t»BOLETABCI VSEH DEŽEL,ZDBUŽITE SE! m mt K' M f'* fe liti m H p« r;’T3 DELAVSKA ENOTNOST 18. OKTOBRA 1969 ŠT. 42, LETO XXVli PAPIRNATE SERVIETE S L A OKI V n H KAKO NAPREDUJEJO PRIPRAVE ZA SKLENITEV družbenih dogovorov v gradbeništvu? PRVE LASTOVKE Čas je, da gradbince vprašamo: kaj so vam povedale gospodarske in druge analize, ste sposobni zagotoviti delavcem osebne dohodke, življenjske razmere v delavskih naseljih, zaposlitev io izobraoževaonje, kot ga Predlaga republiški odbor sindikata gradbenih delav-cev, ali ne? Od odkritega odgovora je odvisen osebni in družbeni standard gradbenih delavcev, v končni posledici stabilnost gradbenih kolektivov in nadaljnji, nspešnejši gospodarski razenj teh delovnih organizacij- Zato smo obiskali nekaj kolektivov, kjer so že pripravili vse ustrezne analize Za sklenitev družbenih dogovorov. Morda bodo izkušnje teh kolektivov lahko slu-2ile drugim, ki še stojijo ob strani, bodisi zato, ker se do-vnlj resno niso lotili potrebnih nalog, ali zato, ker ocenjujejo položaj iz svoje n^nj ugodne gospodarske Pnrspektive. Prvi obisk je veljal obrt-eniu gradbenemu podjetju *Tekol« v Mariboru. ».-Tortno gradbeno podjetje =icol« se ukvarja z različnimi slikarskopleskarskimi deli, z antikorozijsko zaščito na hidro-centralah, termoelektrarnah, v železarnah, z zaščito betonov itd. Šteje 652 delavcev, med njimi je kar 400 delavcev drugih jugoslovanskih narodnosti, fluktua-cija je zelo majhna. Na podjetje vežejo delavce mimo ugodnih' materialnih pogojev tudi možnost specializacije za posamezna dela, torej pridobitev poklica, ki zagotavlja zanesljivejšo^.: eksistenco in zato veže na specifično dejavnost podjetja. Letno ustvarijo približno 24-ndilijsv (Nadaljevanje na 2. strani) \ POLLJUVEN je edinstven geriatrik — sredstvo za ohrani tev svežine. Nesporno dokazan je njegov učinek na mož gane in živce, na srce, na krvni obtok in prebavo. ZAVAROVALNICA SAVA S Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC. JESENICE, KOP€R. KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR. MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO POSTOJNA. TRBOVLJE In LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka , medtem ko je produktivnost narasla komaj za 9 °/o. Razmeroma malo pa so narasli osebni dohodki v Kopru — za 12 Vo pri 15«/» večji produktivnosti. Povprečni osebni dohodki na obalnem območju so znašali v letošnjem prvem polletju 1.082 dinarjev. Najnižji so bili v Izolj — 828 N. din in naj višji v Piranu — 1.205 N. dinarjev. Po podatkih obalne statistike so se povečali življenjski stroški za 6,5 Vo. kar je manj. (Nadaljevanje na 2. Strani) iiiiiiiiiii Ob prazniku občine Cerknica čestitamo vsem občanom in jim želimo veliko delovnih uspehov! OBČINSKI SINDIKALNI SVET CERKNICA OBČINSKI KOMITE ZKS CERKNICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL CERKNICA OBČINSKI ODBOR ZZB NOV CERKNICA OBČINSKI KOMITE ZMS CERKNICA liaillllliBlilllfflfflffliaililMipfflMB 7 dni v sindikatih REZERVIRANI STOLPEC Franc Mahne direktor Trgovskega Ljubljana: podjetja Tobak, # Znano je, da gre tobak pri vas zelo dobro v promet. Gre ustrezno temu tudi vam tako dobro? Ce ne, kje vas najbolj žuli? Res je, da gredo tobačni izdelki pri nas kar dobro v promet, vendar od tega mi nimamo toliko, da bi se lahko pohvalili. Poglejte, vsega skupaj nas je blizu 550, posedujemo 16 skladišč in 280 'lokalov in ustvarimo letno za 250 milijonov N-dinarjev prometa. Na videz je to na moč v redu, vendar če k temu dodam, da moramo od tega odšteti kar 120 milijonov dinarjev prometnega davka, potem je slika v hipu čisto drugačna. In v tem je tudi odgovor na vaše vprašanje. Visok prometni davek nam danes 'ngmreč povzroča največ skrbi. Osebno mislim, da porazdelitev zaslužka v našem primeru res ni povsem pravična. Naj bom bolj .konkreten: pri škatli Filter 57 zaslužimo sami od 6 do 7 par, tovarna 70 do 75, par, država pa vzame kar 1,70 N-din! Se vam zde razmerja v redu? In če prometnega davka nemudoma ne odštejemo po vseh predpisih, moramo vrhu vsega odšteti takoj še 18 % zamudnih obresti. Če bi zveza popustila vsaj za en sam odstotek, bi bili mi znatna na boljšem. Tako pa... S težavami pa se danes srečujemo tudi na kadrovskem področju. Poudarim naj, da so ljudje, ki delajo danes pri nas, dobri delavci. Prpljleme pa. imamo z novimi močmi. Rabili bi na primer nekaj mladih sposobnih in pridnih delavcev, a jih ne moremo dobiti! Takoj bi vzeli na delo nekaj dobrih komercialistov ... Tarejo pa nas tudi prav oderuške najemnine. Za kvadratni meter poslovnih prostorov plačujemo celo po 16 N-dinarjev mesečno. To pomeni, da plačamo za prav majhne »luknje-po 400''N-dinarjev najemnine! ! ' PRVE LASTOVKE tudi Adolf Derganc direktor SGP »Konstruktor«, P/iaribor: • Zaupajte nam, kaj je tisto, s čimer se v delovnem času največ ukvarjate; kaj vam povzroča največ skrbi in težav; zaradi česa morda tudi slabo in nemirno spite? Delokrog, za katerega sem zadolžen, je tako pester, da bi težko povedal, s čim se največ ukvarjam. Kot eno svojih glavnih nalog ocenjujem poleg organizacije proizvodnje in doseganja proizvodnih rezultatov predvsem vprašanje delovnih in tovariških odnosov v podjetju. Primerno delovno vzdušje, doslednost pri izvajanju vseh naprednih i,n demokratičnih načel ter spoštovanje dela, ki ga opravlja katerikoli član delovne skupnosti, so osnova za uspešnost dela posameznika kot tudi kolektiva kot celote. S temi načeli skušam uskladiti vse svoje delo in k temu cilju usmerjam tudi delo svojih delovnih tovarišev. V naši delovni organizaciji imamo sicer uvedeno tako delitev dela, da sodelavci poleg pristojnosti prevzemajo tudi ustrezen del skrbi in odogovor-nosti. Na svojem področju premagujejo sodelavci sami tudi težave, s katerimi se srečujejo pri delu. Če so težave prevelike, jih rešujemo teamsko — s skupnimi močmi. Na zadnji del vašega vprašanja pif, bi odgovorili samo. tole: spim 'zelo dobro in brez skrbi. Imam namreč okoli sebe same odlične sodelavce, ki mi odvzamejo tudi mnogo mojih skrbi! KREDITI PRIKRIVAJO IZGUBE (Nadaljevanje s 1. strani) kot slovensko povprečje. Iz vsega tega sledi, da so letošnji realni osebni, dohodki na slovenski obali za 5 do 7 °/o nad lanskim povprečjem. @ Tako za minulo kot za letošnje jeto velja ugotovitev, da so v sedanji strukturi gospodarstva angažirana sredstva slabo izkoriščena, saj potrebujejo delovni kolektivi za nekaj odstotkov boljše rezultate gospodarjenja prav tolikšen odstotek večja sredstva. Rentabilnost gospodarstva je torej slaba, v minulem letu pa je bila celo za 7 "/o nižja kot v letu 1967. medtem ko je letos na ravni lanske v tem času. V povprečju so ustvarile delovne organizacije na 1 dinar vloženih osnovnih in obratnih sredstev komaj 0,26 di-naria družbenega produkta. @ Zanimivi in analize vredni so tudi podatki o višini udeležbe posameznih panog v družbenem produktu. Na celotnem obalnem območiu je letos ustvarila največ družbenega produkta industrija (34,5%). Slede promet (28.8 %) in trgovina (15.4 %;)v medtem ko se uvršča gostinstvo šele na četrto mesto (4,9 %). Na sestanku so si bili udeleženci dokaj edini v tem, da osebni dohodki presegajo eosoo-darskn uspehe in da se gibljejo preveč pod vplivom cen in premalo pod vplivom gospodarjenja. Ugotovili, pa so tudi,, da je treba prinisati razmeroma zadovoljivo likvidnost gospodarskih organizacij na obalnem območiu v precejšnji meri dotoku kreditov. Prav na račun kreditov nekatera podjetja iz leta v leto navidezno prikrivajo izgubo. Zaradi vseoa teza. so na seji v Kopru sklenili, da bodo preverili. gospod a r1 eni e . nekaterih podjetij in skušah' pomagati tistim, ki so zabredli v težave. A. ULAGA (Nadaljevanje s 1. strani) nov N. dinarjev bruto produkta najnižji osebni dohodek v podjetju — brez terenskega dodatka — pa znaša 720 N. dinarjev. POBUDNIK JE SINDIKAT »Naš sindikat je aktiven,« so na. pomlad sporočili delavcem v »Tekolu« v svojem glasilu. Iz bogatega programa dela sindikata so tako lahko delavci izvedeli, da bo v tem letu osnovna sindikalna organizacija posebno pozornost posvetila samoupravnemu dogovarjanju in bo zato reševala»probleme v zvezi . z oblikovanjem in delitvijo db-■ hOŠka, še : posebno z delitvi jo osebrjih dohodkov na gradbiščih, zaposlovanju in izobraževanju. Pobudo za pripravo ustreznih podatkov o materialnih in drugih možnostih za sklenitev samoupravnih dogovorov je v »Te-kolu« torej prevzel sindikat. Tajnik osnovne sindikalne organizacije Franc Šket je povedal: »S predsednikom sindikata sva obiskala naša delovišča in si ogledala, kakšne so stanovanjske razmere delavcev in kaj bi pri nas še morali storiti, da bi izpolnili pogoje, kot jih predlaga osnutek samoupravnega dogovora o minimalnih standardih pri urejanju stanovanjskih domov, provizorijev in delavskih naselij. Na deloviščih kjer imamo .tudi organizirane sindikalne odbere, smo.se z de-j lavci pogovarjali o teh vpraša.-: njih kakor tudi o naših možno-, stih za podpis preostalih dveh dogovorov, to je o vrednotenju dela in o zaposlovanju ter izo_-braševanju. Delavci so se takb podrobno seznanili z vsebino samoupravnih dogovorov. Rar zumljivo je, da so naša prizadevanja podprli, saj sd videli, da se sindikat poteguje za ureditev, najbolj občutljivih vprašanj" osebnega in družbenega standarda. O teh vprašanjih je izvršni odbor razpravljal na svojih sejah, pripravili ustrezne osnutke, pri delu pa so mu jfemagali tudi osnovna organizacija ZK in samoupravni organi. DIREKTORJEVA PODPORA Zelo pomembno je, kakšen odnos imajo direktorji do predlaganih . osnutkov samoupravnih dogovorov. Na svojih posvetih so sindikalni delavci vselej po-' udarili, da je direktorjevo sta-, lišče in stališče njegovih najožjih sodelavcev tako rekoč po-gpj- za uspešnost .samoupravnih: dogovorov. Direktor »Tekola« inž.. Jakob Sišgrnik meni: »Naše podjetje ima možnost, da uveljavi vse tri samoupravne dogovore. Prizadevamo,si, da bi stanovanjske razmere na gradbiščih izven sedeža podjetja.. še izboljšali z ustreznimi provizoriji na stal-ne-jši-h deloviščih, in z udobnimi , avtomobilskimi prikolicami na občasnih deloviščih. V zahodnih državah, konkretno v Zahodni Nemčiji, kjer imamo, .skupino 20 delavčev, smo videli, kako znajo, tam poskrbeti za stanovanjske in druge življenske raz-- mere!. Toliko bolj smo to, dolž-. ni'storiti mi. Za. to pa je potreb-, na seveda ustrezna materialna osnova, tej pa dobra organizacija dela in kadri. Pri nas smo za oboje poskrbeli.« PODPIS Z OBVEZNOSTMI V Tekolu so dobro proučili svoj materialni položaj in podatke primerjali z osnutki samoupravnih dogovorov. Kaj so ugotovili? @ Žara jJi nestalnosti delovišč gradnja zidanih stanovanj-i skih samskih domov ni primerna. Zato bodo tudi v prihodnje gradili stanovanjske provizo-rije. Taka stanovanjska naselja imajo na Reki, v Splitu in Djerdapu. Ugotovili so, da delovna organizacija in njeni samoupravni organi zadovoljivo skrbijo za stanovanjske razmere na gradbiščih, vendar so poudarili, da bi morali sindikalni odbori bolj kot doslej sodelovati, pri urejanju bivališč, skrbeti za hišni red, da bodo potem tudi vodje samskih do- -GARANCIJA mov laže nadzorovali osebno in kolektivno higieno. Za občasna delovišča bodo poleg avtomobilske prikolice, ki so jo kupili pred nedavnim, v doglednem času ■ dokupili še potrebno število novih prikolic. Zaradi tega menijo, da lahko samoupravni dogovor o minimalnih standardih v stanovanjskih naseljih sprejmejo in podpišejo. . . 9 Samoupravni organi so letds potrdili dopolnjeno shemo o organizaciji dela in ob tej priložnosti so tudi določili ur- . no postavko za najnižje ovrednoteno delovno mesto, Urna postavka za naj nižje ovrednoteno delo znaša 3,85 N. dinarjev ali mesečno 700,70 N, dinarjev ob 42-urnem delovnem času. Razmerje med najnižje in najvišje ovrednotenim delovnim mestom je 1 : 4,5. Terenski dodatek dobivajo delavci, ki opravljajo svoje delo izven sedeža podjetjh, in sicer' 26 % dd mesečnega zaslužka. Tako se tudi glede vrednotenja dela ujemajo z osnutkom samoupravnega dogovora. 9 Ze dosedanja prizadevanja na področju zaposlovanja in izobraževanja v »Tekolu" se ujemajo s predlogi republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, V podjetju so zasnovali sedemletni program izobraževanja. Preko rednih šol so že izobrazili več tehnikov in diplomiranega inženirja. Prav tako pomagajo članom kolektiva, da z izrednim študijem pridejo do potrebne izobrazba! Na Višji šoli za organizacijo dela so diplomirali štirje delavci, osem jih na tej šoli še študira, mimo tega pa se izpopolnjujejo še štirje v drugih izobraževalnih centrih. Sprejeli so načelo, da si mora vsak vodilni delavec v določenem časovnem obdobju pridobiti ustrezno izobrazbo. Stalno izobražujejo tudi proizvodne delavce, med drugim so omogočili mnogim specializacijo pri 'sorodnih podjetjih v tujini. V »Tekolu- menijo, da lahko tudi podpišejo druž-. beni dogovor o zaposlovanju in izobraževanju. Konec avgusta je o teh vprašanjih : razpravljal delavski svet in vse tri osnutke družbenih dogovorov podprl. Pripoveduje predsednik delavskega sveta inž- Anton Legvart: Zavedali smo se, da se s podpisom samoupravnih dogovorov hkrati obvezujemo, da jih bomo dosledno tudi uresničevali. Sklenili smo, da je potrebno podrobno ugotoviti, katera vprašanja smo že uredili in kaj že moramo storiti zlasti na področju stanovanjskih razmer. Menim, da se je potrebno vseh teh vprašanj lotiti zavzeto in si prizadevati, zagotoviti take življenjske razmere, kot delavcem gredo. Iz izkušenj , vemo, da je osebno zadovoljstvo osnovni pogoj , za večjo produktivnost, boljše delo in zato za večji poslovni učinek podjetja." I. VRHOVCAK SINDIKATI SO ODGOVORNI ZA OBLIKOVANJE NOVEGA ZAKONA rj mn p n | p_ TEHNIČNA IN OBLIKOVNA DOGNANOST GARANCIJA TRAJNOSil, VARČNOSTI IN ZANESLJIVOSTI (Nadaljevanje s 1. strani) tičnem vplivu in posledicah — ne samo dejstvo, da v pretežni večini delovnih organizacij politika delitve dohodka sploh ni urejena z normativnimi akti, tudi povsem ekonomski razlogi silijo sindikate v akcijo, da se razčistijo zadeve okrog delitve. Seveda pa je pri tem že vnaprej jasno, da gre samo za razreševanje problemov in protislovij v sekundarni delitvi in da bodo zato še vedno ostala aktualna nekatera vprašanja v pri-macni delitvi, torej V zvezi z de-' litVijO' dbhddka med družbeno skupnostjo in delovnimi organizacijami, ali, kot bi prav tako lahko reki: usklajevanje pogojev gospodarjenja med panogami, dejavnostmi, grupacijami... Spričo teh dejstev se je predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije odločilo imenovati začasno komisijo iz vrst strokovnjakov iz delovnih organizacij, ki naj bi pripomogla k oblikovanju zakona o usmerjanju deltve doohdka. V komisijo so bili imenovani tovariši Jože Knez, Novoles,- Novo mesto; Janko Rozman, Peko, Tržič; Cveto Primožič, Tovarna baterij Zmaj, Ljubljana; Mirko Poliear, Planika, Kranj; inž. Zoran Tratnik, EMO, Celje; Roman Leskošek, Elektro-Ljubljana, in Rihard Cerpez, Elektrokovina, Maribor. Za predsednika komisije je bil imenovan Stjepan Saubert, podpredsednik republiškega odbora, za tajnika pa Marjan Zupan, strokovni sodelavec republiškega odbora. Predsedstvo RO sindikata delavcev industrije in rudarstva je priporočilo komisiji, naj organizira in spremlja potek ter , vsebno javne razprave ter se opredeli do predlogov drugih. Pri svojem delu pa naj bi komisija upoštevala kot izhodišče zlasti naslednje: 9 Temeljni zakon uvaja kot instrument usmerjanja in delitve dohodka samoupravno in - družbeno dogovarjanje, vendar se ta instrument doslej ni uveljavil. ker niso opredelieni kriteriji in postopki za dogovarjanje. Komisija naj bi zato na ESIS Glasila repuotifkega sveta £& za Slovenijo, Izdaja CZP Oe-tavska enotnost v Ljubljani Ust jfr " ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga urednlSk) odbor. Glavni to odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In upravo? Ljubljana. Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313-Vl telefon uredništva 316-672, 316-69S. 312-402 In 310-033 uprave 310-033. Račun pri Narodni banki * Ljubljani. NB $01-1-991. do-viznt račun prf Kreditni baufci in hranilnic- Ljubljana. £t »01-620- 7 060-10-3204-4R6 - Po- samezna številka stane 50 N-par - 50 S-dln - Naročnina četrtletna 6.50 N-din 650 S-din polletna 13 N din 1300 S-din m letna 26 N-dln 2600 S-difl - Rokopisov ne vračamo — Po*fnina olačana v gotovini - Tisk In klišeji C7P .Ljudska pravica* Ljubljana osnovi izkušenj v nekaterih občinah in delovnih organizacijah poskušala opredeliti posamezne elemente dogovarjanja, ki naj bi bili vključeni v republiški zakon in ki bi naj zagotovili osnovo za družbene ien samoupravne dogovore. 9 Proučiti bi bilo potrebno, kako in v kakšnem obsegu ha j zakon terja od delovnih organir zacij, da v svojih samoupravnih aktih uredijo področje delitve. 9 Komisija naj kritično oceni dobre in slabe strani določanja »startnega« osebnega dohodka po kvalifikacijah in. se opredeli do predlogov, da je potrebno do dogovorjenega minimuma zagotoviti reprodukcijo živega dela kot del stroškov vsakega dela. 9 Pri iskanju meril za merjenje rezultatov dela bi bilo treba izhajati ne le iz živega dela, temveč v merilih upoštevati tudi uporabljena sredstva. 9 Komisija naj mimo drugih nalog prouči zlasti minimalno stopnjo reprodukcije sredstev za proizvodnjo, stabilnost postopkov v delitvi in prouči, kaj storiti v primerih, kadar gre za kompenziranje življenjskih stroškov. S. B. i' 7 dni v sindikatifi KAKO ODPRAVITI SEDANJE TEŽAVE V ISKRINI V TRBOVLJAH? TOVARN! POLPREVODNIKOV PREDLOGI SINDIKATOV V tem trboveljskem kolektivu je zaškripalo že ob koncu polletja, ko so morali ugotoviti, da so v tem obdobju poslovali z izgubo. Ta sicer ni velika, vendar je ob ncu julija že dosegla okrog 200.000 din in zaposleni de i so prejeli nekoliko manjše osebne dohodke, kot prejšnji; mesece. O gospodarjenju v tem podjetju je razpravljala tudi občinska skupščina, ko je ocenjevala gibanje poslovanja vseh delovnih organizacij v središču zasavskih revirjev. Odborniki so predlagali, naj bi temeljiteje preučili razmere v podjetju. Svoja stališča o letošnjem gospodarjenju ter predloge za izboljšanje poslovanja pa je izoblikovalo tudi vodstvo osnovne organizacije sindikata. Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV • MARIBOR Minuli teden je občinski odbor sindikata delavcev industrije in ‘bdarstva Maribor razposlal vsem Industrijskim delovnim organizaci-Jatn vprašalnik, s katerim želi Ž Proučiti stanje na področju izumi- i ‘Sljstva tehničnih izboljšav. Ta t nnaliza, ki bo opravljena skupaj J * Društvom izumiteljev in avtor- ž tehničnih izboljšav (DIATI), bo S stužlla za širše razprave, ki Imajo Ž “Stnen poživiti področje teh de- ^ jjvnosti zlasti v poenotenju krite- l rijev za stimulacijo teh dejavnosti, i “ dosedanjih razgovorov pa je "Paziti tudi težnjo po sklenitvi samoupravnega dogovora za to Področje. I. A. • LITIJA Občinski sindikalni svet je dopolnil in deloma razširil svoj pro-«ram, sprejet na letošnjem obč-jjem zboru. V prvi vrsti bo ta in Prihodnji mesec vsestransko po-^Agai vodstvom osnovnih organizacij sindikata pri pripravah na “KLlc in izvedbo letnih konferenc, sindikalni svet predlaga, da bi r116!® osnovne organizacije sindi-letne konference do konca occembra ali najkasneje do konca januarja prihodnje leto. Občinski J^J^atai svet pa bi imel letno . SVCl pa Ul -AHACI ACHiir «9?*frenco februarja 1970. Čeprav naj bi vodstva sindikalnih organi-sama izbrala teme, o katerih *)a.1 bi razpravljali na letnih konferencah, se bo sindikalni svet posebej zavzel za to, da bi ob tej priložnosti spregovorili tudi o vlogi slndlkatov pri uvajanju nove orga- « fizacije samoupravljanja v pod- Ž jetjih, nadalje o izdelavi dojgoroč- J programov razvoja gospodar-JJbja, družbenega in življenjskega y landarda zaposlenih in o potrebi K P° naglejšem strokovnem in druž- Ž eno ekonomskem izobraževanju Ž eiavcev. Občinski sindikalni svet 2 tudi pripravil dokaj bogat pro- ^ u družbeno ekonomskega izo- ^ n aževanja vodstvenih članov os- g ^ 'nib organizacij sindikata. Na- Ž svl*So za^cIi izvajati. Sindikalni g bo 20. oktobra pripravil šir-hnfPosvetovanje o predlogu začas-statuta Zveze sindikatov Slo-bov •’ PriP°ro^ Pa J® vsem os-njPim organizacijam sindikata, iih Preučijo na svojih se^tan-h-j tn dajo morebitne prcdlo'ge ali Se hlnitv'- Litijski sindikalni svet Pm, naorej zavzemal za od- Zae„ . ba.inižjih osebnih dohodkov ž t01.j"slcnih delavcev v občini. Ugo- J! Po mnenju predstavnikov podjetja je kolektiv zašel v težave zavoljo manjšega obsega izvoza. Ta predstavlja v Iskrini tovarni polprevodnikov pomemben element gospodarjenja, saj so za letos predvideli, da bodo na zunanjih tržiščih prodali najmanj za 600.000 dolarjev blaga. Dejansko pa letos ne izpolnjujejo izvoznih obveznosti. Kupcem v Veliki Britaniji so sicer prve mesece prodali precej izdelkov kasneje pa so uvoz odpovedali. Angleška vlada je namreč šele konec junija sprejela predloge v zvezi s sistemom televizije, zato izdelovalci sprejemnikov niso uvažali nekaterih dedov, ki jih med drugimi izdelujejo tudi v Iskrini tovarni polprevodnikov. Zdaj' so sicer spet dobili nekoliko večja naročila za izvoz raznih vrst planarnih in drugih diod, vendar imajo na zalogi velike količine. drugega blaga, in sicer v vrednosti nad tri milijone din. Razen tega so v podjetju sprejeli letos najmanj 40 do 50 novih delavcev, v glavnem mladih ljudi, med. njimi precej tehnikov in. absolventov s srednjo ekonomsko šolo in drugih. No-vozaoosleni ljudje dejansko še ne proizvajajo, saj se šele uvajajo v proizvodnjo oziroma delovni proces. Te in šč kopica drugih težav so povzročile, da se je kolektiv znašel v dokajšnjih škripcih. STALIŠČA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA O teh in drugih težavah podjetja je seveda razpravljajo tudi vodstvo osnovne organizacije sindikata. Na osnovi temeljite presoje položaja je odbor sindikalne organizacije posredoval organu samoupravljanja vrsto predlogov in priporočil. Med drugim se osnovna organizacija sindikata zavzema, da je treba nemudoma poiskati vse možne poti za odprodajo zalog. V ta namen bi kazalo reorganizirati prodajno službo ter prodajalce bolj stimulirati. Izračunati bi morali proizvodno ceno man®kot šot diname- \ vseh izdelkov, ki jih proizva- Sfavii zaposlenih ljudi, kar pred- 4 jajo v podjetju na osnovi novih nih ,Ja odstotka vseh zaposle- v -— +4------------1—■. v litijskih kolektivih. -m- ^ ® VELENJE | Sta', ,e,ošnjem jubilejnem letu, ko Ž reveinujsm° 50-lctnico delovanja Ž (insk ionarnih sindikatov, bo Ob- i sindikalni svet Velenje po-Sinas, 5 dolgoletnim in zaslužnim normativov materiala. Vsa odvečna osnovna sredstva naj ibi prodali. Sindikat nadalje pred- laga, naj bi pristojni v podjetju ugotovili, katere zaloge in surovine so nekurantne, razen tega pa se sindikat tudi zavzema za ostrejše ukrepe v zvezi z zmanjševanjem proizvodnih stroškov. Odbor sindikata sodi, da bi morali izdelati pravilnik o odgovornosti vseh članov kolektiva. Spričo občutne vezanosti obratnih sredstev zaradi zalog in spričo neporavnanih računov kupcev meni sindikat, da se utegne zgoditi, da bo podjetje zašlo v trajnejšo nelikvidnost, iz katere se ne bo moč izmotati. Zato se sindikalno vodstvo zavzema za hitrejšo izterjavo dolgov pri kupcih. Značilno. je. da se sindikat zoperstavlja vsakemu nadaljnjemu naraščanju oziroma povečevanju osebnih dohodkov, kot je bil to primer v minulem obdobju. Izvršni odbor sindikalne organizacje še meni, da so člani kolegija podjetja najbolj odgovorni za nastale razmere v kolektivu, zato je njihova prva dolžnost, da si z vsemi silami prizadevajo za izboljšanje poslovanja. Predlaga tudi, naj vodstvo podjetja preuči vse možne mere za kooperacijsko sodelovanje bodisi z domačimi ali tujimi partnerji. Dejansko pa izvršni odbor osnovne organizacije Iskrine tovarne polprevodnikov sodi. da po vsej verjetnost vodstvo podjetja ne bo moglo odpraviti v.s.eh pomanjkljivosti in težav, zato še predlaga. naj bi pridobili za sodelovanje in pomoč združeno podjetje Iskra in občinsko skupščino Trbovlje. POMEN PREDLOGOV SINDIKATA Čeprav so vsa stališča izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata tega podjetja umestna, bi vendarle kazalo opozoriti na pomen predloga, naj bi se Iskrina tovarna polprevodnikov v prihodnje bolj usmerila na kooperacijsko sodelovanje bodisi d rada ali v tujini. Domači trg postaja za nekatere proizvode tega podjetja dejansko pretesen. Izhod je samo večji izvoz in to na področja s konvertibilnimi valutami, saj vodstvo kolektiva že sedaj ugotavlja, da na Vzhod ne bodo mogli kdo ve kaj povečevati prodaje. Kot smo zvedeli, imajo za zdaj v podjetju dve ponudbi. Obe sta zanimivi in bi ju kazalo temeljito preučiti. Oba predloga sta prišla od dveh svetovno znanih podjetij s področja elektronike. Prav bi bilo, da bi se kolektiv čimprej odločil za enega ali drugega partnerja, seveda v prvi vrsti za tistega, ki jim daje boljše pogoje. Odlašanje na tem področju pa' bi zagotovo samo podaljšalo sedanji dokaj negotovi položaj tega trboveljskega kolektiva. M. V. ♦SPECIALNE B O NEPOKVARLJIVE e f same 34 C *- tlin možnost obročnega odplačevanje! PROIZVAJALEC IN DO! JCtmietua&poHt SKOPJE ni dolgoletnim ^°Unealniln delavcem iz Šaleške OBALNI SINDIKALNI SVET KOPER: Konjice sJ30minske plakete. Prizna-Obg oodo izročili aktivistom na kaiDp zboru Občinskega sindi- , a sveta Velenje decembra g (vš) ^ • slovenske I _ | h čia ah ih v katero bo vključenih v m p«0' tega delovnega kolektiva / kStahov U novembru bodo imeli J i °kčni zbor, na katerem ^ izvolili svoje organe. £ % V. L. il v^ hski sindikalni svet bo nu-on? ^otrekho pomoč sindikal-na*an*zaciji» jo ustanavlja-?°hiir.J5?s.faji hiilice v Slovenskih DECEMBRA občni zbor ^OVO MESTO oborom novome-se ?dikatov, ki bo 14. novemb-srpi6 dosedanji plenum minu-p ° sestal na svoji zadnji f ilUtaHuprav,ja,i so o polletnih gospodarjenja ter o pori Ob £!prav ha občni zbor. ^ 1 ^jenia Pravi o rezultatih gospo- g Hta so* v *• Polletju letošnjega ^ Poudarili, da bi bilo po- g |_ 'kaziti javno priznanje v^Uhem ektivom’ še Posebej pa dein,—’ in vodstvenemu kadru 't*,0'Tlih o« Nai v p‘?čaknvanja, ugodni pa ^eip1v, Prhlem, če od dosežkov J}®! koiVt.!Vp!iv konjunkture, W 1 obti^ktivov novomeške občine Priprav na bližnji občni Cibšla- & ni. ,nsp Slani plenuma ugotovi- ž „sa zlasti razmahnile v { 5 anriia dalje. V vsebin- i «,* zbe. -Brovske nrinrave na obč- / -fbovn. n se vklluCile nrav vse f "Sini " "rganizacije sindikata v ž -mG ^ Minuli teden je bil v prostorih Obalnega sindikalnega sveta Koper razgovor o volitvah v temeljno izobraževalno skupnost obalnih občin. Dnevni red sestanka je vseboval tri točke: priprave na volitve v temeljno izobraževalno skupnost obalnih občin, razpravo o možnih kandidatih, medtem ko je bil za zadnjo točko dnevnega reda predviden razgovor o pripravah na občni zbor Obalnega sindikalnega sveta Koper. Diskusija okoli volitev v temeljno izobraževalno skupnost je bila namenjena predvsem evidentiranju možnih kandidatov za skupščino temeljne izobraževalne skupnosti. Ker bodo volitve v štirinajstih volilnih enotah obalnega območja, je bil predhodni načelni dogovor glede kandidatov za skupščino več kot potreben. Ob tem naj povemo še to, da vodi vso akcijo okoli volitev v temeljno izobraževalno skupnost Obalna konfe- renca Socialistične zveze, seveda v sodelovanju z OSS Koper. 1 Glede na dejstvo, da poteče meseca decembra dvoletna mandatna doba Obalnega sindikalnega sveta Koper, so na omenjeni seji minuli teden spregovorili tudi o pripravah na občni zbor hajvišjega sindikalnega foruma na slovenski obali. Za danes lahko povemo le to, da bo občni zbor 6. ali 13. decembra in da bo glavna razprava usmerjena predvsem v tri smeri: izvajanje družbene in gospodarske reforme s posebnim poudarkom na politični, ekonomski in socialni položaj našega delavca; na problematiko samoupravljanja in zakonodaje glede na procese, ki so jih sprožili ustavni amandmaji in reforma, ter dolgoročni gospodarski in socialni razvoj slovenske obale. Na občnem zboru bodo sprejeli tudi pravila OSS Koper in novo programsko osnovo. A. Ul. Konserviran grah doza 1/1 8 kom Konserviran stročji fižol doza 1/1 8 kom Konserviran djuveč doza 1/1 8 kom Paradižnikova mezga tuba 0,2 kg 10 kom Goveja in kokošja juha zavitki 0.65 Vložene kumarice kozarec 0.800 6 kom Paradižnikova paprika kozarec 0.800 6 kom Paprika »-Kaplja« kozarec 0.800 4 kom Paprična solata kozarec 0.800 4 kom Ajvar kozarec 0.800 4 kom SADNI KOMPOTI (marelica, breskev, jagoda, češnja, višnja, hruška, jabolka in sliva) doza 1/1 8 kom DŽEMI (marmelade) (marelica, jagoda, breskev, šipek) kozarci 0,800 ccm 4 kom PRIPRAVLJENA JEDILA (sarma, grah z mesom, djuveč, stročji fižol z mesom, fižol s klobaso, fižol s pleskavico ali slanino) doze 1/1 kg 4 kom SADNI SOKOVI (borovnica, jagoda, ribezen, marelica, breskev, malina, robida, limona, pomaranča, višnja) v tetra paku 0,2 1 18 kom POMARANČNI SIRUP — steklenica 1/11 1 kom OPOMBA DOBAVITELJA: Dobavitelj si pridržuje pravico, da pri sestavi paketa št. 3 menja sestavo kompotov, džemov in pripravljenih jedil glede na razpoložljive količine letnega pridelka. PRODAJNI POGOJI: za nakup paketov — Nakup paketov se kreditira največ do zneska 680.— din Kupec mora poravnati znesek za nakup paketov št. 1, 2 in 3 največ v petih mesečnih obrokih s plačilom gotovine na žiro račun 401-1-512 .KONZERVA EXPORT« SKOPJE Mesečni odplačilni rok ne sme biti manjši od 10.