih izdelali učenci OŠ Štore, predstavljena pa bo tudi
raziskovalna naloga z naslovom Mladostniki in nasilje. NMS
Drsanje za najmlajše
Danes, v četrtek, se na drsališču v mestnem parku začenja
tečaj drsanja za štiri skupine mahh šolarjev iz vrtca Anice
Černejeve. Tečaj drsanja za otroke iz vrtca poteka v okviru
programa Zlati sonček, pri organzaciji pa je vrtcu pomagala
tudi Športna zveza Celje.	NMS
m I	NAŠI KRAJI IN UUPJE	| l!l'VilijW
Šampion iz Hramš
Osemmesečni Matej je pred kraticim v Londonu prestal zahtevno operacijo - V Cviklovem domu je spet posijalo sonce
14. februarja je mali Matej
krenil na zanj najbolj odlo-
čilno pot. Operacijo srca v
Londonu. Na dan odhoda je
bil Matej star natančno 8 me-
secev, mama Andreja je do-
polnila 25 let. Lepšega darila
od zdravega sina si najbrž ni
mogla želeti.
Sedimo v prijazno urejenem
domu, Andreja zdaj že mirno
niza dogodke zadnjih mesecev.
»Ko se je Matej rodil, najprej ni
mogel dihati. Bil je ves moder,
mislili smo, da od poroda.
Zdravniki v slovenjgraški bol-
nišnici so mu dali kisik, ki pa
ga ni sprejemal, zato so videli,
da je nekaj narobe. Preiskave
so pokazale, da se sliši šum na
srcu in odpeljali so ga v Ljub-
ljano.«
. Matej je med pogovorom ve-
selo klatil z rokami. Ob rojstvu
je tehtal 3250 gramov, dolg je
bil 52,5 centimetrov. »V Ljub-
ljani je bil mesec dni na inten-
zivni negi, potem so ga odnesli
na kardiološki oddelek in ugo-
tovili, da ima zamenjane žile,
zaradi česar je po telesu tekla
nečista kri. Poleg tega so ugo-
tovili luknjo v srcu in zožitev
na srčnih zaklopkah. Zdravni-
ki so mi rekli, da se rodi zelo
malo otrok s takšno napako,«
je povedala Andreja.
Mateja so zdravniki napotili
na operacijo v London. »Men-
da bi ga lahko operirali tudi
naši strokovnjaki, vendar bi
bilo v tem primeru potrebnih
več operacij. V Londonu so z
eno operacijo rešili probleme.
Naši zdravniki so uredili vse
potrebno, čakati je bilo treba
na to, da Matej doseže svojih 5
kilogramov. Odpotovala sva
14. februarja, 16. februarja je
bil-operiran. Bilo me je strah,
ampak sem si rekla: Če mu
lahko pomagajo, nobena pot ni
predolga. Z nama je šla sestrič-
na Katjuša, po poklicu je višja
medicinska sestra, pozna jezik
in za pot v London si je vzela
dopust. Večno ji bomo hvalež-
ni.«
Na letališču sta jih pričakala
slovenski duhovnik in pa Slo-
venec, ki v Angliji živi že 40 let
in ravno v takšnih primerih.
kot je bil Andrejin, ponudi
svojo pomoč. V bolnišnici sta
preživela 13 dni. »Vsi so bili
izjemno prijazni. Operacija je
trajala 4 ure in menijo, da ne
bo več potrebna.« Razlika pred
in po operaciji je velika. »Nič
več ni moder, veliko raje je in
ne prespi več celih dnevov.«
Ko sta se Andreja in Matej
vrnila domov, so k družini ro-
male številne čestitke. Cviklo-
vi se vsem iz srca zahvaljujejo.
Prav tako tistim, ki so jih spod-
bujali v času pred operacijo, še
posebej pa seveda zdravnikom
- našim in tistim v tujini. Babi-
ca Anica se je najbolj držala
misli: »Ne smeš živeti z misli-
jo, da imaš v hiši bolnika.
Predvsem pa nikoli ne smeš
niti za hip pomisliti na to, da se
lahko zgodi tudi kaj usodne-
ga.«
IRENA JELEN BAŠA
Matej se še ne zaveda, koliko noči so zaradi njega prebedeli
njegovi domači. Na posnetku sta mama Andreja in starejša
hči Nina. V novozgrajeni hiši, kamor so se preselili iz Gaberk
pri Šoštanju, živijo še Matejev oče Vojko, babica Anica in
dedek Feliks.
Delavni polzelski gasilcj
Na občnem zboru so se sestali člani ProstovoH,^
gasilskega društva Polzela.	^
Iz poročil je razvidno, da so bili v preteklem ob^J
delavni in uspešni na vseh področjih. S pomočjo kraj^j
KS, obrtnikov in zavarovalnic so kupili novo motorno j,
galno Rosenbauer Fox, pripravili meddruštveno tekniov^
veliko so investirali v novo gasilsko opremo, opravljali ^
dela pri urejanju doma, prisotni so bili pri štirih požarih
krat pomagali občanom v ostalih intervencijah, večja ai
pa je bila pomoč pri odpravljanju posledic, ko se je na Bt
pri Polzeli podrla 6 hektarov velika hmeljska žičnica...
Upravni odbor polzelskih gasilcev bo poslej vodil pred
nik Ivan Kotnik, ki bo še tudi naprej predsednik dru^
poveljnik bo Janez Koler, nadzorni odbor pa bo vodil Ci
Pavline. Med pomembnejše naloge uvrščajo nakup no^
kombiniranega vozila in gasilske tehnike ter ureditev oko
gasilskega doma. Znački za 50 let v gasilstvu sta prejela i
Blagotinšek in Stanislav Kralj, v svoje vrste pa so ob k(j
zbora sprejeli 22 novih članov.
T. TA\1
90 let Marife Rutar
Minuli konec tedna je svojo 90-letnico
dočakala Marija Rutar iz Debra pri Laškem.
Če bi jo le še nesle noge, bi najbrž svoj jubilej
dočakala kar ob cesti od Tremarij do Košnice,
kjer so jo videvali tudi po šestkrat na dan, ko je
hodila od svojega doma do doma svojih hčera
Danice in Silve. Prav zaradi nog je vozniki ne
srečujejo več in tudi stanuje ne več sama,
temveč teden dni pri eni, teden dni pri drugi
hčerki. Tudi sluh ji je pobralo, sicer pa se
dobro drži, tako kot so je vajeni vsi, ki jo
poznajo. Zemlja ji je zelo prirasla k a
čeravno je na njej trdo delala, in zelo jo s!
in obremenjuje misel, kdo neki si bo i
košček zemlje po njeni smrti zaslužil. Pro(
pa zemlje zagotovo ne bo, v to smo se lal
prepričali tudi mi, ki smo ji prišli voščit
dom k Leškovim v Košnico. Bala se je nam
da smo se prišli »pogajat« za njen »gru
Zaželeli pa smo ji le še veliko let in bolji
zdravja.
VLADO MAI
Slavljenka Marija Rutar s predstavnico KO RK Laško Vido Zupančič in hčerko Silvo Ld
Za črpalko na Vrhu nad Laškim
Gasilci Vrha nad Laškim že nekaj časa
razmišljajo o racionalnejši porabi vode pri
svojem delu, saj je pri njih oskrba s pitno
vodo v sušnih dneh kritična.
Visokotlačna črpalka, kakršne v laški občini
sicer še nimajo, je zanje edina rešitev. Z njo bi
bistveno zmanjšali porabo vode, učinek ob
hitrih intervencijah pa bi bil mnogo boljši.
Zato se je njihov upravni odbor odločil še letos
zbrati sredstva za črpalko s prostovoljnimi
prispevki krajanov in z organizacijo dobrodel-
nega koncerta v Kulturnem centru oziroma v
dvorani Tri lilije.
Visokotlačna črpalka stane približno mili-
jon tristo tisoč tolarjev in če bo razumevanje in
podpora takšna, kot so je vajeni, načrtujejo, da
bodo konec junija že pripravili slovesen prev-
zem črpalke z blagoslovitvijo in družabnim
srečanjem.
VLADO MAROT
Radio klub Laško živi s krajem
V Laškem že od leta 1949 deluje radio
klub, ki je prvih pet let še deloval pod
okriljem takratne Ljudske tehnike, nato pa
kot samostojni klub.
Radio klub Laško je, kot je v svojem poročilu
na zadnjem občnem zboru minulo soboto
povedal predsednik Alojz Pušnik, doživljal
vzpone in padce. V zadnjih petnajstih letih se
je število članov povzpelo do števila 90 in čez.
V okviru skromnih finančnih možnosti so
vlagali tudi v izobraževanje kadrov in mate-
rialno opremljenost ter se udeleževali različ-
nih tekmovanj. Pri tem so še zlasti ponosni na
dobre rezultate, ki jih dosegajo na raznih
amaterskih tekmovanjih na UKV področju.
Radio klub Laško živi in dela s krajem. S svojo
dejavnostjo so prisotni na številnih prireditvah,
saj pripravljajo ozvočenja tudi za Pivo in cvetje,
vzpostavljajo zveze z volišč, ozvočujejo Kultur-
ni center in dvorano Tri lilije, kar pa je le delček
njihove celotne aktivnosti.
V svoj letošnji program so zapisali, da se bodo
tudi v bodoče udeleževali številnih radioamater-
skih tekmovanj, izvedli usposabljanje za ama-
terske radiooperaterje in radioamaterje v osnov-
ni šoli, radi bi izboljšali delo na tekmovalnem
področju, kupiti pa želijo še nekaj dodatne
opreme. Na občnem zboru so za predsednika
ponovno izvolili Alojza Pušnika.
VLADO MAROT
Vec pozornosti
duševno prizadetim
V občini Žalec živi 162 du-
ševno prizadetih oseb. Od-
stotek prizadetih je glede na
število prebivalcev nekoliko
višji od državnega povpreč-
ja, poleg tega pa je v primer-
javi z drugimi občinami v
žalski občini najmanj priza-
detih vključenih v kateroko-
li obliko organiziranega
varstva.
Vprašanju duševno prizade-
tih je zato treba posvetiti še
več pozornosti, je na občnem
zboru Sožitja, društva za po-
moč duševno prizadetim ob-
čiiie Žalec, poudaril predsed-
nik Rihard Kopušar. Sožitje
Žalec združuje 80 družin ozi-
roma 140 članov, v njegovem
okviru pa deluje tudi klub Ža-
rek.
Največja naloga društva os-
taja gradnja novega varstveno
delovnega centra. Lokacija je
že določena, sedaj odkupuje-
jo zemljišče, saj je v predlogu
državnega proračuna za grad-
njo predvidenih 5 milijonov
tolarjev, sredstva pa naj bi za-
gotovili tudi v žalskem občin-
skem proračunu. Hkrati si v
društvu prizadevajo za odstra-
nitev cestnih ovir za invalide
in pridobitev lastnega prosto-
ra za delovanje. Osrednji do-
godek bo prav gotovo organi-
zacija regijske specialne olim-
piade, ki bo maja.
T TAVČAR
Kraljevi vrel
propada
V Kostrivnici namera
jo v drugi polovici ap'
začeti s celovito prefli
starinskega pavilj^
Kraljevega vrelca, ki g^
hudo načel zob časa.
paviljonu, kjer so post^
li tudi počivališče s ^
mi, so se ljudje od bliz"
daleč oskrbovali s ^
vodo.
Pobudo za celovito pr®
vo kulturnega spomenil^j
dalo kostrivniško turisti'
društvo. Denar bo prispe'
la občina Rogaška Slatij
ki pričakuje tudi pomoč'
linske-Rogaških vrelcev,
cer pa računajo, da
obnovo potrebnih pribl'^
3 milijone tolarjev. Pa^'!
naj bi bil obnovljen do j"
letos, ko bodo v Kos^"^,
praznovali občinski
nik.	I
ijnopič i	naši kraji in uupje	| q
Mastaja nova soseska Komposevo
pitanju bo kmalu nastala nova
* pvanjska soseska - Kompoševo. Po
^dalnem načrtu, ki ga je sprejela
so najprej uredili dvanajst za-
llijih parcel in pet od teh že prodali
dražbi. Kupci so bili predvsem
jjj^ini, na občini pa pričakujejo, da
(ji) tudi preostale parcele, ki so ure-
^^ g primarnimi komunalnimi vodi,
najkasneje v letu dni.
pa zazidalni načrt v naselju Kom-
predvideva skupno približno tri-
deset parcel, z njimi pa bodo v občini
Vitanje zagotovili prostor za individual-
ne gradnje vsaj za prihodnje triletno
obdobje.
Kot je še povedal župan Slavko
Krajnc, v Vitanju iščejo tudi možnosti za
pridobitev dodatnih stanovanj. Menijo,
da bi s preureditvijo podstrešnih prosto-
rov nekaterih objektov v kraju lahko
pridobili kakšno eno do enoinpolsobno
stanovanje, zato so že naročili arhitektu,
da prouči te možnosti. Poleg tega pa
skupaj s podjetjem Pluton in stanovanj-
sko zadrugo Atrij iz Celja načrtujejo
preureditev nekdanje spodnje šole v sta-
novanjski kompleks. V obstoječi zgradbi
nameravajo pridobiti šest do devet sta-
novanj, kasneje pa bi lahko ob njej po-
stavili še prizidek za dodatne stanovanj-
ske prostore.
Za rešitev stanovanjske problematike
v kraju bo občina Vitanje letos iz prora-
čuna namenila okoli šest milijonov tolar-
jev	B. Z.
NA KRATKO
v Dobrno na pocitnice
Minuli četrtek je bila v OŠ Dobrna prireditev ob zaključ-
ku celostnega projekta z naslovom »Pridite k nam na
počitnice,« ki so ga učenci skupaj z mentorji pripravljali
vse leto.
V	projektu so sodelovali vsi učenci, ki so pripravili različne
raziskovalne naloge in študije. Tako so raziskali društveno in
kulturno dejavnost v Dobrni, nekaj pešpoti, trim stezo in pot
na Paški Kozjak, učenci prvih in drugih razredov so raziskova-
li kmečka opravila, starejši pa so raziskovali tudi, kako
domačini in zaposleni v zdravilišču, ki komunicirajo s tujimi
gosti (najpogosteje v nemščini), obvladajo tuje jezike. Sedmo-
šolci so raziskovali klimo Dobrne, pri biološkem krožku pa so
se skupaj z Jaglenko Leban lotili raziskovanja šolskega parka,
ki ga bodo sedaj spet uredili in opremili s primernimi tablami.
Med četrtkovo prireditvijo so učenci rezultate raziskav, ki so
jih izdelali, na zanimiv način prikazali tudi obiskovalcem in
staršem.	NMS
Otroci potrebujejo pomoč
v šentjurski občini so decembra začeli z javnim delom
učne pomoči. Gre za pomoč otrokom, ki imajo v osnovni
šoli učne ali vzgojne težave.
V	Centru za socialno delo so začeli izvajati pomoč z dvema
zaposlenima s srednješolsko izobrazbo, januarja so se pridru-
žile štiri študentke-prostovoljke, ki prejemajo v centru denarni
dodatek.	B.J.
v orientaciji le 23 ekip
Planinsko društvo Zabukovica je to soboto pripravilo
orientacijsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 23 ekip z 81
tekmovalci iz PD Braslovče, Zabukovica in Žalec. Start je bil
v Grižah, cilj pa na planinski postojanki na Homu.
Tekmovali so v šestih kategorijah. V skupini učencev do 6.
razreda osnovne šole je zmagala ekipa PD Žalec III, v skupini 7.
in 8. razredov pa je bila prva ekipa Zabukovica I, v skupini
mladincev in članov sta zmagali ekipi Žalca, med družinami
družina iz Braslovč, Braslovčani pa so bili prvi tudi pri
veteranih.	T. TAVČAR
Naše jame Črnega galeba
Jamarski klub Črni galeb iz Prebolda je pripravil novi-
narsko konferenco, na kateri je predstavil knjigo »Naše
jame«.
Knjigo so pripravili člani tega kluba, v njej pa je med drugim
predstavljena tudi mednarodna jamarska odprava na Filipine
leta 1988. Knjiga ima 150 strani in 60 kakovostnih barvnih
fotografij, pripravili pa so jo ob 110-letnici organiziranega
delovanja in raziskovanja podzemnega sveta slovenskih ja-
marjev ter 30-letnici delovanja preboldskih jamarjev. Izkupi-
ček od knjige, ki jo prodajajo po 2500 tolarjev, so namenili za
novo odpravo preboldskih jamarjev na Filipine, kamor bodo
odpotovali februarja prihodnje leto.	T. TAVČAR
Opusti kajenje in zmagaj
Slovenija že tretjič sodeluje v mednarodni kampanji
Opusti kajenje - zmagaj, ki se bo pričela 2. maja in bo trajala
štiri tedne.
Udeleženci, ki se lahko pridružijo kampanji, morajo biti stari
najmanj osemnajst let, v nagradno žrebanje, ki bo 31. maja ob
svetovnem dnevu brez tobaka, pa bodo vključeni tisti, ki so
štiri tedne od prijave popolnoma prenehali kaditi. Prijavnice so
na voljo v vseh lekarnah, zdravstvenih ustanovah in posveto-
valnicah Cindi.	KL
Velikonočni zajček pred Mc Donald's
v petek, 10. aprila, bo pred restavracijo Mc'Donald's v Celju
prireditev Velikonočni zajček. Nastopili bodo cicibani iz vrtcev,
učenci celjskih osnovnih šol in plesalci plesnega teatra Igen iz
Celja.	NMS
V safari park in na Dunaj
Prihodnjo soboto, 18. aprila, pripravljajo pri Občinski
zvezi prijateljev mladine Celje izlet v Safari park in na
Dunaj.
Med izletom si bodo otroci najprej ogledali Safari park, ki
leži 28 kilometrov od Dunaja (v njem se svobodno giblje
750 živali z vseh kontinentov sveta), potem pa se bodo
odpeljali še na Dunaj in si ogledali najpomembnejše zname-
nitosti. Cena izleta je 42 DEM prijavite pa se lahko pri OZPM
v Celju.	NMS
Delavnica za dedke in babice
v torek, ob svetovnem dnevu zdravja, je bila v enoti Hribček
vrtca Anice Černejeve na Polulah delavnica za dedke in babice.
Ti so se najprej učili plesti košarice, ob koncu delavnice pa so
jih vnučki skupaj z vzgojiteljico Andrejo Marguč, pogostili še z
različnimi zeliščnimi čaji.	NMS
Predavanje društva diabetikov
Danes ob 16. uri bo v avli Splošne bolnišnice v Celju (poleg
diabetične ambulante) strokovno predavanje z naslovom Ne-
ga diabetičnega stopala, ki ga pripravlja Društvo diabetikov
Celje. Predavala bo pedikerka za diabetično stopalo Marija
Akerman iz podjetja Kana Žalec.
Oskubljena tehnična vzgoja
r
^veza za tehnično kulturo
jienije že več kot pet de-
jctij sooblikuje slovensko
[vojno zavest in sicer
(dvsem s svojimi progra-
zgodnjega uvajanja mla-
I v znanost, raziskovalno
loin tehniko ter s skrbjo
splošni dvig tehnične
Kure. O uspehih zveze v
iskem letu in načrtih za
ošnje so govorili na redni
[i seji skupščine omenje-
iveze, ki je bila v soboto v
DU Ljudske tehnike v
ičah.
E
etošnje skupščine se je
dežilo nekaj več kot dvaj-
danov, predstavnikov go-
eljev ter minister za kultu-
Jožef Školč. Slednji je bil
iran za začasnega predsed-
a zveze, saj je dosedanji
predsednik Miloš Kobe zara-
di zdravstvenih težav zaprosil
za razrešitev.
Sicer pa naj bi se Zveza za
tehnično kulturo v prihodnje
posvečala predvsem pouku
tehnične vzgoje v osnovnih
šolah. Kot ugotavljajo člani
ZOTKS (kratica zveze kljub
preimenovanju ostaja enaka)
je namreč predvidenih ur teh-
nike tudi v novem devetlet-
nem šolskem programu le za-
nemarljiv odstotek, kar ome-
juje razvoj na tem področju.
Izrazili so celo skrb, da uteg-
nemo Slovenci, če bo šlo tako
naprej, ostati brez lastnega
tehniškega kadra. Zato so se
odločili oblikovati skupino, ki
naj bi sodelovala z ministrs-
tvom za šolstvo in skušala
doseči napredek v tej smeri.
B. H.
Ogroženi vodni viri
Na nesprejemljive posege
v gozdovih na območju vod-
nih virov pod Kopitnikom je
opozorila krajevna skup-
nost Rimske Toplice.
Zaradi golosekov, ki nasta-
jajo v neposredni bližini vod-
nih virov pa ni ogrožena sa-
mo količina, pojavlja se tudi
vprašanje onesnaženosti. Za-
to so v Rimskih Toplicah pre-
pričani, da je nujna zaščita teh
gozdnih površin, čeprav so v
zasebni lasti. Kljub pogovoru
vodstva krajevne skupnosti z
lastniki gozdov in opozori-
lom, se zgodba ponavlja.
Lastniki namreč vidijo le svoj
interes, število golosekov pa
iz leta v leto narašča. Nihče pa
ne razmišlja, kot je dejal pred-
sednik krajevne skupnosti
Rimske Toplice Drago Zupan,
o pogozdovanju oziroma ško-
di, ki pri tem nastaja. Ker obči-
na Laško odloka o zaščiti vod-
nih virov še nima, se bo po
pomoč obrnila na Zavod za
gozdove in gozdarsko inšpek-
cijo. Če se bo sečnja na tem
območju nadaljevala, so moč-
no ogroženi vodni viri za Rim-
ske Toplice, Laško in Pivovar-
no, kako je s termalno vodo,
pa bodo morali ugotoviti stro-
kovnjaki.	SM
^selje v oceh Tat janinih potnikov
Tatjana Kotnik iz Kompasove poslovalnice v Zrečah je v
irtek, 2. aprila, priredila že sedmo humanitarno akcijo
selje v očeh.
Gre za izlet, ki je namenjen predvsem starejšim, invalidom
iljudem, ki si takih potovanj zaradi zdravstvenih, finančnih
drugih razlogov sicer ne bi mogli privoščiti. 48 potnikov,
fdvsem iz okolice Loč, Slovenskih Konjic in Zreč, se je
l>ravilo na izlet na Primorsko: obiskali so Izolo, si ogledali
line in Portorož in tako preživeli vsaj en dan v letu nekoliko
'Jgače kot običajno.
•Letošnja humanitarna akcija naj bi bila tudi zadnja, saj je
^težje najti darovalce, ki bi zanjo prispevali denar,« je dejala
^jana Kotnik, a brž dodala: »Zadovoljstvo in sreča v očeh
'nikov pa sta me na izletu prepričali drugače. Njihova želja
da izlet ostane in potrudila se bom, da bomo skupaj tudi
Podnje leto.«	B. Z.
'urni smučarji
na Korošici
^fed kratkim je Planin--
" društvo Celje na pobu-
Prizadevnega gospodar-
'^'^anca Smodiša pripravi-
^ Kocbekovem domu na
'■^ošici srečanje turnih
'^čarjev in drugih Ijubi-
'iev gora.
^^^ kot 150 obiskovalcev iz
^^enije in Hrvaške je opra-
" mnogo smučarskih tur
gorah okrog Korošice,
™lj izkušeni pa' so se
'^^Peli celo na Ojstrico in
z nje. Za varnost so
oeli udeleženci sami, pri-
pa so bili tudi člani celj-
^ Postaje gorske reševalne
J^oe. Oskrbnika doma na
.^ici Ančka Pečovnik in
Urtelj sta poskrbela za
J^^no počutje. Zaradi veli-
Zanimanja bo Planin-
društvo Celje podobna
..^'^ja pripravljalo tudi v
'Podnje.
A.P.
Medobčinsko srečanje plesnih skupin
v dvorani Doma II. slovenskega tabora je bilo v soboto ves dan medobčinsko srečanje plesnih
skupin, ki so ga pripravili Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Zveza kulturnih društev Žalec
in plesni atelje Sava Žalec. Nastopilo je 14 plesnih skupin iz celjske, velenjske, nazarske in žalske
občine, najboljše skupine pa bodo nastopile na državnem srečanju.	T. TAVČAR
Med nastopom skupine Metuljčki Plesnega foruma Celje.
Dobroddni
koncert in ples
Celjski Lions klub Kelea
načrtuje v prihodnjem ted-
nu dve zanimivi prireditvi,
namenjeni zbiranju sred-
stev za dobrodelne načrte.
Kot je znano želi klub po-
magati slepih in "slabovid-
nim, pa'tudi mladim in manj
premožnim sposobnim ; di-
jakom pri njihovem študiju.
Prihodnjo sredo organizi-
rajo koncert dveh zanimivih
komornih ansamblov, ki sta
v Celju še bolj ali manj nezna-
na. Zvečer ob pol osmih bo-
sta v Narodnem domu nasto-
pila Mariborski baročni trio
in ljubljanski Al Capone
štrajh trio. Gre za dva slogov-
no in izvajalsko povsem raz-
lična ansambla, v obeh pa je
nekaj celjskega. Na čelu Ma-
riborskega baročnega tria je
flavtistka Alenka Goršič, or-
ganizator, komponist in
aranžer Al Capone štrajh tria
pa je prav tako Celjan Gregor
Strniša. Poleg njiju v maribor-
skem ansamblu nastopata še
pianistka Renata Neuvirt in
čelistka Petra Kopše, v ljub-
ljanskem pa violinist Vasilij
Melnikov, violist Bojan Cve-
trežnik in čelist Igor Mitrovič.
Prvi ansambel bo imel na
sporedu dela Bacha, Prokof-
jeva in Damasa, drugi pa pri-
redbe popularnih in ljudskih
napevov.
Druga prireditev v dobro-
delne namene, pa bo pri-
hodnjo soboto lionistični
ples v Narodnem domu z
ansamblom Venus.
14
šport

Tujke in zmagovalni duh
Naslov ostal v Ljubljani, problemi pa v Celju - Različni pogledi in razkol
Tudi po drugem finalnem
srečanju košarkaric, ki so
ga Ježičanke z nekaj težava-
mi le odločile v svojo korist
in tako podaljšale serijo ne-
premagljivosti v DP, so mne-
nja v taboru Ingrada Celja
enotna, pogledi pa različni.
Ženski košarkarski klub In-
grad Celfe je v tej sezoni na-
pravil še korak bližje sedem-
kratnim državim prvakinjam.
Korak ni velik, je pa opazen.
Analitiki se bodo do prvih
resnih priprav za novo sezono
lahko do mile volje ukvarjali z
razčlenjevanjem igre in težav,
ki jih je eden najbolje organi-
ziranih klubov tega dela Slo-
venije zagotovo imel preveč,
da bi resneje lahko razmišljal,
kako že letos »obglaviti« Imo-
sovo evropsko vrsto.
Najprej so bile tu številne
menjave trenerjev in šele po
prihodu Sergeja Ravnikarja so
igralke ujele ritem. Poškodbe,
nedisciplina in nezbranost so
bile poglavitne ovire na parke-
tu, čemur lahko pripišemo iz-
pad iz pokala Ronchetti in
tudi »zasluge« za dva poraza z
mariborskimi srednješolka-
mi, za kar so si Celjanke po
nepotrebnem navlekle mari-
borski kompleks in se ga nato
s težavami (še pravočasno)
znebile. Jesensko okušanje
košarke onkraj luže morda ni
bila ravno najbolje izbrana
pot primerjanja moči, saj so
bile nasprotnice preslabe,
dvig samozavesti pa je le us-
pel. Za stopničko višje so nuj-
ne okrepitve (zlasti na polo-
žaju centra), kakovost pa lah-
ko (žal) prinesejo le tujke. Po
sestanku 10 kluba se je izve-
delo, da so stiki z nekaterimi
igralkami v tujini že naveza-
ni, veliko pa je odvisno tudi
od morebitnega sprejetja
Bossmanovega pravila za
vzhodno Evropo - ta bi poleg
manjše minutaže domačega
kadra neizogibno botroval
padcu kvalitete reprezen-
tančne košarke, denar pa bi
izrinil delo s podmladkom.
Zadnja finalna tekma je bi-
la prava primerjava kvalitete
prvakinj in ekipe, ki to želi
postati. Oster tempo in velika
borbenost sta Ježikankam
večji del prvega polčasa pov-
zročala glavobol, toda Ingra-
du je zmanjkalo moči, posle-
dica pa je bila nenatančnost
in vse večji zaostanek. Po
mnenju trenerja Ježičank Da-
vida Dedka so Celjanke vlo-
žile vse, da bi jim uspela vsaj
ena finalna zmaga. »Glede 1.
mesta ni bilo dvoma, Ingrad
pa je v vseh pogledih št. 2.
Imamo dve tujki, Celjanke
nobene in tudi zato smo pre-
močni. Na prvi tekmi v Ljub-
ljani so naše nasprotnice igra-
le bolje, celo fenomenalno. S
pripravami na novo sezono
pričnemo prihodnji teden,
spet se bomo okrepili, nekaj
igralk še moramo prepričati,
naj s kariero nadaljujejo,« je
dodal Dedek, ki upa, da bo po
odhodu na služenje vojaške-
ga roka ježiško ekipo še lah-
ko vodil, saj ga nanjo veže
pogodba tudi v prihodnji se-
zoni.
Domači strateg Sergej Rav-
nikar je poraz svojih varo-
vank pripisal veliki resnosti
ljubljanskega udarnega tan-
dema Ilič-Šarenac: »Lahko bi
iztržili ugodnejši izid, vendar
sta nam tujki nasuli dve tretji-
ni košev. Iličeva ima izredne
organizatorske sposobnosti,
Šarenčeva pa s svojo višino in
močjo prevladuje pod obro-
čema. Pripravili smo vse
obrambne inačice, vendar
pravega protiorožja ni bilo.«
Tehnični direktor ŽKK Ingra-
da Franc Ramšak se je s
klubom želel raziti z zmago:
»Lani nismo dosegli niti ene-
ga finala, letos oba. Strokov-
no smo napredovali, slabši pa
smo na organizacijski ravni.
Nekaterim stvarem bo treba
nameniti več časa, odsloviti
tudi nekaj igralk in takrat bo-
mo Ježico morda dohiteli.«
Ožje vodstvo se bo torej mo-
ralo ukvarjati tudi z vpraša-
njem, kako zapolniti vrzel ob
Ramšakovem odhodu, ki ga
športna javnost pozna kot ene-
ga največjih zanesenjakov, ki
je v ekipo vgradil tudi del
sebe.
PRIMOŽ ŠKERL
Zdravila uli laško pivo?
Košarkarji bodo o novem
pokalnem zmagovalcu odlo-
čali ta vikend v Novem me-
stu. Favorit je Union Olimpi-
ja, polfinalna nasprotnika
Pivovarna Laško in domača
Krka pa imata vsak svoje
načrte in argumente.
Laščani so se na finalni tur-
nir dobro pripravili. Poškodb
ni, Olimpiji so pokazali Beči-
rovičevo pogodbo, ki velja še
eno leto, koncepta igre proti
Krki ne bodo spreminjali, le
nekaj večjo vlogo bo dobil
---
Matjaž Tovornik. Cilj Lašča-
nov je jasen: igrati v finalu in
se tako uvrstiti v Evropski po-
kal. Zelo podobno razmišlja-
jo v Krki. Polna dvorana Ma-
rof je njihov šesti igralec, da
kljub kratki klopi obvladajo
košarko, pa je bilo vidno že po
njihovi zmagi v Laškem. Lisi-
ci, Goljoviču in Dragšiču se
bodo po robu postavili Smo-
diš, Stevič in Jevtovič, ki bodo
za finale proti Ljubljančanom
(tem domžalski Helios najbrž
ne bo preresna ovira) grizli
tudi parket. Stvar postane bolj
jasna ob pogledu na državno
prvenstvo, ki se s polfinalom
nadaljuje v sredo. Krka si
Evropski pokal lahko zagotovi
le z domačim pokalnim fina-
lom, v nasprotnem primeru
jih čaka manj ugledni Koračev
pokal. Novomeščani *so od
laških nasprotnikov želeli ce-
lo posnetek zmage v Treh Lili-
jah - za podrobnejšo analizo.
Lekarnarjem in pivovarjem
denar ni ovira, zveneče okre-
pitve za prihodnje leto torej
lahko pričakujemo na obeh
straneh. Še prej pa bo treba
sezono uspešno končati.
■■■—■■ PRIMOŽ ŠKERL
ŠPORTNI
KOLEDAR
PETEK, 10.4.
< mimmmmmmimm
Celje: Tek ob Savinji v poča-
stitev obč. praznika (18).
SOBOTA J 1.4.
Košarka
Pokal RS, polfinale - Novo
Mesto: Krka-PIL (18).
Nogomet
l.SNL, 25. krog - Prevalje:
Korotan-PA Publikum, Vele-
nje: Rudar-HIT Gorica (obe
ob 16).
2.SNL, 20. krog - Šmartno
ob Paki: Esotech Šmartno-
Goriške Opekarne, Trbovlje:
Rudar-Šentjur (obe ob 16).
3.SNL vzhod, 17. krog - La-
koš: Varis-Unior, Slovenske
Konjice: Dravinja-Pobrežje,
Šoštanj: Usnjar-Turnišče (vse
ob 16).
MZN Celje, 11. krog - Mari-
bor: Kovinar-TIM Laško, Ro-
gaška Slatina: Steklar-Mons
Claudius, Krško: Krško-
Šmarje pri Jelšah (vse ob 16).
Rokomet
l.DRL (M), 21. krog-Celje:
CPL-Sevnica, Izda: Delmar-
Gorenje.
l.DRL (Ž), od 1. do 4. me-
sta, 2. krog - Žalec: Juteks-
Robit Olimpija.
l.DRL (Ž) - za obstanek, 2.
krog - Velenje: Vegrad-Šešir.
NEDEUA, 12.4.
Košarko
Pokal RS, za 3. mesto
(15,45), finale (18).
SREDA, 15.4.
mmimimmmmmmmmmm^i^immmmmm^mmmmmm
Košarko
1. SKL (M), polfinale (1.
tekma) - Laško: PIL-KSP (19).
Čez mrežo V elito
Po končanem rednem delu
v vseh odbojkarskih ligah se
bodo najboljše in najslabše
ekipe podale v razigravanje,
ostali pa bodo pod letošnjo
sezono lahko potegnili črto.
Pri samem vrhu celjska regi-
ja že dolgo nima več svojih
predstavnikov. Za prvaka bo-
do pri moških igrali odbojkar-
ji Salonita in Fužinarja, pri
dekletih pa Infond Branik in
TPV Novo Mesto.
Realnost tega dela Štajerske
je lovljenje priključka naj-
boljšim ekipam. Teoretično
bi v razširjeni 10-članski prvi
ligi prihodnjo sezono lahko
nastopali Šoštanj-Topolšica,
SIP Šempeter (moški) in B&L
Utrip Prebold (ženske), toda
potrebno se bo uvrstiti v zgor-
nji del 6-članskih kvalifikacij-
skih skupin. Po enokrožnem
sistemu bodo trije prvouvrš-^
čeni klubi postali novi člani
elitne deseterice, spodnji troj-
ki preostane 12-članska 2. li-
ga-
Kvalifikacijski skupini se
oblikujeta iz prvakov 2.DOL,
prvih štirih iz l.B in zadnjih iz
l.A lige. Šoštanjčani gredo v
kvalifikacije kot tretji iz l.B,
Šempetrani pa kot prvaki
2.DOL. Odbojkarice B&L
Utripa so v prvoligaškem de-
biju (pričakovano) ostale brez
točk in osvojile vsega 3 nize,
zato bo njihova pot do obstan-
ka morda najtežja.
Odbojkarice Kajuha Šošta-
nja so do konca prvenstva ob-
sedele prav na zadnjem mestu
v l.B, kar pomeni, da bi se jim
v enotni 2. ligi v prihodnji
sezoni utegnil pridružiti lan-
ski prvoligaš in prvak 3.D0L-
vzhod Zgornja Savinjska,
medtem ko sta v isti konku-
renci ekipi Savinje Celje in
zreške Rogle preveč zaostali.
Pri moških to velja za Braslov-
čane, šoštanjski in šempeter-
ski podmladek ter celjsko Sa-
vinjo.
PRIMOŽ ŠKERL
NAKRATKO
Celje: Hokejisti prve ekipe
ljubljanske Slavije so zma-
govalci 3. Bambino turnirja
dečkov do 10 let. V finalu so
po podaljških z zlatim go-
lom premagali prvo celjsko
ekipo z 2:1. Vrstni red: Sla-
vija L, Celje L, Slavija 11.,
Olimpija, Mladost Zagreb,
Celje IL.
Ilirska Bistrica: Na loko-
strelskem mednarodnem
turnirju je Jožica Emeršič
(TVD Partizan Polzela) v
disciplini Arrowhead z
zmago še drugič potrdila
normo za SP avgusta v Av-
striji. V svojih kategorijah
sta slavila še Grega Emeršič
in Roman Zupane (oba
TVD).
Ljubljana: Na DP s stan-
dardnim zračnim orožjem
je nastopilo 240 strelcev.
Ekipno pištola: 2. Rečica, 3.
Velenje, 4. Celje, 5. Sloven-
ske Konjice. Posamezno
(M): 2. Cveto Ljubič (Slov.
Konjice), 3. Peter Tkalec
(Rečica), 5. Simon Veternik
(Velenje), 6. Alojz Trste-
njak (Celje). Posamezno
(Ž): 2. Ksenja Maček (Reči-
ca), 7. Špela Matjašič (Vele-
nje). Mladinke: 1. Maja
Gozdnikar (Rečica), 2. Al-
mina Durakovič, 4. Sabina
Sulič (obe Velenje). Mladin-
ci: 5. Pavli Knez (Rečica).
Celje: Končani sta 1. in 2.
liga v streljanju z zračnim
orožjem. Vrstni red 1. hga:
OUmpija, Velenje, Rečica,
Slovenske Konjice. Posa-
mezno: 1. Cveto Ljubič
(Slov. Konjice), 5. Peter
Tkalec (Rečica), 6. Simon
Veternik (Velenje). Vrstni
red 2. liga: 3. Rečica, 10.
Velenje. Posamezno: 13. Sa-
bina Sulič (Velenje), 19. Pa-
vli Knez (Rečica).
Celje: V finalu pionirske
regionalne lige z zračno puš-
ko je med pionirkami ekip-
no Rečica dosegla drugo, žal-
ski Juteks pa tretje mesto.
Posamezno: 2. Mateja Al-
breht, 3. Urška Belaj (obe
Rečica). Pionirji ekipno; 2.
Juteks, 3. Velenje. Posamez-
no: 1. Uroš Taškar (Rečica),
3. Uroš Zorko (Slov. Konji-
ce). V soboto bo v Ljubljani
še finale drž. lige za pokal
prijateljstva, kjer Rečica
brani lanski naslov.
PANORAMA
NOGOMET
1JNL
24. krog: Protonavto Publi-
kum-Potrošnik 3:0 (1:0)
Kamberovič 18, Križnik 47,
Goršek 77. Maribor Teatanic-
Rudar (V) 0:0. Vrstni red:
Mura 47, Maribor Teatanic
44, Primorje 42, SCT Olimpi-
ja 39, HIT Gorica 37, Proto-
navto Pubhkum 36, Rudar 29,
Korotan 25, Potrošnik 22,
SET Vevče 13.
2.SNL *
19. krog: Šentjur-BST Dom-
žale 1:2 (1:1) Pašalič 16/11 m.
Factor Črnuče-Esotech Šmart-
no 3:0 (1:0). Vrstni red: Ko-
per 46, Živila Triglav (-1) 45,
BST Domžale 38, Železničar
34, Elan 33, Šentjur 25, Dra-
va, Rudar in Aluminij 23, Dra-
vograd, Nafta (-1) in Jadran
Šepič 19, Esotech Šmartno 17,
Goriške Opekarne in Zagorje
16, Factor Črnuče 14.
3^Ni>vzhod
16. krog: Unior-Turnišče
l:.l (1:1), Bakovci-Dravinja
4:1 (2:1), Pohorje-Usnjar 6:1
(4:0). Vrstni red: Pohorje 39,
Bakovci 37, Črenšovci 31, Pa-
loma in Goričanka 26, Unior
25, Odranci 22, Dravinja 18,
Usnjar in Pobrežje 16, Kungo-
ta 15, Variš in Kovinar 14,
Turnišče 13.
MNZCelje
10. krog: TIM .Laško-Šmar-
je pri Jelšah 5:0, Kovinar-Ste-
klar 1:2. Vrstni red: TIM Laš-
ko 27, Mons Claudius (-1) 24,
Steklar 15, Krško (-1) 13, Ko-
vinar 11, Brežice in Odred 10,
Šmarje pri Jelšah 3.
1.BSKL(M)
Od 1. do 4. mesta - 5. krog:
Loka kava-Comet 91:69
(52:43) Sivka in Ravnihar 17,
Novak 13, Pavlin 9, Lušenc 7,
Železnikar 6. 6. krog: Comet-
Zagorje 90:78 (43:45) Sivka
30, Lušenc 20, Kožar 13
vak 8, Makovec, Marinjl
Pavlin 5, Sagadin in žel^
kar 2. Končni vrstni red^
glav 21, Loka Kava 19, cj*
17, Zagorje 15. ' ,
2.SKL(M)-od1.do8,
mesta
8. krog: Nova Gorica-i|j
Atras 86:68, Cerknica-Ej^
92:97. Končni vrstni ,
Elektra 26, Rogla Atras
Nova Gorica 23, Cerkii
21...
SKL (Ž)
Finale (1. tekma): Irnoj
žica-Ingrad Celje 73
(32:26) A. Vodopivec
lutnik 13, Potočnik in Gro
nik 9, Obrovnik 8, S. Vo(i(
vec 4, Jurše 2. (2. teku
Ingrad Celje-Imos Jej
67:89 (38:48) Obrovnik;
Polutnik 14, Grobelnik
Jurše 7, S. Vodopivec 6,|
točnik 5, Germ in A. Vodj
vec 2.
_ ROKOMET ^
I.DRL(M)
19. krog: MARC Škofiji
GPL 21:30 (10:15) PungaiS
6,	Pajovič 5, Šafarič, vj
nec, Jelčič in Šerbec 4, U
vec 2, Stefanovič 1. 20. kt
CPL-AFP Dobova 32
(19:12) Šerbec 9, Pungari
7,	Pajovič 5, Stefanovič
Tomšič, Likavec in Šafarii
Jelčič in Vugrinec 1. Gorei
Slovan 20:14 (8:8) Sc
Rozman in Tome 4, Tarna
Bedekovič in Plaskan
Khimtchenko 1. Vrstni 1
PIL 38, Prevent (-1) in Treb
27, Prule 67 in Gorenje,
Andor 23, AFP Dobova
Krško 15, Slovan 12, Del«
11,	MARC Škofljica (-1)1
Sevnica 7.
I.DRL(Ž)
Od 1. do 4. mesta - 1. ^
Krim Electa-Juteks Ži
35:18 (20:8) Derčar 5, Ra
in Volk 4, Zidar 3, Kline
Vrstni red: Krim Electa 5,1
bit OUmpija 4, Juteks 1,
Degro Piran 0.
Kvalifikacije za l.DRL
krog: Vegrad-Sava K
26:18 (13:6) Rodič in Nol
berg 5, Ibralič, Nojinovii
Krajnc 4, Dešman 3, Jug
ODBOJKA
iNIMMMMMIlMIMI^^
1.BD0L(M)
28. krog: Šoštanj Top
ca-Granit 3:1 (16:14, 12'
15:2, 15:9). Vrstni red
rednem delu: Krka 28, Gi
20, Šoštanj Topolšica 16,
teli Simonov zaliv in Brei
ca 12, Termo Lubnik 10,
tomer 8, Kočevje 6.
IJVDOL(Ž)
28. krog: Kemiplas-'
Utrip Prebold 3:0 (15:8, J
15:1). Vrstni red po redi
delu: Infond Branik 26,
Novo Mesto 22, Kemiplas
ZM Ljutomer 18, Sobota;
Krim 8, Marsel Ptuj 4,
Utrip Prebold 0.
1.BD0L(Ž)
28. krog: Kajuh ŠoSJ
Špcerija Bled 1:3
15:8, 5:15, 11:15). Vrstml
po rednem delu: Šp^'^^]
Bled 28, Šentvid 22, ŠOUI
HIT Nova Gorica 14, ^
12,	Prevalje in Meltal 8,
Šoštanj 4.
[snopič
15
šport
Konec krize?
^ 24. krogu I.SNL so ve-
jjlii rudarji prvakom v
(jskeni vrtu odščipnili
Protonavto Publikum
^l^njižil trojko, Esotech
i^ftno in Šentjur pa sta
(otarala.
i'
pp dveh tretjinah državne-
„ogometnega prvenstva v
konkurenci ni še nič od-
.fnega. Prvenstvo postaja
J bolj zanimivo, v finišu pa
Jo največ morale pokazati
i,e, ki zaenkrat zaostajajo
nastavljenimi cilji. Mednje
jjta tudi Protonavto Publi-
p in Rudar.
^elenjčani so že v soboto
d žarometi Ljudskega vrta
,ojili točko v obračunu z
iriborom Teatanicom. Ru-
[je po besedah strokovnja-
V odigral vrhunsko, kar ve-
Ipredvsem za igralce zvez-
vrste, ki so zlahka zadrže-
S žogo in ohranili mrežo
Jotaknjeno. Trener Drago
jtajnšek je z moštvom de-
sistriral taktično zrelo igro,
so jo krasile preudarnost,
pamet in borbenost. Po remi-
ju v Mariboru so bila tudi
pričakovanja pred včerajš-
njim prvim srečanjem polfi-
nala slovenskega pokala z
Muro večja. Vsekakor je Ru-
dar izplaval iz krize in sedaj je
potrebno le nadaljevati z
(očitno) dobrim delom, ter ga
kronati s kakšno zmago več,
kot v jesenskem obdobju.
Kriza je po mnenju nekate-
rih preteklost tudi v Proto-
navtu Publikumu. Toda poča-
kati je potrebno na srečanje s
Korotanom na Prevaljah. Go-
vorice o tem, da bo Borut Jarc
v primeru poraza s Celjani
izgubil delo na Koroškem, so
prišle na ušesa tudi rumeno-
modrim. Vprašanje je le, ali to
pomeni, da bodo zaigrali še
bolje, ali pa bo učinek naspro-
ten. Med igralci je bilo pred
nedeljsko zmago nad Potro-
šnikom nekaj nezadovoljs-
tva. Baje trenerjev odnos do
njih ni bil primeren, po neka-
terih nepreverjenih informa-
cijah pa naj bi klub tudi zamu-
jal z izplačili plače za mesec
februar. Stanje - tudi na igriš-
ču - se normalizira, kar pa
seveda ni presenetljivo. Di-
rektorju Branetu Florjaniču in
predsedniku Marjanu Vengu-
stu namreč igrica »Kdo bo
slabši?« ni všeč. In to znata
povedati ter zahtevata mir v
hiši, ob tem pa kakšno točko
več.
Po 19. krogih v II. SNL je
jasnega precej več kot v elitni
konkurenci. V Šentjurju se
stanje v klubu normalizira. Še
več: menda ni več nikakršnih
dolgov do igralcev. Le-ti pa so
v soboto razočarali v mini
derbiju z domžalskim BS
Tehnikom. Potem, ko so vo-
dili, so si očitno premalo žele-
li doseči še kakšen zadetek.
Moštvo Janka Benčine bi bilo
najbrž še kako zadovoljno s
točko, toda te ni bilo. Šentjur
lahko mirno ocenimo kot sta-
bilnega drugoligaša, ki bo na
trenutke navdušil. V vrh letos
ne bo mogel, a tudi pri dnu se
ne bo znašel. ""
V Šmartnem ob Paki pa bo
verjetno v prihodnjih tednih
dokaj vroče. Pokrovitelj Eso-
tech si želi vsaj sedmega me-
sta, že tako velik finančni vlo-
žek bi v primeru izpolnitve
cilja v prihodnji sezoni še po-
večal, toda rezultatov ni in ni.
Šmarčani so vse bližje dnu
prvenstvene razpredelnice,
pomik proti sredini jim lahko
omogoči le serija pozitivnih
rezultatov, torej zmag in re-
mijev. Poraz s Factorjem iz
Črnuč je katastrofa, ki si je ne
smejo več privoščiti.
TOMAŽ LUKAČ
Premoč tujih
reprezentanc
(arate Zveza Slovenije je
dvorani Športnega centra
Žalcu pripravila medna-
ini turnir članskih repre-
ntanc Avstrije, Hrvaške,
II in ZRJ v karateju.
h eni zadnjih preizkušenj
id evropskim prvenstvom v
ogradu (od 7. do 10. maja)
I tekmovalci prikazali boje
visoki kakovostni ravni,
ijveč uspeha sta imela v
>ški in ženski konkurenci
liin BiH, oslabljena sloven-^
a vrsta pa je brez obolelih'
fmna Stanovnika in Polone
Viler zasedla 5. mesto. Največ
zmag za Slovenijo so priborili
Matjaž Končina (4 zmage v 5
nastopih), Damir Vrbanič (3/
5) in Darja Kramar (3/4).
Vrstni red člani: BiH, ZRJ
II., ZRJ L, Hrvaška II, Sloveni-
ja itn. Članice: ZRJ, Avstrija,
Hrvaška, BIH, Slovenija.
Na sobotnem turnirju Za-
greb open pa je nase opozori-
la karateistka KK Petrovče
Asja Pešec. V kakovostni za-
sedbi je v kategoriji do 60 kg
zmagala med mlajšimi mla-
dinkami.	T.T, TL
j^b/jena slovenska vrsta ni bila kos močnejšim reprezen-
Matjaž Končina. Damjan Vrbanič. Silvo Marič
(selektor) Gregor Jančič. Jani Godler.
V finale najboljši
Na Polzeli je 48 osnovnošolskih in srednješolskih plesno-
navijaških skupin na polfinalnem turniru primerjalo svoje
znanje.
Po oceni petih sodnikov se bodo finalnega turnirja v Ljubljani
udeležile osnovne šole Žiri, Brežice, Koroški Jeklarji in Lucija
Portorož, med plesnimi skupinami pa OŠ Rogaška Slatina, Ivan
Tavčar Gorenja vas, Lucija Portorož in Žiri. Žirija meni, da imajo
najboljše srednješolske navijaške skupine Gimnazija Bežigrad,
Gimnazija Ljubljana Šiška, II. Gimnazija Maribor in Trgovska
akademija Ljubljana, za zmago v konkurenci srednješolskih
plesnih skupin pa se bodo potegovale Srednja vzgojiteljska šola
Ljubljana, II. Gimnazija Maribor, Gimnazija Ljubljana Šiška in
Trgovska akademija Ljubljana.	TONE TAVČAR
Polzelska plesno-navijaška skupina se do finala ni prebila.
rai	_ŠPORT_^ ^TO
Vse na kupu
Odlična organizacija 2.
dneva slovenskega rokome-
ta ter razkorak med domači-
mi igralci in tujci so najbblj
opazne značilnosti odmev-
ne prireditve v velenjski
Rdeči dvorani.
Praznik rokometa je po-
stregel z domala vsem, kar
leze in gre v slovenskem ro-
kometu, organizatorji pa so
dogajanja nevsiljivo povezali
s 40-letnico tega športa v Ve-
lenju. Najprej so priložnost
dobile mlajše selekcije, vr-
huncev nedeljske prireditve
pa je bilo več. Polna dvorana
je lahko uživala v mojstrovi-
nah izbrank Marte Bon in
Vinka Kandije, ki so ga tujke
prepričljivo dobile s 33:27
(18:14). Nato je novinarski se-
lektor Ivo Milovanovič kljub
temu, da mu imena afriških
nogometašev ne povzročajo
toliko preglavic, kot priimki
kolegov, svojo vrsto le pope-
ljal do zmage nad medijskimi
zvezdami s 15:13. Merjenje
moči med velenjskimi in za-
gorsko-trboveljskimi veterani
so z 9:8 dobili slednji. Osred-
nja pozornost je veljala nasto-
pu slovenske moške roko-
metne reprezentance, ki je
trenutno usposobljenost pri-
merjala z »uvoženimi roko-
delci« in vzporedno tudi stra-
teški obračun trenerskih
dvojcev Jeras-Šibila in Zovko-
Šojat. Slovenska debitanta bi
proti hrvaški navezi skoraj
pogorela, če ne bi Likavec,
Tomšič, Pajovič in Pungartnik
v pivovarniškem slogu ob
koncu »potegnili« in pristali
na častnem remiju 28:28. Za-
stavimo si samo eno vpraša-
nje. Ali sta domači reprezen-
tanci, ki dokaj redno nastopa-
ta, res toliko slabši od skupaj
nametanih lastnikov potnih
listov vzhodne Evrope, ali pa
ju nihče ne'zna povezati? In
še odgovor nekdanjega »Ce-
ljana« Josipa Šojata: »Za^
me delo v slovenski rej
zentanci in ne pivovarni
klop. Državna vrsta ima sm
fizionomijo igre, pri tujcih
žal manjkalo nekaj povali
nih. Za spektakel sem izvj
šele v petek, ko me je pokj
Zovko, v nasprotnem prk
ru bi si ogledal evropskol
mo v Zagrebu.«
.PRIMOŽ ŠK!
Foto: GREGOR ld
Na prireditvi so proglasili
najboljše igralce iztekajoče
sezone. Priznanja so prejeli
Mojca Brezovar in Tanja
Oder (obe Krim Electa) ter
Dejan Perič in Iztok Puc
(oba CPL). Najboljša igralca
turnirja (po izboru novinar-
jev) sta Ina Dolgun (Robit
Olimpija) in Rastko Stefano-
vič (CPL), ki sta v žep pos-
pravila vsak po 50 tisoč SIT.
Organizator moškega ro-
kometnega EP 2000 je Hr-
vaška. Slovenija je na kon-
gresu EHF v Budimpešti iz-
padla že v prvem krogu gla-
sovanja. To pomeni, da jo
čaka trd kvalifikacijski boj,
če želi na EP sploh sodelova-
ti. Hrvati, ki so nas v dogo-
varjanju spet prehiteli, bi se
v primeru prvenstva v Slove-
niji skozi kvalifikacije brž-
kone le sprehodili.
Najboljši igralec turnirja Rastko Stefanovič (z žogo) je brez težav prihajal do zaključnih
Protekcije ni!
Jure Požek iz Sevnice je
član zmagovite rokometne
ekipe 1. gimnazije Celje, ki
je v češkem Plznu osvojila
naslov srednješolskih sve-
tovnih prvakov. Jure je na
parketu mož odločitve.
Na sprejemu pri celjskemu
županu se je Jure s sovrstniki
le nemirno prestopal, besede
ministra Gabra o načrtih za
posodobitev šolske telovad-
nice ga ne zanimajo. Šampi-
jonska generacija od obljub
ali morda celo realizacije
projekta ne bo imela prav
nič.
Kakšne športne vtise ste
prinesli iz Plzna?
Bilo je sorazmerno težko,
zlasti če govorim o prvih pol-
časih tekem z močnejšimi
ekipami. Toda vselej smo se
ob odmoru pametno dogovo-
rili in nato vse tekme odločili
v našo korist.
Če bi primerjali delo tre-
nerjev Vita Selčana, ki je
ekipo vodil na prvenstvu,
Toneta Tislja, ki je moštvo
vadil prej in Dušana Novša-
ka v RK Sevnica, kaj bi lahko
povedali?
Vodenje na Češkem je bilo
profesionalno, tudi izven
igrišča in dvorane. Vsak je
vedel, kaj mora delati. Tone
Tiselj me ni veliko treniral in
bi težko ocenjeval, pri Sevnici
pa je vse bolj preprosto. Ne
vem, kako bi to delo lahko
označil.
Kako vas po osvojitvi na-
slova gledajo vrstniki na šo-
li?
Nekaj časa po vrnitvi smo
zares uživali velik ugled. Me-
nim pa, da se bo sčasoma vse
umirilo, ostal bo le dosežek,
zapisan v zgodovini šole.
Imate zaradi uspeha kaj
protekcije pri profesorjih in
ravnatelju?
Lepo bi bilo, če bi jo imeli,
toda zaenkrat iz tega ni nič.
Upam pa, da kdaj bo.
Kaj si obetate od svoje
športne kariere?
Nekoč bi rad profesionalno
zaigral v enem izmed boljših
rokometnih klubov, kjer bi
tudi uprava in vodenje kluba
bila na ravni. Iz rokometa si
želim ustvariti življenje.
PRIMOŽ ŠKERL
Jure Požek
Nasmejana Deja Doler tik pred zadetkom, kar se ji je
posrečilo dvakrat.
Na jesen v ligo?
Rokometašice Športne šo-
le Celje so z osvojitvijo 2.
mesta na finalnem turnirju
letnikov 1986 dosegle naj-
večji uspeh v kratki zgodovi-
ni celjskega ženskega roko-
meta.
Na zaključnem turnirju v
dvorani ŠC Celje so poleg do-
mače igrali še ekipi Škofje Lo-
ke in Izole. Celjanke so po
izenačeni igri najprej ugnale
gorenjske vrstnice z 12:11,
tekmo z Izolo pa v končnici
nesrečno izgubile. Trener
mladih Celjank Martin Goršič
ni želel izpostavljati posa-
meznic, saj so po njegovem
mnenju za uspeh zaslužne
prav vse, zato pa si je po
izboru trenerjev naziv naj-
boljše vratarke priborila celj-
ska kapetanka Polona Ipšek.
Končni vrstni red: Izola, Ce-
lje, Škofja Loka. Kot zanimi-
vost omenimo, da so delegat
in sodniki s honorarji za
opravljeno delo vsem udel-
ženkam kupili čokolade.
V Športni šoli Celje, ki je
letos vzgojila večje število
kvalitetnih rokometašič vseh
letnikov, že razmišljajo, da bi
se na jesen vključili v katero
od hgaških tekmovanj. V
»igri« sta državna mladinska
liga in 2.DRL.	PŠ
Danilo Kovačič (pom. trenerja) in Martin Goršič (trener) sta ekipo popeljala do največjega
uspeha. Stojijo: Skutnik. Novak, Mimik. V sredini: Majoranc, Globočnik, Soršak, Ipšek, Jozič,
Nenič, Mrovlje, Džukič, Pavlič, Zorko. Spodaj: Zumberi in Majcen.
rsNOPič MMBB||||| iiiiimnA	| Q
[Uietnik plesa
jjeljskimi plesalci sem bil zelo zadovoljen in upam, da bomo z delom nadaljevali,<
pravi priznani angleški koreograf Andy Papas
jiglež, ki ni Anglež, ple-
^ ki ni plesalec, koreo-
jod glave do peta in pred-
^ človek, ki živi ples.
je Andy Papas. V Slove-
ga kot enega najbolj pri-
iljeiiih plesnih pedago-
. poletne plesne šole v
jiljani in Zimske plesne
,v Mariboru poznamo že
jj let, v okviru Plesnega
jma Celje pa je pred dnevi
lil intenzivni tridnevni te-
sodobnega plesa.
Celju je gostoval prvič,
ičeval pa je mlade plesalce
eljske regije, ki so do zad-
ga kotička napolnili veliko
itano CID. Andy ima v sebi
10 nekaj«, kar nalezljivo
očara in prevzame, kar ni da-
no vsakemu. In kako je sploh
začel s sodobnim plesom?
»Ples sem odkril sorazmer-
no pozno. Šele pri dvajsetih
sem se vpisal na London Con-
temporary Dance School, po
štirih letih pa sem že plesal v
njihovem ansamblu London
Contemporary Dance Thea-
tre, od koder me je plesna
radovednost pripeljala v
Nemčijo. Tam sem delal z eno
najboljših evropskih koreo-
grafinj Reinhild Hoffman v
Tanztheatru Bochum, po dveh
letih pa sem se vrnil v Anglijo
in se priključil skupini DV 8,
ki jo je vodil avstralski koreo-
graf Lloyd Newson. Skupina
trenutno velja za eno najbolj
priznanih v svetu, v Sloveniji
pa smo nastopili že dvakrat. V
želji po samostojnem ustvar-
janju sem ustanovil lastno
skupino Dance Theatre Red, v
kateri v glavnem delujem kot
umetniški vodja in koreograf.
Ali še vedno plešete?
Žal, v zadnjih letih zelo ma-
lo. Odkar delam kot koreo-
graf, sem prepričan, da oboje-
ga ne morem združevati ena-
ko kakovostno, zato sam ne
plešem več.
Kot koreografa so vas po-
vabili tudi v Slovenijo, kjer
že drugič ustvarjate koreo-
grafijo za Plesno Izbo Mari-
bor. Kako je prišlo do sodelo-
vanja?
Povabila me je vodja Plesne
Izbe Minka Veselič, s katero
sva postala prijatelja. Svoji
skupini je želela izboljšati ra-
ven plesnega znanja in moti-
vacijo. Kljub uspehu prve ko-
reografije sem bil prepričan,
da me ne bodo več povabili,
saj sem za njihov način dela
veliko prezahteven, brezkom-
promisen in strog. Toda, dru-
gače ne znam delati. Od ple-
salcev zahtevam maksimalno
predanost, sicer je ves trud
zastonj.
Kakšno je sicer vaše mne-
nje o slovenski plesni sceni'
Je raznovrstna, sorazmerno
bogata, z ogromno plesnega
potenciala. Kar verjeti ne mo-
rem, da še zdaj nimate urad-
nih šol za sodobni ples, ki bi
skrbele za sistematičen razvoj
novih generacij. Ravno zato
me preseneča dokaj visoka ra-
ven znanja teh mladih ljudi, ki
kar izžarevajo željo po plesu
in ustvarjanju.
Kako ste bili zadovoljni s
tečajem v Celju?
Zelo, saj nisem pričakoval
takšnega odziva. Plesalci so
mi sledili z izredno zbranost-
jo in željo po delu, kar je
bistveno izhodišče za dobro
sodelovanje. Čutil sem, da jim
nekaj dajem in to so mi vrača-
li. Trije dnevi so kar prehitro
minih in upam, da bomo
kmalu nadaljevali tam, kjer
smo končali.
— GOGA STEFANOVIČ-
ERJAVEC
Andy Papas
ZAPISOVANJA
Pod Rožančevo glavo
Saj vem, da je najbolj eno-
stavno zakričali, da je umet-
niških in kulturniških na-
grad na Slovenskem toliko,
kolikor je tudi samih umet-
niških m kulturniških us-
tvarjalcev. Ja, najbolj prepro-
sto povedano. In kar je pri
tem še najbolj vpijoče; hm, to,
da je tak preprost krik tudi
zelo blizu resnice. Ne vem,
ali je kdo in kdaj že prešteval
vse nagrade, toda teh je toli-
ko, da jih še kronisti letnih
dogodkov s polja kulture in
umetnosti, težko beležijo. In
nisem še zasledil podatka o
tem, koliko je tovrstnih na-
grad v resnici. In koliko še
živečih ustvarjalcev se je vpi-
salo med vse dobitnike teh
nagrad. In diplom. In poka-
lov. In priznanj. In sploh vseh
dobitkov, ki - resnici na ljubo
- zaradi svoje preobsežnosti
več ali manj pristajajo na
plavajočih smetiščih zgodovi-
ne...
Zelo blizu resnice pa je tudi
krik, da vse nagrade pač ne
sodijo v isti koš. Da so nekate-
re prestižne. Da so nekatere
izmed njih tudi brez ideološ-
kega predznaka. In brez ge-
neracijskega faktorja. Pesnik
Milan Dekleva je ob spreje-
manju Jenkove nagrade, na-
grade s polja poezije, iz srca
in vidno ganjen povedal, da
je to nagrada, ki se je veseli
bolj kot nagrade Prešernove-
ga sklada, ker gre enostavno
za nagrado, ki je cehovskega
značaja. Ker jo podeljujejo pe-
sniki pesnikom. Pa čeprav
kakšne večje medijske od-
mevnosti nagrada niti nima.
Čeprav le redko kdo, ki se ne
ukvarja s prostim plezanjem
na pesniški Parnas, sploh ve
zanjo. Hm, se spomnite še
nagrade, ki jo je neko pomlad
podeljeval podjetnik Vladi-
mir Slejko? Doživela je medij-
ski tornado in potem ugasni-
la. Kot pravi tornado; z raz-
dejanjem. Glasno. Ja, kdor
pride glasno, tako tudi odide.
Res je! Kot je tudi res, je bil v
primeru Slejko podeljevalec
pomembnejši od dobitnika
nagrade. Kar pa žal ni osam-
ljen primer. Samo za ilustra-
cijo; nagrada Marjana Ro-
žanca za izvirno esejistiko, ki
se jo je vsako leto namenila
podeljevati založba Mihelač
v sodelovanju s časopisom
Dnevnik, se je na pot podala
z glasnim pompom. Ves čas
nekaj zvončkljala in opozar-
jala nase in ob prvih proble-
mih, finančnih kajpada, tudi
glasno kihnila. Primer za uč-
benike, skratka. Kot, da se
vsi ti podeljevalci malih in
velikih nagrad, ne bi ničesar
naučili od svoje velike mate-
re; od Prešernove nagrade.
Da je najpomembnejši tisti,
ki nagrado dobi, ne pa tisti,
ki jo podeli. Ker, preprosto,
podeljevalca se že po prespa-
ni noči ne spomni nihče več.
Niti hostesa, ki ji je ves čas
nekaj nežno pihal na uho.
Niti natakar, ki ga je imel že
prekleto vrh glave. Nihče,
dragi moji.
Hja, in kaj ima to z Rožan-
čevo nagrado? Na videz niče-
sar V resnici pa ogromno.
Tudi pri podeljevanju nagra-
de Marjana Rožanca je žal
pomembnejši tisti, ki nagra-
do podeljuje, kot pa tisti, ki jo
prejema. Ja, drugače si eno-
stavno ne znam razložiti
dejstva, da podeljevalec na-
grade ves čas na glas kriči,
kako je nagrada pomembna
za slovensko esejistiko, lite-
raturo, za ves tukajšnji kul-
turni svet, kako si brez te
nagrade ne gre zamišljati
malodane »nacionalne sub-
stance«, kot bi rekel prijatelj
in kolega z Nove revije, obe-
nem pa avtorja niti ne izpla-
ča. Kar dobitnika nagrade v
večini primerov še najbolj za-
nima. Ja, če niti sam ne veš
več, koliko nagrad in katere
si sploh v življenju prejel, po-
tem te lahko zanima le še
znesek, ki pride skupaj z na-
grado. Tako preprosto je to.