— din Z gotovino lahko kupite vsak paket posebej po želji kupca Reklamiranje dobavljenih paketov priznavamo v 8 dneh po prejemu paketa in pismenem obvestilu VSE INFORMACIJE ZA NAKUP DAJE: POSLOVNO ZDRUŽENJE EMONA MERKUR N LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 38/11 Telefon 316-279 , PRED OBNOVO INTERNEGA ODDELKA SPLOŠNE BOLNIŠNICE SLOVENJ GRADEC V' f \ našem družbenem življenju povzročajo v zadnjem času največ vroče krvi neurejeni odnosi med republikami in federacijo. Enkrat se republike pogovarjajo s federacijo z močjo sile, s pritiski, drugič sklepajo z njo kompromise, le redko pa teče beseda med njo in republikami s pomočjo prepričljivih argumentov, v atmosferi enakopravnega dogovarjanja. Vse to priča, da ima federacija še veliko preveč pristojnosti in ekonomske moči, saj bi se sicer jugoslovanski narodi že zdavnaj začeli neposredno sporazumevati, koliko naj kdo prispeva za skupne potrebe in koliko naj kdo dobi skupne pomoči za svoj hitrejši razvoj. O temi: republika—federacija so obširno spregovorili tudi na tadnji seji CK ZKS. Franc Popit, predsednik CK ZKS, in člani CK ZKS so v razpravi na seji jasno povedali, kakšni naj bodo odnosi med republikami in federacijo (da se bomo lahko izognili nepotrebnim »-konfliktnim situacijam«) in česa vsega naj se federacija otrese, da bi se jugoslovanski narodi lahko gospodarsko in družbeno povezovali predvsem na osnovi svoje samoupravne volje. Pristojnosti federacije v gospodarstvu naj obsegajo vse tisto (in le tisto), kar zagotavlja enoten družbeni in gospodarski sistem v državi. V okvir federacije sodi nadalje vse, kar zagotavlja enakopravnost — v smislu enakega splošnega položaja v razmerah gospodarjenja — narodov, republik, pokrajin, občin, delovnih organizacij in delovnih ljudi na- REPUBLIKA FEDERACIJA sploh. Sem sodijo tudi pristojnosti, ki zagotavljajo vsem enakopravnost na področju delitve, torej razpolaganje s presežki dela. Nadalje sodi v področje federacije politika upravljanja s skladi, ki so potrebni za uresničevanje skupaj začrtane politike. In končno sodijo v pristojnost federacije temelji gospodarskega sistema, ki morajo zagotoviti enoten socialističen sistem. » Te pristojnosti federacije so sestavni del državnosti vseh narodov, vse druge pa sodijo v pristojnost republik in drugih enot. Pristojnosti federacije na gospodarskem področju bodo — po sodbi Franca Popita in članov CK ZKS, ki so o tem govorili — precej jasnejše, ko bomo uresničili stališča, o katerih smo že dosegli načelno enotnost. Tako naj bi republike financirale proračun zvezne administracije, potrebe diplomacije, narodne obrambe in odplačilo inozemskih dolgov. Tako imenovani državni kapital na vseh ravneh, od federacije do komun, naj bi do njegove ukinitve upravljali s pomočjo posebnega režima in s tem preprečili možnost za njegovo reprodukcijo. Federacija naj za objekte, ki so v gradnji po srednjeročnem planu in jih financira, vplača fiksne zneske, vse prekoračitve cen pa naj gredo v breme republike, v kateri se objekt gradi, oziroma delovne organizacije, ki bo objekt upravljala. Federacija bi tudi ne smela prevzeti nobenih novih investicijskih obveznosti. ' V dogovorih med političnimi vodstvi republik je obveljalo tudi stališče, da je treba sklad za razvoj nezadostno razvitih področij v BiH, Makedoniji, Črni gori in Kosovu spremeniti v sklad gospodarstva. Da ne bo nepotrebnega nesporazuma: predlog, kaj »naj bi« federacija storila in s tem okrepila ekonomsko moč gospodarstva in samoupravne pravice republik, ni nov niti ni pritisk. Za celoten predlog smo glasovali že pred štirimi leti, ko smo se odločili za reformo. Le uresničili ga doslej še nismo. Ne gre torej za pritisk na federacijo, ampak za vprašanje, zakaj dosledno ne uresničujemo reforme. Potemtakem ni dovolj začeti akcijo, kakršna je reforma, le v gospodarstvu, »spodaj«: reformo je treba izpeljati tudi na vrhu, z reformiranjem odnosov med republikami in federacijo. V. B. ZAGOTOVITI JE TREBA NORMALNO STROKOVNO DELO IN ZDRAVLJENJE Obnova internega oddelka bo veljala nekaj nad 5 milijonov din, od tega je Splošna bolnišnica Slovenj Gradec zagotovila 2,300.000 din, bančnega posojila bomo prejeli 2,500.000 dm, delovne organizacije p naj bi prispevale 310.000 din ® V razdobju 1972—1982 naj bi skupščine obcm Velenje, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd naj bi prispevale 310.0S0 din ® V razdobiu 1972-1982 ^ m000 din M rfplaiite anuitet Splošna bolnišnica v Slovenjem Gradcu, ki skrbi za zdravje okrog 86.000 občanov z območja od Radelj ob Dravi do Raven na Koroškem in Velenja, je v prejšnjih letih zagotovila, izjema je interni oddelek — ustrezne pogoje za normalno strokovno delo. Po zgraditvi.ki-rurško-ginekološkega bloka so imeli v načrtu tudi obnovo internega oddelka, vendar pa so se vsi načrti zaradi neurejenega sistema financiranja zataknili. Obnova internega oddelka slovenjegraške Splošne bolnice je prepotrebna. Oddelek je v zgradbi, stari nad 70 let, sobe so velike, prostori nefunkcionalni, dotrajana je vsa oprema in napeljave, ni dnevnih prostorov in garderob, premalo je umivalnic in stranišč. Po ugotovitvah strokovnjakov je obnova internega oddelka nujna, sicer utegne biti resno ogroženo normalno strokovno delo in zdravljenje. Zagotovitev primernejših pogojev za zdravljenje na internem oddelku slovenjegraške Splošne bolnišnice pa terja tudi naraščajoči turistični promet, oddaljenost Koroške od drugih središč, močno ..industrijsko zaledje in ne nazadnje tudi porast števila prebivalstva. V ilustracijo naj navedemo, da je sprejel interni oddelek slovenjegraške Splošne bolnišnice lani nad 2700 bolnikov, oskrbnih dni je bilo nad 40.000, povprečna ležalna doba pa je bila 15 dni. Posteljni fond je bil tako zaseden s 95 %. Odliv bolnikov v druga središča, kjer so bolnice, je minimalen, nasprotno pa ugotavljajo, da je čedalje več občanov, ki prihajalo na zdravljenje na interni 'oddelek Splošne bolnišnice Slovenj Gradec oziroma iščejo usluge ambulant tega oddelka. Za obnovo internega oddelka je bilo pripravljenih več variant, vendar pa je bila slabost večine predlogov v tem. ker bi morali ob morebitni nadzidavi ali prezidavi za skoraj dve leti preseliti bolnike v druge prostore, ki pa jih praktično ni. Zato so se odločili za rešitev, ki predvi- deva v I. fazi izgradnjo prizidka na zahodnem krilu sedanje zgradbe internega, oddelka, v katerem bo 60 postelj in nekaj drugih prostorov, v II. fazi pa bi preuredili staro zgradbo, kjer bi bilo tudi okrog 60 postelj, prostori za laboratorij in drugo. Posteljnega fonda torej ne bi povečevali, saj ima zdaj interni oddelek 116 postelj. Obnova internega oddelka in laboratorija Splošne bolnišnice Slovenj Gradec bo veljala nekaj nad 5 milijonov din. Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je že nekaj časa oročala denar pri banki, da bi si zagotovila posojilo. Tako so Slovenj egrajčani zbrali sami 2,300.000 din, banka bo odobrila 2,500.000 din posojila, prispevek delovnih organizacij pa bi, kot predlagajo, znašal 310.000 din. V letih 1972—1982, ko bo treba vračati posojilo, bi Splošna bolnišnica odplačala letno 30 % anuitet, to je po 110.000 din, preostalih 70 % anuitet pa naj bi iz proračun- skih sredstev odplačale skupščine občin Ravne na Koroškern, Dravograd, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec in Velenje, upoštevaje pri tem delež koriščenja uslug internega oddelka. Letna obveznost omenjenih občinski!* skupščin bi bila blizu 260.000 dinarjev. Občinska skupščina Slovenj Gradec je že potrdila investicijski program za obnovo internega oddelka splošne bolnišnice* predsedniki občinskih skupščin in poslanci iz Velenja, Slovenj Gradca, Raven na Koroškem, Dravograda in Radelj ob Dravi pa naj bi se pogovorili o vračanju anuitet za najeto posojilo za obnovo internega oddelka. Prevladuje mnenje, da bi se morala pri obnovi internega oddelka slovenjegraške Splošne bolnišnice ponovno manifestirati solidarnost koroških občin, računajo pa seveda ob tem tudi na pripravljenost in razumevanje Velenjčanov, da prispevajo nekaj denarja za prepotrebno ob* ~elka. VELENJSKA TRGOVINA PO ZDRUŽITVI Po združitvi trgovskih podjetij »Velma« in »Bazen« deluje v Velenju le eno trgovsko podjetje, na veliko in malo, »ERA«. V okviru podjetja »ERA« deluje 26 samostojnih poslovalnic, od tega tudi predstavništva v Zagrebu, Celju in Ljubljani. Letos bo velenjsko trgovsko podjetje »ERA« doseglo, kot predvidevajo, okrog 85 milijonov din prometa; ob polletju je bil promet sicer pod predvidevanji, vendar pa so v podjetju uver- NEZNANJE IN NESTROKOVNOST COKLA RAZVOJA Čeprav v nobeni zasavski občini nimajo na voljo vseh podatkov o tem, kako delovni kolektivi izvajajo zakon o obvežem sprejemanju pripravnikov, se vse bolj množijo dokazi, da ga v številnih podjetjih ne uresničujejo. Že res, da so za zdaj skoraj v vseh delovnih organizacijah sprejeli ustrezne pravilnike o urejanju pripravništva, vendar jih malokje dosledno spoštujejo. Podoba pa je, da utegnejo o problemih urejanja in predvsem sprejemanju pripravništva oziroma pripravnikov dosti širše razpravljati naslednje dni, ko bodo obravnavali v podjetjih predlog zakona o družbenem usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. jeni, da bodo v zadnjih mesecih tega leta nadoknadili zamujeno. Čeprav je šele nekaj mesecev po ustanovitvi novega trgovskega podjetja na veliko in malo »ERA« Velenje težko celoviteje ugotavljati prednosti združevanja velenjske trgovine, pa je vendarle res, da je prvi napredek že viden. Eno od vodil v akciji združevanja je bilo v Velenju ustvariti večji kapital, ki bi omogočil hitrejšo modernizacijo trgovine. Koncentracija sredstev je dosežena, zagotovljena pa je tudi hitrejša modernizacija trgovske mreže, to pa . zagotavlja enoten koncept razvoja trgovske mreže in investicijskih, vlaganj.. Investicijske odločitve, sprejete doslej, kažejo, da se je začel uresničevati program izgradnje najpotrebnejših novih objektov oz. obnove obstoječe trgovske mreže, da torej ne prihaja več do podvojevanja izgradnje trgovin. Ob tako zastavljeni politiki bo mogoče kaj hitro uresničiti program izgradnje mreže za osnovno preskrbo Velenjčanov. Letos je v teku V Hrastniku so pred kratkim ugotovili, da so delovne organizacije sprejele doslej samo 12 pripravnikov, čeprav bi jih glede na sistemizacijo delovnih mest in dejansko zasedbo le-teh morale sprejeti najmanj petkrat toliko. V tej zasavski občini ima med 4200 zaposlenimi, le 40 ljudi visoko in 47 oseb višjo strokovno izobrazbo. Zaposleni z visoko strokovno izobrazbo predstavljajo samo 0,9 % vseh ljudi v delovnem rgzmerju. Značilno je še, da je v vsem hrastniškem gospodarstvu samo 136 visokokvalificiranih delavcev in da imajo kar 1680 ljudi nekvalificiranih. Med 4200 zaposlenimi pa je skoraj polovica ljudi brez dokončane osnovne šole. Nekateri drugi podatki kažejo, da v posameznih hrastni-ških podjetjih kadrovski politiki niso posvečali skoraj nobene pozornosti. V Steklarni imajo 46 delovnih mest, za katera zahtevajo višjo strokovno izobrazbo. Zaposlenih s to izobrazbo na teh delovnih mestih pa je le sedem. Na rudniku imajo 53 delovnih mest, na katerih bi morali opravljati delo ljudje z višjo strokovno izobrazbo, pa vendar niti en sam delavec na teh me- stih nima tega znanja oziroma kvalifikacije. Na nekaterih delovnih mestih, kjer je potrebna visoka kvalifikacija, so zaposleni ljudje, ki imajo po pet ali največ šest razredov osnovne šole. Značilno pa je, da je tudi letos delavska univerza razpisala pogoje za vpis v oddelke večerne osemletke, pa se je priglasilo samo osem kandidatov. Podobne«razmere veljajo tudi za zagorsko gospodarstvo,- nekoliko bolje je samo v trboveljski občini. V vsem zasavskem gospodarstvu je zdaj zaposlenih samo okrog. 80 pripravnikov, čeprav bi jih morali imeti najmanj 350. Z druge strani skoraj v vsakem zasavskem delovnem kolektivu ugotavljajo pomanjkanje strokovnih kadrov. Toda vse kaže, da ugotavljajo to samo zaradi lepšega, zavoljo videza,, malokje pa so pripravljeni dosledneje izvajati zakon o pripravništvu. Načrti o sprejemanju pripravnikov so torej za zdaj samo še kos papirja, so sicer sprejeti, izglasovani v organih . samoupravljanja, njihovo izvajanje pa je odvisno bolj ali manj od dobre volje kadrovskih služb. Potemtakem so v zasavskih podjetjih sila daleč od ene izmed osnovnih intencij, da je namreč načrtovanje sprejemanja pripravnikov in njegovo izvajanje pomembna družbena obveznost, pa čeprav je nadzor nad tem zaupan občinskim skupščinam. Le-te lahko sprejmejo nič koliko priporočil in stališč in jih, kot je znano, tudi sprejemajo, kaže pa, da nikogar ne obvezujejo. V Hrastniku so zadnjič ugotovili, da bi morali nemudoma zaposliti še 84 ljudi z visoko ih 164 ljudi z višjo strokovno Izobrazbo, da bi ujeli korak z republiškim povprečjem na tem področju iz leta 1967. Ali ni upravičeno vprašanje: ne pomeni sedanja zelo neugodna izobrazbena struktura zaposlenih v hrastniškem gospodarstvu že pravzaprav negacijo reforme? Umestno je tudi vprašanje, kako vsebinsko izboljšati proces samoupravljanja v delovnih organizacijah, če pa je med zaposlenimi skoraj polovica neposrednih proizvajalcev z nedokončano osnovno šolo in nad 1600 ljudi nekvalificiranih. Njihovo družbeno-ekonomsko znanje resnično ni tolikšno, da bi mogli tvorno sodelovati pri soodločanju, pa čeprav bi v podjetjih razvili vse možne neposredne oblike samouprave, -n- MODNA HlSA V LJUBLJANI IN MARIBORU JE ZA SKORAJŠNJO JESENSKO-Z1MSKO SEZONO DOBRO PRIPRAVLJENA. OGLEDATE SI LAHKO NOVE VOLNENE TKANINE ZA DAMSKE PLAŠČE. KOSTIME. KAMGARNE V NOVIH DE-SENIH ZA MOŠKE OBLEKE. MODNO KOLEKCIJO DAMSKIH PLAŠČEV. HLAČNIH KOMPLETOV TER VRSTO DRUGIH ARTIKLOV ZA JESEN IN ZIMO PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK POGOJI ZA HITREJŠO MODERNIZACIJO adaptacija blagovnice »Center«, v okviru katere bodo uredili več novih specializiranih oddelkov, na Selu so uredili sodobno sa-moposrežno trgovino, zdaj pa urejajo še bife, v kratkem pa bodo začeli na začetku Efenkove ceste z gradnjo samopostrežne trgovine, ki jo bodo izročili namenu prihodnje leto. Treba pa bi bilo urediti oz. zgraditi še več samopostrežnih trgovin, da bi zagotovili kolikor toliko solidno preskrbo z osnovnimi prehrambenimi predmeti. Samopostrežne trgovine bi bilo treba urediti še v Pesju, starem Velenju in v Stari vasi. V trgovskem podjetju na veliko in malo »ERA« v Velenju namenjajo posebno pozornost izobraževanju, tako vzgoji vajencev, kot usposabljanju že zaposlenih, in sicer v okviru srednje komercialne šole, ki je v Velenju. Združitev je torej pogojila večjo skrb za kadre, prišlo je do delitve dela med posameznimi službami, upravne službe se mehanizirajo itd. Prvi znanilci, napredka so torej že vidni. (vš) ter do pripiavu tuai oru^ram delavci so letovali tudi bili domovih, nekateri pa so počitnicah ob morju ali v nah tudi sami. - V. novo internega oddel Ce bo v kratkem rešeno vprašanje financiranja, bodo šo letos začeli s prvimi deli pri obnovi internega oddelka SplošnO bolnišnice Slovenj Gradec. (vi) Na 10 cicero o NOVO MESTO V tovarni zdravil Krka skrbU0 za stanovanjsko izgradnjo, sindikat pa za rekreacijo in športno ter kulturno življenje kolektiva« Delavski svet podjetja je leto* odobril 150 zaposlenim za gradnjo stanovanj 3,260.000 novih dinarjev posojil, kazen tega pa ima podjetje tudi 60 lastnin stanovanj. k. S. @ RAVNE Na ku ROŠ K EM KuroaKi /idiavstv eui center ^ Ravna.il do po narocuu posranre repuDriske ^aupscme & česa P4** drocja m pretisiavniKov obcJA Kani j e, Dravograd, ^iovenj 01*' oec in Ravne uo »reae novem^ pripravil anauz,o razvoja zarav' stvene siuzue na Korosivcin. cl** o*i' plačevanja anuitet miemega ueraa sioveiijegra^Ke DOjnis,nice» % LOŽ V Kovinoplastiki Lož imajo <*c' lavci ugodne pogoje za na.i«nJ* stanovanjsKega krenita. Pooj^fcJ daje za novogradnje do ^ narjev. za popravna pa do 10.0^ dinarjev posojila za dobo 30 let 2 odstotni obrestni men. Letos J za kredit zaprosilo 54 delavce ' vendar pa je bilo denarja le t0 ko, da so pomagali 24 prosilce*^ Ostali bodo dobili kredit prib odru let0- S. B. ® ČRNOMELJ Varstveni ustanovi v Crnornlj^ in Semiču obiskuje Okoli 10 otroL Za potrebe, ki jih imajo t' 1 c« varstva predšolskih otrok v maljski občini, je prostora odio no premalo. Da bi se razmere j tem področju izboljšale so Pr ^ kratkim sprejeli 5-letni progr®ej razvoja otroškega varstva. so za potrebe otroškega delovne organizacije prispev^ zelo malo. izjema med tovarna Iskra v Semiču, ki je » za te namene precej denarja, cer pa so otroško varstvo cirali iz občinskih proračun«*, sredstev. Po predvidenem mu naj bi v naslednjih letih pomogle k razširitvi varstven.