Kot je preprosta tudi resnica,
da si Marjan Rožanc in v
njegovem imenu avtor, ki se
je imel čast okititi z njegovim
imenom, takega ravnanja ne
zaslužita. Tako se stvarem ne
streže. Nasprotno; to je le še
večje utrjevanje predsodkov,
da je nagrad res toliko, koli-
kor je njenih potencialnih do-
bitnikov.
Piše: Tadej Čater
Razborske pasijonske igre
la je življenje močnejše
smrti, je v teh velikonoč-
dneh sporočilo, ki ga
rjujejo prebujajoči se
iladni dnevi; preko zime
mlad, preko smrti v živ-
ije. V iskanju, kako se
globlje približati Kri-
sovemu odrešujočemu
IRnju, so se pojavile pa-
nske igre.
dpasijonov, ki so jih upri-
ali pri nas, je najbolj znan
ijeloški pasijon, ki je tudi
0	ohranjeno besedilo slo-
iske igre. Pasijonske igre
Vali med drugim tudi v
(i pri Zidanem Mostu (do
1	1790). V zadnjem obdob-
se, predvsem na podlagi
ifih besedil, pasijonske
e marsikje ponovno pre-
3jo (na primer v Laškem).
'red nekaj meseci se je v
'ihni župniji na Razborju
^ Lisco med tamkajšnjimi
3|ani prebudila želja: po-
doživeti pot Jezusovega trp-
ljenja v pasijonskih igrah.
Razborske pasijonske igre
ohranjajo, brez slehernih do-
datkov, evangelijsko besedilo
in potek dogodkov. Pretres-
Ijivost le-teh je poudarjena z
načinom in močjo izvedbe.
Več kot 70 nastopajočih je v
globoki umirjenosti in spošt-
Ijivosti vstopalo vsak v svojo
vlogo, vsak na svojo pot pasi-
jonskega dogajanja. Prebuja-
li so se liki: Jezus, Marija,
veliki duhovnik, Pilat, apo-
stoli...
Tehnična ekipa se je lotila
dela. Priprava prostora in
vsega, da bo pasijon lahko
dogodek kraja. Več kot 350 m
blaga so spremenile šivilje v
oblačila tistega časa; mojstri
zvoka in luči so poudarjali
sporočilo posameznih prizo-
rov: vstop v Jeruzalem, zad-
nja večerja. Oljska gora, veli-
ki duhovnik, Pilat, križev
pot, križanje, smrt in v njej
zmaga življenja... Nobena
stvar ni smela biti odvečna,
nič ni smelo manjkati.
Pasijon bodo uprizorili v
nedeljo ob 15. uri, ko priča-
kujejo pokrovitelja iger ma-
riborskega škofa dr. Franca
Krambergerja. Ponovitev bo
istega dne ob 17. uri ter v
ponedeljek, torek in sredo ob
19. uri. Razborski pasijon je
posnela tudi nacionalna tele-
vizija. Oddaja bo na sporedu v
soboto, 11. aprila, ob 21.45,
na prvem programu, in po-
novljena v nedeljo popoldne.
KAREL GRŽAN
Tone Kralj, Sejalec, 1922, olje/karton, zasebna last
Retrospektiva Toneta Kralja
v Galeriji sodobne umetnosti Celje
bodo nocoj ob 19. uri odprli retrospektiv-
no razstavo Toneta Kralja, ki bo na
ogled do 23. maja 1998
Tone Kralj, slikar, grafik, kipar in ilu-
strator, rojen leta 1900 v Zagorici pri
Dobrepoljah, je s svojo ustvarjalnostjo
nedvomno močno zaznamoval umetnost
na Slovenskem v času med obema vojna-
ma in sodi med velika imena slovenskega
modernizma.
Študiral je v Pragi, Rimu, Parizu in
Benetkah. Njegovo prvo obdobje je bilo še
povezano s slikarstvom starejšega brata
Franceta, v katerem so vidne idejne in
formalne pobude dunajskega kroga, še
posebej Klimta in Schieleja, kasneje pa je
stopil na samostojno umetniško pot. Igor
Kranjc, avtor razstave, ga je označil: »Bil
je simbohst, linearno risarski ekspresio-
nist, formalno izpovedni modernist (nova
stvarnost), monumentalni realist tridese-
tih in štiridesetih let, na koncu pa se je
začel njegov dotedanji umetniški razvoj
obračati navznoter.«
Umetnost Toneta Kralja je prežeta z
domoljubnimi čustvi, narodno simbolni-
mi figurami, med katerimi najdemo tudi v
slovenski umetnosti tako pogost motiv
kot je sejalec (na razstavi bo predstavljeno
delo »Sejalec« iz leta 1922), posvečal pa se
je tudi sakralni umetnosti v tabelnem in
stenskem slikarstvu (izjemne fresko po-
slikave primorskih cerkva). V umetnosti
Toneta Kralja se prepleta domačijskost,
slovenski lirizem, barvna prefinjenost in
kozmopolitizem, ki se odraža predvsem v
poduhovljenosti, vzeti iz nemškega eks-
presionizma.
Razstava v Galeriji sodobne umetnosti
Celje bo dopolnjena razstava iz Moderne
galerije Ljubljana (razen Kostanjeviških
del). Svoja dela so za razstavo prispevali iz
zbirk: Moderna galerija Ljubljana, Muzej
novejše zgodovine Ljubljana, Umetnostna
galerija Ljubljana, Notranjski muzej Po-
stojna, Pokrajinski muzej Koper, Goriški
muzej Kromberk, Kulturni center Ivan
Napotnik Velenje in vrsta zasebnikov, ilu-
stratorski del pa Osrednja knjižnica Celje.
A.D.
E	KULTURA	nifnra
Sklad za
ljubiteljsko
kulturo v Žalcu
v Žalcu so prejšnji teden
ustanovili območno izpo-
stavo sklada republike Slo-
venije za ljubiteljske kultur-
ne dejavnosti. Za vodjo
sklada je bila izvoljena Joži-
ca Ocvirk, za predsednika
sveta sklada Miran Krajšek
in za njegovega namestnika
Ivo Lindič. Sklad bo predvi-
doma začel delovati jeseni,
ker je treba pred tem opravi-
ti postopek registracije in
celo vrsto drugih formalno-
sti.
T. T.
Zdravljenje
odnosa do
duha
v Galeriji Kulturnega cen-
tra Ivana Napotnika v Vele-
nju je do 20. aprila na ogled
razstava akademskega sli-
karja in kiparja Željka Opa-
čka iz Žalca.
Tokrat se predstavlja z insta-
lacijo Zdravljenje, s katero
skuša prikazati »zdravljenje
odnosa do duha in telesa ter
greha«. Na marmornatih tleh
je postavil prav poseben red,
ko je med številne cvetoče
male lončnice umestil pozla-
čene plastike. Umetnik, ki se
že več let ukvarja z duhovnost-
jo in jo na svojevrsten način
prenaša v svoje delo, je doslej
pripravil deset samostojnih
razstav in sodeloval na več kot
štiridesetih skupinskih razsta-
vah.
JOŽE MIKLAVC
Obletnica predanega petja
V jubilejnem letu, ob 15
obletnici ustanovitve, načr-
tuje Mešani komorni pevski
zbor Celje vrsto koncertov.
Pretekli petek, 3. aprila, so
v Zdravilišču Dobrna priredili
prvega od slavnostnih koncer-
tov. Seveda so v tej sezoni peli
že na več krajih, tako denimo
v Domu oskrbovancev Gr-
movje, v celjskem Domu upo-
kojencev, v Pliberku na kon-
certu prijateljstva skupaj z do-
mačim Moškim pevskim zbo-
rom Foltej Hartman in Meša-
nim pevskim zborom italijan-
ske skupnosti Haliaetum iz
Izole. Zgodaj spomladi so peli
v Kulturnem domu v Trnov-
Ijah.
V petek, 10. aprila, bodo
nastopili v Zdravilišču Atom-
ske toplice, v četrtek 16. apri-
la na 4. občinski reviji v Na-
rodnem domu v Celju in kot
višek proslavljanja jubileja na
slavnostnem koncertu v pe-
tek, 17. aprila, ob 19.30 v
veliki dvorani Narodnega do-
ma v Celju.
Repertoar sestavlja 19 zboru
najljubših skladb različnih av-
torjev in tudi nekaj novosti.
Med 45 pevci je kar 18 soli-
stov. Vseh teh 15 let zbor uspe-
šno vodi Pavle Bukovac.
Zbor je v preteklih 15 letih
naštudiral 157 pesmi, pel na
136 nastopih in koncertih do-
ma ter na Madžarskem, v
Nemčiji in v Avstriji. Nastopil
je na osmih občinskih in os-
mih medobčinskih ter dveh
republiških revijah. Na reviji
»Naša pesem '88« v Mariboru
je zbor osvojil bronasto odlič-
je.
LEANDER LITERA
Barva na keramiki, strešni opeki in platnu
Štefan Vrbanič je slikar samorastnik. Rojen je bil v hrvaškem Zagorju, dela in živi pa v
Celju, kjer je član DPD Svoboda Celje. S slikanjem na keramiko in strešno opeko se ukvarja
že od leta 1975, zadnjih deset let pa še s slikanjem olja na platno.
Najraje upodablja motive domačije, pokrajino, naravo in tihožitje. Doslej je uspešno
sodeloval na številnih razstavah v okviru celjske likovne sekcije. Samostojno je razstavljal v več
celjskih podjetjih in kulturnih prostorih. Nazadnje je razstavljal v gostišču Draksler v Tremerjah.
STANE KRAJNC
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
V	Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo v torek
ob 11.30 za Abonma Združeni
mladinski in izven, v sredo ob
15.30 pa za Abonma 2. šolski in
izven, uprizorili predstavo Mi-
nister v škripcih.
KONCERTI
V	Narodnem domu v Celju
bo danes ob 18. uri koncert
Mešanega mladinskega pevske-
ga zbora šolskege centra Celje
in Dekliškega pevskega zbora
Gimnazije Center-Celje, v torek
ob 19.30 bo četrti abonmajski
koncert Celjskega godalnega or-
kestra z Obalnim komornim
orkestrom iz Kopra, pod vods-
tvom Boruta Logarja, v sredo ob
19.30 pa še koncert Al Capone
štrajh tria.
Pred Narodnim domom v
Celju bo v soboto ob 19. uri
promenadni koncert Pihalnega
orkestra Celje.
V	Kulturnem centru Laško
bo drevi ob 19.30 koncert pia-
nistke Nevenke Orešič-Leban.
Jutri, v petek, ob 19.30 pa bo
koncert Vlada Kreslina in Hansa
Theessinka.
V	Kulturnem domu v Šent-
jurju bo danes ob 17. uri revija
otroških pevskih zborov, v to-
rek ob 17. uri pa še revija mla-
dinskih pevskih zborov občine
Šentjur.
V	veliki dvorani Glasbene
šole Velenje bo drevi ob 19.30,
za koncertni abonma Glasbene
šole F.K. Koželjskega Velenje,
koncert nagrajencev državnega
tekmovanja mladih glasbeni-
kov.
V	Kulturnem domu v Slo-
venskih Konjicah bo v nedeljo
zvečer revija otroških pevskih
zborov.
V	Zdravilišču Laško bo dre-
vi ob 20. uri koncert Moškega
pevskega zbora Franceta Prešer-
na iz Vojnika. V torek ob 20. uri
pa bo večer balad, romanc in
starogradskih pesmi v izvedbi
Dua Ivice Čorbiča.
V	Atomskih toplicah bo ju-
tri ob 20. uri večer z mešanim
komornim pevskim zborom iz
Celja, ki ga vodi Pavle Bukovac.
i RAZSTAVE i
V	Galeriji sodobne umetno-
sti v Mestnem gradu bodo drevi
ob 19. uri odprii retrospektivno
dopolnjeno razstavo Toneta
Kralja.
V	Pokrajinskem muzeju v
Celju so na ogled prvič zbrane
in predstavljene slike Karla
Mehleta. V Lapidariju pa bodo
danes ob 17. uri odprli razstavo
Rimske nekropole severne Hr-
vaške.
V	Galeriji Mozaik bodo jutri
ob 18.30 odprli razstavo aka-
demskega kiparja Aladarja Za-
hariaša. Na ogled bo do 8. ma-
ja.
V	Likovnem salonu bo od
jutri do 9. maja na ogled razsta-
va likovnih del slikarja Bogo-
slava Kalaša.
V	avli II. nadstropja Osred-
nje knjižnice v Celju so do 8.
maja na ogled belokranjske pi-
sanice.
V	galeriji Riemer v Sloven-
skih Konjicah je na ogled raz-
stava likovnih del Stopinje v
srečo, slikarke Dore Plestenjak.
V	galeriji Kulturnega,.
Laško so vsak dan od 8.4
ure na ogled likovna
svili arhitektke Marjete
Ljubljane in skulpture k
Bernarda Sešla.
V	Savinovem likovne^
Ionu v Žalcu je odprta raz^
skulptur iz cikla Concepti,
vidus akademske likovne n
niče Alenke Vidrgar.
V	galeriji v Velenju je dj
aprila odprta razstava reji
Alenke Vicelio.
V	Galeriji sodobne uin^
sti-Hodnik si lahko
razstavo Baptisterij, instalj
Željka Opačaka iz Žalca.
V	Galeriji Mozaik je na
led skupinska razstava sodij
škotske grafike.
V	Galeriji Keleia je naoj
razstava X. Celjskih mednai
nih slikarskih tednov.
V	avli študijske knjižni
Celju je do 9. aprila na o|
razstava »Prešernovanja
Celjskem«.
Na velenjskem gradu j«
ogled prenovljena stalnaafn
zbirka Františka Foita in si
zbirka Šaleška dolina med
maniko in barokom.
V	prodajalni Čebelama
15. aprila razstavlja Štefan
banič, v menjalnici Ekoj
do konca aprila ob 100-le»
Narodnega doma razsta\^
likovna dela učenci 3. osnii
šole, v Etohi razstavlja s
Srečko Škoberne in v Me
Damjana Bohorč in Damjanj
rošec.
osmo I
V	Hermanovem brio^
žeja novejše zgodovine la
otroci danes in jutri ob 10,1
velikonočni delavnici z Mi
Jezernik izdelate vazo zai
konočni šopek.
V	cerkvi sv. Petra pod Si
mi Gorami v Bistrici ob S
lahko v ponedeljek ob 7. inS
uri zjutraj, v cerkvi Sv. Ma
na Svetih Gorah nad Bistrico
Sotli pa ob 11. uri, prisluhi
recitalu »Slomšek med ns
ki ga izvaja Tilen Skubic.
V	Levstikovi sobi Osrei
knjižnice v Celju bo v sredo
11. uri predstavitev publil«
Okrajna glavarstva in sreska
čelstva Brežice, Celje in Lai
avtoric Metke Bukošek in
ke Zaje Cizelj, Notranji sovi
niki v dokumentih okr^
partijskih komitejev z obifl
Zgodovinskega arhiva v 0.
avtorja Milka Mikole, ob
pa bo predstavitev knjige Z
njesavinjske vistorije, avt
Aleksandra Videčnika, s ^
rim se bo pogovarjal BraJ
Goropevšek.
V	gostilni Berger bo jutu
20. uri Popotniško ekol"
društvo »Mati zemlja« prip^
lo predavanje ob diapozitiv
naslovom Kako preživeti Ji^
Indijo.
IZGUTENBERGOVE
GALAKSIJE
O splavarjih
John Broadus Watson je
bil profesor na univerzi
John Hopkins v ZDA in ute-
meljitelj behavioristične psi-
hološke šole. Nekoč je napi-
sal: »Zdi se, da so prišli časi,
ko mora psihologija zavreči
vsakršno sklicevanje na za-
vest.« V čem je finta behavio-
ristov?
Grobo rečeno govore o po-
zitivni in negativni okrepitvi,
ki deluje na človeka na različ-
ne načine, bodisi kot pohvala
ali graja, plačilo ah dolg, pri-
jaznost ali neprijaznost, ob-
ljuba nebes ali pekla.... Skrat-
ka, gre za psihološko šolo, ki
je postavljena na kristalno či-
stih materialističnih podme-
nah. Morala, religija in po-
dobne zadeve so zanjo pred-
meti v službi pozitivne ali ne-
gativne okrepitve (če poznate
eksperimente ruskega fiziolo-
ga Pavlova z lačnimi psi, to je
behaviorizem par exellance).
No, v približno takšnem sta-
nju, brez zavesti, dostikrat v
knjižnici zadolžujem in raz-
dolžujem knjige, se smejem
ali ne ljudem, se pogovarjam
ali ne z njimi. Na en sam način
me lahko prebude iz tega po-
štirkanega transa, da bralci
spregovore z menoj o kakšni
novi knjigi, ki je še ne poz-
nam. In kot vsem poštenim
Pavlovovim psom se tudi me-
ni pocede sline ob predlogu za
dobro branje. Gre pač za pozi-
tivno okrepitev, ki sem je
zmeraj vesel. En sam problem
je pri vsem tem, namreč ta, da
je moja pozitivna okrepitev v
bistvu negativen, odklonilen
odnos pretežnega števila bral-
cev do posamezne knjige, ki je
kot ene izmed številnih novo-
sti še nisem prebral. Če mi
namreč rečejo, da je knjiga
»zatežena«, da »se vleče kot
čreva«, da je »dolgočasna«,
»nerazumljiva«in »Bog ve, kaj
je hotel povedati«, potem je
moja, vzamem jo in prebe-
rem. To je že skoraj zadosten
dokaz, da knjiga ni napisana
za poamerikaniziran, sprijen,
perverzen okus večine brals-
tva, ujetega v najbanalnejše
samoopravičilo pod nebe-
snim svodom, »vsak ima svoj
okus«. No, za dober okus
predlagam knjigo Kenzabura
Oe-ja, Nobelovega nagrajenca
(pa ne zato, ker je Nobelov
nagrajenec) za leto 1994.
Knjiga se vleče kot čreva, zelo
je dolgočasna in marsikdo ne
bo zdržal, da bi do konca
prenašal zateženo tematiko,
ki govori o nesrečnem očetu
novorojenega sina, ki mu je
usoda naklonila otroka z mož-
gansko kilo. Prav ste prebrali,
otroka z možgansko kilo,
približno tako veliko kot sa-
ma otrokova glavica. Na mla-
dem očetu je, da sprejme bre-
me usode, dejstvo, da je ta
otrok njegov, se sooči s ciniz-
mom moderne medicine (tu
nikakor ne gre posploševati),
ki mu svetuje, da bi se lahko z
domnevnim pristankom za
zamenjavo infuzijske hrane z
infuzijo vode rešil težkega
bremena »nenormalnega«
otroka. Bird, otrokov oče,
glavni junak, počasi dojema,
da ne bo mogel ubežati odgo-
vornosti in etični obvezi, da
poskrbi za njegovega otroka.
Vse to pa Oe ne piše v vzdihlja-
jev polnem, solznem slogu he-
rojske literature, ki skuša obi-
čajno z nečistimi sugestijami
bralca speljati v raznorazne
nazorske sisteme, temveč si
vzame čas in prisili bralca k
samopremisleku. Skratka, gre
za roman, ki zahteva od člove-
ka polno zavest, zbranost in
nikakor ne vpliva nanj zgolj
črno ali belo, se pravi, ne gre
za roman pozitivne ali nega-
tivne okrepitve, gre za dosti
več kot za surovo zabavo, gre
za premislek o splavu že roje-
nega otroka. Oe ni protagonist
te ali one opcije, vsekakor pa
bi bil koristen za obe, če nista
prezaposleni s čim drugim!!!
Piše: MOHOR HUDEJ
SNOPIČ	KUITURA	H D
Belokranjske pisanice
II. nadstropja
jiije knjižnice Celje na
.jgkem trgu so sinoči
jj razstavo belokranj-
pisanic. Z razstavo v
v času velikonočnih
jjjl^ov in tudi v počasti-
ibčinskega praznika go-
pelokranjski muzej iz
stopetuTii leti je v Iz-
j^luzejskega društva za
j5j(0 o belokranjskih pi-
jli Janko Barle zapisal.
»Nekako ločena od drugega
dela Kranjskega, ohranila je
Bela Krajina do najnovejšega
časa marsikatero poseb-
nost,... v novejšem času pa je
seveda drugače. Pesmi so do
malega že one, katere se pope-
vajo onkraj Gorjancev, a tudi
stari običaji ginejo. Ravno ta-
ko je tudi s pisanicami (piru-
hi). Res se še pišejo pisanice,
vendar po malem, in zamenja-
li jih bodejo kmalu po več
krajih rudeči in črni piruhi.
Da se stvar, za katero se hi do
sedaj nikdo zanimal, povsem
ne pozabi, napisal sem te-le
vrstice.«
Barletova črnogleda priča-
kovanja pa so bila, k sreči, le
malce pretirana. Zanimiva in
edinstvena belokranjska de-
diščina - del nje bo v Celju na
ogled do 8. maja - namreč ne
živi le v muzejih, pač pa jo vse
bolj skrbno negujejo in ohra-
njajo v življenju.
IS
Uspel koncert UPZ
slabih dveh letih smo v
J preteklo soboto, 4.
,, lahko ponovno uži-
V petju Učiteljskega
jiega zbora Slovenije
lAdamič, ki je pod tak-
I dr. Mirka Slosarja
tertiral pred skoraj pol-
avditorijem cerkve Sv.
J v Novi vasi.
tokratni koncertni pro-
1 so izbrali v glavnem
(ne, sakralne pesmi.
Med drugim so izvedli Mašo
1996 za mešani zbor, orgle in
zvonove Marjana Gabrijelči-
ča, ki je bila repriza krstne
izvedbe, ob orgelski sprem-
ljavi prof. Andreja Jarca,
koncertne zvonove pa izve-
del Davor Plamberger.
Učiteljski pevski zbor Slo-
venije Emil Adamič je bil
leta 1925 ustanovljen v Ljub-
ljani z namenom združiti
predvsem učitelje glasbe, ki
naj bi s prepevanjem v kvali-
tetnem pevskem zboru pri-
dobivali izkušnje za zboro-
vodsko delo s svojimi zbori.
To je še sedaj prvenstvena
naloga zbora. Člani zbora,
teh je trenutno 62, so učitelji
in vzgojitelji iz vse Slovenije
in so dirigenti preko 50 pev-
skih zborov in različnih se-
stavov. Danes njihovo prepe-
vanje poznajo tako doma kot
tudi širom po Evropi, prepe-
vali so tudi pri naših izse-
ljencih v Kanadi in ZDA. V
svoji koncertni dejavnosti
imajo tudi obliko učnih ur,
kjer s komentarji predstavijo
glasbeno ustvarjalnost mla-
dim na šolah. Sicer pa letno
pripravijo 8 do 10 samostoj-
nih koncertov.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Uspešni
radeški
ilasbeniki
ienci Glasbene šole Ra-
; in podružnične glas-
B šole v Laškem so se v
ijem času udeležili ve-
lekmovanj ter dosegli
aj odmevnih uspehov,
to so na regijskem tek-
ranju glasbenikov Ljub-
e z okolico in Zasavja
a priznanja prejeli Matic
»všek, Ana Lavrinc, Gaš-
Salobir in Tatjana Brino-
Srebrno priznanje je os-
1	Gašper Kačič, prizna-
za tekmovanje pa je pre-.
Primož Karlovšek. V ko-
dnih skupinah s trobili so
Glisti Katarina in Lovro
ovšek ter Lenart Istenič
ojili srebrno priznanje.
'a tekmovanju mladih
^'enskih glasbenikov, na
wem so lahko sodelovali
feti glasbeniki, ki so na
ijskih prvenstvih osvojili
®anj 90 točk, je Tatjana
"ovec, učenka flavte pri
Magdi Klančišar v l.c
^goriji prejela zlato pla-
° in I. nagrado. Matic
"všek, učenec klarineta
prof. Jožetu Rusu, je v
^kategoriji osvojil zlato
in tretjo nagrado,
^ kakšno priznanje pa je
tudi Gašper Salobir,
klarineta pri prof.
Mačku, v l.a katego-
'	US
^Otroških grl
^^ntjurskem kulturnem
5 bo danes, v četrtek 9.
^ revija otroških pevskih
> iz domače občine. Na-
J bodo šolski zbori iz
j.."^®. s Ponikve ter iz obeh
^^rskih osnovnih šol. Ob
jih bodo spremljali
2	Iskra, Marjeta Naglič,
ženica, Kristina Zelič in
, ^ka Manja Frece. Zače-
'^^'reditve bo ob 17. uri.
BJ
Knjiga za risbico
stojnica s tujimi knjigami pred otroško Knjižnico Miška Knjižka v Celju je bile le ena od
zanimivosti, ki so jih pripravili na mednarodni dan knjige za otroke. V zameno za risbico so
otroci lahko dobili eno od knjig. Sicer pa je rojstni dan pravljičarja Andersena minil ob
poslušanju pravljic, risanju, pogovoru s pisateljem Vitanom Malom, reševanju pravljičnega
kviza, izbiranju najljubše knjige, za vsakogar torej, ki ima rad čarobni svet knjig, se je našlo
nekaj zanimivega.	Foto: GK
Pesem Marine-Nine Kocen
Marina-Nina Kocen je
prejšnji torek, 31. marca, v
dvorani celjskega Narodne-
ga doma predstavila že svojo
drugo pesniško zbirko, ki
nosi naslov Pojem ti pesem.
Ob podpori Združene liste
socialnih demokratov v Ce-
lju ter Zveze kulturnih dru-
štev Celje in še nekaterih
drugih sponzorjev, jo je iz-
dala v samozaložbi.
Predstavitev pesniške zbir-
ke, ki se jo je udeležilo lepo
število ljubiteljev poezije, je
pripravila Zveza kulturnih
društev Celje, njene pesmi pa
so brali: Lada Ščurek, Karmen
Magyar in Živko Beškovnik
ob spremljavi kitare Jožeta
Lesjaka iz Trnovelj.
Njene pesmi so lirične,
osebno izpovedne, v njih pa
odraža svoj odnos do življe-
nja. V spremni besedi je v
pesniški zbirki Jože Volfand
med drugim zapisal: »Marina-
Nina Kocen piše preproste sti-
he o ljubezni, hrepenenju,
prijateljstvu, celo o 1. maju,
Titu, partizanih in domobran-
cih, o Celju, ki danes nima kaj
slaviti...« Janja Romih pa je
zapisala: »Mnogi ob bolečini
otopijo. Nina pa ob njej dobi-
va snov za nove pesmi. Res je,
da njene pesmi izkazujejo nje-
na številna razočaranja, pa
vendar je v njih najti žarek
upanja v lepše in boljše življe-
nje.«
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Pregledna razstava
Člani Likovne sekcije DPD Svoboda Celje vsako leto
pripravijo svojo redno pregledno razstavo. Letošnjo so
odprli v torek, 7. aprila, v občasnih razstavnih prostorih
Muzeja novejše zgodovine v Celju.
Na ogled so postavili okoli 60 svojih del, v njih pa so
zastopane praktično vse slikarske tehnike. Tudi v motiviki so
razstavljena dela pestra, od realističnih, impresionističnih, do
abstraktnih kompozicij, pa tihožitja, portreti... Vsa dela izraža-
jo osebni odnos avtorjev do sveta in njegovih pojavov. Svoja
dela razstavlja tudi skupina, ki znotraj sekcije končuje dvolet-
no slikarsko šolo pod vodstvom mag. Željka Opačaka, akad.
slikarja, ki je za to razstavo opravil tudi izbor in pripravil
strokovno oceno. Otvoritev so popestrili nekateri člani likovne
sekcije s svojo poezijo in kitarist Amanovič ml., razstavo, ki bo
na ogled še jutri od 10. do 17. ure, pa je odprl predsednik
Likovne sekcije DPD Svoboda Celje Ljuban Šega.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Adijo pamet
Dramska sekcija Kulturnega društva Letuš se je celih pet mesecev pridno pripravljala na
uprizoritev komedije Adijo pamet. Premiera je bila v soboto zvečer v dvorani Doma
krajanov, prva ponovitev pa bo 13. aprila ob 19. uri.
V komediji, za katero je scenarij napisala domačinka Polona Kuder, ki je prevzela tudi režijo
in celo igra, nastopa sedemnajst mladih amaterskih igralcev in sicer Eva in Petra Mogel, Tadeja
Pustoslemšek, Vida Emeršič, Slavko Mikek, Matjaž Šketa, Domen Mogel, Primož Brinovec, Jana
Melavc, Tina Bizjak, Mateja in Bogdan Trop, Ciril Vuzem, Jana Šketa, Zvone Magrič, Stanka
Dobnik in Polona Kuder, kot šepetalka se je izkazala Mojca Grofelnik, za luč skrbi Branko
Emeršič, glasbeni tehnik je Damjan Božič, sceno so pripravili Zvonko Šketa, Andreja Kotnik in
Mojca Štancer, gledališki hst in plakat pa je oblikoval Gregor Štancer.	T. TAVČAR
0 i	PISMA BRALCEV	|
ODMEV
Švigelj vztraja
V gladovnem protestu bom
vztrajal do izpolnitve preosta-
lih treh zahtev. Zahtevo po
razrešitvi celjskega tožilca
Borisa Ostruha utemeljujem
z dejstvom, da je leta 1990 z
izrecnim sklepom ugotovil
goljufijo z mešanjem hmelja
in istočasno zavrgel ovadbo
celjskih kriminalistov, leta
1994 pa je v svojstvu načelni-
ka UNZ Celje zavestno podpi-
sal lažno poročilo, češ da se v
tem razdobju ni goljufalo z
mešanjem hmelja!?
Z zahtevo po odgovoru na
poslansko vprašanje Marjana
Podobnika iz januarja 1995
nameravam seznaniti poslan-
ce državnega zbora z bistvom
organiziranega, mafijskega,
državnega kriminala. Zahte-
vo po moji vsestranski reha-
bilitaciji naslavljam na vlado
R Slovenije. Glede na to, da so
mi v razdobju od leta 1990 do
leta 1996 rehabilitacijo v pod-
jetju Hmezad Export onemo-
gočali nepošteni in/ali neko-
rektni visoki državni uradniki
(tožilci, ministri, bivši načel-
nik celjske UNZ, varuh člove-
kovih pravic), zahtevam od
vlade RS, da mi zagotovi za-
poslitev v državnem sektorju
in to z menagersko pogodbo,
ki bo vsebinsko ustrezala
mojim strokovnim znanjem
in delovnim izkušnjam.
Po poklicu sem diplomirani
ekonomist z dvema postdi-
plomskima specializacijama
(zunanja trgovina, poslovne
finance), aktivno obvladam
angleški, nemški, francoski in
italijanski jezik. Imam 25 let
menagerskih izkušenj (direk-
tor ZT Vegrad, podpredsed-
nik Premogovnika Velenje,
pomočnik predsednika Gore-
nje Velenje, pomočnik direk-
torja Hmezad Export), mena-
gersko »obrt« pa bom oprav-
ljal tudi v bodoče - ali pa me
ne bo.
MITJA ŠVIGELJ,
Velenje
PREJELI
SMO
Golazen,
podgane in
kače
Pred kratkim je zaradi ma-
lomarnosti v Šmarju pri
Jelšah pogorela velikanska
travnata površina pod Jelšin-
gradom. Vnel se je hud požar,
na koncu so ogenj morali po-
gasiti celo gasilci, saj so se
vneli in popadali celo elek-
trični drogi. Pogled na veli-
kansko ožgano površino je
osupljiv in moreč, da o eko-
loški škodi sploh ne govori-
mo. Na žalost ne bomo nikoli
izvedeli, koliko gnezd, ptic,
malih živali, žuželk in drugih
nujno potrebnih uravnalcev
okolja je uničil en sam nepre-
mišljen korak.
Ravno v tem času, ko se
narava prebuja in ko se v
□odrasti razviiaio številne
žuželke, mravlje in metulji,
ko gnezdijo race, fazani in
druge ptice in ko imajo nov
zarod zajci in drugi glodalci,
se našim ekološko-neos-
veščenim kmttom širom Slo-
venije zdi nadvse pravilno in
normalno, da postanejo
strastni piromani. Požigajo
vse, kar jim zelenega pod ro-
ke pride, vse, kar ni dobilo
absolutnega dovoljenja, da
tam raste in živi: od nakjučnih
motljivih grmičkov, do neu-
mestnih mladih dreves, ne-
zaželenih trav, da o »golazni«
in raznih kačah, ki jo je pač
treba spraviti stran in »počis-
titi«, sploh ne govorimo.
Izgovori so, da tako delajo
že celo življenje, da je treba
»počistiti«, da bolje raste... To-
da odgovor je: Kdo tako pravi?
Ozrite se malo okrog po Evro-
pi in po svetu in vsi, ki tako
mislite, boste videli, da so to
metode zaostalih in primitiv-
nih narodov, ki jih osveščeni
že zdavnaj več ne uporabljajo.
Takšno ravnanje ni v skladu z
zdravo ekologijo okolja in z
ravnotežjem v naravi, temveč
je odraz zaostalosti, primiti-
vizma in brezobzirnosti.
DARJA HUGHES,
Šmarje pri Jelšah
Hrasleljuv
premislek
Ljudje iz Laškega in okolice
si lahko itak sami ogledajo,
kako se naš župan v Ljubljani
bori za laško občino. Bolj bo-
leče je to, kako dela z reveži
oz. kako sposoben je kot
predsednik nadzornega sveta
Komunale Laško. In vsled
vseh informacij, ki jih lahko
dobimo iz NT, bi se najprej
lotil pisanja o nesposobnosti
Ivana Kende, direktorja Ko-
munale iz Laškega.
Ne glede na to, da je g.
Kenda pred leti poslal zoper
mene prijavo oz. ovadbo na
Policijo Laško, mi sedaj ob
pisanju o njegovi nesposob-
nosti in o izgubi, ki jo je »pri-
delal«, ni vseeno. Malo zame-
rim novinarjem, da ko pišejo
o vseh teh problemih, nihče
ne obsodi ali nakaže na glav-
nega krivca za tako veliko
izgubo Komunale Laško.
Neizpodbitno dejstvo je, da je
župan Hrastelj kot predsed-
nik nadzornega sveta tisti, ki
bdi nad delom Komunale
Laško in o vsem tudi odloča.
Nepošteno je, da sedaj vsi s
prstom kažejo na Kendo,
Hrastelju pa nihče nič ne očita
in ga ne pokliče na odgovor-
nost. Izgleda, da se ga kot
poslanca v DZ nihče ne upa
vprašati, kaj je vsa ta leta de-
lal kot predsednik nadzorne-
ga sveta Komunale Laško. Ja-
sno je sicer, da nesposobni ne
morejo voditi tako razgibane
dejavnosti, kot je komunala,
saj tu opravljajo več dejavno-
sti in ne le mizarstvo. Kot
uporabnik komunalnih stori-
tev predlagam, da na Hraste-
Ijevo mesto določijo človeka,
ki celovito pozna probleme in
ima za to tudi strokovno izo-
brazbo.
Druga stran, ki me je tudi
močno prizadela, je članek v
NT pod naslovom »Štupora-
mo do zdravnika« in dejstvo,
kako je župan Hrastelj pri-
pravljen pomagati bolnemu
otroku. Iz članka je lepo raz-
vidno, da niti toliko ni, da bi
poslal obljubljeno pismo, da
pa bi bil pripravljen priti na
sam dom te družine, pa kar
pozabite. Pa so ga kljub temu
polna usta hvale, kako skrbi
za svoje občane in kaj vse je
njegova zasluga za dobrobit
občanov. Absurd je pričako-
vati od župana, da se bo vozil
tja v Šentrupert in naprej do
Gobčevih. Kaj moremo, sami
smo si krivi, da smo glasovali
za Hrastelja - sedaj imamo
pač to, kar smo si želeli.
Želim si, da bi župan odgo-
voril na to pismo, čeprav nima
navade, da bi odgovarjal pre-
ko časopisa. Predvsem me za-
nimajo dobra dejanja, ki jih je
naredil za Občino Laško,
MIRKO GOLOB,
Laško
Čigava je torej
volja ljudi?
Volja ljudi je bila torej spet
spoštovana, bi lahko rekli in
se pri tem seveda krepko šali-
li. Vzvišene besede o spošto-
vanju volje ljudi so namreč
navadno opletanje, spreneve-
danje in zavajanje. Državnoz-
borska večina je podprla le
nekatere predloge za nove ob-
čine, drugih pa kot da ni bilo.
Pri vsem tem pa so še najmanj
odločala veljavna merila zako-
na o lokalni samoupravi. Po-
slanci so šli tako daleč, da
.bodo referendum razpisali tu-
di za tiste, ki izrecno nočejo
nove občine, požvižgali pa so
se na tiste, ki imajo pogoje in
občino hočejo.
Tak primer je tudi Krajevna
skupnost Dobje. Volja Dobja-
nov, da želimo svojo občino,
je bila jasno izražena že na
referendumu leta 1994, ko se
je referenduma udeležilo 92
odstotkov volilnih upravičen-
cev, od tega pa je 75,35 od-
stotka glasovalo »za« občino.
Nismo se strinjali z odločitvi-
jo državnega zbora, da tak-
šen argument, kot je referen-
dum, izniči demokratično vo-
ljo in željo ljudi našega kraja.
Izvoljeni poslanci in župani
so se torej dvignili nad voljo
tistih, ki so jih izvolili. Njihovi
lastni interesi so prevladali
nad vsesplošnimi.
Povzemimo vsebino kari-
kature iz enega slovenskih
dnevnikov: »Zakaj hočete
svojo občino, ko ste tako
majhni in nimate ničesar?« Mi
se sprašujejo, kako nimamo
ničesar? Imamo večinsko
opredelitev prebivalstva za
samostojno občino Dobje,
dobrega - složnega dela v kra-
jevni skupnosti, ki je znala in
zmogla združiti in oplemeni-
titi skromna družbena sreds-
tva z veliko skupnega prosto-
voljnega dela.
Imamo tudi mladino in kul-
turno društvo z bogato kul-
turno tradicijo in imamo voljo
skrbeti sami zase in ohraniti
naše podeželje bodočim slo-
venskim rodovom.
Krajevna skupnost Dobje
POHVALE
ZAHVALE
AvtohišqSelmar
je že v Evropi
Na visoko raven storitev
Avtohiše Selmar iz Celja smo
sicer že navajeni, ampak pri
zadnjem nakupu pa smo bih
vendarle presenečeni nad po-
sebno pozornostjo. Za izjemo
prijaznost in za »dodatke« se
zahvaljujemo osebju novega
avtosalona, cvetje za voznico
pa je itak samo še pika na i.
Avtohiši Selmar želimo uspe-
šno poslovanje in ji javno
izrekamo zahvalo in pohvalo
za pozornost.
MAJDA, JANEZ KLANŠEK,
Celje
PRITOŽNA
KNJIGA
Kdo vse gre na
moiie?
Nikakor ne razumem, ka-
ko v NT in RC izbirate udele-
ženke za izlet 100 kmečkih
žensk na morje. Sama delam
na 30 hektarjev velikem po-
sestvu, prijavnico pa pošiljam
že 20 let. Doslej še nisem ime-
la sreče, da bi bila izbrana za
izlet in kakor kaže, vsaj kar se
tiče udeleženk, na izletu še ne
bom kmalu.
Nedopustno se mi zdi, da
se za izlet prijavijo in so po-
tem tudi izbrane ženske, ki
imajo doma kvečjemu vrt ob
vikend hišici, so upokojenke
z učiteljskimi pokojninami in
še nekaj bi se jih našlo, ki po
mojem trdnem prepričanju
nimajo razlogov za izlet 100
kmečkih žensk na morje.
NEŽIKA RAVNAH,
Lipa
Kdaj si v nesreči
sam
Zgodilo se je v središču Ce-
lja, na pločniku poleg McDo-
nald'sa. Pet srednješolk je šlo
iz šole domov, ko so zagleda-
le na pločniku žensko, ki je
ležala na tleh in krvavela po
obrazu. Bile so šokirane
tele so ji pomagati. Ken
niso zmogle, so na p
klicale mimoidoče. Veni
ljudje hodili mimo, kotj
ni nič zgodilo.
Deklice so tekle v 1
Evropo, da bi telefonirali
so ugotovile, da gospa, 1
obljubila, da bo poklicai
šilni avto, tega ni storila
tem, ko so končno poi
rešilni avto, je ta prispeli
minutah. Tudi tokrat so
deklice razočarane, saj si
ševalca neumestno pripc
la, zakaj niso same pripi
ženske v bolnišnico.
Ko sem poslušala to i
bo, nisem vedela ali bi j
ali pa bi bila besna na
brez sočutja. Danes sej
zgodilo tej ženski, jutn
morda meni ali vam. Sil
bomo lahko, če se nas bo
usmilil. Žal je bila za dfl
to precej grenka izkušn]
spoznanje, kakšni so 1
ljudje. Hkrati pa sem sr(
da je bila ena izmed dekli
je pomagala, moja hčerfc
Naslov v uredil
IjNOPIČ i	radio ■ TElEViZIJA	| Q
RADIO CEUE
OD 9.4. DO 15.4.1998
^ek, 9.4.: 5.00 Z glasbo
jutro, 6.00 Poročilo
[?Celje, 6.10 Halo AMZS,
melodija tedna.
Horoskop, 7.00 Novice,
;Zimzelen, 8.00 Poročila,
J poročilo OKC Celje, 8.30
iušalci poslušalcem, 9.00
i^tek dopoldanskega pro-
^a 10.00, 11.00, 12.00 No-
j 'l3.00 Poročila, 13.15
Jni žarek, 14.00 Pričetek
joldanskega sporeda,
jjjack pot, 14.20 Greš v
15.15 Podalpski biser,
jO Dogodki in odmevi Ra-
17,00 Kronika, 17.30 Bingo
ijo, 18.00 20 vročih, 20.00
i[e surmadi, 21.00 Ročk
ir,22.00 Zaključek sporeda
iljučitev RaSlo.
jtek, 10.4.: 5.00 Z glasbo v
fljutro, 6.00 Poročilo OKC
ie, 6.10 Halo AMZS, 6.15
cača melodija tedna, 6.45
pskop, 7.00 Novice, 7.15
izelen, 8.00 Poročila, 8.30
lušalci poslušalcem, 9.00
;etek dopoldanskega spo-
i 9.10 Halo Atomske to-
10.00, 11.00 Novice,
10 Vedeževanje - komer-
Ina oddaja, 12.00 Novice,
00	Poročila, 13.20 Halo Ter-
Laško, 14.00 Pričetek po-
ganskega sporeda, 14.15
1	pot, 14.20 Greš v kino?,
15 Podalpski biser, 15.30
;odki in odmevi RaSlo,
10 Kronika, 17.30 Bingo
go, 18.30 Jutr' se pa res
[lem učit. Študentski ser-
,21.00 DJ time, 22.00 Za-
^ek programa in priključi-
RaSlo.
tobota, 11.4.: 5.00 Z glasbo
novo jutro, 6.00 Poročilo
I Celje, 6.10 Halo AMZS,
5 Domača melodija tedna,
!0 Pregled dnevnega tiska,
15 Horoskop, 7.00 Novice,
j Zimzelen, 7.30 Tečajnica,
10 Poročila. 8.25 Poročilo
tC Celje, 9.00 Pričetek do-
Idanskega sporeda, 10.00,
00, 12.00, 13.00 Novice,
•00 Pričetek popoldanskega
»reda, 14.15 Jack pot, 15.15
%ski biser, 15.30 Dogod-
in odmevi RaSlo, 16.00 Če-
fc in pozdravi, 17.00 Kro-
k 18.00 Prenos pokalne
'šarkarske tekme polfinala
»venskega pokala med Kr-
'in Pivovarno Laško, 22.00
[^'juček programa in pri-
kitev RaSlo.
^'edelja, 12.4.: 5.00 Z glas-
[ v novo jutro, 6.10 Halo
JZS, 6.15 Domača melodija
6.45 Horoskop, 7.00
7.15 Zimzelen, 8.00
pila, 8.25 Poročilo OKC
[ie. 9.00 Pričetek dopoldan-
sporeda, 9.15 Luč sveti
Mh 10.00 Novice, 10.15
"^^ret baronice de Belder
J^^čič, 11.00 Novice, 11.10
pačih 5, 12.00 -Novice,
Izbiramo naj pisanico,
j^O Čestitke in pozdravi,
Dogodki in odmevi Ra-
16.00 Nadaljevanje če-
^ in pozdravov, 20.00 Pod
lipo, 22.00 Zaklju-
. Programa in priključitev
'olo,
Sedeljek, 13.4.: 5.00 Z
v novo jutro, 6.00 Po-
OKC Celje, 6.10 Halo
6.15 Domača melodija
6.20 Pregled dnevnega
6.45 Horoskop, 7.00 No-
Zimzelen, 7.30 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.30 Poslušalci
poslušalcem, 9.00 Pričetek
dopoldanskega programa,
10.00 Novice, 10.15 Športno
dopoldne, 11.00, 12.00 Novi-
ce, 12.10 Vedeževanje - ko-
mercialna oddaja, 13.00 Poro-
čila, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack pot,
14.20 Greš v kino?, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 17.00 Kroni-
ka, 17.30 Bingo bango, 18.00
Podalpski pop ročk, 20.00 Vr-
tiljak polk in valčkov, 22.00
Zaključek programa in pri-
ključitev RaSlo.
Torek, 14.4.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.30 Poslušalci po-
slušalcem, 9.00 Pričetek do-
poldanskega sporeda - do-
poldne z Matejo Podjed, 10.00
Novice, 10.10 Četrta mreža -
Unichem - vi sprašujete, Slav-
ko Zgonc odgovarja, 11.00,
12.00 Novice, 13.00 Poročila,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20
Greš v kino, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Dogodki in odme-
vi, 16.30 Mali no, 17.00 Kroni-
ka, 18.00 Radi ste jih posluša-
li, Zimzelen, 20.00 Rezervira-
no za vedeževanje, 21.00 BBC
top pop, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Sreda, 15.4.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.30 Poslušalci po-
slušalcem, 9.00 Pričetek do-
poldanskega sporeda - do-
poldne z Ivico Burnik, 10.00,
11.00, 12.00 Novice, 12.15 Ku-
hate z Ivico Burnik, 13.00 Po-
ročila, 13.15 Mali O, 14.00 Pri-
četek popoldanskega spore-
da, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš
v kino, 15.30 Dogodki in od-
mevi RaSlo, 16.15 Pop loto,
17.00 Kronika, 17.30 Bingo
bango, 18.00 Full cool, 20.00
Glasbeni ex-press, 22.00 Za-
ključek programa in priklju-
čitev RaSlo.
PROSTA DELOVNA MESTA
Območna enota
Celje
Celje: pomožni klepar, mizar,
stavbni klepar, monter ogreval-
nih naprav, lesar tapetnik, sliko-
pleskar, zidar (2), voznik avto-
mehanik (2), prodajalec (3), ku-
har, natakar (3), lesarski tehnik,
receptor, ekonomski tehnik,
ekonomist za analize in planira-
nje, logoped, diplomirani inže-
nir elektrotehnike.
Laško: delavec brez poklica
(2), tesar, voznik avtomeha-
nik in zdravnik.
Slovenske Konjice: po-
možni delavec, slikopleskar,
zidar, voznik avtomehanik
(2) in računalniški tehnik.
Šentjur pri Celju: prodaja-
lec, natakar in diplomirani
pravnik.
Šmarje pri Jelšah: zidar,
prodajalec, kuhar (2) in raču-
nalniški tehnik.
ROJSTVA I
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
27.	3.: Silvana HUDOURNIK
iz Velenja - dečka, Marija
MASTNAK iz Dramelj - dekli-
co;
28.	3.: Angela ULČNIK iz
Jurkloštra - dečka, Sonja
RENČEU iz Šentjurja - dečka,
Suzana RIBIČ iz Frankolove-
ga - deklico, Majda PETER iz
Šentjurja - dečka, Esma
ŠLJIVAR s Polzele - dečka,
Marija BREZOVŠEK iz Šentjur-
ja - dekhco in Tereza
IVANUŠIČ iz Šmartnega v
Rožni dolini - deklico;
29.	3.: Marjeta PILIH ŽER-
JAV z Dobrne - deklico in Kri-
stina EKSELENSKI iz Celja -
dečka;
30.	3.: Nives OPREŠNIK iz
Planine pri Sevnici - deklico,
Elizabeta KOSI iz Loke pri
Žusmu - dečka, Alenka KO-
RENAK iz Zreč - dečka, Boja-
na MEŠIČEK iz Blance - dekli-
co, Metka DUCMAN iz Ro-
gatca - deklico, Irena PLAN-
KO iz Šentruperta - dečka in
Maja MLAKAR iz Celja - de-
klico;
31.	3.: Barbara PETAN iz
Celja - dečka, Tamara RAV-
NAK iz Celja - dečka, Nuša
RANČAN iz Dramelj - dekli-
co, Urška PODKRAJŠEK iz
Loč - deklico, Marija ZAPU-
ŠEK iz Planine pri Sevnici -
deklico, Ksenija KRIČEJ iz
Šempetra - dečka in Marjetka
BIZJAK iz Pristave pri Mesti-
nju - deklico;
1. 4.: Marjeta KLADNIK
JENE iz Sevnice - deklico, Mi-
lena PENIČ iz Šentjurja - de-
klico in Marjeta LAVRENČAK
iz Štor - dečka;
Žalec: bolniški strežnik
(4), pek, mizar, strugar (2),
konfekcionar tekstilij, sliko-
pleskar, avtoličar, prodajalec,
prodajalec avtom. rez. del. in
kmet. mehan., natakar (2),
strojni tehnik, trgovinski po-
slovodja in inženir strojništva
za konstruktorstvo.
Podrobnejše informacije
po telefonu, številka 442-630.
Območna enota
Velenje
Gradbeni delavec, delavec
brez poklica (2), strugar, vari-
lec (3), avtomehanik (2), voz-
nik avtomehanik, prodajalec
(2), kuhar, natakar (4), eko-
nomski tehnik (2), ekonom-
sko komercialni tehnik, eko-
nomist (2) in profesor telesne
vzgoje.
Podrobnejše informacije
po telefonu, številka 855-421.
2. 4.: Matejka LEVA iz Slo-
venskih Konjic - deklico, Mir-
sada LIŠINOVIČ iz Celja - deč-
ka, Vida CERAJ iz Šmarja -
deklico, Mateja KOŠEC iz
Šempetra - dečka, Tanja KOŽ-
MAN iz Rogaške Slatine - de-
klico, Jožica PLANKO iz Gro-
belnega - deklici, dvojčici in
Alojzija HRASTOVEC iz Vran-
skega - dečka.
Celje
Umrli so: CENCELJ iz Pe-
trovč, 85 let, Miroslav KOVA-
ČIČ iz Mozirja, 77 let, Slavko
ZALOŽNIK iz Velenja, 49 let.
Angela GUBENŠEK iz Viršta-
nja, 87 let, Marija STVARNIK
iz Zadobrove, 67 let, Edvard
SKAZA iz Dola pod Gojko, 85
let, Konrad SIKOLE iz Dobja
pri Planini, 64 let in Ludvik
LAUBIČ iz Nove Cerkve, 65
let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Roza ANTOLINC
iz Loga, 55 let, Janez TOPLI-
ŠEK iz Olimja, 77 let, Marija
POŽEK iz Trebč, 87 let, Jakob
ŽAGAR iz Olimja, 85 let, An-
ton OSOJNIK iz Gorjan, 50 let,
Marija KLAKOČER iz Ješovca
pri Kozju, 94 let, Martin ČE-
PIN iz Zeč pri Bučah, 76 let,
Janez KRIŽNIK iz Sp. Selc, 72
let, Franc GUZEJ iz Dvora, 83
let in Ivan GABER iz Šentjurja
pri Celju, 51 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Ana SLOMŠEK iz
Brezja ob Slomu, 73 let, Julija-
na KUKOVIČ iz Tratne pri
Grobelnem, 68 let, Štefan RO-
MIH iz Žegarja, 59 let in Mari-
ja KOLAR iz Podpeči pri Šen-
tvidu, 75 let.
Velenje
Umrli so: Frančišek TRUN-
KL iz Višnje vasi, 87 let, Ivan
SUPOVEC iz Šoštanja, 71 let,
Janez KOPUŠAR iz Ljubnega
ob Savinji, 89 let, Franc KNEZ
iz Velenja, 62 let, Marija MEH
iz Velenja, 69 let, Janez SLAP-
NIK iz Velenja, 66 let, Frančiš-
ka RAMŠAK iz Podgorja, 76
let in Edvard HLEB iz Velenja,
54 let.
Žalec
Umrli so: Elizabeta KRAJNC
iz Gotovelj, 88 let, Jožef RIBIČ
iz Latkove vasi, 72 let, Marija
PEČNIK iz Pernovega, 52 let.
Andrejček POŽUN iz Galicije.
48 let. Jože PAUL iz Jeronima,
35 let in Antonija HRASTO-
VEC iz Stopnika, 55 let.
IZBOR IŽ SPOREDA
Sobota, 11.4. ob 18.00:
Prenos košarkarske tekme med Krko in
Pivovarno Laško
v Novem mestu bo ta konec tedna polfinale in finale
slovenskega košarkarskega pokala. Košarkarji Pivovarne Laš-
ko se bodo v polfinalu pomerili s Krko. Če bodo zmagali, bodo
dan kasneje nastopili v finalu, tekmo bomo v tem primeru
prenašali ob 18.00 v nedeljo, če bodo srečanje s Krko izgubili,
pa bodo igrali za tretje mesto prav tako v nedeljo, ob 15.45.
Tudi v tem primeru bomo srečanje prenašali. Reporter bo
Dean Šuster.
Nedelja, 12.4. ob 12.10:
Izbiramo naj pisanico
Na Radiu Celje bomo v nedeljo dopoldne izbirali najlepšo
pisanico. Po 12 uri vas vabimo, da se oglasite v našem studiu,
na Prešernovi 19, in prinesete vaše pisanice na ogled. Mateja
Podjed vas bo sprejela, skupaj z njo pa še kdo, ki ji bo
pomagal prinešene pisanice ocenjevati.
Torek, 14.4. ob 16.30: Mali no
S pomladjo so ponovno oživela malonogometna igrišča in
občinska liga v malem nogometu. Zato bo tudi to pomlad, tako
kot lansko jesen, Dean Suster pripravljal oddaje o malem
nogometu. Tokrat v popoldanskem torkovem terminu.
INŽENIRING KBT d.o.o. v stečaju
Kotnikova 28, 1000 LJUBLJANA
RAZPISUJE
na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v
Ljubljani, opr. št. ST 30/97,
PONOVNO JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA
PRODAJO DOLŽNIKOVIH NEPREMIČNIN
vse stoječe na parceli št. 372, vl.št. 116, k.o. Celje,
Kosovelova ulica 16, kakor sledi:
1.	poslovni prostor v 3. nadstropju:
1.2. poslovni prostor št. 5, površine 19,40 m^.
Izklicna cena: 1.200.000,00 SIT.
2.	poslovni prostor v 2. nadstropju:
2.1. poslovni prostor št. 8, površine 15 m^.
Izklicna cena: 1.300.000,00 SIT.
3.	poslovni prostor v 4. nadstropju:
3.1.	poslovni prostor št. 1, površine 16 m^.
Izklicna cena: 947.000,00 SIT.
3.2.	poslovni prostor št. 2, površine 16 m^.
Izklicna cena: 947.000,00 SIT.
3.3.	poslovni prostor št. 3, površine 28,80 m^.
Izklicna cena: 1.704.000,00 SIT.
3.4.	poslovni prostor št. 4, površine 12,80 m^
Izklicna cena: 757.000,00 SIT.
3.5.	poslovni prostor št. 6, površine 16,30 m^.
Izklicna cena: 964.000,00 SIT.
3.6.	poslovni prostor št. 7, površine 17,00 m^.
Izklicna cena: 1.006.000,00 SIT.
3.7.	poslovni prostor št. 8, površine 13,10 m^.
Izklicna cena: 775.000,00 SIT.
3.8.	poslovni prostor št. 15, površine 14,10 m^.
Izklicna cena: 834.000,00 SIT.
3.9.	poslovni prostor št. 16, površine 14,10 m^.
Izklicna cena: 834.000,00 SIT.
3.10.	poslovni prostor št. 17, površine 13,90 m^.
Izklicna cena: 822.000,00 SIT.
3.11.	poslovni prostor št. 18, površine 13,80 m^ in proslovni
prostor št. 11 a, površine 1,40 m^, skupaj 15,20 m^.
Izklicna cena: 899.000,00 SIT.
3.12.	poslovni prostor št. 19, površine 14,30 m^.
Izklicna cena: 846.000,00 SIT.
1.	Navedene izklicne cene za posamezne nepremičnine so izhodiščne
cene za oblikovanje ponudbe.
2.	Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe z državljanstvom
Republike Slovenije in pravne osebe s sedežem v RS, ki ob predložitvi
ponudbe predložijo kopijo potrdila o državljanstvu, oziroma overjen
izpis iz sodnega registra.
3.	Pisne ponudbe je potrebno poslati v zaprih ovojnicah na naslov:
OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANI,
Tavčarjeva 9, LJUBLJANA, z oznako »PONUDBA ZA
NAKUP«, OPR. ŠT. ST 30/97 - NE ODPIRAJ.
4.	Ponudbe pošljite v 8. dneh po objavi razpisa.
5.	Odpiranje ponudb bo 20. 04. 1998 ob 12. uri v sobi št. 352,
Okrožnega sodišča v Ljubljani.
6.	Prodajalec bo sklenil pogodbo z najugodnejšim ponudnikom.
7.	Ponudba z najugodnejšim ponudnikom bo sklenjena pod pogoji
pravilnika javne dražbe prodajalca.
8.	Sklenitev pogodbe za prodajalca ni obligatorna.
9.	Ogled nepremičnin je mogoč vsak delovni dan po predhodnem
dogovoru z g. Vladislavom VADNJALOM, tel. št. 062/776-547 in
041/691-932.
22
INFORMACIJE - MALI OGLASI

ŽTSNOPIC___TV VODIČ	__EH
ESI "" ___________________ iMvoDič ~ iMim
rSNOPiČ	TV VODIČ	I H
q i	TV VODIČ	i
žTsNOPIČ	informacije ■ mah oglasi	q
m ___INFORMACIJE ■ MAH OGUSI
IŽTsNOPIČ	informacije ■ mali oglasi_ bi
30
INFORMACIJE - MALI OGLASI



csnopič i	kronika	| q
S trdQ vzgojo do reda?
zakon o varnosti v cestnem
jiflctu naj bi krepko posegel v življe-
piarsikaterega Slovenca, saj je bil
llej	zakon eden tistih, ki ni
y sozvočju z evropsko zakonodajo
zlasti ne v delu, ki govori o
j^nih za posamezne kršitve. Zato je
I (udi krvni davek naših cest mnogo
p kot v državah, s katerimi se radi
inierjamo.
^Iturnega obnašanja v prometu nas
ton, ki je državni zbor sprejel prejš-
ifetrtek, sicer ne bo naučil, nas bo pa
i; kršitelje) precej močno udaril po
žepu. Tako nam bo spoštovanje zakona
sčasoma le prišlo v navado, s tem pa se
bo, resda na trd način in na daljši rok,
izboljšala tudi kulturna raven udeležen-
cev v prometu.
Novi zakon je pravo nasprotje stare-
mu: je sodobnejši, predvsem pa veliko
strožji (zlasti) do kršilcev. Najbolj zagna-
ni kritiki mu očitajo, da je prestrog, v
resnici pa je prav takšen, kakršnega Slo-
venci v tem trenutku potrebujemo in
kakršnega si zaslužimo. Kazni so za žep
poprečnega Slovenca v tem trenutku res-
da pogubne, a kazni vendarle ne gre
enačiti z davščinami in podobnimi držav-
ljanskimi obveznostmi. Kršitev zakona je
(praviloma) zavestna odločitev posamez-
nika, zato so takšne ocene in dileme na
precej trhlih osnovah. Se je pa mogoče
strinjati s tistimi, ki so skeptični glede
izvrševanja posameznih določil zakona v
vsakdanji praksi. Zakon o prekrških na-
primer, ki je v veljavi, namreč sploh ni
usklajen z novim prometnim zakonom,
takšnih in podobnih neusklajenosti, ki
bodo v upravnih enotah hromile učinko-
vitost nove zakonodaje, pa je še več. Bilo
bi zelo narobe, če bi čez čas spet ugotav-
ljali, da imamo nov zakon, ki pa ni
prispeval (dovolj) k izboljšanju stanja v
cestnem prometu na Slovenskem.
MARJELA AGREŽ
Serijski
vlomilec
Policisti PP Celje so v
jnulih dneh obravnavali
idi 24-letnega brezposel-
ega Celjana Mateja P., ki
; osumljen desetih vlo-
lOV.
v najrazličnejše objekte
12 območju Celja naj bi
Imljal v času od lanskega
cembra do letošnjega fe-
iiarja.Tako naj bi imel Ma-
;iP. na vesti vlome v gostin-
ci lokal Faraon, v prodajal-
0 Birostroj, v frizerski sa-
in Žiga, v enoto Celjskih
karn, v prodajalno Avto
elje, v Galerijo sodobne
netnosti, v fotografski stu-
0 Zorko, v gostinski lokal
raon, v frizerski salon Let-
pin v prostore Prve osnov-
ešole. Večina teh objektov
v središču mesta aU na
lestnem obrobju, kradel pa
predvsem denar, ki ga je
Jšel, med predmeti pa so
lirje računalniki, ki jih je
ibdel v prodajalni Biro-
Iroj in specialna elektron-
ka tehtnica, vredna okoli
HO tisoč tolarjev, ki jo je
Bšel v lekarni. Vlamljal je
ledvsem z lomljenjem ci-
Rdričnih ključavnic na vra-
k pri tem pa uporabljal
"mični viličasti ključ, ki so
ga policisti zasegli. Pri
^katerih vlomih ni imel
^če, saj ni našel nič takega,
bi mu koristilo, je pa za
puščal pravo razdeja-
in škodo, storjeno z
^ainljanjem.
V preiskavi je bilo tudi
"oOtovljeno, da je Matej vse
J^^fadene predmete prodal,
prišel do denarja, ki ga
'^potreboval za nakup ma-
M.A.
GORELO JE
Kdojepožigalec?
J torek, 30. marca okoli 23.
je zagorelo na manjši
vikend hiši v Studen-
U^pnj, ki ga je pogasilo 31
l^ilcev iz Ponikve, Velike Pire-
Šempetra in Žalca, je pov-
^ milijon tolarjev
Policisti in kriminalisti
j. Ugotovili, da je bil ogenj
L taknjen, da je šlo za kaznivo
pje požiga, katerega stori-
p'® Zaenkrat še neznan.
CS^ je bil podtaknjen tudi
I ^"žnji brunarici, last Haseja
ijJjNer je neznani (isti?) stori-
^gal kombi ploščo na vra-
tih, na srečo pa se ogenj ni
razširil na preostali del objekta.
Zgorelo 7ton sena
Minuli četrtek okoli 15. ure
je izbruhnil požar na gospo-
darskem poslopju Antona J. v
Svetem Florjanu pri Rogaški
Slatini.
Zgorelo je okoli 7 ton sena,
ostrešje s laitino, obračalnik za
krmo, krožna žaga in razno
orodje ter oprema. Požar, ki je
povzročil za okoli pol milijona
tolarjev gmotne škode, so poga-
sili gasilci iz steklarne. Svetega
Florjana in Rogaške Slatine.
Vzrok požara še ni znan.
M.A.
MINIKRIMIČI
Denar iz trgovine
v noči na 31. marec je nekdo
vlomil v trgovino Market Po-
Jiorje na Kovaški cesti v Zre-
čah. Bil je zadovoljen, ko je
tam odkril zajeten kupček go-
tovine, 470 tisoč tolarjev.
Ukradel je vse, do zadnjega
tolarja.
Roparska
Avgusta K. je 31. marca oko-
li 18.30 ure, na Stanetovi ulici
v	Celju ustavil neznanec in ga
prosil, naj mu menja pettisoč-
tolarski bankovec za bankov-
ce nižjih vrednosti. Ko je Av-
gust ugotovil, da nima dovolj
drobiža za menjavo, sta se
moška razšla. Avgust je šel
naprej in še slutil ni, da mu
neznanec sledi. Ko ga je dohi-
tel, ga je pred vhodom stano-
vanjske hiše zbil na tla, mu iz
srajčnega žepa vzel nekaj več
kot 8 tisoč tolarjev ter pobeg-
nil.
Napadalec je bil moški, star
okoh 25 let, srednje posta-
ve.Visok je okoU 180 cm in
krajših svetlih las. Oblečen je
bil v modro ah sivo jakno.
Preplezala ograjo
Neznana storilca sta 31.
marca zvečer preplezala ogra-
jo pri podjetju Aero na Ipavče-
vi	ulici v Celju. Skozi odprto
okno pisarne sta vstopila va-
njo in od tam odnesla videore-
korder, vreden okoli 30 tisoč
tolarjev.
Plašilka se ni
obnesla
v torek, 31. marca okoli 19.
ure, so se na Pohorski ulici v
Celju sprli 23-letni Amir O. in
25-letni Gvozden K. na eni
strani ter 23-letni Boštjan Z.
na drugi. V ozračju, ki je po-
stajalo vse bolj napeto, je
Boštjan izza pasu izvlekel pla-
šilno pištolo, Amir in Gvoz-
den pa sta mu jo zbila iz rok in
ga pretepla ter mu povzročila
hude telesne poškodbe.
Mamljivi nahrbtnik
v sredo, 1. aprila zjutraj, je
neznani storilec izkoristil ne-
pazljivost Andreje Š., ki je v
prostorih zdravstvenega doma
v Celju odložila svoj nahrbt-
nik in se nekaj časa ni spomni-
la nanj. Ko ga je hotela pobra-
ti, pa je ugotovila, da je v
kratkem času zamenjal lastni-
ka. Poleg nahrbtnika, je bila
Andreja še ob osebne doku-
mente, čekovno knjižico s če-
ki in ob 40 tisoč tolarjev goto-
vine.
Serija vlomov
v noči na 2. april si je nekdo
privoščil serijo vlomov v
osebna vozila, ki so bila parki-
rana na območju mesta Celje.