^ ustanov tudi delovne organi** „ je. Do leta 1975 bi po progra^; zajeli v otroško varstvo 150 šolskih otrok Razen tega postopoma pri vseh osemle^^ organizirali celodnevno vat*s otrok. . vd # RAVNE NA KOROŠKEM Letos je v počitniškem železarne v Portorožu letovalo .g, članov kolektiva z ožjimi skimi člani. Od tega je bilo na čitnicah v Portorožu IT" del*v-ji^ 78 uslužbencev, 280 družinskih. ^ nov, 11 upokojencev itd. Mnog1^ v ZASAVJU POUDARJAJO POTREBO PO SISTEMATIČNI SKRBI ZA MLADI ROD Teden otroka le mimo problemi pa so ostali ) nftimm,biiih Letos v revirjih niso imeli pomembnejših javnih manifestacij in prireditev, ki bi pravega^varstva, kercl^^a1^?d^*' | JL -B.A-B. Letos v revirjih niso imeli pomembnejših javnih manifestacij in prireditev, ki bi posebej obeleževale teden otroka. Kljub temu pa so nekatera društva prijateljev mladine, vodstva posameznih šol in druge organizacije vsaj razpravljale o najbolj aktualnih vprašanjih razvoja in vzgoje ter rekreacije najmlajših. Ob tej priložnosti so marsikje sprejeli zanimive sklepe ih priporočila, vprašanje pa je, če jih bo moč do prihodnjega leta uresničiti. Znabiti je najpomembnejše stališče, ki so ga bolj ali manj nagla-sevali malone na vseh teh razgovorih, da bo morala zasavska družbena skupnost posvetiti mlademu rodu sistematično skrb in ne zgolj ob teh ali onih priložnostih. Ahilova peta številnih zasavskih osnovnošolcev so trije Predmeti: materinščina, matematika in angleščina. V Hrastniku so zadnjič ugotovili, da nnajo najslabše učne uspehe predvsem pri teh predmetih. Podobno je tudi v Zagorju in samo nekoliko boljše v Trbovljah. Solniki ugotavljajo, da bodo morali imeti za pouk teh 'predmetov še več različnih učil DOPISNIKI POROČAJO M?.' ; ' 'Ormož Nov hote! Ta del Slovenskih goric je za turiste postal privlačnejši, ko so asfal-cesto Ormož—Ljutomer. Vendar pa so tisti, ki so obiskali Sloven- s!te gorice in hoteli ostati dalj časa v Ormožu, težko dobili prenočišče. Seveda ko so dogradili hotel v Ormožu — odprli so ga v nedeljo — tega Problema ni več. Ob novem hotelu bo tudi lep prostor za parkiranje &vtomobllov. (dd) ® Šmarje pri jelšah Zanemarjeno pripravništvo Podatki, ki jih je zbral svet za delo občinske skupščine, kažejo, da delovne organizacije reševanja pripravništva niso lotile resno. Čeprav k bil rok za sprejem aktov, ki urejajo pripravništvo, 31. januar, je ure-pripravništvo le 5 delovnih organizacij od skupaj 3S, kolikor jih sedež v šmarski občini. Kljub temu, da so v aprilu letos sklicali Svetovanje s sekretarji podjetij, na katerem so se dogovorili, da bodo elovne organizacije vendarle sprejele ustrezne akte, stanje ni boljše. o$lej 28 delovnih organizacij ni uredilo pripravništva. Na šmarski ob-bski skupščini ugotavljajo, da za neurejene zakonite obveznosti niso le pravne službe, temveč tudi organi upravljanja. Čeprav doslej ni posegla po zakonitih sankcijah zaradi neurejenega pripravni-/a» Pa se bodo morali do konca leta le pogovoriti o tem, kako bodo šilili delovne organizacije, da bodo izpolnile zakonske obveznosti, (pk) • krško Nagrade za racionalizacijo , b-gajjj upravljanja v tovarni celuloze in papirja v Krškem so dali ^ raiPravo članom kolektiva nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. pravilnikom bodo na novo uvedli nagrade za racionalizacije. t,vavlc-> do izrednih nagrad, za racionalizacije bo imel vsak član kolek-ko* aIi slll|Pina delavcev, ki bo z dokumentacijo dokazala, da je predlog za Povečanje proizvodnje, za znižanje poslovnih stroškov, za 0,jšanje kvalitete proizvodnje itd. > Iji ^r' Predlogu novega pravilnika bi osebni dohodki za delavce, ki de-(jjj, P°ln delovni čas in KM-odstotno izpolnjujejo delovne obveznosti, ne kot 600 dinarjev. To pa je višina, ki jo je delovnim organiza- in pripomočkov, starši pa pravijo, da bi morali otrokom nuditi več dodatnega pouka iz teh predmetov. In eni in drugi imajo prav. Za to so na voljo tudi dokazi. Vsi tisti otroci, ki so imeli podaljšani pouk ali ki obiskujejo varstvene oddelkp, so postali boljši učenci, njihovi uspehi pa so bili marsikje skoraj 95-odstotai. Zatorej so upravičeno na nekaterih posvetovanjih ob tednu otroka predlagali, naj bi družbena skupnost omogočila pospešeno ustanavljanje oddelkov za podaljšano bivanje otrok v šolah. V malo šolo je za zdaj vključenih sila majhno število otrok. sRazlog za to je znan in ga ne kaže ponavljati. Pa vendar je čas, sodijo v Zasavju, ko bi se morali . temeljiteje posvetiti vprašanju, kje in kako zagotoviti nekoliko več možnosti za to, da bi omogočili širšemu krogu malčkov obiskovati malo šolo. Čeprav imajo v revirjih letos nekoliko več prostorov za organizirano varstvo predšolskih otrok, nimajo niti enih samih otroških jasli. Pomanjkanje teh najbolj občutijo zaposlene ma-tere-samohranilke in vse tiste delavke, ki nimajo kam s svojimi malčki. Pravzaprav danes nihče v revirjih ne razpolaga s podatki, koliko dojenčkov nima I pravega varstva, ker teh podatkov nihče ne zbira. Socialni delavci pa bi vedeli povedati nešteto primerov, ko morajo zaposlene matere, ki nimajo bližnjih svojcev, mesec za mesecem iskati družine, ki jim lahko za sedem ali osem ur zaupajo svoje otroke. Zadnja leta so v'revirjih med drugim tudi ugotavljali, da število učencev, ki prejemajo šolske malice, upada. Letos sicer še ni na voljo dokončnih podatkov, vendar so marsikje začeli temeljito akcijo za to, da bi kar največ učecev prejemalo tople obroke hrane v šolah. Krajevne skupnosti v Trbovljah so tudi letos namenile precej denarja za šolske malice otrokom socialno ogroženih staršev. V Hrastniku in Zagorju so šolska vodstva sklenila omogočiti tem otrokom brezplačne malice ali pa bodo njihovi starši plačevali samo polovico predvidenih mesečnih prispevkov. Podoba je torej, da bo letos teh problemov manj. četudi jih ne kaže podcenjevati, ker še lep čas vsa šolska mladina ne bo prejemala toplih obrokov hrane v času pouka. Rekreacija zasavske mladine v njenem prostem času je še venomer v povojih. V telesno-vzgojnih društvih in sekcijah se udejstvuje dokaj minimalen odstotek šolske mladine, nekoliko več mladih je le v planinskih društvih, ki pa. žal, ne znajo ali pa ne morejo še bolj p,oskrbeti za stalne oblike rekreacije otrok. Skratka: problemov je toliko, da jih ne bo/moč kmalu in v celoti odpraviti. Mogoče pa bi bilo vrsto odprtih vprašanj mladega rodu hitreje odprav-' Ijati. če bi se zanje zavzeli vsi: tako starši kot šole in ne nazadnje tudi delovni kolektivi. -n- 111 Priporočil občinski sindikalni svet PODOBE NAŠEGA ČASA pohištvo in. oprema, za vaš dom lesziizia. centrala ljubljana titova 51 P. Kr. kandidata in odpre mapo ter vzame v roke pero. — Ne, ne vem! odkima kandidat, nekoliko zmeden. — O, vam Mimica ni napisala na vabilo? Nisi, Mimica? Ta je pa lepa! No, nič ne de, nič še ni zamujenega, še bolje je tako, saj ste zdaj povsem neobdelano sociološko polje. Gre za perspektivni kader na občinskem nivoju samouprav- — Mislim, da je nelikvidnost pojav prehodnega značaja, ki je celo nujen v prehodni fazi našega gospodarskega razvoja in kot tak sicer zasluži vso potrebno pozornost, nikakor pa nam ne sme jemati prepotrebnih ustvarjalnih energij pri gradnji ključnih objektov splošnega družbenega pomena. Mislim tudi, da nas tekoča gospodarska problematika vse ..■p Ne zamerite, tovariš kan-»dat, nekako si je pač treba Pomagati, začne jecljaje desni c an komisije. .. ~~ Prišla je generalna linija, a je treba dati vse kriterije od vprašaj, nikjer pa besedi-■ kako, v tem je stvar, reče zaupno član komisije. 0 r~ mi je šinila v glavo i-f,1- na*na ideja: kaj pa kviz?! v ce, zmagoslavno predsednik Drw*S*''e' — Prepričan sem. da „ . *akem postopku še najlaže *ueš na -čisto, s kom imaš 0Pravka. v T- karakteristike so se po-Preživele, prikima član Komisije. A zveze so deformacija! ^.°ei ?rugi ČIan komisije. ~~ k-aj menda veste, za kaj ’ ne? vpraša predsednik Kadrovski kviz uih odločitev v določenih oblikah združenega dela in drugih adekvatnih samoupravnih asociacij. Pa saj to zdaj ni važno! Bomo videli, kaj bo prinesel kviz. Pa obdelajmo najprej kriterij »ljudje širokih horizontov«. — Lahko jaz vprašam? vpraša desni član komisije. — Pa daj, Tone, samo ne iz teorije, raje kaj iz prakse. — Tovariš kandidat, kakor veste, je nelikvidnost gospodarstva danes naš problem številka ena. Kaj mislite, kako ga bomo razrešili? preveč odvrača od poglabljanja samoupravnih odnosov v komunah v smislu ustreznih stališč in sklepov in od boja z različnimi psevdoliberalnimi in ultraradikalnimi elementi, ki nastopajo tako v imenu zveznega kot republiških in občinskih etatizmov. Razen tega tudi mislim, da se s tem ustvarja zelo ugodna klima za delovanje... — Dovolj, tovariš kandidat, dovolj! reče predsednik veselega obraza. — Zakaj dovolj? se začudi kandidat. — Zato, Ijer s kvizom ugotavljamo le smelost pri izvajanju konceptov, ki je potrebna našim perspektivnim kadrom, ne pa opredeljevanje za pristop k stvarem. — Jaz sem pa mislil, da gre tudi za pristop. — Ni ga potrebno več spraševati! reče levi član komisije. — Po mojem ustreza kandidat prav takšen, kot je. Mislim, da je uporaben profil. — Morda se boste morali le še nekoliko retorično vaditi, predvsem v zvezi z zaostrovanjem in praktično realizacijo določenih stališč in sklepov, posebno glede različnih negativnih tendenc, ki s? občasno porajajo v mehanizmih našega samoupravnega sistema, meni prijazno desni član komisije. — Prav imaš. Tone! Ampak samo, če se bo situacija spremenila. Za zdaj pa kandidat ustreza. Lahko greste, tovariš kandidat, zadovoljni smo z vami, zelo zadovoljni, hvala lena! Tovarišica Mimica, uvrstite ga pod točko C. podrejeno M z oznako »pozitivno razumevanje zaostrene situacije.* — Takoj, tovariš predsednik. Naslednji, prosim! VINKO BLATNIK PORTRETI IN SREČANJA Leta izkušenj -r~^rva povojna, vihravo LJ ustvarjalna leta, ko je de-£ lavcev manjkalo na vseh področjih, so sem in tja premetavala tudi takrat še zelo mladega STEFANA MARCI J AN A. A karkoli je tista prva povojna leta delal, vse je bilo ie takrat povezano z organizacijo podjetij, s kadrovanjem in izobraževanjem, s proučevanjem teorije in prakse izobraževanja odraslih. Štefan Marcijan je danes starejši in bogatejši za mnoge izkušnje in za veliko, počasi nabrano znanje in vednost o samoupravnih odnosih. Kot inštruktor prve generacije strokovnih delavcev za organizacijo dela in izobraževanje kadrov velja Marcijan danes za človeka, ki se zelo intenzivno-že več kot desetletje ukvarja z razvojem samoupravljanja in tako je danes njega delovno mesto v, kranjski SAVI. Znan je kot človek, ki se s tem ukvarja zdaj v praksi podjetja, zdaj: kot organizator, izobraževalec, predavatelj in publicist. In nemara je prav v tej izmeničnosti ukvarjanja s teorijo in prakso skrit ključ do njegovih uspehov. Marcijan je danes znan sodelavec sindikatov, Zveze delavskih univerz, seminarjev v organizaciji Visoke šole za politične vede in drugih. Med drugim je letos s soavtorji izdal v knjižnici ZSS knjižico »Osebna odgovornost delavcev v sistemu samoupravljanja«. Če se pogovarjaš z Marci-janom o tem, kar ga poklicno in družbeno-politično najbolj zanima, a to je razvoj in smisel samoupravnih odnosov, se v njegovo pripoved vpleta toliko tehtnih razmišljanj, ki so zrastla iz spoznanja o razvojnih poteh teorije in prakse, da je vsega preveč, če bi ga hotela predstaviti skozi njegova razmišljanja. Ustavim se lahko le ob nekaterih njegovih življenjskih postajah, ki so za njegova spoznanja bila izrednega pomena. —____Leta 1956 sem se v celjski METKI ukvarjal s kadrovsko in izobraževalno pro-blemf,tiko. Imel pa sem možnost ‘ proučevati tudi samo-upravljalsko prakso. In tu sem postal bogatejši za izkuš- njo, da se samoupravljanje v večjem podjetju ne bo moglo uveljaviti vse dotlejr' dokler delavci ne bodo imeli možnosti, da se kot upravljavci . in proizvajalci organizirajo v interesnih, tehffološko in funkcionalno zKMljučenih enotah podjetja. In kot vidite, dolgo pot smo prehodili do tega spoznanja v praksi, do ustavnih in‘zakonskih najnovejših sprememb, ki to zdaj omogočajo... _ ... Kasneje sem delal na Okrajnem sindikalnem .svetu Celje. Spoznaval sem in tako mislim še danes, da samoupravna organiziranost ne sme izključevati politične organiziranosti delavcev, ki lahko in tudi mora služiti hitrejšemu napredku in razvoju samouprave ... V tem času je samoupravljanje dobilo svojo materialno osnovo. V Celju smo ustanovili Zavod za izobraževanje v delavskem in družbenem samoupravljanju. Bilo nas je 20 delavcev^ ki smo proučevali samoupravljanje v podjetjih in zavodih. Takrat je nastal cel voz skript in 'iz naših bogatih izkušenj sem napisal referat za mednarodni simpozij v Salzburgu, ki je pobudil nemalo zanimanja ... Zdaj sem v kranjski SAVI. Pred dnevi sem končal spet en članek, v katerem poudarjam, da je SAVA bila ob prehodu v drugo desetletje samoupravljanja pred veliko odločitvijo. Spričo prvih reformnih teženj, saj so naše podjetje nekateri državni ukrepi zelo prizadeli, smo iskali ustrezne projekte sodobne in samo-■ upravne organizacije dela v podjetju, pri tem pa smo tudi težili za tem, da maksimalno razvijemo osebno odgovornost na delovnem mestu in v samoupravljanju. Ze naš drugi statut je take odnose opredeljeval (prevedli so ga v angleščino kot primerek za tuje delegacije), zdaj delamo že tretji statut... ... V različnih seminarjih za samoupravljavce danes poudarjam tri naše poglavitne izkušnje:. Prvič, statut mora biti praktični usmerjevalec za organizacijske, družbeno-eko-nomske in samoupravne odnose, ki naj zagotavljajo najboljše poslovne uspehe podjetja v pogojih samoupravljanja. Drugič, izkušnje so . pokazale, da lahko počasi in strpno dvotir-nost upravljanja in vodenja odpravimo in vključujemo v enoten sistem upravljanja vsakega delavca, ne glede na njegov položaj in stopnic ?j6jlQ0-vornosti. Inr tretjič, delavska samoupravS je za osebno odgovornost delavca v celotnem delovnem procesu zelo zainteresirana, saj le , tak delavec lahko predlaga, soodloča, izvršuje samoupravne odločitve in zagotavlja delovne učinke. Mi smo za vse to našli vrsto originalnih rešitev ... SONJA GAŠPERŠIČ i Novo na tržišču! Osebni avtomobil ŠKODA, model 1970, z karoserije in z novim zavornim sistemom. Na voljo so naslednji tipi vozil: ŠKODA Š 100 ŠKODA Š 100 L ŠKODA Š 110 L cena 22.200,. cena 23.200. • 9 9 « © e 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 999e9999999999999®999e9e©99«999 Vse informacije in dinarska vplačila sprejema volan ljubljana kersnikova 6 telefon 311-734 9999999999 9 e ’ 9 9 9 e e novo obliko • , 9 © © « r cena 21.200.— din ,9 din e e din • © 9 e 9 9 e © V 9 e 9 a c / Kako gospodarimo Qd vsepovsod • HRASTNIK Kolektiv Steklarne je v devetih mesecih letos izvozil' na področja s konvertibilnimi valutami za nad 1 milijon 600.000 dolarjev izdelkov. Do konca leta bodo prodali v tujino še za okrog 700.000 dolarjev blaga. Po vsem tem računajo, da bodo letos dosegli doslej največji izvoz, odkar se podjetje uveljavlja v mednarodni delitvi dela. Med najpomembnejšimi kupci hrastniškega stekla je Zvezna republika Nemčija, kamor so samo letos izvozili za nad 75.000 dolarjev raznih vrst izdelkov Letos so v podjetju posvetili večjo pozornost izvozu na tržišč^ ZDA in prodali tamkaj za okrog 250.000 dolarjev, do konca leta pa pričakujejo, da bodo utegnili prodati še za okrog 50.000 dolarjev blaga. Zanimivo je, da zdaj potuje hrastniško steklo že na tržišča devetih zahodnoevropskih dežel, nadalje v ZDA, Kanado in Izrael. Podjetje je med redkimi delovnimi organizacijami v Zasavju. izvaža izključno na področja trdniim valutami. ki s • RAVNE NA KOROŠKEM Pred nedavnim »ta »e na skupni seji Sestala tovarniški odbor sindikata 'in ZK ter razpravljala o svojih kandidatih za centralni delavski svet združenega železarskega podjetja. Železarni na Jesenicah in v Štorah sta že izvolili vsaka po osem Članov centralnega delavskega sveta, medtem ko bodo na Ravnah svoje predstavnike izvolili do 20. t. m. V. R. 0 METLIKA Odborniki občinske skupščine Metlika so na zadnji seji pri obravnavanju gospodarskih vprašanj iz dela delovnih organizacij v letošnjem letu ugotovili, da je izredno porastel celotni dohodek v I. polletju. Navzlic povečanju celotnega dohodka in tudi delno osebnih dohodkov, pa so ugotovili, da medsebojna zadolženost, nenehno povečevanje cen in podobni ukrepi v precejšnji meri povzročajo težave gospodarskim organizacijam. Po mnenju odbornikov bodo morale k reševanju teh vprašanj prispevati tudi same delovne organizacije, kakor tudi ostali družbeni dejavniki. Glede izgub v gostinskem hotelskem podjetju so bili mnenja, da je potrebna to vprašanje čimprej rešiti v sodelovanju z domačimi delovnimi organizacijami, kajti v zadnjih letih znaša izguba v Hotelu okoli 400 tisoč dinarjev, kar pa za tako majhen kolektiv ni malo. Glede manjših izgub v nekaterih delovnih organizacijah pa so bili mnenja, da nobena delovna organizacija v sedanjih pogojih ne bi smela več poslovati z izgubo. @ LOŽ Delovni kolektiv KOVINOPLASTIKE načrtno skrbi za strokovno usposabljanje kadrov. Letos so na novo podelili 13 štipendij, v glavnem za dijake tehnične šole-stroi-nega oddelka in za študente strojne fakultete. Skupaj bo kolektiv v letošnjem šolskem letu šolal na raznih srednjih, višjih in visokih šolah 33 štipendistov. Ker so se povišali življenjski stroški, temu primerno pa tudi oskrbnine v dijaških domovih, so v kolektivu Kovinoplastike sklenili, dft povišajo štipendije. Tako bodo dobivati v letošnjem šolskem letu štipendisti na srednjih šolah od 280 do 360 dinarjev mesečno, na višjih in visokih šojah pa od 330—400 din. Seveda pa je višina štipendije odvisna tudi od učnega usoeha štipendista. S. B. ŠENTJUR Kolektiv obratnega podjetja hka obutev v Šentjurju je odku-a stavbo kmetijskega komblna-Preurejajo jo v proizvodne mene. Po selitvi uprave kmetij-ega kombinata v prostore nad ojo novo trgovino se bo prese-i tudi Lahka obutev. Hišo, kjer lajo zdaj, bodo podrli. Na njeni mestu bo prihodnje leto zra-;1 nov Merxov market. P. K. NAŠA NOVA SERIJA ČLANKOV NA TEMO: (NE)LIKVIDNOST NAŠEGA GOSPODARSTVA »Kdaj bomo dobili naš denar!