Na Lavi je vlomil v golfa in
ukradel avtoradio kasetofon s
CD-plejerjem in Stanislava J.
oškodoval za okoli 60 tisoč
tolarjev, iz Renaultove petke
je odnesel snemljivo ploščo
avtoradio kasetofona, s tem pa
Dragico P. oškodoval za prib-
ližno 30 tisoč tolarjev, Janku
T. pa je iz njegovega citroena,
poleg avtoradia, ukradel še
denarnico z dokumenti in de-
narjem. Oškodoval ga je za
okoli 45 tisoč tolarjev. Na ob-
močju Dečkovega naselja je
isti storilec vlomil v vozilo
Hyundai pony, last Štefanije
K. in ukradel avtoradio kase-
tofon, vreden 30 tisoč tolar-
jev. V Novi vasi je vlomil v
nadaljnja tri osebna vozila: iz
vozila Hyundai accent je ukra-
del avtoradio in digitalno uro,
lastnika Mirka D. pa oškodo-
val za 60 tisoč tolarjev, brez
avtoradio kasetofonov, vred-
nih okoli 100 tisoč tolarjev, pa
sta ostala tudi Damjan J. in
Anita O., lastnika Fiatovih vo-
zil znamke Punto.
Orodjar
v noči na 2. april je neznani
storilec kradel na avtoodpadu
v Šmartnem ob Paki. Stanisla-
va N. je oškodoval za več ko-
sov različnega orodja v skupni
vrednosti približno 200 tisoč
tolarjev.
Zlatnik iz sobe
v stanovanju Marjete P. na
Ulici Toneta Melive v Sloven-
skih Konjicah se je minuli če-
trtek med 11. in 16. uro smu-
kal neznani vlomilec, ki ga je
zamikal večji zlatnik, vreden
okoli 45 tisoč tolarjev.
Sejemski tat
Na sejemskem razstavnem
prostoru podjetja MBB iz
Mengša se je prejšnji četrtek
popoldne mudil nekdo, ki je
izkoristil pravo priložnost in
ukradel mobilni telefon Bene-
fon delta, vreden 90 tisoč to-
larjev.
Ukradeni kadett
v četrtek, 2. marca popold-
ne, je s parkirišča pred tovar-
no Garant na Polzeli izginil
osebni avtomobil Opel kadett
krem barve, letnik 1980 z reg.
oznako CE 71-81N, last Jureta
Ž. iz Dobriča.
Kradel V pisarni
v dneh od 1. do 3. aprila je
neznani storilec vlomil v oIj-
močno pisarno Zveze potro-
šnikov Slovenije na Efenkovi
cesti v Velenju. Ukradel je te-
lefonski aparat, modem za
elektronsko pošto in tiskal-
nik, v skupni vrednosti 87 ti-
soč tolarjev.
Vlomilec V
planinski koci
v času od 29. marca do 4.
aprila je nekdo vlomil v kočo
planinskega društva štorskih
železarjev na Svetini. Ukradel
je radiokasetofon, barvni tele-
vizijski sprejemnik in 10 li-
trov soka v skupni vrednosti
približno 90 tisoč tolarjev.
Obiskal katrco
v noči na 4. april je nezna-
nega storilca zamikala vsebi-
na v notranjosti osebnega av-
tomobila R4, ki je bil parkiran
na Šlandrovi cesti v Velenju.
Vstopil je vanj in pobral avto-
radio, polico z zvočnikoma in
fotografski aparat. Lastnik
Bogdan B. je oškodovan za
okoli 60 tisoč tolarjev.
Napadel policista
Minulo nedeljo ob 3.30 uri
je patrulja PP Celje na Prešer-
novi cesti v Celju ustavila voz-
nika osebnega avtomobila,
voznik pa se je v vozilu zakle-
nil in s tem policistom prepre-
čil opraviti kontrolo. Medtem
je prispela policijska okrepi-
tev, voznik pa še vedno ni
hotel odpreti vrat. Ker prigo-
varjanje ni zaleglo, so vozilo
na silo odprli in voznika po-
tegnili iz notranjosti. Takrat
pa je iz avtomobila izstopil
sopotnik, 19-letni Borut P. iz
Celja, ki je enega izmed poli-
cistov udaril v obraz ter mu
prizadejal lahko telesno poš-
kodbo. Policisti so v nadalje-
vanju Boruta obvladali in ga
odpeljah na policijsko po-
stajo, kjer so ga po opravlje-
nem razgovoru izpustih. Zo-
per srboritega mladeniča bo-
do podaU kazensko ovadbo.
Ylomvyugo
Minulo nedeljo popoldne
je neznani storilec vlomil v
osebni avtomobil Zastava
yugo, ki je bil parkiran na
Oblakovi ulici v Celju. Stori-
lec je iz vozila ukradel črno
jakno in modro športno tor-
bo, v kateri je bila tudi de-
narnica z 20 tisoč tolarji go-
tovine. Lastnika Leander Z.
in Silvo K. sta oškodovana za
okoli 40 tisoč tolarjev.
Mesena tatvina
v noči na minulo nedeljo
je neznani storilec vlomil v
klet stanovanjske hiše Dragi-
ce K. v Vrhu nad Laškim.
Zadišale so mu mesene do-
brote, domače salame in
budjola. Lastnica je oškodo-
vana za okoli 10 tisoč tolar-
jev.
Ukradel, naložil,
odpeljal
Minulo nedeljo aU v pone-
deljek je nekdo vlomil v
skladišče podjetja P&P Fun
na Vrečarjevi ulici v Žalcu.
Ukradel in odpeljal je preno-
sni telefonski aparat panaso-
nic, prenosno blagajno z
okoli 15 tisočaki gotovine,
30 zabojev laškega piva v
steklenicah, več kot 30 pla-
tojev istega piva v pločevin-
kah in 18 zabojev vina. Ško-
da, ki jo je storilec povzro-
čil, znaša 360 tisoč tolarjev.
Po pijačo in jedačo
v dneh od 5. do 6. aprila je
neznani storilec vlomil v tr-
govino Miklavc v Latkovi va-
si, Naložil si je več steklenic
žganih pijač in sokov ter več-
jo količino kave, cigaret in
prehrambenih izdelkov. Last-
nik trgovine je oškodovan za
okoli 100 tisoč tolarjev.
M.A.
32
kronika

NO^
CVETKE
•	Pri kupčijah se zna včasih
zaplesti. Tako kot se je zapletlo
31. marca popoldne na avtomo-
bilskem sejmu v Celju, ko je
Velenjčan Huso K. grozil Slavku
Š., ga v nadaljevanju zmerjal in
ga vrgel po tleh. Vzrok njegove
jeze je bila menda avtomobil-
ska tablica.
•	Na prvega aprila dan je Ko-
nrad B. vstopil v lokal MM v
Vojniku. Ker je bil že ves v
rožicah, mu točajka ni dala piti,
zato je odšel iz lokala, pri izho-
du pa ga je ravnotežje do kraja
zapustilo. Padel je po tleh in
tam obležal.
•	Prvega aprila ponoči je Mar-
jan R. z Goriške doma robantil
in s tem kršil javni red in mir.
Kljub temu, da mu je uspelo
pobegniti še pred prihodom po-
licistov, se bo v kratkem srečal s
sodnikom za prekrške.
•	V petek popoldne si je Ma-
tilda P. dala duška. Ker je na
soseda Ratka D. hudo jezna, ga
je ognjevito nazmerjala.
•	Tatjana in Vesna sta v petek
popoldne prišli na policijsko
postajo in povedali, da ju je v
parku fizično napadel Bekim L.
ter ju ranil. Kmalu za tem so iz
bolnišnice sporočiU, da je po
pomoč prišel Vili, ki ga je nek-
do poškodoval z ostrim pred-
metom. Policisti so ugotovili,
da je tudi v tem primeru šlo za
napadalca Bekima L. Tatjano,
Vesno in Vilija je v parku napa-
del in porezal z razbito stekleni-
co. Čaka ga sodnik za prekrške,
moral pa bo tudi na sodišče.
•	V soboto dopoldne je bilo
hrupno na odlagališču odpad-
kov v Bukovžlaku. Tam je sku-
pina Romov na čelu z Zmagom
B. nadirala tamkajšnjega var-
nostnika, Zmago pa mu je tudi
nevarno grozil s sekiro.
•	V Pečovniku je 4. aprila
dopoldne Peter S. napadel Ri-
harda S. Napadalec Peter bo
imel opravka s sodnikom za
prekrške.
•	V soboto ponoči je bilo
vroče v bistroju As na Kersni-
kovi ulici. Tam se je nahajal
primerno ogreti Rajko J., ki
se je spravil na natakarja Dra-
gana in mu z ostrim direktom
zbil zob. Rajko se bo zagovar-
jal na sodišču.
•	V soboto popoldne je Mi-
lan F. sporočil, da ga je pred
upravno zgradbo Kovinoteh-
ne nekdo pretepel. Po nekate-
rih zanesljivih virih naj bi bil
napadalec bivši delavec Jožef
K.
•	Na cesti pred Tkalsko 3
so se v soboto zvečer spopri-
jeli Matej L., Matej P., Bran-
ko Š. in Boštjan K. O pretepu
bodo imeli priložnost pripo-
vedovati sodniku za prekrške.
M.A.
Nasilnikovi smrtni udarci *
Kriminalisti so odkrili storilca, ki naj bi Stanku Založniku prizadejal smrtne poškodbe - Preiskovalni sodnik se je odločil za pripor
'V petek, 27. marca, je na parkiriš-
ču ob Jenkovi cesti v Velenju obležal
hudo telesno poškodovani Velenj-
čan Stanko Založnik (48), ki ga je
tam našla njegova soseda. V prejšnji
številki smo poročali, da je Založnik
poškodbam podlegel in da so okoliš-
čine njegovega tragičnega konca
uganka. Zdaj pa je že prijet domnev-
ni storilec, dvajsetletni Velenjčan
Mario.
Stanka Založnika so v petek zvečer
nemudoma odpeljali v velenjski
zdravstveni dom, od tam pa v celjsko
bolnišnico. Iz bolnišnice so sporočili,
da je hudo ranjeni Založnik že nasled-
njega dne v dopoldanskem času poš-
kodbam podlegel.
Začela se je akcija iskanja storilca,
sled pa je kmalu pripeljala do Velenj-
čana Maria, dobrega znanca policije.
Osumljenec naj bi bil nasilnik prve
vrste, med Velenjčani znan kot prete-
pač. Za zdaj v preiskavi niso mogli
ugotoviti motiva, zakaj naj bi Mario
Založnika pretepel, najverjetneje pa je
med njima prišlo do naključnega sre-
čanja, morda tudi do kratkega besed-
nega konflikta, ki je nasilnika pognal v
ponovno hudodelstvo. Vsekakor bo o
tem več znanega, ko bo stekla sodna
obravnava. Udarci z roko, ki jih je
utrpel pokojni, so bili močni, poškod-
be pa hude in smrtne. Zdravniki in
ostalo zdravstveno osebje na celjski
travmatologiji so ugotovili, da ima
Založnik zlomljena rebra, zlomljeno
čeljust in prelom ličnice, usoden ni
bil prelom lobanjskega dna. ;
Po kazenski ovadbi, ki so jo sesij,
v upravi kriminalistične službe U|
Celje, je domnevni storilec osum
kaznivega dejanja posebno hudeij
sne poškodbe, ki se je končala s sij
jo. Za takšno dejanje je po na^
kazenskem zakoniku zagrožena zap
na kazen najmanj treh let. V pete^
osumljenega storilca privedli k p,
skovalnemu sodniku, ki je zanj o^
dil tridesetdnevni pripor.
MARJELA AGK
Informacije in nasveti iz prve roke
Na pravkar minulem sejmu Avto in vzdrževanje na sejmišču Golovca v Celju je bil v hali A tudi
prostor, ki je bil tako rekoč neprestano obdan z obiskovalci, ki so si z zanimanjem ogledovali
razstavljene predmete, vozila, policistom in kriminalistom so zastavljali vprašanja ali preizkuša-
li razne naprave, npr.delovanje laserskega merilec hitrosti ali alkotesterja. Seveda je bilo največ
zanimanja okoli novega zakona o varnosti v cestnem prometu. Da se bo težko navaditi nanj, so
bile najpogostejše pripombe zvedavih obiskovalcev sejma.	M.A., Foto: GREGOR KATIČ
PROMETNENEZGODE
Hudo ranjena
sopotnica
Na magistralni cesti v na-
selju Vojnik se je 30, marca
popoldne pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana.
Srečko E. (39) iz Celja je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Arclina proti Višnji va-
si. V neposredni bližini cvetli-
čarne Vodiflor je dohitel oseb-
no vozilo 19-letnega Roberta
P. iz Dobrove in trčil vanj, ko
se je le-to ustavilo, da bi zavilo
v levo. V nesreči je hude tele-
sne poškodbe utrpela sopotni-
ca v vozilu Roberta P., 28-
letna Aleksandra O. iz Hreno-
ve.
Na prehoduza
pešce
Na Mariborski cesti v Ce-
lju se je v četrtek, 2. aprila
zjutraj, pripetila nezgoda, v
kateri je hude telesne poš-
kodbe utrpel pešec, na vozi-
lu pa je nastalo za okoli 40
tisoč tolarjev gmotne škode.
Roman P. (42) iz Šmarja je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Aškerčeve ulice proti
Kidričevi cesti. Ko je pripeljal
v neposredno bližino hotela
Celeia, je na zaznamovanem
prehodu za pešce trčil v pešca,
17-letnega Damijana Z. iz
Dramelj, ki je prečkal vozišče
z voznikove leve strani. Pešec
je utrpel hude telesne poškod-
be.
Z vozišča V drevo
Na regionalni cesti zunaj
naselja Ljubnica se je v ne-
deljo, 3. aprila ponoči, pripe-
tila nezgoda, v kateri se je
ena oseba hudo telesno poš-
kodovala, gmotna škoda pa
znaša približno 200 tisoč to-
larjev.
Janko T. (25) iz Hudinje je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Vitanja proti Strani-
cam. V Ljubnici je zapeljal v
desno v drsno ograjo, od tam
pa ga je zaneslo z vozišča, kjer
je trčil v drevo. V nesreči se je
voznik hudo telesno poškodo-
val.
Štirje ranjeni
Na regionalni cesti zunaj
naselja Šentjanž se je v sobo-
to, 4. aprila zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri sta bili dve
osebi hudo telesno poškodo-
vani, dve pa sta utrpeli lažje
poškodbe. Gmotna škoda na
vozilih znaša okoli 2 milijona
tolarjev.
- Zlatko D. (29) iz Podhoma je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Spodnje Rečice proti Okonini.
Zunaj naselja Šentjanž je zape-
ljal na nasprotni vozni pas, in to
v času, ko je iz nasprotne smeri
pripeljal voznik osebnega avto-
mobila, 29-letni Jože G. iz Oko-
nine. Med voziloma je prišlo do
trčenja, v katerem sta bila voz-
nik Zlatko D. in njegov sopot-
nik, 55-letni Mirko B. iz Podho-
ma, huje telesno poškodovana,
voznik Jože G. in njegova so-
potnica, 21-letna Danijela S. iz
Krnice, pa sta bila lažje ranje-
na.
Smrtni padec iz
vozila
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Dobrič se je v soboto, 4.
aprila zvečer, pripetila nez-
goda, v kateri je ena oseba
izgubila življenje.
Vladimir S. (68) s Polzele je
vozil osebni avtomobil po lo-
kalni cesti iz smeri gore Oljke
proti Podvinu. Ko je vozil po
klancu navzdol in pripeljal v
desni nepregledni ovinek, je za-
peljal levo z vozišča, tam pa se
je vozilo nekajkrat prevrnilo po
strmini in obstalo na kolesih na
kolovozni poti okoli 50 metrov
pod lokalno cesto. Med prevra-
čanjem je voznik padel iz vozila
in obležal mrtev ob vozilu. Po-
nesrečenega je našel njegov sin
šele naslednji dan okoli 9. ure.
Trčenje v ovinku
Na magistralni cesti zunaj
naselja Crnova se je v nede-
ljo, 5. aprila zjutraj, pripetila
nezgoda, v kateri je ena ose-
ba utrpela hude telesne poš-
kodbe, trije udeleženci pa so
bili lažje ranjeni. Gmotna
škoda znaša okoli 600 tisoč
tolarjev.
Mirsad J. (36) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Arje vasi proti Velenju. V
desnem ostrem nepreglednem
ovinku je zapeljal levo in trčil v
nasproti vozeče osebno vozilo
35-letnega Nedžata S., prav ta-
ko iz Velenja. V nesreči se je
hudo poškodoval voznik Ne-
džat S., lažje telesne poškodbe
pa sta utrpela voznik Mirsad J.
in potnika v njegovem avtomo-
bilu, 33-letni Zijad S. in 26-
letni Enver Z., oba iz Velenja.
M.A.
Radarji j
bodo • •• 1
•	v petek, 10. aprila
poldne na območju Celja
Rogaške Slatine;
•	v soboto, 11. aprila p
poldne na območju Laš
ga;	J
•	v noči s sobote na ne
Ijo na območju Žalca; i
•	v času od nedelje,
aprila popoldne do poi
deljkovega jutra na obm
ju Celja in Slovenskih 1
njic;
•	v ponedeljek, 13. apr
popoldne na območju E
gaške Slatine, Šmarja 3
Jelšah, Mozirja in Žalca^
•	v torek, 14. aprila i
poldne na območju Lašl
ga, v popoldanskem času
na območju Celja;
•	v sredo, 15. aprila d
poldne na območju Žalca
Šmarja pri Jelšah, v pop
danskem času pa na pono
no na območju Žalca in
•	v četrtek, 16. aprila i
poldne na območju Ce
popoldne pa na obmo
Laškega in Rogaške Slatii
Marjan in njegov vajenec
Policisti Policijske postaje Celje so 2. aprila obravnavali
22-letnega Celjana Marjana T„ ki naj bi zagrešil dve
vlomni tatvini.
V preiskavi so policisti-kriminalisti ugotovili, da je imel
Marjan T. pomočnika, komaj 15-letnega A.K., prav tako iz
Celja. Oba naj bi 31. marca vlomila (z razbitjem stekla na
oknu) v upravno zgradbo Aera na Ipavčevi ulici v Celju, kjer
sta ukradla videorekorder in kmalu z njim pobegnila, saj ju je
pri tatinski vnemi zalotil hišnik.
Poskusila sta še enkrat, že naslednjega dne v istem objektu.
Spet sta vanj vlomila, potem pa ukradla 4.500 tolarjev
denarja, ki sta ga našla v pisarniškem predalu. Na mesto ob
oknu, kjer sta vlomila, sta postavila tiskalnik, računalnik in
napravo za zvočno snemanje, vendar teh predmetov nista
odnesla.	M.A.
^ Romantika
elikonočnega jutra
I
MotoBoomna
Golovcu
Boste malo kiča?
Zakaj pa ne!
Mami,
hočem ga!
Mama devetih otrok
je vozila ladjo
leleženke 26. izleta 100 kmečkih žensk na morje pravijo, da je bilo super - Zgodbe žensk, ki delajo na zemlji, hodijo v službo
ter skrbijo za tri hišne vogale
lurda Gobec iz Šentruperta dela z možem
taščo na 8 hektarjev veliki kmetiji. V
'fk zjutraj je vstala zgodaj kot ponavadi.
je najprej pri svojih štiri leta starih
i^kih, nato ima delo v hlevu, V petek je
"nekoliko drugače.
^odaj zjutraj se je odpeljala do nekaj kilo-
'rov oddaljenega avtobusnega postajališča
od tam v Celje. Tu se je na podoben način
Jlo 100 kmečkih žensk, ki jim je letošnji
J omogočil dva lepa dneva ob morju. Žreb
pravičen, saj smo ugotovili, da je bila
••''žno petina udeleženk prvič na morju. Po
ko sta muzikanta prvič raztegnila meh
potnice s toplim pecivom presenetil pek
^•išek iz Loč pri Poljčanah), smo se prešteli
odpeljah na morje. Najprej smo se
^^ili v Gostišču Štorman v Šempetru, kjer
'•am pripravili posebno dobrodošlico.
Omenjena kmečka gospodinja iz Šentruper-
ta je povedala, da je po rojstvu trojčkov ostala
na kmetiji. Odpovedala se je službi v celjskih
zaporih, kjer je mož zaposlen kot paznik.
Dohodek na kmetijah seveda ni v pravem
razmerju z vloženim trudom. S tem se je
strinjala njena sopotnica Vida Pirš iz Preden-
ce pri Šmarju, ki si mora pomagati z rednim
delom v Celju. Vsem kmečkim ženskam zato
veliko pomaga ljubezen do zemlje. Tista lju-
bezen, ki je Slovence med viharji zgodovine
ohranjala, da niso izginili.
Nekoč je bilo še težje. »V mojem življenju je
bilo več hudega kot dobrega,« se je spomnila
Kristina Pustinek iž Kavč. Njena življenjska
zgodba je kot pretresljiv roman. Ko je bil mož
star 32 let, ji je umrl v naročju. S tremi
majhnimi otroki je garala na zemlji, kjer si je
lahko pomagala predvsem s košem. Trpljenje
se je spreminjalo v veselje, čeprav praznine,
kot je izguba zakonca, ni mogoče preboleti.
Razveseljevala so jo rojstva otrok, vnukov in
pravnukov, nečakova nova maša ter zdaj še
izlet 100 kmečkih žensk na morje.
Med hudimi preizkušnjami iz življenja 100
kmečkih žensk se je Anica Leskovšek s Pro-
sgniškega spomnila, kako^ji je v železarni
ubilo očeta. Jožici Markuš iz Radegunde se je
pred petimi leti smrtno ponesrečil sin. Tudi
Terezija Pezdevšek iz Cerovca, mati petih
otrok, ne more preboleti sinove smrti. Njej je
med kmečkim delom naprava za mletje žita
hudo poškodovala glavo.
V petek in soboto ni bilo veliko časa za
premišljevanje o žalostnih poglavjih človeko-
vega življenja. Bil je čas glasbe, plesa in šale,
dobre volje nasploh.
Solze sreče
Kmečke ženske so med najbolj obremenje-
nimi. Marsikatera je razpeta med službo,
zemljo ter tremi hišnimi vogali. Tudi v tretjem
življenjskem obdobju ostanejo težko pogreš-
Ijive.
Helena Drač s Kalobja se trudi na kmetiji,
kjer se ob nalivih njiva spreminja v potok.
Angelca Rožič živi na osamljeni kmetiji v
Liscah, do koder je cesta, ki si tega imena niti
ne zasluži. O vsem tem so si povedale na
izletu 100 kmečkih žensk na morje. Med
doživetji, ki jih ne bo nikoli pozabila Jožefa
Brglez iz Korpul pri Šmarju, je bil čas trepeta-
nja za sina, ki je služil vojaški rok med vojno.
Marija Brodej iz Socke se je prav tako razve-
selila moževe vrnitve iz vojske ter obeh sinov
s Kosovega. Za ljubezen in skrb so se marsika-
teri materi in ženi skušali oddolžiti tako, da so
brez njenega vedenja poslali kupone za žre-
banje v akciji 100 kmečkih žensk na morje.
Bile so izžrebane in veselile so se na izletu. Na
izletu v organizaciji NT&RC, ki zaradi izjemne
priljubljenosti razveseljuje že več kot četrt
stoletja.
Pepca Podkrajšek z Ostrožnega pri Ponikvi
se je letos razveselila žreba po šestnajstletnem
pričakovanju. Bila je izjemno dobre volje, med
vožnjo je stresala šalo za šalo ter ponudila
doma pripravljene slaščice v obliki breskev.
Marija Rihter iz Dele pri Šmartnem ob Dreti je
presenetila s pesmijo, ki jo je sestavila kar med
vožnjo izžrebank proti morju.
Bila bi toplo sonce,
ogrela bi vse ljudi.
Bila bi lastovica
v vsak dom prinesla bi pomlad.
Bila bi kovač,
skovala bi železno vrečo.
Vanjo zavezala bi
vojne, bolezen, revščino, nesrečo.
Nadaljevanje na 34. strani.
Skupinski portret pred Postojnsko jamo. Marsikatera izžrebanka jo je prvič obiskala. Vse so v njej prvič prisluhnile koncertu Studenčka.
q i	100 KMEČKIH ŽENSK NA MORJE	|
Najstarejša udeleženka izleta, Justina Zdolšek iz Ivence, imo
jutri 86. rojstni dan. Na osrednji prireditvi je prejela zlate
darilo.
Nadaljevanje s 33. strani
To je izžrebanka, ki je pred
kratkim objavila pesmi v knjigi
zgornjesavinjskih piscev Slap.
Rihterjeva piše po kmečkem
delu pesmi o materinstvu, lju-
bezni, naravi. Njihova deset
hektarjev velika kmetija je v
znamenju mlečne proizvodnje.
Za udeleženke izleta je skr-
bela ekipa NT&RC, v kateri
smo bili Mitja Umnik, Tone
Vrabl, Zlatko Bobmac, Vojko
Grabar, Gregor Katič in Brane
Jeranko. Zadovoljni smo bili,
ker naša medicinska sestra
Betka Novokmet ni imela veli-
ko dela. Avtobusa celjskega Iz-
letnika sta varno vozila Boris
Kroflič in Tone Stiplošek, vola-
na spremljevalnih kombijev
pa sta bila v rokah Vlada Koc-
mana in Milana Petroviča.
Njena študenta sta jo lani osre-
čila z diplomama, kar je spreje-
la s solzami. »To so bile solze
sreče, ki jih privoščim vsaki
mami.« Doma se odlično razu-
mejo. Prav tako lepo je bilo
slišati besede Cvetke Voga iz
Paridola pri Slivnici: »Poročila
sem se mlada, vendar sem
srečna ob hčeri, sinu in dobrem
možu.« Delajo na štirih hektar-
jih hribovite kmetije.
Najstarejša udeleženka le-
tošnjega izleta je bila Justi-
na Zdolšek iz Ivence pri Voj-
niku, ki bo praznovala jutri
86. rojstni dan, najmlajša
21-letna Ljubica Kranjc iz
Kozjega. Med udeleženkami
je bila mati devetih otrok,
Pavla Karničnik iz Brod pri
Vranskem, Na osrednji pri-
reditvi so prejele lepa, tudi
zlata darila.
Med kmečkimi ženskami je
bilo mogoče slišati veliko le-
pega o njihovi ljubezni do
kmečkega stanu ter do njiho-
vih najdražjih, o veselju do
življenja.
Nepozabni vtisi
če so kmečki ljudje med
najbolj delavnimi, so hkrati
med tistimi, ki se znajo najbolj
poveseliti. Veselje nas je
spremljalo od začetka do kon-
ca izleta. K dobri volji sta veli-
ko pripomogla harmonikarja
Mitja Gobec in Janko Mogu.
Veliko pozornost je vzbuja-
lo 148 majhnih šopkov, ki jih
je za kmečke ženske, glasbeni-
ke in spremljevalno osebje iz-
delala Marica Lesjak iz Spod-
nje Rečice pri Laškem. Cvetje
izdeluje iz krep papirja. Oseb-
ju hotela Lucija je podarila
štajersko butaro, razveseljeva-
la je tudi z večjimi šopki.
V	Postojnski jami smo ugo-
tovili, da jo je precej kmečkih
žensk obiskalo prvič v življe-
nju. Med stalagmiti in stalak-
titi so prisluhnile njim name-
njenemu koncertu okteta
Studenček iz Celja. Po priho-
du v Portorož, kjer jih je
osebje hotela Lucija (skupaj z
direktorjem Borisom Buti-
narjem) zelo lepo počastilo,
so imele udeleženke prosto
popoldne. To je bil čas, ko so
se že veselile osrednje, večer-
. ne prireditve v Taverni.
Prvi dan izleta je prazno-
vala rojstni dan Jožefa Mar-
kuš iz zgornjesavinjske Ra-
degunde, drugi dan Marija
Romih iz Žegarja na Prevor-
ju. Za rojstni dan smo jima
podarili torti,
V	Taverni, kjer nas je poz-
dravil tudi direktor Danilo
Trampuž, so izžrebanke zno-
va uživale v ubranem petju Stu-
denčka. Na prireditvi, ki jo je
vodil novinar Radia Celje Tone
Vrabl, so prav tako ploskale
Triu Vikija Ašiča, k plesu pa jih
je posebej vabil Ansambel Bra-
neta Klavžarja. Plesnemu klicu
se je bilo res težko upreti (po-
sebno zanimivo je bilo, ko so
za ples hkrati igrali nekateri
člani Klavžarjevega in Ašičeve-
ga ansambla ter še Primorskih
fantov). Veliko zanimanje je bi-
lo prav tako za nastop čarodeja
Janija Jošovca, ki je skupaj s
svojo Sabino pričaral vse mo-
goče. Največjo pozornost je
zbudil čudežni mlin, v katerem
je čarodej ustvaril iz starejše
ženske mično mladenko. Toda
to je bil nasploh večer, ko so se
lahko tudi najstarejše počutile
po srcu mlade.
Med zanimivim progra-
mom smo med udeleženka-
mi opozorili tudi na Anico
Završnik z Dobrovelj, mla-
dostno mamo sedmih otrok.
Zbranim smo izdali, da se je
Marija Brodej iz Socke odlič-
no izkazala na tekmovanjih v
košnji, Krista Kranjc iz Veli-
kega Vrha pri Šmartnem ob
Paki pa v oranju. Prav tako
smo izvedeli za čudovito do-
živetje Ane Reberšak iz Lepe
Njive pri Mozirju. Pred krat-
kim se je skupaj z njenim
očetom zbralo deset otrok,
prišle so celo njene sestre iz
Italije ter iz Amerike.
Z novim, sobotnim dnem,
so bila na vrsti nova presene-
čenja. V čudoviti cerkvi v Pira-
nu je 100 kmečkim ženskam
doživeto zapela celjska vo-
kalna skupina medicinskih
sester Cvet. Udeleženke izle-
ta so se nato v pristanišču
vkrcale na ladjo, ki jih je po-
peljala vse do Fiese, Strunja-
na in Izole. Veliko pozornost
je vzbudila Pepca Karničnik,
mati devetih otrok, ki je bila
precej časa za krmilom zani-
mive ladje. Na naše povabilo
ter pod budnim kapetanovim
očesom, moramo pripomniti.
Letošnji 26. izlet 100 kmeč-
kih žensk na morje so omo-
gočili naslednji pokrovitelji:
Zavarovalnica Triglav-ob-
ihočna enota Celje, STC Celje,
ERA Velenje, Savinjska trgov-
ska družba Žalec, Agrina Ža-
lec, KZ Celje, KZ Laško, Etol
Celje, Fotolik Celje, Alpeks
Celje, Tovarna krmil Žalec,
KIV Vransko, ZŠAM Celje,
Avtotehnika Celje, Gostišče
Štorman in Droga Portorož.
Dva dneva sta minila prehi-
tro. Prijetno vzdušje je z bese-
dami težko opisati. Udeleženke
so urejale vtise, o katerih so
pravile, da so nepozabni, , su-
per. Nekatere so bile celo vidno
ganjene. Po drugi strani je treba
povedati, da je bila skrb za nji-
hovo dobro počutje velika čast
za vse glasbenike in spremlje-
valno osebje. Narodu, ki ima
takšne žene in matere, se res ni
treba bati prihodnosti.
BRANEJERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
Da je morje še vedno slano, smo ugotavljali med pesmijo, plesom in šalami.
Kapetan je Pepci Karničnik razložil kako se vozi ladja. Potem nas je mati devetih otrok
precej časa vozila brez njegove posebne pomoči.
Kristina Pustinek, pokoi
ženska.
Pepca Podkrajšek. Do}\
pričakovanje.
Anica Završnik, man
sedmih otrok.
Pesnica Marija Rihtet
Durda Gobec,
mati trojčkov.
pETICA
FILM ■ TELEVIZIJA	| ffl
Učitelj, ki je ali ni
j^edijo o geju, ki pusti basebali in zaročenko in razglasi coming-out, si lahko od 9. aprila ogledate v kinu Metropol
|j^ward Brackett (Kevin Kline) je
l(elj angleškega jezika in literature
gininaziji v manjšem ameriškem
'jstu, ki nekdanji učenec po na-
v javnosti opredeli za geja.
,fat se mu začne življenje močno
j^iinjati, saj končno v resnici
,2na sebe in svojo okolico.
preden se mu to zgodi, je Howard
jjclcett moderen človek in njegova
ofenka (Joan Cusack) je prepriča-
la je lepo vzgojen, pošten in dober
Takšen, ki ne bo odvisen toliko od
iijanjega videza kot od svoje osebno-
prav ta pa se v polni meri izkaže tik
f(j poročnim oltariem, ko Kevin od-
ino izdahne. da »ne bo več igral
tradicionalne vloge,« ampak bo, kar je.
In to je gej.
Avtorji komedije »Je ali ni?« so šli še
dlje, saj gej i ne živijo več le v New
Yorku in v Los Angelesu, temveč po-
vsod po Ameriki in tokrat so Kevina
Klinea (učitelja Hovvarda Bracketta)
naselili v manjše mestece po imenu
Greanleaf.
Takšen lik se jim je zdel edini možen
v času globalnega videa in velikih
zvezd. Učitelj je gej, kar se po naključ-
ju izve, ko se mu ob podelitvi Oskarjeve
nagrade v tem smislu zahvali Cameron
Drake, njegov nekdanji učenec. Od ta-
krat se majhno mestece spremeni v
center dogodkov, kjer se odkrijejo vsi
mehanizmi ameriške družbe in človeš-
ki značaji, tipični za meščansko druž-
bo. Vsekakor bi lahko film o učhelju-
geju in o tem, kako to sprejme oziroma
ne sprejme njegova okolica, kaj lahko
prenesli tudi v naš prostor.
Tekst filma je sposoben obravnavati
tako tragiko kot komiko zapletov na
neverjetno zabaven način, kjer mrgoli
besednih domislic in pomenskih igric,
kar še zlasti velja za ameriško kulturo.
Film je poln ostrine in zbadljivk, sam
scenarij pa ponuja snov, ki gane in
zadene bistvo. »Včasih je dobro, če ne
razmišljaš o tem, ali boš izpadel neum-
no,« je vlogo v filmu »Je ali ni?« poko-
mentiral glavni igralec Kevin Kline,
»pomembneje je zaigrati spontano in
ne preveč razmišljati«. Torej... je ali ni?
^-—■ .	I NMS
KINO , "1
Onion od 9. do 15. 4. ob 16. in 18. uri ameriška družinska
medija Mišji lov, ob 20. uri ljubezenska drama Titanik.
jlali Union od 9. do 15. 4. ob 20. uri ameriška drama
lamnova soba.
.\letropol od 9. do 15. 4. ob 17., 19. in 21. uri ameriška
ledija Je ali ni?, od 10. do 13. 4. ob 13.30 ljubezenska
ma Titanik.V matineji v soboto ob 10. uri si tehko ogledate
Bedijo Mišji lov, za ponočnjake pa komedijo Je ali ni? tudi
23. uri.
Sno Žalec 10. 4. ob 20. uri, 12. 4. ob 20. uri in 13. 4. ob 18.
komedija Do nagega, 11. 4. ob 20. uri in 13. 4. ob 20. uri
eriška kriminalka L. A. Zaupno. 12. 4. ob 18. uri družinska
iiedija Bean.
Gremo v kino!
Spraševali smo vas po vsaj treh filmih Meryl Streep, ki ste jo
«0 te dni gledali v filmu Marvinova soba. Igrala je še v filmih:
»ijina odločitev, Kramer proti Kramerju, Divja reka. Lovec na
Najini mostovi. Smrt ji lepo pristoji. Krik v temi. Moja
[Med reševalci smo izžrebah tri, ki bodo prejeli vstopnico
Pjskih kinematografov. To so: Andreja Dobrotinšek, Globoče
M212 Vojnik, Silva Pohole, Železno 30. 3310 Žalec in
^'jan Šekoranja, Kocbekova 5, 3000 Celje.
J^di tokrat je nagradno vprašanje povezano s filmom, ki ga
^'Istavljamo. Film »Je ali ni?« je bil letos nominiran za
^rja v eni kategoriji. V kateri?
Tšitev pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje,
'sobote, 11. aprila.
V DRUŽBI S KANALOM A
Beethoven 2
Drugi del ameriške kome-
dije o slavnem bernardincu
Beethovnu bo na sporedu v
nedeljo, 12. aprila, ob 20.
uri. Režiral ga je Rod Da-
niel, igrajo pa: Beethoven,
Charles Grodin, Bonnie
Hunt, Nicholle Tom.
Najslavnejši bernardjnec
je le našel svoj dom. Beetho-
ven se kmalu zaljubi in s
prikupno Missy bi si rada
ustvarila domek za svoje šti-
ri kužke: Chubbyja, Dolly,
Mo in Čajkovskega. Četveri-
ca je podedovala najbolj
izrazito Beethovnovo spo-
sobnost, da vedno zabrede v
težave ...
Življenje z
Mikeyjem
v ponedeljek, 13. aprila,
ob 20. uri si boste lahko
ogledali ameriško komedijo
režiserja Jamesa Lapinea z
Michaelom J. Foxom, Chri-
stino Vidal, Nathanom La-
neom in Cyndi Lauper v
glavnih vlogah.
Michael Chapman, nekoč
slaven, je na robu poloma. Z
bratom vodi agencijo za is-
kanje talentov - predvsem
otrok. Vsi njuni otroški
igralci so popolnoma brez
talenta. Vendar se jima na-
smehne sreča, ko Michaelu
neka deklica poskusi izmak-
niti denarnico. Deklica ima
namreč izreden dar za igra-
nje.
Noro zaljubljena
Režija: Robert Altman,
igrajo: Sam Shepard, Kim
Basinger, Harry Dean Stan-
ton in Randy Quaid.
V sredo, 15. aprila, ob 20.
uri si boste lahko ogledali
filmsko dramo, v kateri je
zaigrala letošnja dobitnica
Oskarja za stranko žensko
vlogo - Kim Basinger.
Eddie in May si delita veli-
ko več kot spomin, več kot
zavezništvo, več kot ljube-
zen. Skrivnost, ki je ključno
zavezala njuni življenji, ju
ločuje in zbližuje obenem,
njuno razmerje je nepresta-
no bežanje in vračanje. Film
prikazuje eno njunih zadnjih
zbhžanj, ki jima razkrije, da
ostajata ujetnika v pasti last-
ne uničujoče strasti.
Rahel spanec
v paradi zvezd na Pop TV si
lahko v petek, 10. aprila, ob
22. uri ogledate ameriški film
Rahel spanec v režiji Paula
Schraderja. V glavnih vlo-
gah so zaigrali: VVilliem Da-
foe, Susan Sarandon, Dana
Delany, Mary Beth Hurt.
John LeTour je moški sred-
njih let, ki ima že večino svo-
jega življenja opravka z ma-
mili. Včasih jih je užival, da-
nes pa z njim oskrbuje stranke
na Manhattnu. Njegova delo-
dajalka Ann se po dolgih letih
sodelovanja odloči, da bo za-
pustila dobičkonosen posel in
se začela uveljavljati v kozme-
tični industriji. Ta udarec za
Johna niti ni tako hud kot tisti,
ko mu Marianne, ljubezen
njegovega življenja pove, da
noče imeti opravka z njim.
Boji se namreč, da jo bo po-
tegnil v svet droge, iz katerega
je pred leti komaj ušla.
Jezdeci dolgih stez
v nedeljo, 12. aprila, ob 14.
uri bo na sporedu ameriški
vesterrt Jezdeci dolgih stez, ki
govori o zloglasnih bratih
Franku in Jesseu Jamesu.
Glavne vloge so odigrali:
Steacy Keach, David Carra-
dine, James Keach, Keith
Carradine in Dennis Quaid.
Živa
Od 6. aprila je oddaja Živa
na programu Gajba TV z
dnevnimi novicami ob 19.
uri, z informacijami, repor-
tažami, pogovori in zanimi-
vostmi pa ob 22. uri. Oddaja
je zgleden primer sodelova-
nja regionalnih televizij Eu-
ro PTV Ljubljana, RTS v Ma-
riboru in Idea TV v Murski
Soboti.
Takole so otroci na sejmu Avto in vzdrževanje na celjskem Golovca obkrožili »odklopljene-
ga« Boruta Veselka, ki bo v torek, 14. aprila ob 20. uri potapljač.
Foto: MIŠO
SKRITA
KAMERA
•	v osrednji informativni
oddaji TVS - Televizijskem
dnevniku je 1. aprila kot
voditelj prvič nastopil Dra-
go Balažič, novinar, ki se je
na POP TV poskusil kot vo-
ditelj njihove informativne
oddaje 24 ur in voditelj talk
showa Argument. V obeh
projektih je neslavno kon-
čal, saj je bila gledanost
njegovih oddaj po merilih
POP TV prenizka. Za vods-
tvo TVS je Balažič očitno
dovolj dober, saj se šušlja,
da bo tudi precej bolje pla-
čan kot ostali voditelji. Gle-
dalci nacionalnega dnevni-
ka pa v jok!
•Nataša Pire in Matjaž
Tanko, ki sta z nacionalke
pobegnila h konkurenci,
dokazujeta, da stara ljube-
zen ne zarjavi. V paru spet
uspešno vodita informativ-
no oddajo 24 ur.
•Zbegani gledalci (vajeni
vsega hudega), ki ob vodi-
telj skih rošadah včasih ne
vedo več ali gledajo TV
dnevnik ali 24 ur, še niso
protestirah.
•	Na TVS skušajo kadrov-
ski odliv čim hitreje poza-
biti. V medijsko orbito so
tako lansirali še eno novo
ime. Voditeljica osrednjega
dnevnika je postala mlada
in ambiciozna Manica Ja-
nežič, ki je povrhu vsega še
Štajerka, doma iz Žalca. Na
nacionalki pričakujejo, da
bo šarm svežega obraza pri-
vabil nove, predvsem mlaj-
še gledalce (pretežno moš-
kega spola). Vsi gledalci pa
se veselijo, saj slabe novice
v TV dnevniku zdaj izgleda-
jo precej bolj prikupno.
•	Kaj je s prikupnostjo in
šarmom Jonasa Z in Stoja-
na Auerja (tudi ta dva sta,
še pomnite, prebežnika z
nacionalke), se sprašujejo
na POP TV? Gledanost nju-
nih oddaj namreč ni takšna,
kot si žeh vodstvo največje
slovensko-ameriške komer-
cialne televizije. Še posebej
jim gre v nos, da ima v
elitnem nedeljskem termi-
nu ob 20. uri Mario Galu-
nič več gledalcev kot Stojan
Auer. Oba pa bi lahko bila
zaskrbljena, da narašča šte-
vilo Slovencev, ki v nedeljo
ne gledajo ne Zooma in ne
Super Popa.
•Prvi finančnik na TVS
Igor Kadunc je izjavil, da
cene minute programa na
nacionalki ni mogoče izra-
čunati, dokler ne bo kup-
ljen super računalnik, za
katerega bo treba odšteti 2
milijona nemških mark.
(Pek, ki ne zna izračunati,
koliko stane peka žemljice,
ni slab pek, ampak dimni-
kar, natolcujejo zlobni jezi-
ki). Sicer pa 2 milijona gor
ali dol, ob nekaj 100-mili-
jonski izgubi je tudi tak de-
nar za TVS mačji kašelj.
Drage gledalke in gledalci
bodo naložbo podprli z no-
vim (nedavno odobrenim)
povišanjem naročnine.
36
GUSBA
I! [.Vitima
Preproste misli v
kompleksnih aranžmajih
Nov studijski izdelek škotskih super zvezdnikov Simple Minds
Triletna praznina, ki je za-
zijala med izidoma LP-jev
»Good News From The Next
VVorld« (april, 1995) in prav-
kar objavljenim »Neapolis«
nekoč izvrstne in inovativ-
ne, danes pa nekoliko manj
vznemirljive škotske skupi-
ne Simple Minds, je bila rav-
no pravšnja, da so malo sta-
rejši ljubitelji tega benda ne-
strpno pričakovali, kaj sta
pevec Jimmy Kerr in kitarist
ter klaviaturist Charlie
Burchill ustvarila na pragu
21. stoletja.
r ■	" ■ —n
Najstniki so preko skladbe
»Glitterball«, s katero jih že
skoraj mesec dni bombardi-
rajo MTV-jevi piloti, začeli
spoznavati eno izmed največ-
jih koncertnih in diskograf-
skih atrakcij osemdesetih.
Simple Minds so z novim
glasbenim izdelkom dokaza-
li, da jih še ne moremo vreči v
glasbeno ropotarnico, slednje
pa nameravajo potrditi tudi s
svetovno turnejo, ki naj bi
bila po nekaterih nepreverje-
nih informacijah celo njihova
zadnja.
Za novi album sta klaviatu-
rist, kitarist in avtor večine
glasbe Charlie Burchill in pe-
vec Jim Kerr ponovno rektru-
tirala basista Dereka Forbesa
in bobnarja Mela Gaynorja,
ki sta s Simple Minds sodelo-
vala v »zlatih časih« v prvi
polovici osemdesetih. Album
je produciral znameniti Peter
Walsh, ki je bil odgovoren tu-
di za zvok njihove najboljše
plošče »New Gold Dream«
(1982). Na slednjo se tako te-
matsko kot zvokovno, seve-
da s precej posodobljenimi in
aktualnimi produkcijskimi
prijemi, navezuje tudi »Nea-
polis. V kompleksnih in zvo-
kovno nabitih aranžmajih je
Burchill kitarske linije v veliki
meri zamenjal z zvoki spet
modernih analognih sinteti-
zatorjev, ki dajejo plošči bolj
sproščujoč in plavajoč obču-
tek.
Poleg že uveljavljenega sin-
gla »Glitterball« je na LP-ju še
osem skladb, večina izmed
njih pa je prijazna melodične-
ga, kvalitetnega in moderne-
ga sredinskega pop-rocka va-
jenim ušesom. Med temi po
melodičnosti še posebej iz-
stopa »War Babies«, ki se bo
prihodnji mesec znašla tudi
na single formatu in bo v
kombinaciji z artističnim vi-
deo spotom tudi (najbrž) naj-
večja uspešnica »Neapolisa«.
Prvih dvajset let
Od prvotne zasedbe Simple
Minds, ki se je formirala leta
1978, sta do danes ostala le še
Jimmy Kerr in Charlie Burc-
hill. Omenjena dvojica je sku-
paj z basistom Derekom For-
besom, bobnarjem Brianohn
McGeeom, kitaristom Dunca-
nom Barnvvellom in klaviatu-
ristom Mickom McNielom le-
ta 1979 posnela single »Life In
A Day«, ki mu je kmalu sledila
istoimenska velika plošča,
oba vinilna izdelka pa sta se
uvrstila tik pod vrh škotskih
lestvic. Nepričakovani uspeh
je člane skupine vzpodbudil,
da so še isto leto objavili al-
bum »Real To Real Cacop-
hony«, ki pa je bil dobro spre-
jet le pri glasbenih kritikih. Po
povprečnem albumu »Empi-
res And Dances« so Simple
Minds leta 1981 od založbe
Arista presedlali k Virgin Re-
cords in pod nadzorom pro-
ducenta Steva Hillagea posne-
li kar dva LP-ja, »Sons And
Fascination« in »Sister Feeling
Call«. Turneja, ki je sledila, je
popolnoma izčrpala bobnarja
Briana Mcgeea, po nekaj krat-
ko trajajočih zamenjavah pa
je za dalj časa na bobnarski
stol sedel Mel Gaynor.
Leta 1982 so Simple Minds
posneli prelomno »New Gold
Dream«, s skladbama »So-
meone, Somevvhere in Sum-
mertime« in »Glittering Pri-
ze«, pa so se dokončno prebi-
li med najpopularnejše bri-
tanske bende. Na šesti plošči
»Sparkle In The Rain« (1984)
je skupina prvič sodelovala z
znanim producentom Ste-
vom Lillywhiteom. Single
plošči »Waterfront« in »Speed
Your Life« sta LP-ju pomagala
na sam vrh angleške lestvice
najbolje prodajanih albumov,
status superzvezdnikov pa so
si Simple Minds utrdili še z
medijsko izredno izpostavlje-
no poroko Jimmya Kerra in
Chrissie Hydne, pevko znane
skupine The Pretenders.
Sredi osemdesetih so se
Simple Minds odpravili v
Ameriko in tam za film The
Breakfast Club posneli sklad-
bo »Don't You (Forget About
Me)«, ki je kmalu pristala na
vrhu lestvic na obeh straneh
velike luže. Ta uspeh so kro-
nah z albumom »Once Upon
The Time<< in uspešnicami
»Al i ve And Kicking«, »Sanctify
Vourself« in »Ali The Things
She Said«. Turnejo, ki je traja-
la poldrugo leto in je bila ena
izmed največjih glasbenih do-
godkov leta 1986, so leto ka-
sneje dokumentirali na plošči
»Live In The City Of Lights«.
Naslednje veliko ploščo
»Street Fighting Years« so
Simple Minds posneli leta
1989, še pred tem pa so obja-
vili dve uspešnici »Mandela
Day« in »Belfast Child«.
V devetdeseta so Simple
Minds zakorakali manj pom-
pozno. Po plošči »Real Life« iz
leta 1991 sta skupino Simple
Minds poosebljala le še Kerr
in Burchill, sicer tudi vseskozi
glavna »krivca« za uspeh ene
najpopularnejših zasedb z iz-
jemno razvite škotske glasbe-
ne scene. V uvodu že omenje-
no ploščo »Good News From
The Next World« jima je spet
uspelo ujeti nekaj izvrstnih
glasbenih trenutkov, katerih
priča smo lahko bili tudi Slo-
venci na njihovem razproda-
nem koncertu v Hali Tivoli
jeseni leta 1995.
IIMilliiillilllliiii STANE ŠPEGEL
Glasbena
skrinja želja
Uvod v 5. glasbeni sejem v
Celju, ki bo od 16. do 19.
aprila v Golovcu, bo koncert
pod naslovom Glasbena
skrinja želja. Koncert pri-
pravlja Vinko Šimek, ki je
določil sedem kategorij, po-
slušalci in bralci pa bodo
izbrali po dve skupini iz vsa-
ke kategorije, ki bo nastopi-
la v Celju.
Zmagovalca oziroma finali-
sta posamezne kategorije bo-
sta dobila tudi zlati trobentici,
posebno priznanje glasbenega
sejma. V glasovanje se vključu-
jejo bralci Novega tednika in
poslušalci Radia Celje, kjer bo
glasovanje v glasbeni oddaji Vr-
tiljak polk in valčkov v ponede-
ljek, 13. aprila, ob 20. uri.
Vstopnice za prireditev, ki
bo v četrtek, 16. aprila, ob
20. uri v celjski hali Golo-
vec, lahko kupite pri bazenu
dvorane Golovec in v Centru
Intersparu v Celju.
Če boste sodelovali v glaso-
vanju, boste tako pomagali
oblikovati lep glasbeni večer,
ki bo uvod v glasbeni sejem.
Kupone pošljite na naslov:
Marjanca d.o.o.. Žitna 13,
2000 Maribor, s pripisom za
Glasbeno skrinjo želja.
1. Pihalna godba
1.	Pihalni orkester Svea Za-
gorje: Happy polka II
2.	Rudarska pihalna godba
Velenje: Slovenski pozdravi
3.	Pihalni orkester Treb^
Dixie king
4.	KUD Pošta Maribor:
ček lojterce domačih
II.	Pevski zbori
1.	Carmina Slovenj
Candy man
2.	Gimnazijski zbor Velg
z Anemarijo Javornik in Cl
diom Escobarjem: Napitn
iz Traviate
3.	Mešani pevski zbor K
Novo mesto: Napev sužn
iz opere Nabucco
III.	Narodno zabavna gk
-	kvinteti
1.	Alfi Nipič in njegovi n
zikanti: Ostal bom muzikai
2.	Štajerskih 7: Slovel
kruh
3.	Slovenski muzikaoi
Nocoj se veselimo
4.	Gašperji: Veter nosil
sem mojo
IV.	Narodno zabavna glai
-	diatonična harmonika
1.	Henček: Polka, valJ
rokenrol
2.	Slak: V dolini tihi
3.	Primorski fantje: Aro"
amore
4.	Slapovi: Črnolaso dek!
V.	Musical, film
1.	Zorica Fingušt: Elizab«
2.	Emil Baronik: Mož iz
Manche
3.	Carole Alston in Vio
Šimek: Wunderbar
4.	Štajerskih 7: NapitnicJ
filma Princ študent
5.	Brendi, Korado, Šini=
Torna a soriento
VI.	Zabavna glasba
1.	Brendi: Rdeča roža
2.	Ptujskih 5: Naj ti so"
toplo sije
3.	Viktorija: Dve pom'^
dve jeseni
4.	Korado: Žena me je'
pustila
VIL Priljubljene najstnicj
1.	Hajdi: Veter piha s W
va ..
2.	Vesele Štajerke: Smr^'J
3.	Karmen Plazar: Zaž^
gamsi	.
4.	Moni Tkalec: Tisoč
ZAVOD ZA PLANIRANJE IN IZGRADNJO CELJE
objavlja na osnovi 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, številka
44/97) skladno s pogoji zazidalnega načrta Levi breg Voglajne - obrtna cona (Ur. list
RS, številka 30/96)
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnega zemljišča za izgradnjo dveh poslovnih objektov
obrtne, trgovske, proizvodne in servisne dejavnosti.
1.	Predmet oddaje je stavbno zemljišče
-pare. št. 1609/1, k.o. Celje, vvelikosti 546 m^
za objekt št. 4, 270 m^ neto koristne površine
-pare. št. 1610, k.o. Celje, velikost 682 m^, za
objekt št. 2, 310 m^ neto koristne površine.
2.	Na zemljišču iz 1. točke razpisa je predvidena
gradnja 2 objektov obrtne, trgovske, proizvodne
in servisne dejavnosti.
3.	Izklicna cena za oddajo stavbnega zemljišča iz
1. točke znaša, izračunana na dan 1. 3. 1998
-za objekt št. 4 5.519.522,00 SIT
-za objekt št. 2 7.796.829,00 SIT
V ceni sta zajeta odškodnina za pravico uporabe
stavbnega zemljišča in sorazmerni del stroškov
ureditve stavbnega zemljišča. Komunalna oprem-
ljenost zemljišča obsega vinograd, plin, cestno
omrežje in delno javno razsvetljavo.
4.	V ceni iz 3. točke niso zajeti:
-prispevki za priključitev na komunalne naprave
individualne rabe
-odškodnina za spremembo namembnosti kmetij-
skega zemljišča in davek na promet nepremičnin,
kar plača kupec posebej.
5.	Rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega
zemljišča je 15 dni po pravnomočnem sklepu
komisije za oddajo stavbnega zemljišča.
6.	Rok za plačilo stavbnega zemljišča in stroškov
urejanja stavbnega zemljišča je 15 dni po podpisi
pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
7.	Rok za začetek gradnje je najkasneje do konca
leta 1998, rok za dokončanje pa najkasneje do
konca leta 1999. V nasprotnem primeru si Zavod
pridržuje pravico odstopiti od pogodbe.
8.	Interesenti naj svoje pisne ponudbe pošljejo ali
v zaprti ovojnici oddajo v 15. dneh po objavi tega
razpisa na naslov: Zavod za planiranje in izgradnjo
Celje, Celje, Trg Celjskih knezov 9, z oznako »za
javni razpis - obrtna cona ob Voglajni«.
Ponudbi priložite:
-potrdilo o vplačilu varščine, ki znaša 10% od
vrednosti stavbnega zemljišča s komunalno opre-
mo na površino zemljišča, na katerega se bo
nanašala ponudba in mora biti nakazana na žiro
račun Zavoda za planiranje in izgradnjo Celje,
številka: 50700-630-8010105; neuspelemu po-
nudniku bomo le-to vrnili v osmih dneh po konča-
nem javnem razpisu, uspelim pa poračunali pri
plačilu cene zemljišča po pogodbi o oddaji; v
kolikor uspeli ponudnik ne sklene pogodbe,
varščina zapade
-dokazila, ki prinašajo prednost pri izbiri, to je višja
izklicna cena, višja vplačana varščina, kakovost-
nejši program in najkrajši rok izgradnje.
9.	Pravočasno uspele in vsebinsko ustrezne
ponudnike bo obravnavala komisija za oddajo
stavbnih zemljišč pri Zavodu za planiranje in
izgradnjo Celje v roku 10 dni po poteku razpisne-
ga roka ter o izbiri obvestila vse ponudnike, ki se
bodo nanj prijavili.
10.	Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko intere-
senti dobijo pri Zavodu za planiranje in izgradnjo
Celje, telefon 484-822, interna 361.
ZAVOD ZA PLANIRANJE IN IZGRADNJO CELJE
Komisija za oddajo stavbnih zemljišč občine Celje
"Vinehiški prestolnici Mexico City sia na poslovilnem koncer-
jletošnje svetovne turneje prvakov brit-popa OASIS eksplodi-
jla dva kitarska ojačevalca Marshall. Brata Gallager sta ob
ijnioči spremljevalne ekipe požar pogasila še preden je zajel
ijialo opremo, publika pa je bila navdušena, saj je bila mnenja,
Ij je vse skupaj le pirotehnični efekt, s kakršnimi svoje
jjdanike že dve desetletji razveseljujejo glam-metalci Kiss.
Sir GEORGE MARTIN, pro-
jucent legendarnih The Beat-
f5, je svoj dokončni odhod z
|asbene scene obeležil z al-
lumom »In My Life«, na kate-
em boste našli na novo ob-
lelane skladbe nenadkriljive-
avtorskega tandema Len-
ion-McCartney. Poleg zvezd-
likov iz sveta glasbe (Celine
Oion, Vanessa Mae...) na al-
lumu sodelujejo tudi številni
ilmski zvezdniki (Sean Con-
iery, Goldie Hawn, Robin
Villiams...).
Izvrstna britanska elektro-
power-pop zasedba REPUB-
LICA z novim bobnarjem Pe-
teom Releyom in brez lani
odpadlega Andya Todda v
Londonu pripravlja material
za novi album, ki bo izšel še
pred koncem leta.
Na letošnjem izboru za po-
pevko Evrovizije bo lanske
zmagovalce zastopala pevka
IMAANI. Na kvalifikacijah je
njena popevka »Where Are
You?«, katere avtor je izkušeni
Scott English, dobila kar
70.000 izmed 250.000. glasov
Po mnenju »poznavalcev« je
prikupna in nadarjena Imaani
tudi favoritinja za zmago na
končnem obračunu, ki se bo
zgodil 9. maja v Birminghamu.
Neo-hipi LENNY KRAVITZ
se po dve in pol letnem studij-
skem premoru spet vrača na
glasbeno sceno. Tokrat s pe-
tim LP-jem, ki bo za razliko
od nekaterih njegovih prejš-
njih retro ročk mojstrovin in
polomij zapolnjen z nekoliko
modernejšo godbo. Na albu-
mu s preprostim naslovom
»5« bo trinajst skladb, kot pr-
va pa bo na single format
uvrščena pesem »If You Can't
Say No«, za katero je ta 34-
letni Newyorčan pod taktirko
znamenitega režiserja Marka
Romaneka že posnel video
spot.
Še pred koncem tega mese-
ca se bo na trgovinskih policah
znašel tudi nov izdelek skupi-
ne PUBLIC ENEMV. Gre za
soundtrack filma »He Got Ga-
me« režiserja Spikea Leea, na
katerem bodo prvič po osmih
letih skupaj zapeli in zaigrali
vsi originalni člani tega legen-
darnega hip-hop klana.
Z zahodne ameriške obale
pa se je s soundtrackom last-
nega filma »The Player's
Club« oglasil novo pečeni re-
žiser in legendarni hard-core
rapper ICE CUBE. Istoimen-
ska plošča se je prejšnji teden
že zavihtela med deset najbo-
lje prodajanih LP-jev v ZDA,
kmalu pa bo izšel tudi Ice
Cubeov studijski album »War
And Peace«. Na njem bo v eni
izmed skladb mogoče slišati
tudi nemške tehno teroriste
ATARI TEENAGE RIOT, ki
bodo v četrtek, 23. aprila,
koncertirali v ljubljanskem
klubu K4.
V kratkem se bo na policah
slovenskih trgovin znašel pr-
vi album mlade slovenske
dance zasedbe FINAL. Poleg
že znanih mini-hitov »Veter
si«, »Tvoj objem« in »Vem le
to« bo na LP-ju »Destiny«, ki
ga bo objavila ljubljanska za-
ložba Menart, še sedem
skladb.
Najpopularnejši angleški
R&B pevec MARK MORRI-
SON je bil konec marca obso-
jen na leto dni zapora. Spisek
njegovih prekrškov je dolg
kot ponedeljek (pretepi, žali-
tve, ropi, prometni prekrški,
droge, orožje...), zaradi njih
pa je bil lani že obsojen na 150
ur družbeno koristnega dela,
ki pa ga je zanj, medtem, ko
se je gospod Morrison sončil
na Barbadosu, opravljal najeti
spokorjenec. To je london-
skega sodnika tako razjezilo,
da mu je poleg enoletnih po-
čitnic v zaporu obljubi še po-
novno sodno obravnavo sta-
rih, že skoraj pozabljenih gre-
hov.
Britansko - indijski duo
CORNERSHOP se je s simpatič-
nim UK No.l singlom »Brim-
ful Of Asha« in najnovejšim,
četrtim albumom »When I
Was Born For The 7th Time«
od »indie-loserjev« končno
prebil med najpopularnejše
angleške bende. Njihovi me-
šanici funka, duba, popa in
etna so kritiki do sedaj name-
nili najvišje ocene, tisti najbolj
drzni pa so omenjeni LP že
razglasili za ploščo leta.
Trent REZNOR, multi-in-
strumentalist, pevec in idejni
vodja kultnih pennsylvanij-
skih hrupnežev Nine Inch
Nails, in angleški jungle mag
GOLDIE sta za najnovejši sin-
gle »Victory« ultra popularne-
ga soft-raperja Puffa Daddyja
naredila izvrstna remixa, ki v
vseh pogledih prekašata ori-
ginalno verzijo.
Anne Dudley, originalna
članica uradno nikoli razpad-
le vplivne studijske združbe
ART OF NOISE, je konec
prejšnjega meseca svoji im-
presivni zbirki nagrad dodala
še Oskarja. V glasbenem sve-
tu zelo cenjena klaviaturistka,
skladateljica in aranžerka je z
naslovno temo filmske uspe-
šnice The Full Monty (Do
nazga) zmagala v konkurenci
originalnih glasbenih kreacij
iz komedij. Gospa Dudley je
do sedaj sodelovala z nekate-
rimi največjimi imeni z britan-
ske in ameriške glasbene sce-
ne (Paul McCartney, Phil Col-
lins, ABC...). Z glasbo je opre-
mila nekaj filmov (The Crying
Game, Wilt...), njen največji
letošnji projekt pa bo luč sve-
ta ugledal septembra, ko bo
skupaj z nekdanjimi art-of-
noisevci objavila album s seri-
jo skladb, ki bodo temeljile na
kompozicijah mojstra klasič-
ne glasbe Debussya.
V	najstarejšem celjskem
ročk klubu KLjUB bo v sobo-
to, 11. aprila, nastopila hrvaš-
ka zasedba OWERFLOW, te-
den dni kasneje, 18. aprila, pa
bodo na taistem mestu rogo-
vilili brezbožni celjski popev-
karji STRELNIKOFF. Podga-
narji bodo svoj zadnji glasbeni
dosežek, maxi-single »Bitch-
craft«, promovirali tudi v Vele-
nju, v klubu Max, v soboto, 11.
aprila. Dan prej pa bo v bliž-
njem Mladinskem centru kon-
cert zanimive jazzy zasedbe
Kapela La Chateliere.
V	že omenjenem ljubljan-
skem klubu K4 bodo to sobo-
to razgrajali punk&rollerji
LAZV COWGIRLS. Poleg svo-
jega najnovejšega sedmega
albuma »A Little Sex And
Death« bo udarni kalifornijski
trio predstavili še nekaj anti-
uspešnic iz svoje skoraj dvaj-
set let dolge glasbene kariere.
STANE ŠPEGEL
Pod okriljem založbe Menart pa bo še pred koncem tega
meseca izšel tudi drugi tretji album edinega slovenskega »boy-
benda« NAPOLEON (na sliki). Fantje nameravajo tokrat pre-
senetiti tudi z novim izgledom in boljšimi plesnimi koreografi-
jami, ki bodo spremljale trinajst novih skladb, med katerimi so
se uveljavljene »Za božič skupaj smo«. Prosim, ostani« (EMA
98) in »Hočem te nazaj«.
^	ZA MOTOCIKLISTE

Mami, hočem ga!
Motocikel za šestnajstletnika - Preglednica ponudbe za lažjo odločitev
Dilema, ustreči mladostni-
kovi želji, mori vse več star-
šev. Ali je razposajenec(-ka)
dorasel današnji dvokole-
sniški tehnologiji? Odgovor:
tudi čevlje kupujemo po ve-
likosti, mar ne! Dvokolesnik
kupujte po meri in sposob-
nostih svojega otroka. Zato
vam bo morda v pomoč pri-
merjalna tabela v Sloveniji
prodajanih motociklov do
125 kubikov.
Le kdo si v mladosti ni želel
čisto svojega mopeda, četudi
razmajanega in smrdljivo ro-
potajočega? Kaj vse bi dali za
en krog s hrumečo pošastjo!
Večina sanj se je razblinila s
pogledom v prazen žep in z
materinim odločnim ne. Časi
se spreminjajo, sanje ostaja-
jo. Ponudba motociklov za
mladostnike je velika. Večino
staršev tare dvom, kako in
kaj izbrati. Uhimativno nas-
protovanje nakupu, razen ob
finančni nezmožnosti, je na-
pačno. Ali svojemu otroku ne
kupite smuči, žoge ali lopar-
ja? Potencialna nevarnost
uporabe teh rekvizitov je
manjša, toda izkušnje govori-
jo, da mladostnik, ki mu star-
ši že v mladosti zatrejo željo
po vožnji z motociklom, le-to
uresniči po dopolnjenih 18 le-
tih. Past zakasnele izpolnitve
je v izpitni zakonodaji, ki pol-
noletnim osebam dovoljuje
upravljanje motocikla nad
125 kubikov. Grozljivo, če ve-
mo, da današnji motocikli do-
sežejo moč do 170 KM in hi-
trosti do 300 km/h. Kako se
konča vožnja motorista, ki je
preskočil nekaj razredov dvo-
kolesniške »šole«, beremo v
črnih kronikah. Ne bodite
kratkovidni vsaj vi, če,je že
zakon(-odajalec) takšen, kot
je.