« V kranjski »Savi« ugotavljajo, da napovedani ukrepi ZIS in Zvezne skupščine vsebujejo precej »lukenj«/ skozi katere se bodo lahko izmuznili tisti/ ki že zdaj gospodarijo, predvsem s tujimi sredstvi ® Dokončno razrešitev težav zaradi nelikvidnosti lahko prinese samo dosledno uveljavljanje tržnih zakonitosti; vse drugo je davek na pridnost in poslovnost, ki ga plačajo dobri gospodarji Industrija gumijevih, kemičnih in usnjenih izdelkov »Sava« Kranj po svojih zmogljivostih zavzema drugo, po poslovnih rezultatih pa vodilno mesto rped proizvajalci svoje stroke v naši državi. 2600-članski kolektiv bo letos ustvaril 30 milijard S-dinarjev dohodka; od tega bo poldrugi milijon dolarjev iztržil s prodajo na zahodna tržišča. Vsemu temu navkljub je njihova blagajna — prazna. Z izjemo treh ali štirih dni mesečno imajo že celo letošnje leto blokiran žiro račun. Največ »zaslug« za to imajo njihovi kupci, ki jim račune plačujejo po štirih mesecih in zato dolgujejo več kot 10 milijard S-dinarjev, medtem ko so obveznosti »Save« do dobaviteljev več kot trikrat manjše. Kako priti iz sedanjih težav, zaradi katerih mora »Sava« prvič y svoji zgodovini najemati tudi drage kratkoročne kredite za obratna sredstva? Kaj lahko stori sama, kaj pričakuje od 'napovedanih ukrepov ZIS, in zvezne skupščine? To so bila vprašanja, ki smo jih zastavili tovarišu Radu Rotorju, sekretarju Industrije »Sava« v Kranju. »SPET LUKNJE V PREDPISIH!« da predpis velja za velike trgovske hiše, ne pa za 'agente, ki se ukvarjajo z uvozom. To pomeni, da bodo. velike trgovske hiše, ki so tudi naši največji dolžniki, lahko zelo hitro izpolnile zahtevane pogoje; vnaprej pa poslovale prek agentov. Praktičnega rezultata od tega torej ne smemo pričakovati. Drugo k drugemu: v trenutnih razmerah ne vidimo izhoda; ne vemo, kdaj in kako bomo prišli do našega denarja!« stirali v naši državi. Pod drugačnimi pogoji pa bi tuji partnerji bili pripravljeni investirati tudi' v razvoj naše tovarne. Zato smo zainteresirani tudi sami, vendar, žal, za zdaj ni mogoče. Vprašujem se, kaj z vsem tem želimo dosegi — koga ščitimo? Prepričan namreč sem. da urejena delovna organizacija točno ve, kako daleč se lahko spusti; do kakšnih meja zadolži.. če pa se pri tej oceni ušteje. naj propade! To je neizprosna logika, s katero se bomo morali sprijazniti tudi pri nas. Naslednja zadeva, ki dolgoročno tudi lahko vpliva na normalno likvidnost gospodarstva, so dokončno razčiščeni računi glede nepokritih investicij in v zvezi s tem stanje dejansko razpoložljivih sredstev- Na osnovi tega bi banke lahko izoblikovale lastno dolgoročno politiko kreditiranja investicij in tudi obratnih sredstev. Slednjič gre še za nekatera vprašanja s področja deviznega sistema. Med proizvajalci in trgovci naše stroke na primer obstaja sporazum, po katerem iz razpoložljive devizne kvote z ene strani uvažamo surovine, z druge strani pa končne izdelke. Načeloma naj bi uvažali le tiste finalne proizvode, ki jih doma ne proizvajamo. DogaJ* pa se, da trgovci uvažajo tucU prekomerne količine izdelkov i asortimana izdelkov jugosD vanske gumarske industrije. to zmanjkuje deviz za uv° surovin. Če hočemo nemoteno proizvajati, smo zato prisiljen k raznim zamenjavam materin' lov in k podobnim ukrepojn Posledica tega je, da trpita taK produktivnost, kakor pravzap?3 še bolj — tudi kvaliteta. Tak® proizvajalci kot trgovci pa im3' mo zaradi vsega tega tudi n3' potrebne zaloge raznih surovi" ali izdelkov, kar vse tudi vež® obratna sredstva, če bi doseg1’ vsaj to, da bi sporazumi o pr3' vicah do razpolaganja z devlZ' nimi sredstvi veljali za vse en3' ko; tako kot so bili dogovorjen^ bi tudi to vplivalo na lzbolj|*' no likvidnost...« MILAN GOVEKA5 »Predvsem bi rad poudaril.« je začel pripovedovati tovariš Roter, »da sami bistveneje ne moremo vplivati na likvidnost našega lastnega poslovanja. Na-,ši kupci so namreč že dolgoletne solidne in tudi za vnaprej perspektivne stranke. Selekcija kupcev torej ne prihaja v poštev, ker bi z ene strani izgubili dobre odjemalce;' za morebitne nove pa že vnaprej vemo. da ne bi bili nič boljši od sedanjih. Tako nam ostaja zgolj to. da z osebnimi razgovori, obiski in posredovanji skušamo priti do delnega plačila računov. Rezultat tega je, da vsak mesec za tri ali štiri dni banka le sprosti naš žiro račun in tako lahko izplačamo vsaj osebne dohodke in poravnamo najvažnejše dolgove. Povedal 'bi še. da položaj ne bi bil tako kritičen, če bi kupci poravnali svoje račune vsaj v 8,5 dneh. namesto v štirih mesecih. kakršno je sedanje nn-prečje. Tako pa nastajajo dolgoročne negativne posletijce za našo tovarno. S tern rnisjim na težave pri i^vajanip modernizacije in rekonstrukcije. Ravno sedaj na primer moramo odklanjati velika izvozna naročila, s katerimi bi se lahko močneie zasidrali na zahodnih trgih jn tako tudi v prihodnje imeli zagotovljeno tržišče za prodajo izdelkov rfaše nove tovarne, ki jo že gradimo. Naročila pa odkla-niamo zato. ker nimamo sredstev. ^ katerimi bi pospešili dinamiko modernizacije in rekonstrukcije. Trenutno na primer kar sedem milijard starih dinarjev obračajo naši kupci! Če naj odgovorim še na drugi del vprašanja; pričakujemo, da bodo napovedani ukrepi ZIS in zvezne skupščine nekoliko le vplivali na izboljšanje finančne discipline. Toda kaj bo to pomagalo. če pa je že zdaj znano, da v predlaganih predpisih ne manjka tudi .lukenj’. Eden izmed napovedanih ukrepov na primer govori o tem, da uvoznik ne bo mogel deklarirati in registrirati uvozne pogodbe, ne da bi se izkazal s potrdilom, da le poravnal obveznosti do domačih dobaviteljev. Ugotovili pa smo, IZHOP V DOSLEDNEM TRŽNEM GOSPODARSTVU ALI KAKO DRUGAČE? »Četudi že je tako, tovariš Roter, morda ,Sava’ vidi kakšen drugačen izhod iz zagate, kot pa ga za zdaj predlagajo pristojni organi?« »V našem kolektivu vlada enotno prepričanje, da bi se težav zaradi nelikvidnosti lahko otresli samo tedaj, če bi dosledno uveljavljali tržne zakonitosti. Preden pa bomo do tega prišli, bo po vsej verjetnosti, na žalost, in v našo skupno družbeno škodo, najbrž minilo še precej časa. Dejstvo namreč je, da v naših razmerah zelo dolgo traja, preden kakršno koli novost,^ ki je običajna za sleherno tržno gospodarstvo, tudi idejno politično verificiranio. V delovnih organizacijah na primer resno računamo z določenimi ekonomskimi kategorijami, kakršne na primer predstavlja cena in vrednost živega dela, cena kapitala ih podobno. Ker pa pri nas podpiramo in uveljavljamo teorije o obstoju nacionalnih ekonomij, kep smo očitno zaskrbljeni zaradi trenutnih političnih posledic in zato zanemarjamo dolgoročne ekonomske in druge družbene in podjetniške interese, novosti le stežka najdejo pot v prakso. Če pa že načelno dopuščamo uvoz tujega kapitala, uvajanje meničnega poslovanja in podobne zadeve, značilne za tržno gospodarstvo kjerkoli po svetu, se takoj zavarujemo z ukrepi, ki niso sprejemljivi za vse partnerje. Res je. da nobena zakonska rešitev ni in ne more biti po volji vsem prizadetim; toda istovrstne zadeve je treba vrednotiti z enakim metrom- Zakon o skupnih vlaganjih, ki na primer ureja problemaVko uvoza tujega kapitala, tujemu part-u.nerju načelno preprečuje izvpz njegove glavnice, pretirano obdavčuje dobiček, od katerega tuji partner tako ali tako mora najmanj 20 % investirati v naši državi. To pa so trije pogoji, ki nikakor ne gredo skupaj In ki tuje partnerje odvračajo od tega, da bi svoj kapital inve- SODELOVANJE MED GOZDARSTVOM IN LESNO INDUSTRIJO NA KOROŠKEM Pripravljajo se že na združitev Koroška je izredno bogata z gozdovi, saj je pa področju občin Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi blizu 60.000 ha gozdnih površin. Navslic temu pa se v Mežiški, Mislinjski in Dravski dolini vse doslej ni v večji meri razvila lesnopredelovalna industrija. Pripravljenih je bilo sicer doslej že več načrtov z name- nom, da bi les, ki ga posekajo v koroških gozdovih« v večji meri predelali doma oziroma ga celo finalizirali. Bistvenega napredka v tej smeri pa ni bilo,_________________________________ Letos pa je naposled le prišlo do tesnejšega sodelovanja med Gozdnim gospodarstvom Slovenj Gradec in Lesno industrijskim podjetjem Slovenj Gradec, ki bi morala pravzaprav biti že doslej osnovna no-silca razvoja lesne industrije v koroški regiji. Začetek sodelovanja med slovenjegraškim Gozdnim gospodarstvom in Lesno industrijskim podjetjem pa je zdaj resnično obetajoč. Izdelan je perspektivni program razvoja lesne industrije v vseh štirih koroških občinah, sklenjeni pa so tudi dogovori o skupnem financiranju najpomembnejših investicij na področju predelave lesa. Predviden«! je, da bodo v Otiškem vrhu pri Dravogradu, na stičišču Mežiške, Dravske in Mislinjske doline, uredili središče lesne industrije koroškega območja. V Otiškem vrhu je v načrtu gradnja nove tovarne lesonitnih plošč, v Radljah ob Dravi računajo. s postavitvijo tovarne stavbnega pohištva in lepljenih konstrukcij, v Prevaljah z ureditvijo tovarne pohištva, v Pamečah pri Slovenj Gradcu pa bodo razvili finaliza-cijo panelnih plošč. V Otiškem vrhu naj bi po prvotnem načrtu gozdnega gospodarstva in lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec zgradili tovarno ivernih plošč. Vendar so se zdaj odločili za gradnjo tovarne specialnih lesonitnih plošč, kar je ekonomsko nedvomno mnogo bolj interesantna investicija. Gradnjo nove tovarne bodo, kot je dogovorjeno, sofinancirali Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec ter ljubljanski Slovenijales. Nekaj denarja pa je pripravljen investirati v izgradnjo tovarne tudi inozemski partn^ seveda s pogojem, da si za ločeno razdobje zagotovi proizvodnje iz te nove tovarn®; V tovarni specialnih lesonitu1 plošč, katere gradnja bo velja1: okrog 80 milijonov din, bodo n-leto izdelali okrog 45.000 ^ plošč, za izdelavo le-teh pa boo. porabili okrog 112.000 do HS-jJv m’ lesa, se pravi, da bodo rabili vse manj vredne lesne sol i timente s koroškega območja-Tovarna bi zaposlovala okro» 150 oseb, z izgradnjo pa naj D‘ začeli spomladi 1970, z reda proizvodnjo pa bi začeli P1^ koncu leta 1971. Prodaja nori specialnih lesonitnih plošč, t® : na našem trgu ni, bi bila zal! tovljena, saj so plošče, ki bctf dvostransko gladko obdelaj vsestransko uporabljive. Prl% kujejo, da bi v naslednjih na osnovi te nove proizvodi1^ specialnih lesonitnih plošč večji meri razvili finalizacijo 11 koroškem območju. Gozdno gospodarstvo Slov3 • Gradfec in Lesno . industrij8^ podjetje Slovenj Gradec, ki 5, si letos prvič segla krepkeje roke, bosta postala v prihod1;1, tudi nosilca razvoja lesno. P1^. delovalne industrije na K0^.c škem. To nedvomno ne bo 16% doseči, -saj ima komisija, ki priprave za izgradnjo nove 1 varne v Otiškem vrhu, tudi 11 logo, da pripravi vse potreotV da se po dograditvi tovajT združita slovenjegraško Gozd;, gospodarstvo in Lesno industf11 j sko podjetje v koroški lesn? % ; dustrijski kombijiat, v eno r‘alj 1 večjih delovnih organizacij v Koroškem. (vs) |iiiiiiiiiiii|iiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiffl .lili.. I ! ' ' " ' , ' , ' 1 ! . •. ■ . , s I gjU »KOVINOPLASTIKA« POŠILJA POZDRAVE VSEM OBČANOM OBČlttE CERKNICA OB NJIHOVEM PRAZNIKU! n < ' ■ • • .............................................. IlipillIliipilllIlipilUllllllflllllllllillllllllllllllU ZA PRAZNIK OBČINE CERKNIC ’ ČESTITA VSEM OBČANOM ž Skupščina občine Cerknica i a lili PIIIIP1III!I1IIII1III!!IIII!!1I!IIII!IIII0II!I!III!I!I!!I liiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii Izobraževanje in kultura REPUBLJŠKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST JE OSVOJILA PREDLOG ZA FINANCIRANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V SR SLOVENIJI V LETU 1970 ZA DRUŽBO TEŽAK - A AU.i N NAPOR Izračuni kažejo, da bo za izobraževanje v SK Sloveniji v prihodnjem letu potrebnih skupaj 1,OHO.554.000 dinarjev, kar pomeni za 39 % več sredstev nasproti letošnjim. Postopna sanacija materialnega položaja vzgoje in izobraževanja, ki smo jo začeli, izvajati v minulem letu na osnovi v skupščini SRS sprejetih stališč in rokov ter njihove odgovarjajoče zakonske ureditve, je materialne razmere na tem, dolga leta izredno zapostavljenem področju že bistveno spre-menila. Nasproti sredstvom, ki jih je v celoti to področje porabilo leta 1967, pomeni s sanacijskim načrtom usklajen za- | htevek izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1970 več kot stoodstotno povečanje sred- • štev. Področje vzgoje in izobra- j ževanja je namreč leta 1967 v • Sloveniji razpolagalo komaj s j 460 milijoni N-din. Ob tem pa seveda ne kaže j prezreti dejstva, da so poprečni " osebni dohodki prosvetnih delavcev v letošnjem letu dosegli Zakaj • f i j za 39 odstotkov j sredstev več? ■ komaj raven poprečnih osebnih 5 dohodkov delavcev z enako • stopnjo izobrazbe v drugih de- > javnostih iz leta 1967, a da s»r | nacijski načrt predvideva, naj bodo od leta 1910 naprej v neposredni povezavi in odvisno- _ sti od celotnega gibanja proiz- S vodnje. Ob sprejetju sanacijske- : ga načrta je bilo namreč jasno : Povedano, da bo vsako narašča- l nje osebnih dohodkov v gospo- g darstvu pomenilo tudi ustrezno s naraščanje osebnih dohodkov | na področju vzgoje in izo- j braževanja. To povišanje pa se j je letos v Sloveniji, vključujoč Podatke iz meseca avgusta, izkazalo kar za 19,5%, pri čemer so upoštevana seveda tudi nova delovna mesta. Zato izobraževalna skupnost SR Slovenije predlaga v svojem izračunu povišanje poprečnih osebnih dohodkov iz leta 1968 za 13 %. Predlog izračuna potrebnih sredstev za leto 1970, ki ga je skupščina RIS osvojila, je realen. Upoštevala je že storjen velik premik v minulih dveh letih, dejstvo, da višje obremenitve gospodarstva niso možne in da je verjetno tudi malo možnosti za prestrukturiranje sicdstev znotraj spjošne potrošnje v korist izobraževanja. Zato je skupščina RIS tudi odstopila c d druge variante izračuna skupnih potreb, ki v skladu s »katalogom nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih« upošteva trdi nekoliko višje nagrajevanje učiteljev s srednjo izobrazbo kot so dosežena ' poprečja osebnih dohodkov zaposlenih s to izobrazbo v drugih dejavno-stih, kar je spričo