Pred izbiro in nakupom se
vprašajmo o našem oseb-
nem odnosu do motociklov.
Kako smo ob otrokovi pri-
sotnosti reagirali na mimo
vozečega motorista? Ali je
otrok z veseljem obiskoval
tečaje za njegov prvi kolesar-
ski izpit? Smo ga vzpodbujali
in mu pomagali priti do prve-
ga pravega dovoljenja za
upravljanje mopeda s pro-
stornino do 50 ccm? Prisluh-
nimo mu tudi sedaj, ko šteje
dneve do šestnajstega rojst-
nega dneva, ko se bo lahko
usedel na motocikel s pro-
stornino do 125 ccm.
Pot do vozniškega
dovoljenja
Nikar ne varčujmo pri de-
narju za avtošolo. Zahtevaj-
mo podrobne podatke o uč-
nem programu in praktičnih
vožnjah. Izogibajmo se avto-
šol, kjer dajejo poudarek teo-
retičnemu znanju. Samo in-
štruktorji z dolgoletnim mo-
torističnim stažem znajo
kandidatom odkrivati skriv-
nosti upravljanja motocikla v
vsakdanjem prometu. Petino
denarja od vrednosti motoci-
kla namenimo nakupu var-
nostne opreme (čelada, ro-
kavice, oblačila, obutev).
Prodajalec motocikla naj pr-
vih 2000 prevoženih kilome-
trov v pogonskem agregatu
pusti blokado, ki preprečuje
razvijanje polne moči in hi-
trosti. Pred nakupom skleni-
te z novopečenim motori-
stom dogovor. Motocikel mu
kupite vi. Bencin, olje, regi-
stracija in čiščenje pa naj bo
njegova ali njena skrb.
Kai izbrati?
Kateri motocikel bo pravš-
nji zanj ali zanjo? Otroci si
želijo najmočnejšega, najlep-
šega, najhitrejšega. Hoče z
endurom spoznavati naravo?
Če je visok manj kot meter in
pol, bo na enduru z nogami
težko segel do tal. Hoče hiter
superšportnik? Ta porabi ve-
liko bencina in zahteva drago
vzdrževanje in olje. Vožnja
zahteva veliko mero izku-
šenj (hitrosti do 170 km/h),
že nenevaren padec povzroči
globok poseg v žep (plastič-
na zunanjost). Všeč mu je
skuter, a bi rad z njim na
Veliko Planino. Prisega na
chopperje, pa mu krpa za
poliranje kroma ne diši pre-
več.
Endure ali terenski moto-
cikli segajo v srednji cenovni
razred in so lahko vodljivi
(lahki, široko krmilo, sproš-
čena drža) ter trpežni. Upo-
rabni so v mestu, zunaj na-
selij, po makadamu in za
učenje prvih terenskih kora-
kov. So manj nevarni, ker se
uporabljajo predvsem za
vožnjo po manj prometnih
cestah. Zaradi visokega se-
deža so primerni samo za
visokorasle. Endure z bolj
cestniškim karakterjem
(manjša kolesa, nižji sedež)
imenujemo fun bike. So kri-
žanci med enduro in superš-
portnikom, zato ponujajo
prednosti obeh.
Za vožnjo motornega ko-
lesa z delovno prostornino
pogonskega agregata do
125 ccm mora oseba, ki je
dopolnila 16 let, opraviti iz-
pit kategorije A. Po dveh
letih pa lahko začne voziti
motorno kolo brez omejitve
v moči ali kubaturi. Imetnik
tega izpita lahko upravlja
tudi skuterje in mopede z
delovno prostornino manj-
šo od 50 ccm.
Superšportniki se skoraj
ne razlikujejo od močnejših
in večjih motociklov. Zato so
pri mulariji vedno »mega«.
Prilagojeni so meram pov-
prečnega najstnika. Oprem-
ljeni so z odličnimi zavora-
mi. So zelo hitri, zato njiho-
va uporaba zahteva zrelo
glavo in dobro zaščitno
opremo. Niso primerni za
popolne začetnike. Cenovno
sodijo v sam vrh. Vzdrževa-
nje je drago in zahtevno. Na-
menjeni samo za vožnjo po
asfaltu.
Skuterji kot potomci vesp,
prim in ostalih prevoznih
sredstev iz povojnih let so
zelo priljubljeni tudi pri star-
ših. Kubaturno so razdeljeni
na razred do 50 in nad 50
ccm. Slednji z voznimi last-
nostmi ne zaostajajo za pravi-
mi motocikli. So udobni in
zelo preprosti za upravljanje
(samodejna sklopka in me-
njalnik, električni zagon). Ze-
lo uporabni v urbanem oko-
lju. Nekateri modeli so prila-
gojeni za nezahtevno teren-
sko vožnjo. Primerni za celo
družino, tako za vožnjo
šole ali pa do tržnice (prJ
in odlagalni prostori) jj^ j
tevajo zgolj osnovno vo^l
ko predznanje. Njihove J
večje hitrosti ne ustre^J
najstnikovim željam. Ce^
no spadajo v nižji razred, ej
ko velja za vzdrževanje ij^.
zervne dele.
Večina izdelovalcev je z^j
la ponujati chopperje, i^jj
jim po zunanjih merah težj
prisodili samo 125 kubii^j
Primerni so za nizkora^
mladostnike in popolne j
četnike, ker ne dosegajo ve|
kih hitrosti. Razmeroma en
stavni so za upravljanje. Za^
di nizkega sedeža so zelo m
merni za dekleta. Štiritaki
pogonski agregati so trpel
in ekonomični. Neuporal
pa so zunaj urejenih cestii
Ne marajo lastnikov brez p
rojenega čuta za čistočo, (
novno so med skuterji in
durami.
Prava družba
Ko smo že prepričani,
je najtežje za nami: op[
Ijen izpit, nakup pravel
motocikla (on ali ona taii
da je prepočasen), nauH
smo ga uporabljati čeladoi
zaščitno opremo (ne zarai
policajev!), šele nastopi
težke ure. Kje in s komi
vozi, ali se mu je kaj zgol
lo? Nikar ga ne pustite, dai
dokazuje pred svojimi vii
niki. Naj ne vozi prijatelj
ali sošolcev brez čeladi
Znanca motorista prositi
da se v paru popeljeta n
izlet. Naj postane član mot
kluba, če je kakšen v bližii
Mlad motorist bo s pošto
nim pridobivanjem vozni
kih izkušenj manj nevare
sebi in drugim. Skoraj zagi
tovo pa bo kot polnolete
voznik avtomobila ali težji
ga motocikla eden zrelejši
in bolj izkušenih udeležen
cev v prometu.
- ■ ■	TEODOR JESli
Skuter: nova vespa ET4. Mestna kraljica z novim štiritakt-
nim srcem. Cenovna sprejemljivost in družinska uporabnost.
Superšportnik: honda NSR 125 ni za vsakogar, najmanj za
popolne začetnike. Odlične vozne lastnosti, a drago vzdrževanje.
Chopper: yamaha XV 125 za prve chopperske korake.
Primerna za nizkorasle zaljubljence v krom in usnje.
Enduro: cagiva W 8 je motocikel za skoraj vsako cesto in tv
izven nje. Trpežen dvokolesnik za velike šestnajstletni^^
pETICA	V MODNEM VRTINCU	EQ
Soste malo kiča? Zakaj pa ne, če je moden!
^do pr^vi' moda kot
liKa kreativna dejavnost
^ijsetega stoletja izumira?
' več novih krojev, sil-
ijgt in drobnih trendovskih
i^^sti, ki ljudem tako pri-
polepšajo vse bolj na-
^a in depresivna življe-
jcar sami smo to ugotovi-
jo se zgroženo spraševah,
jj je lahko še bolj neinventiv-
j l(Ot to, da se po nekaj
gonah minimalizma vrača v
lodo - minimalizem. Da se
jf novosti, kar jih sploh je,
jsajajo v zgodbah okrog no-
vih tehnoloških izumov pri
tkaninah oziroma materialih
za modne dodatke...
Ampak, drage moje modne
navdušenke ali pa le radoved-
nice - nobena juha se ne da
pojesti tako vroča, kot se sku-
ha. Modna pa sploh ne. Torej,
tam nekje na robu modnega
obzorja se nekaj svetlika,
omamno diši in frfota - priha-
jajo namreč sproščeni trendi,
ki prinašajo s sabo nekaj ro-
mantičnega, hudomušnega,
na sladek kič spominjajočega
vzdušja.
Da ga ne bi sprejeli niti v
najmanjših odmerkih? Ne ver-
jamem. Le malce poguma in
kritične presoje bo treba za
začetek - da vam nepoučeni ne
bi pripisali staromodnosti, ki
ste jo potegnili nekje iz tiste
»Dinastijsko kičaste« mode
osemdesetih let.
Gre seveda za umetno ali
pravo cvetje na reverjih suk-
njičev, na ovratnikih, okrog
vratu, v laseh... Gre za najbolj
nežno živalsko bitje - metuljč-
ka, izdelanega iz prosojne svi-
le, ki počiva na dekolteju ob-
leke, na naramnici majčke,
zvezanega kot očarljiv detajl
na čevlju... Gre tudi za svetle-
če vezenine, ne le na večernih,
temveč celo na dnevnih obla-
čihh, svilene resice, prišite na
obleko ali rob mikro pulover-
ja, gre za živobarvno čipkasto
obrobo, tam, kjer je človek
sploh ne bi pričakoval...
Skratka, če so vam rahlo
kičasti novomodni utrinki pi-
sani na kožo in na dušo, pri-
voščite si jih! In čeprav za
njihovo uporabo niso predpi-
sani podatki iz rojstnega lista,
je vendarle (kako krivično,
kajne?) bolje, če ne segajo
predaleč nazaj od letnice
1970...
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
»Viktorjanska« elitna oblačila iz CD
Kaj se je dogajalo v petek, sede-
mindvajsetega marca v ljubljanskem
Cankarjevem domu, že veste. Viktorje
za popularnost so podeljevali najbolj
slavnim Slovenkam in Slovencem. To
pa je bil istočasno tudi družabni dogo-
dek, na katerem se je zbrala vsa slo-
venska elita. Da bi se veselila, zavida-
la najlepšim in najboljšim ali besno
komentirala izbor, se kaj koristnega
pomenila z izbranci, znanci oziroma
povabljenimi in - se pokazala v svojih
novih, slovesnih oblačilih.
Če bi tisti petek prišel v Cankarjev
dom in kasneje v klub Metropol Peiter
Bierd, bi imel kaj videti. In fotografirati.
Pieter Bierd, ekscentrični borec za pra-
vice Afričanov, je namreč svetovno znan
modni fotograf, ki fotografira modo
Ralpha Laurena, sodeluje z Azzedinom
Alaio in se predvsem vselej giblje v
elitnih krogih jet-seta. Nemara bi si
rekel: »Če že drugega ne, temle sloven-
skim damam pa vsekakor ni vseeno,
kako izgledajo.«
Brez pretiravanja - veliko je bilo ta
večer videti lepih večernih toalet, celo
moški svet se je tokrat za nekaj nians
bolj potrudil. Večerna eleganca, svilene
srajce, smokingi, metuljčki, satenasti
telovniki in sveže obriti ter z eminentni-
mi toaletnimi vodicami nadišavljeni
obrazi so bili prej pravilo kot redkost.
Nekatere bistvene spremembe od
modne filozofije prejšnjih let pa so se
odražale predvsem pri mnogih znanih in
uglednih damah, ki so se tokrat odločale
za - domačo kreatorsko modo. Oči je
pritegnila prava renesansa elegance z
baročnim ali bidermajerskim prioku-
som. Obdobje modne monotonosti in
skromnosti v podobi oblek-kombinež
je, kot kaže, v zatonu. Pravilo številka
ena je ta hip čim več blišča, glamurja in -
svetlih barv.
Čeprav velja črna še vedno za najbolj
elegantno večerno barvo, pa so jo tokrat
zasenčile sive, vijolične, svetlo modre,
roza in povsem bele kreacije.
Človeku je bilo ob vsem videnem kar
žal, da se tovrstnih ekstravagantnih ob-
lek praviloma ne sme ^nositi na dveh
elitnih dogodkih zapored. Pa toliko dela
(in denarja) je bilo vloženih vanje! Prav-
zaprav, če pogledamo z druge strani - še
sreča, da se Viktorji pri nas ne dogajajo
vsak mesec...
Foto: GREGOR KATIČ
Najbolj elegantna medijska osebnost
Borut Pahor v družbi žene Tanje, ki je
bila tokrat oblečena v peresno lahko
večerno obleko. Po njeni zamisli jo je
sešila gospa Pšeničnik iz blaga,
kupljenega pri Faraoniki.
Natalija Racman, nov obraz s TV Slove-
nija v atraktivni kreaciji modne obliko-
valke Ksenije Baraga, ki jo je ustvarjala
kar dve leti! Osnova je padalska svila iz
časa po prvi svetovni vojni, životec in
torbica pa sta ročno kvačkana iz
tribarvnega laksa.
Anketno nagradno vprasanie aprila
»FRNITEV ČEVUEV Z OZKO KONICO IN TANKO VISOKO
ETO V MODO JE ZNAK:
a)	želje, da bi se ženska znova bolj razlikovala od moškega;
b)	zapeljevanja, znak samozavesti in želje po ugajanju;
c)	poskus vrnitve v modo izpred nekaj desetletij;
0	ZAAVTOMOBILISTE	|
S pticami delifo tudi avtobuse
Telekomunikacijska družba Mobitel je podprla Društvo za opazovanje in preučevanje
ptic Slovenije v skrbi za varovanje okolja in naravne dediščine.
Avtobuse mestnega potniškega prometa v Celju, Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Kranju so
poslikali z ogroženimi vrstami ptic (takšnih vrst, ki jim na slovenskem preti izumrtje, je kar 13)
in izpeljali široke akcije, s katerimi opozarjajo najširšo javnost - udeležence v prometu - na to
problematiko. Projekt so poimenovali »Dan brez ptic je kot noč brez zvezd«, sodelovanje z
društvom pa na različne načine poteka že vse od leta 1995.
Izletnikove avtobuse bodo krasile zlatovranka, podhujka, kavka, črna žolna, sokol selec in
sloka.	PŠ, Foto: GK
Izletnikov avtobus s pticami.
Testne vožnje Citroenovih voxil
Avtohiša Kos Polzela je
skupaj z generalnim zastop-
nikom vozil Citroen in gene-
ralnim pokroviteljem sejma
Avto in vzdrževanje podjet-
jem Citroen Slovenija v času
prireditve pripravljala test-
ne vožnje Citroenovih avto-
mobilov.
Vožnje so opravljali z mo-
deli Xantia (prenovljena izve-
denka ima bolj družinski iz-
gled, več opreme v osnovnem
paketu, spremenjeno masko,
žaromete in pokrov motorja,
posodobljeno armaturno
ploščo in povsem nova volan
in motor), Xsara (break in 5
vrat) ter enoprostorcem Ber-
lingo.
Pri Avtohiši Kos so v zad-
njem obdobju obseg prodaje
podvojili, zatrjujejo pa, da gre-
do dobro v prodajo prav vsi
Citroenovi modeli (za AX velja
prodajna akcija). Nenazadnje
je znamka lani dosegla že 5
odstotkov slovenskega tržišča
(leto poprej le odstotek).
Zgodovino avtohiše je
pred 35 leti pričel pisati Milan
Kos. Prvi servis v Drešinji
vasi je kmalu dobil status
pooblaščenega, s Citroenom
(preko zastopnikov ali nepo-
sredno) pa sodelujejo že
skoraj tri desetletja. K servi-
snim storitvam so dodali tr-
govino z nadomestnimi deli
in dodatno opremo, klepar-
sko in ličarsko delavnico, av-
topralnico in vulkanizacijo,
zaposlene mehanike redno
pošiljajo na izpopolnjevanja.
Avtohiša Kos stalno prireja
preventivne akcije priprave
vozil na zimsko ali letno vož-
njo, kupcem ustrežejo tudi
izven delovnega časa, radi pa
organizirajo tudi kulturne
prireditve.
Dobra prodaja na evropskih trgili
Prodaja avtomobilov na
zahodnoevropskih trgih je
tudi v februarju vsaj malo
presenetila. Bila je namreč
za 9,2 odstotka večja kot fe-
bruarja lani, pri čemer so
skupaj prodali 1,13 milijona
osebnih avtomobilov.
Če upoštevamo tudi pove-
čanje prodaje v januarju (plus
10,3 odstotka oziroma 1,25
milijona vozil), potem so v
omenjenih državah v letoš-
njih dveh mesecih skupaj
prodali 2,38 milijona novih
osebnih avtomobilov. To med
drugim pomeni, da je bila
prodaja v letošnjih dveh prvih
mesecih večja za skupaj deset
odstotkov, kar pa je nad pri-
čakovanji.
Pomembno je bilo, da so v
februarju dobro prodajali tu-
di nemški trgovci, kajti kup-
cev je bilo za 7,9 odstotka več
kot februarja lani, še naprej
gre dobro v Italiji (plus 14, 1
odstotke), pa tudi v Španiji,
kjer je bilo kupcev za 19,2
odstotka več in končno v
Franciji, kjer se je posel pove-
čal za 4,6 odstotka. Zanimivo
ob tem je, da je Volksvvagen
kot doslej najuspešnejši na
evropskem trgu v letošnjih
dveh mesecih zabeležil manj-
ši tržni delež (16,9 odstotka).
medtem ko je bil na drugem
mestu koncem Fiat z 12,9 od-
stotka evropskega avtomo-
bilskega trga. Zakaj je bil
Volksvvagnov tržni delež v
omenjenem obdobju manjši,
je težko reči, drži pa, da ima
še vedno nekaj težav pri;
gotavljanju dovolj velike p
zvodnje golfa IV, pa tudi p
praševanje po passatu taki
limuzinski kot karavanski
vedenki je še naprej zelo vi
ko.
VW passat
Prikaz spretnosti
V	okviru sejma Avto in
vzdrževanje so prišli na svoj
račun tudi tisti, ki se preiz-
kušajo, ali pa zgolj občudu-
jejo spretnostne vožnje av-
tomobilistov in motoristov.
Policisti-motoristi so se iz-
kazali z nekaj spretnostnimi
manevri. Najbolj odločni gle-
dalci so lahko prisedli in ne-
posredno okusili užitke in ne-
varnosti, ki jih prinaša vožnja
z motorji.
V	spretnosti vrtenja vola-
na so se prijavljeni tekmo-
valci merili v več razre^
sodelovalo pa je nekaj g
nih voznikov in nekdani
uspešnih tekmovalcev. Zn
govalec v tisoč kubičnj
razredu Miran Grajžl
pred štartom napovedal 1
nec svoje tekmovalne poti,
kolikor ga njegov sin Urh
prehiti na avtoslalomi
preizkušnji. Na koncu se
izšlo v prid starejšega Graj
la, mlajšemu pa preostal
trdo delo in več sreče p
hodnjič. •	,
Za vožnjo s težkim motorjem je potrebno veliko znanja
Avtoslalom - rezultati skupno: Milan Zorman, Miran Graji
Mitja Jurak. Do 1000 ccm: Miran Grajžl, Jani Deželak, Urh
Grajžl. Do 1500 ccm: Milan Zorman, Mitja Jurak, Adi
Biderman Nad 1500 ccm: Alojz Zorman, Tomaž Cok^
Avgust Pfeifer. Razred 2: Milan Mihelač, Milan Stres, Matf
Zih. Ženske: Marjeta Knavs, Nevenka Merkač, Andreja Juf^
Pokal Piaggio »STP Božič«: Željko Stevanič, Matej Denovni
Arif Lutolli.	PŠ, Foto: SHER!
Zmagovalci avtoslaloma v litrskem razredu: (z leve)^^^^
Grajžl, Urban Grajžl in Jani Deželak.
Porsche 911
turboSza 36
milijonov
tolarjev
Dragi ali zelo dragi av-
tomobili vedno privlačijo
pozornost, kar je seveda
razumljivo. Tako v novih
razstavnih prostorih
Porscheja Slovenija zbu-
ja obilo pozornosti črni
porsche 911 turbo S limi-
ted edition, ki so ga že
prodali, in sicer za malen-
kost več kot 36 milijonov
tolarjev.
Avto poganja znani šes-
tvaljni bokser motor z gib-
no prostornino 3,6 litra ter
močjo 450 KM pri 6000 vrt-
ljajih v minuti in največjim
navorom 585 Nm pri 4500
vrtljajih v minuti. Zraven je
dodan šeststopenjski ročni
menjalnik, ki prenaša moč
na zadnji kolesni par, pri
čemer je najvišja končna
hitrost približno 300 km/h.
No, jasno je, da prodajalec
noče povedati, kdo na Slo-
venskem si je omislil tak-
šen cestni izstrelek.
Bo sloviti RR Volkswagnov?
V zadnjem času smo kar nekajkrat pisali o domnevni
prodaji britanske avtomobilske hiše Rolls Royce, ki je v lasti
britanske družbe Vickers.
Vse doslej se je govorilo predvsem o BMW, ki naj bi bil
najresnejši kupec, kajti tovarni že sedaj dobro sodelujeta (tako
bo BMW za novega rollsa silver serapha dobavljal dvanajs-
tvaljni bencinski motor). Prav pred nedavnim pa se je s
povsem odprtimi kartami znova pojavil Volkswagen. Koliko
naj bi nemška avtomobilska hiša ponudila za RR, še ni znano,
ve pa se, da je takoj za njim reagiral BMW, ki je prav tako
uradno prijavil svojo »kandidaturo« za nakup slovite britanske
avtomobilske tovarne. Ob teh dveh nemških tovarnah sta se
pojavila še dva kupca, pri čemer naj bi eno skupino sestavljali
bogati poslovneži in ljubitelji teh britanskih prestižnih avto-
mobilov. Koliko naj bi bil sicer vreden RR, ni znano, se pa vse
pogosteje omenja številka od 250 do 400 milijonov britanskih
funtov.
pETICA	ZA MOTOCIKUSTE	\Tn
Moto Boom na Golovcu
Celje gostitelj prvega sejma motociklov - Manjkali so največji generalni uvozniki
! I^^viru tradicionalnega
I^jega sejma Avto in vzdr-
^pje je Golovec odprl vra-
jlpvenskim prodajalcem
jgciklov in motociklistič-
flpreme. Celjsko sejmišče
, . (O smelo potezo odvzelo
pat ljubljanskemu jaz-
i^^^eu, ker trgovina z mo-
jj^ranimi dvokolesi fi-
jjfno prenese samo en se-
j, Vsi uporabniki in Ijubi-
Jjjdvokoles upamo, da bo
pn Moto Boom postal in
!(al celjski.
^ Začetek naj bo popestren s
itilco na račun največjih za-
upnikov motociklov (Delta
jjn Krško, AS Domžale,
;S Maribor, Suzuki Odar
ibljana in Trgoavto Koper),
50 vse delo in večino finanč-
i ga rizika prepustili okraj-
! n prodajalcem - dilerjem.
i lazumljivo obnašanje, če
1 mo, da pobirajo smetano
■ služka v tej trgovski branži.
0od zgoraj naštetih sta svo-
® moči raje zapravljala na za-
i fbškem in beograjskem raz-
' sišču. Zato gre toliko večja
® ala celjskim, mariborskim,
»rskim in gorenjskim trgov-
t ki so odgovornost orga-
fcnja premiernega moto
Ima prevzeli nase. Izjeme
A»generalci« so bili gorenj-
I uvozniki Cagive in Husq-
Be (Moto Zip s pomočjo
ri^a iz Hrastnika), Ducatija
IS.Zornik), koprski Avto-
Iz Moto Guzzijem in Beto
rmariborski Motor Jet, ki je
Wi s svetovno premiero no-
iKTM-ov, ki je te dni pote-
b na Elbi, v Celju razstavil
topla KTM-a LC 4 640 EGS-
in 640 adventure z novim
Mvaljnikom (625 ccm, za 2
m večji hod bata).
Svežih, v Sloveniji prvič vi-
denih motociklov je bilo do-
volj. STP Božič je skupaj z
uvoznikom predstavil nov
Moto Guzzi V 10 centauro
šport I.E. (2 valja, 992 ccm, 70
kW, 218 km/h) z vetrnim ščit-
nikom in novo obliko zadnje-
ga dela s športnim sedežem.
Prvič smo lahko potipali beto
RR 50, trial alp 250, krosarje
za malčke in skuter Ark Lamp-
kin Replica. Gre za specializi-
ranega izdelovalca trial moto-
ciklov (5 naslovov svetovnih
prvakov), ki so pri nas bili
popolna neznanka. Celjski tr-
govec je razstavljal celoten
program Piaggio in Gilera, od
katerih lahko omenimo slo-
vensko sveža skuterja Liberty
in Runner DD.
Top Moto je kot uradni pro-
dajalec za celjsko območje
skupaj z velenjskim Vogijem
razstavljal honde, yamahe,
kawasakije in motoristična
oblačila Spyke ter čelade Bell.
Omeniti velja trenutno naj-
močnejšo yamaho R-1 (998
ccm, 150 KM), športnika za
plitek žep fazer 600, gromo-
zanski chopper Honda FC-6 (6
valjev 1520 ccm, 100 KM) in
Italjetov mini krosar.
Prvič smo lahko videli pri-
kupen naked bike cagiva pla-
net, ki preseneča s svojo ob-
lostjo in kromiranimi detajh.
Mehanika je znana iz športni-
ka za šestnajstletnike (Mito s
125 ccm). Hard endure husq-
varna TE 410 in 610 v novi
grafiki zunanjosti, ducatiji ST
2, monster, 916 in motorne
sani Lynx ter vodni skuterji
Sea-Doo celjskega uvoznika
Sorčan so delili skupen pro-
stor. Občudovanja vreden je
bil tekmovalnik ducati 916 ra-
cing, ki se bojuje na svetov-
nem prvenstvu superbike mo-
tociklov. Uvoznik z Bleda je
hkrati ekskluzivni izdelovalec
delov iz karbon kevlarja za
Ducati.
Polzelski 01dy Marketing je
predstavil celotno paleto su-
zukijev vključno z letos novim
choperjem. Intruder LC 1500,
prenovljenimi športniki GSX
600 in 750, potovalnikom GSF
600, malo štiritaktno enduro
DR 125 in popolnoma svežim
mopedom Street Magic, ki
združuje prednosti skuterja in
preprostega trdoživega mope-
da.
Koprski Aures je ponudil na
ogled celoten program čelad
NZI, potovalne kovčke Kappa,
usnjena oblačila in chopersko
opremo lastne blagovne
znamke ter dodatne in rezerv-
ne dele za mopede in motoci-
kle. Tu so še bili slovenski
»leteči« policisti z novim
BMW-jem R 1100 RT v belo
modrih barvah. Moto Klub Sa-
vinja in nepogrešljive spret-
nostne vožnje z motocikli ali
skuterji na urejenem poligo-
nu. Sobota je bila rezervirana
za obiskovalce na motornih
kolesih, ki so imeh poseben
vhod na sejmišče. O živahno-
sti in veselem razpoloženju ob
koncu tedna so se lahko pre-
pričali vsi obiskovalci sejma.
Da. Prvi sejem Moto Boom je
po zadržanem začetku poka-
zal kaj zmorejo slovenski mo-
toristi, ki so dolga leta bili
pahnjeni v dno družbe. To, da
prinašajo motocikh" kruh
mnogim, pa bodo nekateri
morali šele dojeti.
TEODOR JESIH
Celjsko podjetje Sorčan je razstavilo motorne sani Lynx in
vodni skuter Sea-Doo za poletne užitke.
Lahko bi rekli svetovna premiera: KTM LC 4 640 EGS-E z novim
enovaljnikom.
Cagiva Planet: novinec, ki preseneča z oblimi potezami in svetlečimi
dodatki. Poganja ga 125 ccm dvotaktnik iz Mita.
42
NASVETI
NOVITEDNi
Romantika velikonočnega jutra
Ko povabite družino ali
prijatelje na velikonočni
zajtrk, specite nekaj hlebč-
kov v obliki velikonočnih
zajčkov, na mizo postavite
maslena jajčka z drobnja-
kom in zelišči, na krožnik
dajte sveže rdeče redkvice. Z
barvami za tekstil napišite
na belo platno ali bel prt
napis »Vesele velikonočne
praznike« in si tako polep-
šajte namizni prt. Na platne-
ne serviete prišijte rumene
piščančke. Na vsako servieto
položite živo obarvan pirh.
Namesto klasičnega kruha
specite velikonočni kruh s se-
zamom ali makom. Lesene
modelčke za jajčka pobarvaj-
te z živimi barvami in jih po-
stavite na mizo. Na njej bodo
kot dodatna dekoracija. Na-
berite šopek narcis, jih posta-
vite na mizo, k vazi z narcisa-
mi pa postavite krožnik z rde-
čimi redkvicami in hrenom.
Miza bo postala lepo pisana,
sveža in prijetnar
Iz razhčnih zelenih zelišč -
peteršilj, drobnjak, rožmarin,
vrtna kreša... oblikujte zeleni
venček oziroma zeleno gnez-
do, ga postavite na večji krož-
nik in vanj položite obarvane
pirhe.
Kruhovi hlebčki v
obliki
velikonočnih
zajčkov
Potrebujemo (za 6 hlebč-
kov): 500 g moke, 1 žlico soli,
20 g kvasa v prahu, četrt litra
vode, maslo za premaz, 1 jaj-
ce, mak in sezam za posipa-
nje.
Priprava: v skledo nasuje-
mo moko in sol, vmešamo
vodo in kvas in zamesimo
testo, da postane masa glad-
ka. Nato pustimo testo, da
naraste in ga zatem še enkrat
premešamo, da postane lep-
ljivo. Iz testa zatem oblikuje-
mo velikonočne zajčke, jih
premažemo z razredčenim
razžvrkljanim jajcem, posipa-
mo z makom in sezamom ter
vstavimo v predhodno segre-
to pečico. Nato jih pečemo
okoli 20 minut, da porumeni-
jo.
Velikonočni kruh
Potrebujemo: 1 kg moke, 1
paket suhega kvasa, četrt litra
vode, 1 žličko sladkorja, 3 dl
mleka ali jogurta, maslo, 2
žlički soli, 2 zrna česna, sese-
kljani zeleni rožmarin, 4 do 6
trdo kuhanih jajc.
Priprava: moko vsujemo v
skledo, dodamo kvas v pra-
hu, vodo, sladkor, mleko ali
jogurt, maslo in sol. Vse sku-
paj vmešamo v gladko testo.
Nato naj tako pripravljeno te-
sto miruje nekaj časa, da na-
raste. Zatem testo še enkrat
premešamo in dodamo
zdrobljeni česen in zmleti
rožmarin. V testo lahko vsta-
vimo tudi trdo kuhana olup-
Ijena jajca. Kruh nato pečemo
50 do 60 minut.
Velikonočni
masleni pirhi
Potrebujemo: 200 g slane-
ga masla, žlico zmletih zele-
nih zelišč (zeleni peteršilj,
drobnjak, zeleni rožmarin),
zmleto suho baziliko in timi-
jan, česen, šop zelene mlade
čebule.
Priprava: zmehčano maslo
pomešamo s sesekljanimi
svežimi zelenimi zelišči,
zdrobljeno suho baziliko in
timijanom ter strtim česnom.
Pripravljeno maso damo v
hladilnik za pol ure, nato pa iz
nje oblikujemo manjše pirhe.
Oblikovane maslene pirhe
spet postavimo v hladilnik za
pol ure. Nato jih denemo na
krožnik, kot prilogo dodamo
zeleno mlado čebulo. Masle-
ne pirhe uporabimo za veli-
konočni namaz na rezine do-
mačega kruha.
Velikonočno
gnezdo iz zelenih
zelisc
Potrebujemo: zelena zeliš-
ča (peteršilj, drobnjak, vrtno
krešo, rožmarin...), sukanec
za povezavo zelišč.
Priprava: vsa zelena zelišča
operemo in zložimo v okroglo
gnezdo. Skupaj jih povežemo
s sukancem ter iz njih obliku-
jemo zeleni venček. Povezano
zelenje v obliki venčka oziro-
ma gnezda postavimo na večji
krožnik, v sredino pa postavi-
mo obarvane pirhe. Ob rob
krožnika lahko dodamo solat-
no omako, mladi sir, veliko-
nočno meso in nariban hren.
Desertni
velikonočni zajčki
Potrebujemo: želatino, pol
litra suhega belega vina, malo
zelenega likerja, 150 gramov
sladkorja in malo limoninega
soka.
Priprava: želatino potopi-
mo v mlačno vodo, da se
zmehča. Zmešamo belo vino
in zeleni liker, dodamo limo-
nin'sok in sladkor. To dodamo
želatini, jo pregnetemo, raz-
valjmo in iz nje z modeli obli-
kujemo velikonočne zajčke.
BOJAN SEŠEL
Velikonočni masleni pirhi
Desertni velikonočni zajčki
Velikonočni žegen
Le malo družin pozna po-
men posameznih jedil, ki jih
nesemo k velikonočnemu
»žegnu« na veliko soboto. Še
manj pa se jih drži nekda-
njih predpisov glede uživa-
nja. Zato naj spomnimo na
simbolni pomen nekaterih
velikonočnih jedi.
Blagoslov je zelo staro kul-
turno dejanje. Poznajo ga vsi
narodi in vse vere. Moč blago-
slova ne izhaja iz kretnje, ki jo
naredi tisti, ki blagoslavlja niti
iz njegovih besed. Tako je bis-
tvo blagoslova velikonočnih
jedil, da zbudijo smisel in
hvaležnost za velike božje
darove. Iz tega vidika mora-
mo tudi razumeti slikovito
razlago nekaterih blagoslov-
ljenih jedil.
Hren, ki je po svoji obliki
podoben žebljem, naj bi v nas
zbudil sočutje do loižanega.
Njegova grenkoba naj bi nas
spomnila na Kristusovo žejo
na križu, ki je bila predvsem
žeja po človeški in božji bližini.
Najboljši kos mesa -
ki ga prihrani kmečka go
dinja od kolin, naj bi po|
skem izročilu bil podob;
pečega Kristusa. Ta siij
ima verjetno svoje korenin
velikonočnem jagnjetu stj
Izraelcev, pa tudi v napove
prerokov, ki so govorili o l
stusu kot jagnjetu.
Pisanke ali pirhi, pos^
še rdeči, nas spominjajo
kaplje Kristusove krvi. So
jajca tudi podoba grobi
jajcu se namreč skriva m
nje, ki ob določenih pod
zdrobi lupino in prikljuje
dan. Jajčna lupina je poi
skal, ki so zapirale Kristu^
grob.	I
Tudi kruh ali kakšna dr|
hrana iz testa ima v dni
velikonočnih jedil svoj siq
lični pomen. Potica nas lai
spomni na Kristusovo kro
Je pa kruh tudi podoba - s
bol življenja. Zrnje mon
zemlji umreti, da lahko ol
dl svoj sad.
PREHRANA ZA ZDRAVJE
Magnezij in njegov pomen v prehrani
šele zadnjih nekaj let ve-
mo o magneziju toliko, da
lahko z gotovostjo trdimo,
da je eden izmed izredno
pomembnih elementov v
človeškem organizmu. Ker
naša vsakdanja prehrana
postaja vse revnejša z mag-
nezijem, potrebe po magne-
ziju pa zaradi notranjih in
zlasti zunanjih dejavnikov
vse večje, postaja magnezij v
preventivni medicini vse po-
membnejši.
Magnezij v organizmu sode-
luje pri številnih biokemičnih
reakcijah in je zato lahko ugo-
tavljanje znakov njegovega po-
manjkanja zelo težavno. Zna-
ke pomanjkanja opazimo v
glavnem na živčnem sistemu,
skeletnih mišicah, prebavnem
traktu, kardiovaskularnem si-
stemu in v povezavi z noseč-
nostjo in menstruacijo. Magne-
zij je kot kofaktor vključen v
najrazličnejše encime in encim-
ske sisteme, ima velik pomen v
reakcijah razgradnje in za pre-
nos fosfatnih grup, je nepo-
grešljiv pri presnovi, sodeluje
pri mišičnih kontrakcijah in pri
prenosu natrija in kalija v celice
in iz njih.
Najbolj pogosti primarni
vzroki pomanjkanja magnezi-
ja v organizmu so: pomanjka-
nja le-tega v živilih in vodi,
nepravilno sestavljena ali pri-
pravljena hrana (preveč čistih
živil: maščob in ogljikovih hi-
dratov v dnevni prehrani) ali
izluženje magnezija med pri-
pravo hrane. Temu lahko do-
damo še shujševalno dieto in
beljakovinsko - energijsko ne-
dohranjenost zaradi različnih
zunanjih vzrokov. Na izkori-
stek zaužitega magnezija pa
vplivajo številna hranila: belja-
kovine, maščobe, sladkor, fita-
ti in anorganski fosfati, poleg
tega pa še vitamini in minerali.
Znatno manj pa so znani
zunanji vzroki pomanjkanja
magnezija, ki jih lahko pov-
zročita stres ali pa nepravilno
ah hranilno pomanjkljivo se-
stavljena vsakodnevna pre-
hrana. Pri pomanjkanju mag-
nezija se namreč vpliv stresa
ali hormonov, ki se izločajo v
povečani količini med stre-
som, na organizem povečajo.
Nepravilna priprava hrane,
zlasti pa uživanje čistih - rafini-
ranih živil, lahko močno osiro-
maši naše vsakodnevne jedil-
nike. Lahko računamo, da se
pri kuhanju zelenjave izluži
nad 50 odstotkov magnezija,
pri zmrzovanju okoli 30 od-
stotkov, pri rafiniranju živil (in-
dustrijsld predelavi hrane) pa
se lahko zgubi nad 90 odstot-
kov v živilih prisotnega magne-
zija. Različne konzerve in
mlečni izdelki, ki vsebujejo do-
dane fosfate, povečujejo izlo-
čanje magnezija (saj visoko
razmerje med fosfati in mag-
nezijem v vsakodnevni prehra-
ni poveča izgubo magnezija).
Magnezij lahko nadomeš-
čamo z različnimi preparati,
lahko pa tudi z mineralno vo-
do, ki vsebuje nad 1200 mg
magnezija skupaj z ostalimi
minerali: z okoli 3 dl te vode
na dan že lahko zadostimo
potrebam po tem mineralu.
SIMONA RUČIGAJ,
dipl. ing. živ. tehn.
pETICA
NASVETI	~| E
SPOMLADANSKO ČIŠČENJE
Globinski sesainilci
[(,binskim večnamen-
sesalnikom si zelo
ipjtavimo čiščenje sta-
nja, To ni samo sesal-
yeliko močjo in z veli-
^^ečko za prah, to je
ijdličen »pralni stroj« z
jjiskim pralnim učin-
jtanovanju lahko z njim
•jio preproge, oblazinje-
pohištvo, keramične ploš-
,„a tleh ali stenah, okna,
J obleko in podobno. Z
lažje in učinkoviteje
^inio tla in jih pomijemo
osušimo brez vedra, krpe
jietle. Tak večnamenski
[funkcijski) sesalnik torej
.preproge, lošči tla, sesa
ife snovi in prah. Čisti
irekoč vse obenem: naj-
mokro čiščenje-pranje,
)vsrka tekočino in z njo
prah. To omogoča si-
jJrpanja s pomočjo priti-
Tak sesalnik sestoji iz
ebnega vsebnika, kjer se
ajata čista in umazana
i(obe sta ločeni); iz na-
ive, ki je integrirana v
ije in suho sesanje ter za
enje tal.
bstajajo pa tudi tako ime-
ani »parni« sesalniki, ki
jo s paro. Voda, ki jo nali-
)v omenjeno napravo, se
lelovanju spremeni v vro-
paro, s pomočjo katere
ičistimo.
ko čiščenje s paro je zelo
asko in neoporečno. Pri
čiščenju lahko čistimo
iroge in ostale elemente v
ivanju brez uporabe de-
ntov.
dnosti čiščenja s po-
B pare so naslednje:
pri čiščenju preprog ne
Ddujemo površine pre-
l
čiščenje npr. keramičnih
»e zahteva uporabe moČ-
detergentov,
med čiščenjem ne dviga
v zrak,
'3ko čiščenje ni naporno
«varno,
parno čiščenje je zelo
»kovito.
- čiščenje je univerzalno -
poleg čiščenja preprog in raz-
ličnih talnih oblog lahko s po-
močjo pare čistimo še obleko,
kuhinjske elemente, vrata,
okna, steklo, žaluzije, rolete
in podobno.
Glavni sestavni deli večna-
menskega kombiniranega se-
salnika so ohišje aparata in
namenski priključki za čišče-
nje različnih predmetov. Ti
namenski deli aparata so lah-
ko:
a)	posebna krtača ali nasta-
vek za čiščenje tkanin, čišče-
nje tal ali preprog,
b)	posebni nastavek za čiš-
čenje suhih oken in ogledal,
c)	parni ustnik s čistilno
ščetko za čiščenje sanitarnih
školjk, peči, radiatorjev (le-ta
lahko dosega in čisti ozke
špranje, v katerih je umazani-
ja ali večji madeži)
d)	posebna trikotna ščetka,
ki čisti in s paro osvežuje ne-
prijeten vonj oblek, zof, kana-
pejev, zaves itd.
Čiščenje preprog
Suho čiščenje preprog:
zelo učinkovito čiščenje
gladko tkanih preprog dose-
žemo z uporabo navadnih
(suhih) sesalnikov za prah.
Omenjene preproge lahko či-
stimo še z različnimi metla-
mi, krtačami in stepalniki.
Preproge lahko stepamo
obešene preko droga ali po-
ložene na tla.
Pri čiščenju lasastih pre-
prog ne smemo uporabljati
močnih sesalnikov, ker lahko
iz njih izvlečemo niti prepro-
ge. Take preproge le stresa-
mo ali pa jih v zimskem času
nežno očistimo v suhem sne-
gu.
Mokro čiščenje preprog:
preproge se lahko sčasoma
tako umažejo, da samo suho
čiščenje ne zadostuje. Take
preproge najprej temeljito iz-
prašimo s stepalnikom, nato
pa jih s pomočjo mehkih gob
in detergentov pene očistimo.
Mokro lahko čistimo cele pre-
proge ali pa samo mesta z
madeži. Gladko tkane pre-
proge čistimo s krožnimi gibi,
lasaste preproge pa v smeri
las.
Zelo učinkovito čiščenje
preprog dosežemo z uporabo
prej opisanih večnamenskih
sesalnikov (čiščenje z vodo,
čiščenje s paro). Z uporabo
pravilno izbranega nastavka
lahko temeljito očistimo cele
preproge ali pa samo tiste de-
le preprog, kjer so se pojavili
ali nastali močnejši madeži. S
čiščenjem preprog s pomočjo
pare preproge tudi osvežimo,
poživimo njihove barve in iz
njih poberemo tudi tisti prah,
ki ga z navadnimi zračnimi
sesalniki ne moremo čisto
odstraniti.
Nekaj nasvetov za odstra-
njevanje večjih madežev iz
preprog:
-	mastne madeže potrese-
mo z vpojnimi praški. Nato
jih očistimo še s pomočjo raz-
ličnih čistilnih past.
-	madeže od sveč iz pre-
prog najprej previdno odpra-
skamo, nato prekrijemo s
pivnikom in ta del prelikamo.
-	barvne madeže na pre-
progah najprej osušimo s ča-
sopisnim papirjem, s krpo ali
s kredo. Nato jih poskušamo
očistiti s primernimi čistilnimi
sredstvi.
-	če pa polijemo preprogo s
kakšno jedjo aH pijačo, naj-
prej to mesto osušimo s suho
krpo, nato pa z vlažno gobo
ali s parnim sesalnikom od-
stranimo nastale madeže.
Čiščenje s Icrpami,
gobami, jelenovo
Icožo
z različnimi specialnimi kr-
pami, ki jih danes lahko kupi-
mo v maloprodaji, lahko roč-
no čistimo kuhinjsko opre-
mo, sanitarije, vrata, okna,
stenske in talne obloge in po-
dobno. Namesto krp lahko
uporabljamo tudi različne go-
be, različne viskozne gobe in
spužve.
Krpe in gobe za čiščenje
morajo biti zelo vpojne in
mehke, da pri čiščenju na
predmetih ne pustimo raz ozi-
roma le-teh ne poškodujemo.
Za svetlenje okenskih stekel
ali zelo gladkih bleščečih pred-
metov pa uporabljamo suho
in mehko jelenovo kožo.
S specialnimi krpami za čiš-
čenje in svetlenje kovin z
gladko površino pa lahko či-
stimo suhe kovinske predme-
te kot so npr. kljuke ali dolo-
čeni kovinski deli pohištva.
Te flanelaste krpe so prepoje-
ne s čistili za kovine.
BOJAN SEŠEL
ZASADIMO VRT
Izberimo sadike
za naš vrt
Spomladi urejamo vrtove
in pred nami se poraja kup
vprašanj. Ko smo na naku-
pih malo tu in malo tam,
hitro ugotovimo, da sploh ni
tako preprosto izbrati in ku-
piti vse, kar potrebujemo za
vrt.
Kakovost sadik
Pred nami je sezona sajenja
okrasnih rastlin. Če smo se že
odločili, kaj bomo sadili, mo-
ramo poiskati ustrezne sadi-
ke. V množici trgovin in dre-
vesnic, kjer lahko kupimo
okrasne rastline, se včasih ne
znajdemo. Rastline so različ-
nih kvalitet, velikosti in cen.
Kaj torej izbrati?
Izbiramo le rastline, ki so
kakovostne. To lahko oceni-
mo že na videz. Rastline ima-
jo sočne vejice, njihova bar-
va je enakomerna, brez lis.
Rasthne z listi je laže oceniti.
Če se nam rastlina ne zdi
najboljša, se pozanimajmo
pri prodajalcu, če je to značil-
no za takšno vrsto rastline.
Tudi predober videz je lahko
varljiv. Izogibamo se rastlin,
ki so bile vzgojene v rastli-
njakih ali predobrih rastnih
pogojih, kar je običajno
predvsem za uvožene rastli-
ne. V rastlinjakih vzgojene
rastline so včasih na videz
lepše, ko pa jih posadimo, ob
naših običajnih vremenskih
razmerah in sicer zadostnem
vzdrževanju propadejo, ali
pa ne preživijo naših zim.
Spomladi trgovci dostikrat
ponujajo rastline, ki so prezi-
mile v rastlinjakih. Sadike ni-
so dovolj utrjene, zato jih
lahko poškoduje zakasnel
spomladanski mraz. Na ža-
lost je Slovenija še vedno tr-
žišče, kjer se zahodna Evro-
pa znebi sadik slabše in celo
odpadne kvalitete.
Nekatere vrtnarije ponuja-
jo res kvalitetne uvožene sa-
dike. Sadike domačih proi-
zvajalcev so običajno bolj utr-
jene, na žalost pa ne moremo
kupiti večjih rastlin, ker poi-
dejo sproti.
Izogibajte se tudi sadik, ki
so posajene v šoti in irnajo
preveč nežen izgled. Najbolj-
še rezultate pokažejo sadike,
ki so prej rasle v težji zemlji. V
dobro pripravljenem rastišču
rastejo hitro in bujno, niso pa
tako občutljive na napake pri
sajenju in oskrbi.
Rastline morajo v prihod-
nosti pokazati svoje najboljše
lastnosti, zato morajo biti že
sadike primerne kakovosti.
Drevo, ki ob sajenju ne bo
imelo lepe oblike, se ne bo
nikoli popravilo. Ker je živ-
ljenjska doba drevesa več de-
setletij ali celo stoletij, nam ne
sme biti žal denarja za kvali-
tetno sadiko. Grmovnice ali
rastline za živo mejo naj ima-
jo lepo obliko in več stranskih
vej. Iz slabo raščene sadike
bomo dobili grm, ki ga bo
potrebno obrezovati nekaj
let, da bo dosegel svojo na-
ravno obliko.
Velikost sadik
Z večjimi sadikami hitreje
dosežemo primeren izgled
zasaditve, vendar so sadike
dražje. Najbolje je, da se od-
ločimo za kompromis med
ceno in velikostjo sadike. Ni-
koli pa ne kupimo večjih sa-
dik na račun kvalitete, saj
rastline ne bodo imele ustrez-
nega videza vrsto let, morda
celo desetletij ali pa se ne
bodo nikoli popravile in jih
bomo morali čez čas zame-
njati. Zlasti to velja za žive
meje, kjer bi vsakdo rad, da bi
rastline čimprej zrasle in se
zgostile.
Dobre rezultate pa lahko
dosežemo tudi z manjšimi
rastlinami. Paziti moramo, da
niso premajhne, oziroma pre-
slabotne. Potrebovale bodo
veliko časa, da si bodo opo-
mogle, medtem pa bodo zah-
tevale veliko nege in vzdrže-
vanja. Izberimo torej tako ve-
liko sadiko, da bo preživela in
se dobro razvijala. Svoje
dražje vrstnice pa bo dohitela
v nekaj letih.
q i	ZA RAZVEDRILO	|
ČETICA I	ZA RAZVEDRIIO	| [3
i	FEUTON ■ ROMAN	|
Več pozornosti je namenil
tudi Indijancem, ki so bili v
podrejenem položaju, in vla-
da jim je vrnila precej njihove
posesti. Zato Indijanci pred-
sednika zelo cenijo in v vsaki
vasi in na hišah je v znak
spoštovanja zapisano njego-
vo ime. Na Plazi de Armas v
Huarazu pa so mu že postavi-
li spomenik.
Čeprav je vladi uspelo za-
treti kolero in zapreti večino
teroristov, se občasno še po-
javi nekaj skupin, predvsem
roparjev, ki povzročijo pre-
plah med domačini in turisti.
Na pohodih smo dobivali
sprotne informacije o varno-
sti ali nevarnosti na posamez-
nem območju.
Bolezen
Naša odprava se je tokrat v
mestu zadržala več dni, ker
so bile potrebne posebne pri-
prave pred vzponom na naj-
višji vrh Perujskih Andov. Ker
sem načrtoval tudi polet z
jadralnim padalom z vrha
Huascarana, sem ves prosti
čas namenil treningu. Z mano
je bil prijatelj Aritzo, ki se je
želel naučiti tudi te veščine.
Pobočje nad mestom - Po-
cacabana - je bil pravi kraj za
vaje in lepe polete. In prav na
poti na to pobočje me je en
dan pred odhodom na veliki
cilj presenetila bolezen. Zju-
traj sem se še dobro počutil,
takoj za tem pa me je obšla
huda slabost z močnimi bole-
činami. Težavam navkljub
sem uspel prijadrati do mesta
in do hotela. Temperatura je
hitro narasla na 41°, bolečine
so se stopnjevale, pojavila se
je še diareja. Tudi Jerneja so
pestile enake težave. Drugi
člani odprave so se bali, da
gre za kolero in poklicali
zdravnika. Diagnoza: huda
črevesna infekcija. Terapija:
dieta in počitek.
Lahko si mislite, kakšno je
bilo najino razpoloženje na-
slednje jutro, ko je odprava
krenila iz hotela. Zelo težko
sva si priznala vzrok najine
bolezni: prejšnji večer sva ob
povratku iz Tamba na ulici
kupila hamburger s surovo
solato in ga seveda pojedla.
Prehitro sva pozabila, da smo
Evropejci neodporni na bak-
terije, ki so v vodi in nepreku-
hani zelenjavi v Južni Ameri-
ki. Pravila: jej prekuhano ze-
lenjavo in sadje, ki ga lahko
olupiš - ne bom nikoli več
pozabil. Kako me je bolezen
izčrpala, je pričala tehtnica:
minus petnajst kilogramov!
Dober teden kasneje sva
spet prišla »na svetlo«. Vreme
je bilo vse prej kot prijazno.
Dež in temni oblaki so naju
dodatno obremenjevali, še
posebej ob mislih na odpra-
vo, ki je bila že v stenah Huas-
carana.
Nova tekmovanja
Huaraz je bil preplavljen s
plakati, ki so vabili na peruj-
ski športni festival. Hkrati so
potekale številne slovesnosti
v spomin na veliko nesrečo -
potres in žrtve - pred petind-
vajsetimi leti.
Tudi tokrat sem se prijavil
na perujsko smučarsko pr-
venstvo in še na jadralno pa-
dalsko tekmovanje. Nove
moči sem nabiral v bližnjem
fitnes centru, padalske izkuš-
nje pa na hribu nad mestom
Yungay, ki je bilo kasneje pri-
zorišče padalskega tekmova-
nja. Med treningi sem spoz-
nal Venezuelca Rijarda, s ka-
terim sva skupaj preizkušala
zračne razmere z njegovim
padalom za dve osebi.
S pohoda na Huascaran se
je medtem že vrnila prva tro-
jica iz naše odprave. Fantje so
povedali, da je vreme izredno
otežilo vzpon, posebno še
nova, meter debela snežna
odeja. A štirje - Aco, Tomaž,
Viki in Dušan - niso odnehali
in se podali na novo prvens-
tveno smer. Naše skrbi so po-
tihnile šele ob njihovi vrnitvi.
Uspeli so! Preplezali so novo
smer, ki so jo poimenovali
Alpos Slovenija. Po dolgem
času se je spet prav prileglo
veselo praznovanje v Tambu.
Otvoritvena tekmovanja
športnega festivala so se od-
vijala v raftingu in jadralnem
padalstvu. V svoji (drugi) dis-
ciplini sem se na koncu uvrstil
na peto mesto. Veliko zani-
manje je vzbudil nastop Pe-
ruanca Joseja Eduarda Castra
iz Lime - invalida brez ene
noge, ki je s pomočjo svojih
prijateljev,izpeljal lep polet.
Vsi udeleženci smo se po
tekmovanju zbrali na podeli-
tvi priznanj in nazdravili na
naše dosežke. Na slavju sem
se pobliže seznanil z Josejem
in najin pogovor se je zavle-
kel pozno v noč.
Na pobočju gore Pastoruri
sem nastopil v slalomu in pa-
ralelnem slalomu in osvojil
tretje mesto. Naše športne
uspehe je sklenil Dušan De-
belak, ki je v prostem pleza-
nju v Montereyu zmagal v
močni mednarodni konku-
renci.
Na zaključni prireditvi se je
zbralo okoli pet tisoč gledal-
cev, tudi veliko novinarjev in
televizijskih ekip. Sledil je res
pravi festival, na katerem so
nastopili številni glasbeniki in
skupine, pa tudi rajanje, kakr-
šnega pri nas skoraj ne poz-
namo več.
Pred nami je bilo prvo slo-
vo. Trije člani odprave so mo-
rali domov, ker se jim je do-
pust iztekel. Vsi drugi i
nabirali moči in čakali nal
še vreme. Imeli smo še m
načrtov. Mene je še v«
vleklo na Huascaran.
Svetišče Chavii
Chavin slovi kot eno ia
najstarejših svetišč v Peruji
ob obisku se lahko sooS
ostanki ene najstarejših ka
in civilizacij v Južni AmJ
Vas Chavin in chavinski!
meniki ležijo na vzhodni sti
Cordillere Blance, na nadi
ski višini 3158 metrov, v ta
menovanem trikotniku Hi
heqsa, Mosna in Marafton,'
Chavinsko arhitekturo i
rijo masivne kamnite zgra
v obliki piramid in trgov
pobočjih, do katerih vq
stopnišča.
Pogled na La Paz, prestolnico Bolivije.
Seveda nisem bil s tistimi besedami o vetra potolažen, toda
ko sem jih bil sposoben presoditi, sem se največkrat opiral
nanje. Upal sem, da nama je usoda kruto ločitev namenila le za
preizkušnjo; in če jo bova prestala, naju bo nagradila z
združitvijo do smrti.
Na petek po beli nedelji, ko sem prišel z dela, mi je mati
izročila moder pisemski ovitek. Po žigu na hrbtni strani sem
vedel, da je poziv. Konec je bilo upanja, da morda le ne bo treba
iti. Samo še štirje dnevi so bili do odhoda; in vmes je bila
nedelja. Nikoli, niti v najgrših sanjah, bi si ne mogel misliti, da
bom kdaj odhajal k njej s tako bridkimi čustvi.
Vsakič, ko sem šel k Ivanki, se mi je mudilo, saj sem želel biti
čimprej pri njej, le redkokdaj sem se pri Žejni grapi oddah-
nil. Tisto nedeljo pa nisem vedel, kaj naj storim. Če bom hitro
hodil, bo prej zvedela žalostno novico, toda če bom hodil
počasi, bom toliko manj časa pri njej. Godilo se mi je kot v
pravljici o jari kači in steklem polžu; zmagala je želja po
čimprejšnjem snidenju.
Odprl sem cerkvena vrata. Sedela je v isti klopi kot vedno.
Rad bi prisedel k njej, skupaj z njo molil za srečno snidenje,
toda takrat so sedeli moški strogo ločeno od žensk. Vsakokrat
sem pristopil h klopi, v kateri je sedela in odšla sva iz cerkve. -
Tistikrat pa sem tiho sedel v predzadnjo klop in jo gledal. Razen
nje je bilo v klopeh še nekaj žensk in dva starčka. Pod prižnicoje
sključeno sedela črno oblečena mlada žena, morda še dekle.
Rame ji je stresal jok - za kom le joče - za možem, za fantom?
Blagor tistim, ki najdejo tolažbo, ki v molitvi najdejo duhovno
moč in bodo deležni sladke, vserazumevajoče svetlobe. Jaz pa
sem sedel tam otopel in votel. Ko sem jo gledal i; hrbet in njeni
lepi kiti, sem začutil lebdenje tisoče prošenj in priprošenj
trpinčenih, ki so nekdaj živeli, hodili v to cerkvico, verovali in
upali, se zahvaljevali.
Ozrla se je in me zagledala. Popravila je mašno knjižico in
stopila iz klopi. Ko je šla mimo mene, se mi je nasmehnila.
Takoj za njo sem iz cerkve odšel tudi jaz.
»Danes si me morala pa dlje čakati, kajne?«
»Ja, saj res. Ali je imel vlak zamudo?«
»Ne«
»Zakaj nisi prišel po mene, temveč sedel v klop? Bi še dolgo
sedel, če bi se ne ozrla in te zagledala?«
»Najbrž še nekaj časa.«
»Zakaj?«
»Lepo te je bilo gledati, ko si strmela v oltar in večno luč. Si
molila?«
»Ja, za materino in najino zdravje, za najino srečo in za vse
umrle. Si ti tudi?«
»Nisem mogel«
»Zakaj ne?«
»Ne najdem utehe v molitvi, čeprav bi jo rad.«
»Mirko, si res nevernik?«
»Ljuba duša, verjemi mi, da nisem; le nekatere stvari
gledam in čutim drugače.«
»Kaj pa nosiš s seboj?«
»Malce mesa in vina.«
»Čemu? Danes je vendar navadna nedelja in ne praznik; tudi
godu nihče od nas treh ne obhaja?«
»Ljuba Ivanka! Danes je čuden praznik in zelo žalosten, vsaj
za mene.«
»Kaj pa je, za božjo voljo?«
»Slovo.«
»Kakšno slovo?« je zaskrbljeno vprašala.
»Midva se bova morala posloviti - za eno leto posloviti. V
Nemčijo moram. V sredo do desete ure moram biti v bivšem
Sokolskem domu v Celju.« Nemo me je poslušala, ko sem ji
pravil, da mi je že prejšnjo nedeljo zvečer povedal Gabrijel, kaj
me čaka.
»Samo ti moraš iti?«
»Ne, še trije Laščam.«
»Gabrijel tudi?«
»Ne, njemu ni treba.«
»Saj se le šališ! Reci, da se šališ!«
»Ne, ne šalim se. Ljuba Ivanka, lepo bi bilo, če bi se lahko.«
Dal sem ji prebrati poziv. Prebledela je, oči so se ji ovlažile, s
težavo je zadrževala jok. Sam potreben poguma, sem jo tolažil:
»Leto bo hitro minilo. Prisegam ti, da ti bom zvest kot sem ti
bil do zdaj. Če bi ti rekel, da mi je že misel na drugo zoprna, bi
ne bilo res, kajti v nobeni ne vidim dekleta, zato tudi pomii
ne morem nanje. Zame so le dobra ali slaba bitja. Dokleri
imaš rada, bom ostal tak kot sem. Dekle vidim le v tebi, zati
joči, bodi pogumna. Veliko ti bom pisal in tudi ti mi boš pi
o vsem, predvsem pa o sebi. Veruj v najino ljubezen, jaz ti
verujem vanjo in ti zaupam.«
Solze so mi vedno bolj silile v oči, da je nisem več razlo
videl, besede so se mi zatikale; v grlu me je začelo stiskati i"
slednjič čisto zadrgnilo, da nisem spravil nobene besede w
sebe.
Pogledala me je in v solzah rekla:
»A je tebi prav tako hudo?« Zdelo se mi je, da ji je oh
ugotovitvi malce odleglo.
»Kaj si mislila, da mi ni?«
»Ko si me pa tako pogumno tolažil, da se mi je zdelo, da
hudo žalosten.«
»Kako rad bi, če bi bilo mogoče, da bi mi pogledala v di
Videla bi. kako se v njej polni vedno več spominov na ni.
srečne dni; od tistih najbolj majhnih, do onih vseobsegajoč
Tesno sva se objela. Čutil sem močno bitje njenega in swi
srca; ločila ju je le moja srajca in njena tanka bluza.
Do doma sva hodila skoraj trikrat dlje kakor sicer Postaj
sva vsepovsod tam. kjer naju je na kaj vezal spomin,
obujala in se kateremu celo smejala. Ko sva prišla do
grape, sem stopil vanjo in iz potočka spil prgišče hladne
kot sva to tolikokrat storila na poti iz šole domov i"
velikokrat pozneje. Na travniku iznad gozda sva legla vzn^
že zeleno travo in objemajoč se gledala bele oblačke,
sanjavo drseli tja proti gori Oljki. Gledajoč vanje se mi je
da se peljem, peljem v neznano in se obenem spomnil, daj^''
nekaj dni, ko se bom res vozil v neznano; da sem le še d"
skupaj z njo.
»Se tudi ti pelješ?«
»Ja, tudi. Ali ni lepo? Kar zaspala bi ob tebi - spala eno
Odmašil sem eno od steklenic in ji rekel
»Moja ljuba Ivanka! Spijva ga na najino zdravje, na
boljšo srečo in na najino neskaljeno snidenje!«
Spila sva ga celo steklenico, jaz kar vznak leže kot P'
pijanec. Ko sva vstala, sem spoznal, da mi je vino zlezlo i'^.
- dobro mi je delo. V takšnem stanju sem si zaželel biti celo
dni; ločitev od nje bi lažje prenašal	.
Vstala sva. napravila ovinek in mimogrede stopila k
kovima. da se poslovim tudi od njiju. Teta je zajokala, stri^"
so brki nekajkrat poskočili, kar me je kljub otožnemu
ženju sililo na smeh. Prinesel je frakeljček žganja, ga s
kom dvignil in rekel	j
»Tele imam dva litra. Sedem let stara slivovka je in ^
Pavline najdragocenejše, kar imam.« Naskrivaj je pornei^
»Hranim jo za takrat, ko bom na smrtni postelji.
N^C

IpETICA i	INFORMACIJE	i q
48
..........--- -	FČ^^^^
NOVI TEDHll
TRAČNICE
Dvakrat brez
škof brez škofije in general brez vojske: Vekoslav Grmič in
Konrad Kolšek v obujanju spominov na dobre stare čase, ko sta
še imela - škofijo in vojsko.
Vaja dela mojstra
Se je priznani oblikovalec Jože Domjan odločil za glasbeno
umetniško pot? »Vaja dela mojstra,« ma je najbrž prišepnil
prav tako znani violinist, dirigent in skladatelj Nenad Firšt v
prijetnem razpoloženju in okolja, kjer je šlo Jožetu Domjanu
dobro od rok. Sicer pa je imel ob sebi same dobre glasbene
učitelje. Pa naj še kdo prhne, da je Celje v poznih nočnih urah
pusto in mrivo mesto! Če je res, ga pa oživimo, sije rekla dobra
družba.
Stil je važen
Med polaganjem temeljnega kamna v Nazarjah sta bila med najbolj opaznimi ljubenska
županja Anka Rakun in načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek. Repenšek kot novi
občan nazarske občine, županja pa zaradi nove frizure.
NASMEH,
PROSIM!
šalo nam je poslal Drago
Završnik iz Ulice frankolov-
skih žrtev 68 v Celju in si z njo
prislužil izlet.
Oh, ti sistemi!
Dva upokojenca se pogovar-
jata:
»Ti si že tako star, da si
preživel cel kup sistemov. Ka-
teri se ti zdi najboljši?«
»Ne bi mogel reči, kateri je
najboljši. Vem pa, kateri je naj-
hujši. Preživel sem avstro-ogr-
ski monarhizem, starojugoslo-
vanski kapitalizem, nato Hit-
lerjev nacizem in Titov komuni-
zem - in ostal sem živ. Dotolkel
pa me bo revmatizem.«
AMADEUS POROČA
Rekord
nad
rekordi
Ne zmaguje samo
Peterka, imamo na-
mreč še eno bolj pre-
pričljivo prvo mesto
na svetu. Rekord je
takšen, da bomo tudi
v Guinessovi knjigi re-
kordov na zelo vid-
nem mestu. Komen-
tar je odveč, dovolj je
le, da povemo, da je
na sliki na vrhu sod-
niških aktov kurir ne-
kega našega sodišča.
Črpalko na vsak
vogali
Celjani so navdušeni, zla-
sti tisti, ki (še) živijo ob
Mariborski cesti. Namesto
parka pred nekdanjo Emo-
vo upravno stavbo se jim
obeta nova bencinska čr-
palka, ki so jo »krvavo«
potrebovali, saj sta bili do-
slej v bližini samo dve.
(Ocl)kloiii
Sliši se kot anekdota,
je pa blazno resna stvar,
a tudi ni dobitek lota
niti kak drugačen dar
Zgodba teče pa takole,
da krasti treba je takoj začet,
ker ko pride Janez iz šole,
žal drugače se ne da živet.
POPEVKAR
VITEZI BELEGA MESTA