narave in migovoraosti učiteljevega dela npravičeno. Ta druga, Opuščena yarianta izračuna, je tudi upo- . stevaia povečana sredstva za f sklade skupne porabe in precej Povečana sredstva za izobraže-'alni jii program. Nasproti letošnjemu 6 % po-Visanju sredstev za materialne y'laike vsebuje predlog za leto 19 i 9 povišanje sredstev za ma-•criaioe izdatke na letošnjo po- . )rošnjo za 30 %. Pri tem je treba ■ upoštevati podražitve v letoš- ! njem in tudi prihodnjem letu, ■ ?ar k sanaciji materialne baze j šolstva seveda še nie ne prispe- : V1- V skladu s sanacijskim na- s ertom je torej treba zagotoviti s ,a materialne izdatke vsaj po- | tlVo.ien znesek za že dosežene in ; Predvidene podražitve. Poleg še vedno skromnih j sredstev za investicije, 36 mi- ■ ‘Jonov N-din, pa predlog med j .rugim seveda upošteva tudi ! Srečno, kar presenetljivo po- : pean letošnji vpis na višje in : ,‘soke šole, ki je ponekod tudi ; , 0 .90 ali celo 90 % višji kot : ‘ ni. Predjog izračuna pa vse- : Uje tudi primerno kvantifika- s I® v naši družbi zelo glasne hteve, da je treba povečati PUv na štipendijsko politiko in ./počiti študij nadarjenim a vnejšim študentom in dija-pr**’ . Zato so tudi sredstva, ^idena za materialno pre-v v 0 študentov in dijakov r>o-n,iCfUa nasproti lani kar za B2 °ustotkov. g. Po večurni živahni razpravi na zadnji seji skupščine Repubiiške izobraževalne skupščine o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji v letu 1970, ko so člani skupščine vsestransko ocenjevali skupni zahtevek 1,090.554 din za realen in upravičen, so med drugim tudi poudarili: ® Skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije ne more sprejeti nobenega pavsal-# nega zniževanja sredstev, potrebnih po tem predlogu za financiranje vzgoje in izo-Q braževanja v letu 1970, ker je ta predlog zasnovan na osnovi v skupščini SRS spre-® jetih stališč o sanaciji materialnega položaja šolstva in zakonskih obveznosti. More-® bitni predlagatelji znižanj so zato dolžni obrazložiti svoje predloge (v takem pr«-9 meru je treba glasno povedati, katerih dejavnosti ne bomo financirali oziroma katere ® stroške znižujemo, bodisi osebne dohodke, materialne stroške, investicije ali podob-® no), ob tem pa so tudi dolžni za vsakršno zniževanje prevzeti vso družbeno odgovor-@ nost. Predsednik izvršnega odbora Ludvik Zajc je prvi v razpravi med drugim obrazložil, da je izvršni odbor v pripi'avi izračunov za global osebnih dohodkov imel na razpolago dvoje materialov. Prvič, uradne statistične podatke o poprečnih osebnih dohodkih v Sloveniji iz leta 1968, na katerih tudi temelji predlog, ki ga izvršni odbor zagovarja kot realen in usklajen z izhodišči sprejetega sanacijskega načrta. Za drugo varianto izračuna pa so v celoti upoštevali merila Kataloga nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih, ki so ga izdelali sindikati. Pri tem izračunu sq nastopila večja povečanja le pri osebnih dohodkih učiteljev s srednjo izobrazbo. Ta drugi predlog pa vsebuje tudi povečana sredstva ’ za sklade in za tako imenovani B program in bi skupaj pomenil 1,160.000 dinarjev, kar pa se zdi izvršnemu odboru ta čas od družbe zahtevati nerealno. Slavko Grčar se je strinjal s tem, da skupščina RIS zagovarja predlog, katerega končna vsota je vsekakor realnejša. Toda ne glede na to, je dejal, bi že letos morali skupščino SRS opozoritii, kje še ostajajo dejansko nerešeni stvarni problemi, da bi se poslanci teh dejstev že zdaj ovedli. Med temi stvarnimi nerešenimi problemi je vsekakor^ nagrajevanje učiteljev s srednjo izobrazbo, katerih delovna odgovornost je neprimerljiva z večino ostalih poklicev na tej stopnji izobrazbe. Dejal je tudi, da bomo v letu 1970 sicer naredili zadnji korak v takšni sanaciji šolstva, kakršna je bila doslej začrtana. Celotna triletna sanacija je seveda veliko breme za družbo, ki pa se mu ne da izogniti. In čim bolj se bo družba razvijala, Petčlanska družina z moderno enodružinsko hišo zaposli vestno, vedro HIŠNO POMOČNICO Zaželene delovne izkušnje in znanje kuhe. Lepa soba z radioaparatom, dobra oskrba, za prizadevnost visok zaslužek. Ponudbe naslovite na: Fran Dir. Stahel Hbhenweg 40 CH 4142 MLinchenstein (Schvveiz) Interesentke opozarjamo, da morajo zaposlitev urediti preko Zavoda za zaposlovanje. J več in boljše šolstvo bo potrebovala. Zato je misel o enkratni in zaključeni sanaciji šolstva seveda v nasprotju s takim pojmovanjem sanacije šolstva, ki bo vedno vzporedni problem družbenega razvoja. MATERIALNIH STROŠKOV ŠOLSTVA LETOS NE BI SMELI ZAPOSTAVITI Tudi tovariš Suhadolc, kot večina, drugih, je menil, da je stališče izvršnega, odbora realno. Ne bi pa smeli dopustiti, je dejal, da bi se tako kot lani na račun sanacije osebnih dohodkov znižalo predvideno > 30 % zvišanje sredstev za materialne’ izdatke. Poleg neustrezne stro-kovne sestave učiteljev je namreč prav slaba opremljenost šol tista, ki ohranja nizko raven šolanja v osnovni šoli in tako pogojuje premajhen prijiv otrok v srednje in visoke šole. Janez Železnik, ki dejal, da podpira prvi predlog, ki pa je med učitelji gotovo manj popularen, e tudi opozoril na neustrezno razrperje med sredstvi za osebne in materialne izdatke. Dosegli naj bi ga že v odnosu 23:77, v resnici pa je 17:83. Zavzel se je tudi za še nadaljnjo pomoč gospodarstva zlasti pri opremljanju in modernizaciji pouka v šolah gospodarskih organizacij, saj bo RIS tudi letos v teh šolah le sofinanciral izobraževalni A program. Na pripombo člana skupščine tovariša Pluta, češ da bi morali zakon o financiranju izobraževanja spremenitd v tem smislu, da osebni dohodki v šolstvu ne bi vedno zaostajali za tekoče leto, pa je dejal, da je sicer vedno zato, da se pogača najprej speče, potem šele razdeli, da pa bi to načelo moralo veljati potem tudi za upravo, sodstvo in še koga. ZA POVEČANO DEJAVNOST — POVEČANA SREDSTVA Dr. Ocepek je utemeljeval na videz veliko porest sredstev za višje in visoke šole. Dejal je, da letošnjo jesen beležijo ponekod celo do 90 % povečan vpis, izredno povečan pa je letos tudi priliv izrednih študentov, čemur sedanje število visokošolskih učiteljev ne bo moglo zadostiti. A dejstvo je, da si šolski zavod ne more privoščiti prelivanja sredstev iz materialnih stroškov na osebne dohodke, kar pa v gospodarstvu je primer. POTREBNO BO USKLAJEVANJE PREDLOGOV Tovariš Kejžar je dejal, naj bi skupščini SRS svetovali, da uzakoni taka razmerja med obveznostmi občin in republike, da bo program sanacije šolstva možno uresničiti na vseh . ravneh. Član izvršnega sveta dr. Bračič je med drugim dejal, da so dosedanja razmišljanja v izvršnem svetu v prid nespremenjenim obveznostim gospodarstva in drugih davščin in bo torej treba znotraj tega usklajevati potrebe, pri čemer so obveznosti do šolstva seveda med prvimi, v izračunu potreb izobraževanja, ki se oblikuje pri njih, pa nastaja glede na predlog skupščine RIS določena razlika- Na vprašanje dr. Korp-haušerjeve, v čem in zakaj nastajajo te razlike, je dejal, da gre seveda šele za pripravo gradiva in ne za stališča izvršnega sveta, a da razlike nasth-jajo pri dveh izračunih Prvič, pri osebnih dohodkih, za katere s.o oni upoštevali očiščene povprečne osebne dohodke v Sloveniji, torej le za redno delo, brez nadur, Drugič, razlika nastaja tudi pri izračunu stroškov za materialne izdatke, saj zaenkrat sodijo, da letos uzakonjena amortizacija tudi povečuje materialna sredstva. RAZKORAK MED OSEBNIM IN DRUŽBENIM STANDARDOM JE ŽE PROBLEMATIČEN Dr. Ljubo Bavcon je na tej skupščini že letos drugič posta-' vil pomembna vprašanja: Zakaj dopuščamo, da prispevke od osebnih dohodkov proglašamo za obremenitev gospodarstva? Zakaj ne povemo, da manjše obremenjevanje osebnih dohodkov pomeni manjši družbeni standard Slovencev, ne pa slovenskega gospodarstva? Ali se ne zdi, da postaja v Sloveniji razkorak med osebnim in družbenim standardom že problematičen za narodovo eksistenco? AH potemtakem vendarle OKNA in!@š '/RATA ribnica POLKNA PRODAJA NA KREDIT ne kaže premakniti dosedanje stališče o nespremenjenih prispevnih stropnjah in davčnih instrumentih za leto 1970? (A to gotovo ne na račun tistiji Slovencev, ki dosegajo podpovprečni ali komaj povprečni osebni standard! o. p.) To je le nekaj misli iz obširne razprave zadnjega zasedanja skupščine izobraževalne skupnosti SRS, Ne sicer v istem krogu, a o istih vprašanjih se bo ta razprava v prihodnjih tednih nadaljevala in izčiščevala. SONJA GAŠPERŠIČ m[i(|ii||i|||i||iiiii)iiiii|iilil|i|iM ................... ..............................................................................................................................................lllll||IPPipiHI!lllltllilll!^|ll| Ne oklevajte! Še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. 1 Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana i : 11 ........................milil........ Na zadnji seji skupščine Izobraževalne skupnosti SR Slovenije je bii namesto dosedanjega člana te skupščine Slavka Bohanca, zdaj republiškega sekretarja za prosveto in kulturo fcRS, izvoljen za člana te skupščine SLAVKO GRČAR, tajnik RQ sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, Po končani seji skupščine smo Slavka Grčarja naprosili, da bi odgovoril na vprašanje: Kako ocenjujete sklep današnje seje skupščine Izobraževalne skupnosti SR Slovenije o predlogu za financiranje šolstva v letu 1970? VSKLADU Z NAČRTOVANO SANACIJO — Kot predstavnik republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sem na sejah izvršnega odbora in /na današnji seji skupščine’ Izobraževalne skupnosti SR Slovenije podprl prvo varianto, ki predvideva 1090 milijonov dinarjev. To sem storil zato,, ker ta varianta pomeni realizacijo sanacijskega načrta in uresničuje večino predlogov, ki jih je oblikoval Sindikat delavcev družbenih dejavnosti v javni razpravi o katalogu nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela družbenih dejavnosti. Tako so upoštevane zahteve sindikata o nujnem povečanju materialnih stroškov, o obračunavanju amortizacije zgradb in opreme, o enoodstotni obvezni rezervi, o najnujnejših izdatkih skupne porabe (stanovanjski prispevek, strokovno izobraževanje) in o uskladitvi osebnih dohodkov prosvetnih delavcev z osebnimi dohodki delavcev enakih kvalifikacij v drugih dejavnostih, s pred-videninL enoletnim zaostankom. Nr današnji seji skupščine pa sem obenem vztrajal (in skupščina izobraževalne skupnosti je to upoštevala.), da je treba skupščino SR Slovenije, izvršni ' svet in druge pristojne organe opp-, zariti na to, da prva varianta ne upošteva vseh potrebnih sredstev za uresničevanje tako imenovanega B programa (glasbene šole, delavske univerze, druge oblike , izobraževanja odraslih, fakultativna dejavnost osnovnih |ol itd.), prav tako tudi ne vseh nujnih potreb skladov skupne porabe (skupne kulturne potrebe, regresi za dopuste, rekreacija, del pomoči učiteljem za dopolnilno izobraževanja itd.). Tudi je potrebno opozorili pristojne organe, da je delo učiteljev s srednjo izobrazbo vendarle družbeno odgovornejše in zahtevnejše od dele mnogih drugih poklicev z enako stopnjo izobrazbe (na primer, knjigovodski, statistični, administrativni ' in drugi podobni poklici z rutinskimi opravili), zato jih v prihodnje v osebnih dohodkih ne bomo več mogli kar avtomatično izenačevati. Na prvi pogled izgleda, da bi z realizacijo sprejete variante (1090 milijonov dinarjev za šolstvo v letu 1970 pomeni 39 % več kot v letu. 1969, od tega 8% za nove oddelke in druge^ nove obveznosti) dobilo šolstvo neverjetno velika sredstva. V vesnici pet s scltuo po-previjamo grehe preteklosti, ko so bila sredstva za šolstvo nerealno majhna in za slovenske razmere popolnoma neustrezna. Tako smo npr. šele letos dosegli, da bodo osebni dohodki učiteljev približno izenačeni z osebnimi dohodki enake stopnje izobrazbe v gospodarstvu NA RAVNI LETA 1967, da o kritični meri materialnih stroškov niti ne govorim. Brez dodatnih stroškov zaradi vsakoletnega povečanja števila učencev in brez dodatnih izdatkov zaradi podražitev, bi samo za dveletne razlike pri osebnih dohodkih morali povečati' sredstva za 23%.-saj je splošno povišanja poprečnih osebnih dohodkov znašalo v. Sloveniji leta im 10 % in letos za vse leto najmanj 13 To (v prvih sedmih mesecih celo 15 Tetin skrb za realno vrednost prosvetnega dela in s tem skrb za ustrezen napredek šolstva ter za vse boljšo kvaliteto pouka je pač skrb rri odgovornost vseh pristojnih družbenih, dejavnikov, ne le sindikatov (in popoln nesmisel, je temu prilepi joti etiketo nekega 'mezdnega gibon in). Odgovor na vaše vprašanje .je torej: zadovoljen tem s sklepi republiške izobraževalne sjrirnnpsti. ker pome--ii g, vTesničp.v-nnja sanacijskega načrta, ki sta ca spre-ieln skvv-rino SR Slovenije iv im-rni na padla ni -na v:z in predlogov sindikata. V ^ VERŽEJ * USTVARJENI SO' POGOJI ZA mUh-E ŠOJ ANJE Prvo nedeljo v oktobru j bil : f : . ’ : : in rk-ure velik praznik. Ta dan je i.uiv r.- uu; kuo.ens svi-žunu o nu nova moderna šola, ki stoji v neposredni bLžbsf vzgoSnega iverja. Šola, ki je stala 2,260.900 dinarjev (imV.ms <> 'c -c Vr.- homerska občina, polovico pa Izobraževal uk ma svetle, prostorne in funkcionalno razporejene učilnice. Zu ver riške otroke bo to gotovo velika sprememba, gotovo °o •* 1 • ' ■'»-i;ini tudi osnovni pogoji za njihovo boljše Sola::je. FRANC iVL SliO • SLOVENSKE KONJICE: OBISK V SLOVENJGRAŠKI GALERIJI Občinski sindikalni svet Slovenske Konjice je bil organizator in plačnik skupinskega ogleda likovne razstave »Angažirana umetnost 1919—1969« v Slovenjem Gradcu. Razstavo v rmčasfltev 59. obletnice delavskega gibanja sp si ogledali predsedniki večine izvršnih odborov sindikalnih organizacij z območja občine Slovenske Konjice. V. L. $ KOČEVJE: ZA POŽIVITEV KULTURNEGA ŽIVLJENJA Novoizvoljeno predsedstvo občinskega svcia Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Kočevje si močno prizadeva za poživitev kulturne dejavnosti v občini. Program dela. ki so ga sprejeli na zadnji občinski konferenci, med drugim predvideva; iln bodo vsestransko ocenili sedanje stanje in s tem seznanili m* Kojne organe, med njimi tudi družbeno-politične organizacije. VlLTC.R DRAGOŠ \ 9 SLOVENSKA BISTRICA: ZOPET AKCIJA MATIČNE Matična knjižnica v Slovenski Bistrici, ki lispešno širi obseg svoje kulturne dejavnosti, je zdaj pripravita sanimivo razstavo: knjižnice Milutin Arko je dolgoletnim zbiranjem un proučevanjem Književnost v občini Slovenska Bistrica 1 : -'.nletja. Direktor zbral bogato zbirko pisanih dokumentacij od Lia 1228, iz katerega je ohranjen tudi najstarejši bistriški zapis, OUn:i 139 razstavljenih knjig dopolnjujejo predmeti iz kamene dobe zasebnega zbiratelja, mladega zgodovinarja Ferda Šerbela. Sicer pa razstava kaže, da je na tem območju delovala vrsta znanih književnikov: Jože Vošnjak, Anton Ingolič, kustos mariborskega muzeja Starko Pahič, po vojni pa zlasti Ignac Kamenik ir, Janko Car. Tat fr e razstava je za spoznavanje lastne kulturne tradicije v tem kraju gotovo izrednega pomena. VIKTOR HORVAT Šport KRATKO IN JEDRNATO • MEDVODE V nedeljo je bilo v organizaciji Partizana Slovenije terenih okoli Zbiljskega jezera pri Medvodah tretje republiško prvenstvo v orientacijskem teku. Udeležilo se ga je 44 ekip s skupaj 132 tekmovalci. Ekipe so bile razdeljene v pet grup, in sicer: člani, mladinci, članice, mladinke in starejše članice. Za moške je bila proga dolga 7 km, za ženske pa 4_km. S skico terena in kompasom je bilo potrebno med tekom odkriti šest kontrolnih postaj. Žal je bila letošnja udeležba skromnejša od lanske. Pogrešali smo starejše člane, ki so lani bili vzgled mlajšim. Čeprav je med mladino zanimanje za to športno zvrst, zaenkrat še nimamo dovolj ustreznih kadrov, ki bi vodili tekmovanja na nižjih, občinskih tekmovanjih. Razen tega pa nekatera oddaljenejša društva niso poslala svojih ekip zaradi pomanjkanja denarja. Žal ob tem odgovorni ljudje pozabljajo, da ta športna zvrst nima zgolj športni, ampak tudi obrambni pomen. • LJUBLJANA Preteklo soboto je bilo na igrišču Panonije pri Mostecu že tretje leto zapored občinsko prvenstvo Šiške v krosu. Izvedba prireditve je bila v rokah aktiva predavateljev telesne vzgoje pri ObZTK Ljublja-na-Siška in je dobro uspela. V 10 tekmovalnih kategorijah je nastopilo več kot 1000 mladih tekmovalcev osnovnih šol in šol 11. stopnje. Med množico nastopajočih je bilo opaziti nekaj izrednih talentov, ki bi jih bilo potrebno vključiti v redno vadbo pri atletskih klubih. Posebno se je odlikovala učenka 7. razreda osnovne šole Franca Bukovca iz Preske, ki je zmagala že šestič zapored, bila pa je hitrejša od tekmovalk 8. razreda, Pri učencih sta brata Drago in Silvo Rajterič z osnovne šole Franca Mama dosegla zmago vsak v svoji kategoriji. Tudi zmagovalka pri mladinkah Popovičeva iz Gimnazije Šentvid je z odličnim tekom navdušila prisotne. Najbolj nesrečen tekmovalec je bil vsekakor učenec 6. razreda osnovne šole Franca Rozmana, ki je bil skoraj do cifja drugi, nato pa je omagal in so ga morali prinesti skozi cilj. Žal se tekmovanja razen staršev nastopajočih niso udeležili predstavniki atletskih klubov, ki bi prav na takih tekmovanjih odkrivali nove talente in jih vključevali v svoje klube. S samo množičnostjo ne bomo dosegli veliko, če ne bomo mladine vključevali v klube, kjer bodo lahko nadaljevali« s tekmovanji. ObZTK je prvoplasiranim tekmovalcem podelila spominska darila. F. R. © MARIBOR V nadaljevanju tekmovanja v mariborski sindikalni nogometni ligi še je razvila p^ava prvenstvena borba med ekipami. Ekipa Mariborskega tiska je v derbi srečanju na svojem terenu v lepi in borbeni igri premagala ekipo Konstruktorja z rezultatom 4:1. V ostalih srečanjih ni bilo večjih presenečenj, razen če omenimo zmago- ekipe Swaty nad TAM, enim od kandidatov za prvo mesto. Fo šestem kolu prvenstva vodi ekipa Mariborski tisk brez poraza. Po dobri igri, ki jo je ekipa prikazala, bo to mesto na lestvici verjetno obdržala do konca jesenskega dela prvenstva. Kljub temu pa ne gre pozabiti na ekipe, ki se bodo prav tako potegovale za najvišji naslov. To so ekipe, ki so že v lanskem prvenstvu bile na vrhu lestvice: Elektrokovi-na, Swaty, Konstruktor in TAM. V 4., 5. in G. kolu so doseženi naslednji rezultati: Ceršak : Stavbar l«i. Karoserist : Livarna 2:0, ELKO : M. tisk 2:3, Swaty : Tam 4:2, Konstruktor : B. Kidrič 4:2, Primat : VEMA 6:0, MTT : Metalna 1:7. VEMA : MTT 1:3, B. Kidrič : Primat 6:0, M. tisk : Swaty 2:0, Livarna : ELKO 2:4, Stavbar : Karoserist 1:2, Kolo-niale : Ceršak 3:0, Karoserist: Koloniale 1:4, ELKO : Stavbar 3:1, Šwaty : Livarna 2:2, Konstruktor : M. tisk 1:4, Primat: TAM 0:4, MTT : B. Kidrič 0:3, Metalna : VEMA 2:0. D. ZAGORAC @ RAVNE Smučarski klub Fužinar bo 19. oktobra na terenih pri smučarski koči pripravil gozdni tek za smučarje-tekače, ki se pripravljajo za zimsko sezono. »Suhega teka« se bodo razen številnih domačih tekmovalcev udeležili tudi najboljši slovenski smučarji-tekači, ki se še posebej skrbno pripravljajo na letošnjo tekmovalno sezono. Na Ravnah bodo od IG. do 25. oktobra tudi posebne skupne priprave kandidatov za sestavo državne tekaške reprezentance. Smučarji tekači Fužinarja, ki jih vodi trener prof. Josip Ko-cerin, so od 3. do 5. oktobra trenirali na Naravskih ledinah, kjer so pridobivali predvsem kondicijo. Tekaški šport na Ravnah je zadnja leta zelo popularen in pričakovati je, da bodo tekači tega koroškega kluba v letošnji 1 in naslednjih sezonah dosegli še več vidnih uspehov. V. R. Ljubljana v znamenju gimnastike LJUBLJANA, 11. oktobra. — Danes se je v mali dvorani hale Tivoli začelo mednarodno tekmovanje v gimnastiki pred svetovnim prvenstvom, ki bo prihodnje leto prav ob tem času v Ljubljani. Na tem malem svetovnem prvenstvu sodeluje 11 držav, med njimi tudi velesile v orodni telovadbi, kot so Japonska, Sovjetska zveza. Nemška demokratična republika, Poljska, Združene države Amerike, Češkoslovaška, Jugoslavija in še nekatere. Posebno močno zastopstvo so na mednarodno tekmovanje v gimnastiki za moške in ženske poslale Japonska, saj v njihovi vrsti najdemo pri moških in ženskah po štiri telovadce oziroma telovadke najboljše deseterice, nadalje Poljska, Združene države Amerike in Jugoslavije. Danes so bile na sporedu obvezne vaje, jutri, t. j. v soboto, pa so na sporedu poljubne vaje za moške in ženske. V nedeljo, ko bo zaključni del mednarodnega tekmovanja v gimnastiki, bomo lahko videli najboljše telovadke in telovadce v finalnem tekmovanju za’posameznike. Prireditelj Gimnastična zveza Jugoslavije je za to tekmo določila tudi zelo popularne cene vstopnicam, saj z\i-šajo ie-te od 3 do 20 dinarjev. (Na sliki: naša najboljša telo- vadka Marlenka Kovač.) KONČANO JE TEKMOVANJE OBČINSKE ŠPORTNE LIGE V MALEM NOGOMETU IN RIBIŠTVU \ . | - Množičnost in kvaliteta Letošnje sindikalne športne igre v občini Slov. Bistrica so že v prvih dveh panogah prijetno presenetile tako v kvaliteti kakor glede množičnosti. V obeh panogah je nastopilo blizu 150 tekmovalcev, od katerih so se posamezni člani sindikalnih organizacij prav na teh igrah po več letih ponovno vključili v športno življenje. A skhpščina, IMPOL II in Granit Slov. Bistrica. V tekmovanju športnih ribičev v okviru sindikalnih iger je sodelovalo osem ekip, od katerih je štela vsaka po tri, člane.' Tekmovanje se je odvijalo db enem od pragerskih ribnikov, kjer so bili lovni pogoji izredno dobri. Med ekipami je bila naj-; uspešnejša IMPOL iz Slov. Bistrice, ki je osvojila 1092 točk. Sledijo: Občinska skupščina — 741 točk. , Upokojenci — 601, JESENICE . EMI Poljčane — 566, Prosveta — 532, Opekarna Pragersko — 455, Tovarna olja — 191 in ekipa IMPOL II — 5 točk. V konkurenci posameznikov sta bila najuspešnejša Ozmič Vinko, ki je zbral 550 točk (130 komadov) in Klain Vili — 515 točk. Tekmovalni čas je bil dve uri. Ocenjevalo se je po točkovnem sistemu: 1 komad 1 točka in 1 g ena točka. Viktor HORVAT Glede na dejstvo, da je šolska telesna vzgoja danes najpomembnejši dejavnik v razvoju množične telesne kulture in obenem del vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki naj bi prispevala k harmoničnemu razvoju naše mlade generacije, je odbor za telesno kulturo Prosvetno kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije posvetil v minulem obdobju posebno^ pozornost prav vprašanjem šolske telesne vzgoje. Tako so člani odbora obiskali vrsto vzgojno-izobraževalnih zavodov po posameznih občinah, da bi ugotovili kako uresničujejo šole sklepe o šolski telesni vzgoji, ki jih je sprejel prosvetno kulturni zbor že v začetku leta 1967. Člani odbora ugotavljajo, da šole uresničujejo priporočila zbora glede šolske telesne vzgoje razmeroma zadovoljivo. Naloge, ki jih je postavil prosvetno-kulturni zbor za šolsko telesno vzgojo, pa so ponekod že realizirane ali pa o njih tečejo uvodni razgovori. Tako so na primer že sestavljeni normativi za opremo prostorov za telesno vzgojo na osnovnih šolah, pripravljen je obrazec za spremljanje telesnega razvoja mladine v času šolanja, v obdelavi je prva faza raziskovalne naloge o normativih telesnč-zmogljivosti, učencev- osnovnih šol itd., itd.- Zakonska določila, da: morajo imeti šole ustrezne pogoje za izvajanje celotnega učno obveznega programa, kakor tudi nekatere zahteve republiških organov glede gradenj novih šol, pa se povsod seveda ne uresničujejo. Tako na primer pri nekaterih starih šolah še vedno nišo uredili telovadnic in igrišč, pri drugih novih šolskih poslopjih pa so pri gradnji »pozabili« na ustrezne telovadnice, čeprav jih je predvidel investicijski program (Cerknica, Kranj, Šmarje pri Jelšah...). Tako je danes v občini Cerknica pet osnovnih šol z več kot osemsto učenci brez ene same telovadnice, medtem, ko so v občini Črnomelj na voljo za osem osnovnih šol le tri 26 šol in 3 telovadnice telovadnice. Tudi na Ravnah na Koroškem imajo komaj tri telovadnice za sedemnajst šol, na območju občine Murska Sobota pa imajo otroci sedemindvajset šol na voljo le enajst telovadnic. Posebno pereč problem pomanjkanja telesnokul-turhih objektov pa je na območju občine Šmarje pri Jelšah, kjer je šestindvajset šol in le tri telovadnice, pa še te so neprimerne! Šolske telovadnice so v glavnem zasedene neprekinjeno od jutra do večera. V njih gostujejo najrazličnejše telesno-kulturne organizacije in športna društva. To seveda velja tudi za odprta šolska športna igrišča... Na šolah seveda še vedno primanjkujejo potrebna sredstva za izvajanje dejavnosti, ki jo predpisuje obvezni program šolske telesne vzgoje. Tu gre predvsem za plavalne in smučarske tečaje, za terapevtsko telesno vzgojo, šolska področna in republiška tekmovanja, za dejavnost šolskih športnih društev itd., itd. Tudi šolske telovadnice so opremljene v večini primerov razmeroma zelo skromno. Zelo primanjkuje telovadnega orodja, predvsem novejšega in potrebnega orodja za nižjo stopnjo osnovnih šol. Premalo je celo žog... Kljub jasno izoblikovanim naprednim stališčem o vlogi telesne vzgoje v osnovni šoli že omenjeni primeri kažejo na to, da s telesno vzgojo na osnovnih šolah, ne glede na napredek, danes še ne moremo in tudi ne smemo biti zadovoljni. Najbolj je pomanjkljiv pouk telesne vzgoje v nižjih razredih osnovne šole, saj je v številnih primerih neučinkovit in le formalnega značaja. Zato odbor meni, da je za oceno dosedanjih rezultatov in analize telesne vzgoje potrebno daljše skrbno in organizirano spremljanje tega področja, da bodo vsaj v nekaj letih realizirane naloge, ki izhajajo iz sklepov o šolski telesni kulturi. 50-LETNICA SLOVANA TRIKON [ TOVARNA [ PLETENIN : IN KONFEKCIJE 1 Prvenstvo v malem nogometu in odbojki \ KOČEVJE ■ izdeluje @ moške hlače # moške suknjiče £ damska krila ® pletenine vseh vrst # posteljno perilo 9 NAJNOVEJŠI MODELI, UGODNE CENE ■■■■■»■■■■r Organizator tekmovanj — komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu — je tako tudi v popolnosti dosegel svoj namen. Število udeležencev, kakor tudi gledal- . cev, je preseglo pričakovanja. Posebno veliko je bilo letos zanimanje za mali nogomet, kjer se je udeležilo tekmovanja kar 10 ekip, predvsem iz delovnih kolektivov. Zanimivo je tudi, dejstvo, da nobena od ekip ni igrala podrejeno vlogo, kar dokazuje tudi majhna razlika v danih in prejetih golih. Za razliko od preteklih podobnih tekmovanj, se letos vse do zadnjega, sodnikovega žvižga ni vedelo, kdo bo novi zmagovalec v malem nogometu. V finalnem srečanju sta se sestali ekipi IMPOL I in IMPOL III. V zelo razburljivi, .včasih celo ostri igri, je ekipa IMPOL I premagala IMPOL III z rezultatom 1:0. S to zmago je ekipa IIvlPOL I osvojila letos prehodnji pokal in se oddolžila za poraz v lanskem letu prbti vajeniški ekipi IMPOL III. Končni vrstni red tekmovanja: IMPOL I. IMPOL III, LIO Poljčane, EMI Poljčane, EMI Slov. Bistrica, Steklarna Slov. Bistrica, Prosveta, Občinska Minuli teden je bilo na Jesenicah zaključeno prvenstvo železarne v malem nogometu in -odbojki. Na več kot mesec dni trajajočih tekmovanjih je nastopilo 18 ekip v malem nogometu in 16 ekip v odbojki. Poleg, tega so obratni referenti za športno rekreacijo organizirali še nekaj internih tekmovanj, tako v odbojki kot malem nogometu. Delavci so vsa tekmovanja spremljali z velikim zanimanjem, tako da je bilo te dni © MEDVODE Na tekmovanju industrijskih gasilskih enot v, Kranju so se pomerile enote kemične, usnjar-. ske, gumarske in živilske stroke. Nastopilo, je sedem ekip, ki so tekmovale, v suhi vaji z motorno brizgalno, posebni taktični vaji, polaganju cevi na 105 metrov in v testiranju iz gasilske preventive. Zmagala je ekipa Colorja iz Medvod, ki je imela izenačeno desetino, pred Savo iz Kranja in Kolinsko iz Ljubljane. Zmagovalna ekipa, ki je vaje izvedla v rekordnem času, je od prireditelja, Občinske gasilske zvbze Kranj, prejela ličen pokal. F. ROZMAN na igriščih pod Mežakljo izredno živahno in prijetno. K temu je veliko pripomoglo tudi lepo sončno vreme. V malem nogometu je največ znanja in pripravljenosti pokazala ekipa transporta in je po- ' vsem zasluženo osvojila prvo me^to. V tej ekipi so nastopili naslednji tekmovalci: CATlC Fadil, PESTOTNIK Srečo, MATIC Dušan, DIMITRIC Mile. TREŠNIC Avdijo, STOJKOV-SKI Stevo, MACURA Mirko, PATROVIC Jago. Na naslednja mesta pa so se uvrstile ekipe: Valjarna profilov, Hladna valjarna in žicama, Strojno vzdrževanje, Upravne službe, vzdrževanje elektro naprav. Valjarna Bela, Jeklovlek itd, V odbojki je osvojila prvo mesto ekipa iz vzdrževanja elektro naprav v postavi: KAV-ClC Edo, KURINČIČ Julij, KU-'CltNTA Bogo, KOMEL Tomaž, KUNSTEL Jože, KORITNIK Ivan, NOC Janez, DEBENJAK Branko. Vrstni red ostalih ekip: 2. Strojno vzdrževanje, 3- Hlad-' na valjarna in žicama, 4. RTA, 5. Livarna itd. Komisija za športno rekreacijo bo letos organizirala še tekmovanje v orientacijskem pohodu. Za to tekmovanje je že pripravljenih 10 ekip. JANEZ JENKO Pod pokroviteljstvom Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana bodo danes in. jutri v Ljubljani številne prireditve v počastitev visokega jubileja Nogometnega kluba Slovan, Naj omenimo le današnji nogometni turnir, ki bo na pomožnem igrišču športnega parka Kodeljevo, otvoritev razstave »50 let NK Slovan« in tovariško srečanje nekdanjih in sedanjih slovanov-cev, ki bo prav tako danes v večernih urah v prostorih ljubljanskega magistrata. Tudi jutri bodo že vse od jutranjih ur dalje številne športne in druge prireditve, zvečer pa bo na rokometnem igrišču RK Slovan ples s srečolovom. Pokrovitelj praznovanja petdesete obletnice NK Slovan, enega hajstarejših slovenskih športnih društev, je Mestni sindikalni svet Ljubljana. To častno nalogo, je sprejel sindikalni svet kot prijetno dolžnost, saj ga je pri tem vodila misel, da je TUDI MEDOBČINSKA SREČANJA prav NK Slovan klub, ki je v svojem dolgoletnem delovanju združeval v svojih vrstah predvsem delavsko mladino. Pri prevzemu te dolžnosti pa so mestni sindikalni svet vodili tudi drugi smotri. Zaveda se namreč, da so doslej sindikalne organizacije vse premalo sodelovale in podpirale športno življenje naših delovnih ljudi. Ne navsezadnje pa želi sindikalni svet s svojim pokroviteljstvom poudariti in podpreti tisto športno delovanje, ki v ozračju vse večje profesionalizacije nogometnega športa danes še vedno gradi predvsem na ljubiteljstvu in klubski tradiciji, tovarištvu in kolektivnem delu. / • Komisija za rekreacijo pri Občinski zvezi za telesno kulturo bo v letošnji jesenski sezoni pripravila za sindikalne podružnice številna tekmovanja. Tako so pred nedavnim organizirali že prvenstvo v plavanju in nogometni turnir. V načrtu imajo še številna druga tekmovanja, organizirati pa mislijc tudi nekaj medobčinskih tekmovanj, kjer bodo sodelovali tud) tekmovalci iz^dravograjske, radeljske in slovenjgraške občine V. R. PRVENSTVO V KEGLJANJU Pod pokroviteljstvom Občinskega sindikalnega sveta Radovljica in občinske zveze za telesno kulturo je priredil Kegljaški klub Bled občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju na asfaltu za leto 1969. Tekmo- vanje se je pričelo v začetku oktobra in bo zaključeno 23. t. m Proti pričakovanju se je za tekmovanje prijavilo kar 30 tekmp' valnih ekip iz devetnajsti^ organizacij. M. BALOH V/ELEBLAGOVNICA ■ Hi nama 0 priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin, ea • sebe za družino, za dom (n za gospodinjstvo 9 potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje: A za tnje knpce Je v hiši menjalnica. LJUBLJANA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah! TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a . NA fNO VPRAŠANJE DESET ODGOVOROV PREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE BORISA GOUEVŠČKA Kaj v prihodnje Ko smo Izvedeli, kakSen Je po-•podarski položaj v občini, kako ekztoijo za družbene službe in urejajo komunalna vprašanja, smo Predsednika občinske skupščine Murska Sobota BORISA GOLJEV-SCKA vprašali: »Kaj pa zdaj? Kaj načrtujete v prihodnje, kje vidite možnosti za napredek go- spodarstva, družbenih služb, komunalne politike?-« Vsak predsednik občine zna na tako vprašai\1e odgovoriti, Odgovori so vseie.i ^program njegovega mandatnega obdobja, hkrati pa odsev vsakokratnih družbenoekonomskih razmer in možnosti komune. Soboški župan vidi možnosti za družbeno-ekonomski napredek občine v naslednjem: 6 razvijati termalno kopališče Moravci. Spodbuda za to je letošnjih 150.000 kopalcev; • Očitne so možnosti za izkoriščanje mineralne vode v Nuško-vi pri Rogaševcih. Voda iz teh izvirov temelji na kalciju, medtem ko radenska na natriju; • kmalu bodo nared analize o nahajališčih bazalta. Po tej kamenini je veliko povpraševanje, saj drugod v Sloveniji nahajališč ni; .• skrb za nadaljnji razvoj materialne osnove gospodarstva. Pri tem gre predvsem na kompletira-nje proizvodnje. Tako, denimo, tovarna perila in konfekcija »Mu-ra« pra\T. zdaj dopolnjuje svoj proizvodni program s težko kon- fekcijo, pozneje pa ga namerava dopolniti še z žensko in otroško konfekcijo; • najmanj razčiščeno je vprašanje nadaljnjega razvoja živilske predelovalne industrije. Zato bo potrebno za to industrijo, glede na kmetijsko zaledje tak program čimprej izdelati; • v delu so programi za razvoj kovinsko-predelovalne industrije; • kam z odvečnimi delavci? Mislimo predvsem na izobraževanje delavcev in migracijo, poleg financiranja izobraževanja delavcev, ki odhajajo na delo v tujino, kar že teče, bi morali proučiti možnosti, da bi inozemski partnerji postavili tudi svoje obrate na našem območju, glede na bogato zaledje delovne sile; • pripravljamo se na veliko akcijo za saniranje soboške bolnišnice Sedaj delujejo štirje osnovni oddelki na petih krajih in v neprimernih razmerah ; 0 na področju gospodarstva smo za normalne ekonomske odnose. Republiško pomoč pričakujemo le pri gradnji infrastrukturnih objektov, šolstfcva in v priza- devanjih za izenačenje standarda ua področju zdravstvenega varstva. Pri tem se čutimo še zapostavljene. Na primer, za goričko cesto, ki je veljala blizu 6 milijonov N-dinarjev, čeprav je drugega in tretjega reda, smo polovico prispevali iz občinskih sredstev; 0 posebno vprašanje pomeni komunalna problematika. V Murski Soboti je od 26 km kanalizacijske mreže zgrajenih le * 10 km. Za izgradnjo vodovoda so pripravljeni le načrti. Ob tem velja poudariti izredno razumevanje občanov, ki pomagajo urejati komunalna vprašanja. V malokaiterem naselju ne plačujejo krajevnega samoprispevka. Mimo denarnih sredstev pa pomagajo s prostovoljnim delom in drugimi uslugami. Po zaslugi občanov imajo na primer v 40 naseljih zgrajene vodovode. V glavnem so jih zgradili z lastnimi sredstvi, skupščina je v te namene najela malo kreditov. V zadnjem času pomagajo občani asfaltirati ceste — priključke na osrednje ceste s tema, da pripravijo z delom in materialom spodnjo plast, občina pa financira le asfaltno prevleko. IfrBOUSO MATERIALNO OSNOVO GOSPODARSTVA SO POTREBNI Gospodarski pospeški Polletni rezultati gospodarjenja vzpodbujajo, obenem pa tudi opozarjajo Polletni poslovni rezultati kažejo, da se je soboško gospodarstvo uspešno vključilo v sPlošna gospodarska gibanja. Ugodno oceno ponazorujejo nekateri podatki: realizacija gospodarskih organizacij je v letošnjem polletju v primerjavi z krnskim enakim obdobjem za h % večja; polletno poprečje sredstev na žiro računih je za % višje kot lani v enakem obdobju, kar priča o sorazmer-n° dobri plačilni zmožnosti soboškega gospodarstva. Spodbuden je tudi podatek, da je v letošnjem polletnem obdobju za dobrih 5 % manj zalog gotovih izdelkov kot lani v tem času. To pomeni, da znajo soboški pro-izvaialci ne le povečevati proizvodnjo, ampak zanjo tudi f^jti tržišče. Uspešno gospodar-tonje podkrepljujejo slednjič podatki o porastu produktivnosti, ki se je, izračunana na osnovi narodnega dohodka na zaposlenega, povečala v omenjenem Primerjalnem obdobju za 9,1 %, kar je za dobre 3 % več kot Predvideva resolucija razvoja ekonomske politike za letošnje to to. Vzporedno z rastjo produktivnosti .se je povečalo tudi šte-^ilo zaposlenih za dobrih 5 %. . To razmeroma ugodno polletno bilanco je potrebno oce-toti še z drugega zornega kota, bi sicer ni svoj Sten le za sobo-'Xo gospodarstvo, toda tod ga P°tidarjajo, ker slabi poslovno lri razvojno sposobnost delovnih 0rganizacij. V Soboti namreč 0Pozarjajo na večjo družbeno ^°remenitev gospodarstva, na bszadovoljivo stopnjo stabilno-J1’ ki jo ogroža že sedanje gi-.mnje cen, življenjskih stroškov j, drugo. Zaradi porasta živ-jl^njskih stroškov nastaja raz-orak me(j realnimi in nominal-"tii osebnimi dohodki. Povečani ^hinalni osebni dohodki nega-,l,^n° vplivajo na proizvodne , roške, na likvidnost in na kon- urenčno sposobnost gospodar-stva, le Konkretno: v prvem polletju tos so se osebni dohodki na Poslen ega . zvišali , za 13,7% v 0,‘btorjavi z . enakim lanskim v. bob jem — ali skoraj enkrat Ve* CK1 predvidevanj in precej °<1 porasta produktivnosti. tinw^no z zdravo ekonomsko ju1 .ko bi seveda morali te kJtoto v naslednjem obdobju ZavPre^, se Pravb da bi morali jjj, reti nadaljnji porast oseb-Brn- dohodkov, kljub' temu da OseiPmai° soboški delavci nižje' hlj-r16 dohodke kot znaša repu-n ■ poprečje. To ni razlog za m ^lj0, Za malodušje, češ, za-ano natn je_ fja hodimo ved-p *0rak za drugimi; v občini u dirjaj0, (ja je potrebno p&p’ariti ugodnejše poslovne kadre, ki bodo veliko odločneje posegli v gospodarjenje, predstavlja še izdatnejše štipendiranje zlasti v gospodarskih organizacijah in finančna pomoč nadarjeni mladini za nadaljnje šolanje. Vsi ti in številni drugi problemi, ki prizadevajo posamezne panoge gospodarstva, so vodili občinsko skupščino, da je priporočila delovnim organizacijam, naj ukrepajo in odstranijo ovire, ki hromijo uspešnejše gospodarjenje. Med drugim pripbmoča občinska skupščina: 9 gospodarske organizacije ali panoge gospodarstva naj čimprej izdelajo program razvoja, kar bi jim omogočilo sodobnejše poslovanje; 9 v večji meri si je potrebno prizadevati izboljšati kadrovski sestav delovnih organizacij; © od republiških in zveznih organov pričakuje občinska skupščina v čim krajšem času izoblikovanje trajnejše agrarne politike. Domači živilsko predelovalni industriji pa skupščina priporoča, da bolj kot doslej upošteva koristi in razvojne potrebe kmetijstva. V ta prizadevanja se mora vključiti tudi pospeševalna služba in odkupna mreža, da zagotovita kmetoval- cem čim ugodnejše pogoje za prodajo pridelkov; © vodstva in kolektivi kovinsko predelovalne industrije .morajo v čim krajšem času najti perspektivne rešitve za svoj razvoj; © gospodarske organizacije si morajo prizadevati izboljšati uspešnost gospodarjenja in v ta namen povečevati akumulacijo in produktivnost, po produktivnosti pa uravnavati gibanje osebnih dohodkov; © in slednjič: za izboljšanje plačilne sposobnosti podjetij je potrebno spoštovati finančno disciplino, usklajevati terjatve in obveznosti. KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE V MURSKI SOBOTI DRUŽI ZAPOSLOVANJE 5 PRIUČEVANJEM PRIZADEVANJA OBČINSKE SKUPŠČINE I NA PODROČJU ŠOLSTVA, OTROŠKEGA VARSTVA, ■ ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA_ i Med možnostmi lin potrebami I I 1 I Zaposlitev s poklicem [ © V soboški občini išče preko zavoda za zaposlovanje delo 380 delavcev. • V delovnem razmerju je 10.500 občanov. • Po nekaterih ocenah je približno 8000 delavcev zaposlenih v tujini, od tega se jih je zaposlilo samo letos več kot 2800. Teh nekaj podatkov priča o glavni značilnosti zaposlovanja v soboški občini: doma ni dovolj delovnih mest za vse, ki bi se želeli zaposliti, zato blažijo razmere z organiziranim zaposlovanjem v tujini. da bi se lahko potlej po tudi udobneje 5ard^naključje, ^ °b tehvpra-PfedV ^boški gospodarstveniki sko Vsem opozarjajo na kadrov-pari Problematiko. V nekaterih gospodarstva primanj-ŠtijL ^Posobnih kadrov, pa tudi irar>je ni zadovoljivo. Po rabili Stran' Pa Povsod niso iz-Šania X86*1 Možnosti za izbol.j-. J^drovske strukture rnoj5ožlji vimi kadri. Edino ■ 0žria rešitev, da bi se zna toga Položaja, izmotali Si zagotovili O vprašanjih politike zaposlovanja nam je pripovedoval Alojz Drvarič, vodja službe za zaposlovanje pri komunalnem zavodu za zaposlovanje v Murski Soboti. Zavod opravlja del*> za vse tri pomurske občine: Lendavo, Mursko Soboto in Radgono. »■Največ težav je z zaposlitvijo ženske mladine po opravljeni šolski obveznosti,-« je dejal Alojz Drvarič. »Med njimi jih večina nima popolne osnovne šole, in so tore j. brez možnosti za uk pa tudi. veliko .manjše možnosti za zaposlitev, imajo, saj. so delovne organizacije zaostrile svoje zahteve po, izobrazbi pri sprejemanju nekvalificiranih delavcev. Zato so celo v tovarni Mura, kjer so možnosti za zaposlovanje žensk naj večje, za tiste,- ki nimajo opravljenih vsaj sedem razredov osnovne šole in ki ne uspejo na psihološkem testu, zaprta vrata. Pri tem veljjj poudariti, da 'Mura vendarlč najizdatneje odpira delovna mesta ih taikb v znatni meri pomaga reševati težke probleme pri zaposlovanju. Že v kratkem bodo V iejj delovni organizaciji na novo zaposlili 500 delavcev in delavk in jih tudi priučili za delo v novem oddelku težke konfekcije. ‘ Z zaposlovanjem kvalificiranih delavcev ni težav. Delovne organizacije dnevno iščejo delavce najrazličnejših poklicev, toda na naših spiskih pa so večinoma taki, ki jih je teže zaposliti, ker so skregani z disciplino. Nekaj težav imamo pri za-ooslovanju kvalificiranih prodajalk. Zanje ni dovolj delovnih mest v Soboti, v druge kraje pa iz različnih vzrokov ne želijo. Na območju soboške bbčine išče, zaposlitev. todi 2.0 ljudi. g. srednjo šolo. Med njimi je približno polovica kmetijskih tehnikov med njimi pa večina žensk. Zanje je najteže dobiti ustrezno delovno mesto, kajti v občini je le -eno večje kmetijsko ppsestvo. Razmišljamo o tem, da bi jih prekvalificirali. Nekaj se jih je že odločilo za delo v obratu težke konfekcije tovarne »Mura.« Izobraževanje In kadrovske potrebe tudi v Pomurju ne gredo vedno v korak. Zaenkrat tudi ni možnosti, da bi lahko kadrovsko politiko učinkoviteje usmerjali. V veliki večini delovne organizacije nimajo zasnovanih perspektivnih programov kadrovskih potreb. »Vsako leto pri delovnih organizacijah sproti pobiramo podatke o kadrovskih potrebah za naslednje leto,« pravi tovariš Drvarič. »Za letos predvidevajo delovne organizacije 400 novih zaposlitev. .Število bomo verjetno celo prekoračili glede na nov oddelek v tovarni Mura. Seveda iščejo v podjetjih zvečina kvalificirane delavce. Teh pa tudi na naših seznamih ni. Zato sklepamo z delovnimi organizacijami pogodbe o sofinanciranju priučevanja. Sredstva smo dobili iz ustreznega republiškega sklada. Za naše območje je na voljo 350.000 N. dinarjev. Delovne organizacije so nam predložile programe priučevanja, zavod, bo sofinanciral 50 "/o stroškov s pogojem, da bodo v delovnih organizacijah priučevali delavce, ki jih vodimo v evidenci na našem zavodu za zaposlovanje. Po teh pogodbah se bo priučilo 20 delavcev v podjetju Panonija za industrijske kleparje, 15 pletilk v Beltinki in Indi-pu. 15 kroiačev pri kroiaškem podjetju Moda, y Gornji .Rad- goni, sofinancirali bomo priuče-vanje 70 delavk v centru za vzgojo kadrov pri tovarni Mura, 25 delavcev se bo priučilo za varilce in ključavničarje v obratu podjetja Primat v Lendavi, 15 mesarjev pri KIK Pomurka, z gradbenim podjetjem Pomurje se dogovarjamo za priučitev 22 tesarjev itd.« Taksno sodelovanje med Zavodom za zaposlovanje in delovnimi organizacijami je neprecenljive vrednosti: mladi nekvalificirani delavci imajo možnost pridobiti poklic in ustrezno delovno mesto. Prav v zadnjem obdobju pa v Murski Soboti na enak način priučujejo delavce za delo v tujini. Taka politika zaposlovanja v inozemstvu, ki je tudi interes vseh družbenih dejavnikov, je vse hvale vredna, kajti če si morajo naši delavci iskati zaslužek v tujini, potlej naj bo to zaslužek za kvalificirano delo in ne le za težko fizično in najriiže ovrednoteno delo. Pri uresničevanju te politike pomaga republiški zavod za zaposlovanje, ki je sklenil dogovor z zahodno-nemškim podjetjem »Deemag« iz Duisburga o financiranju izobraževanja za različne poklice v različnih šolskih centrih pri nas. »Trenutno hodi v šestmesečni tečaj * 50 naših delavcev. Podjetje plača 300 DM mesečno za zdravniški pregled, stroške šolanja, za morebitno bivanje v internatu ali za prevoz v šolo. Po uspešno opravljenih izpitih bodo podpisali kandidati pogodbo za dvoletno delo v Duisburgu. Za te tečaje pa je najteže dobiti zadostno število kandidatov. Naši ljudje se sicer zaradi zaslužka radi zaposljujejo v inozemstvu, do šolanja pa nekaterim ni, ker menijo, da so s tem za določen ča® ob zaslužek. V tečajih imajo naši delavci praktični pouk. seznanjajo se z zaščito pri delu in se učijo nemškega jezika. Tak sistem izobraževanja bo potekal tri leta. Slišimo pa, da se za podoben sistem izobraževanja ogrevajo tudi nekatere druge tovarne iz Zahodne Nemčije. I 1 i 8 I I I I I I I S I I g g I 1 I I 1 I 1 Manj razrita področja, pesti mimo šibkejše materialne osnove tudi revno nasledstvo preteklosti, zato dvakrat težko uskla-jajo možnosti s potrebami šolstva, zdravstva, socialnega varstva in še številnih drugih vprašanj, ki jih na svojih plečih nosi občinski proračun. Soboška občina je že tako področje. Videti je, da se tega zaveda sleherni občan. Ce ne bi občani tako izdatno pomagali z denarjem, delom in drugimi oblikami pomoči urejati številnih potreb v komuni, bi Pomurci veliko počasneje dodajali razvoj razvitejših področij. O vsem tem smo sc pogovarjali s podpredsednico občinske skupščine IVANKO KOREN-POTOCNIKOVO, načelnikom za družbene službe SLAVKOM SRŠENOM in svetovalko za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo SILVO MURTIC. ZARADI POMANJKANJA SREDSTEV KASNI RAZVOJ ŠOLSTVA V soboški občini so uspeli organizirati osemrazredne šole v tolikšnem številu, da imajo otroci kombinira pouk le še v izjemnih primerih. V bližnji prihodnosti bodo ukinili še nekaj nižje organiziranih šol, otroke pa prešolali na popolne osnovne šole. Te spremembe seveda spremljajo številne težave, med njimi tudi prevoz otrok zaradi slabo urejene cestne mreže. Pred leti v občini ni bilo dovolj učiteljev. Danes jih je dovolj, vendar prevladujejo mladi pedagogi, med njimi pa mnpgo takih, ki nimajo odgovarjajoče izobrazbe. Primanjkuje predmetnih učiteljev, zato učijo posamezne predmete, zlasti na šolah izven mestnega središča, v glavnem učitelji s srednješolsko izobrazbo, v Soboti računajo, da se bo tudi to neskladje v znatni meri popravilo s pomočjo zakona, ki časovno zavezuje učitelje, da si pridobijo ustrezno izobrazbo, hkrati pa si temeljna izobraževalna skupnost prizadeva, da bi s štipendijamiumlbwyumjhwy obraževaina skupnost prizadeva, da bi učiteljem olajšali študij s štipendijami in z drugimi ugodnostmi. Občina je tudi že Sprejela program pnstopnje izgradnje osnovnošolske mreže. Zaradi pomanjkanja sredstev pa s programom kasnijp. Poudariti velja, da so v preteklosti v občini zgradili zelo veliko šol in učiteljskih stanovanj, še vedno pa je za normalno delo osnovnih šo! potrebno zgraditi, dozidati ali obnoviti 11 šolskih objektov in telovadnic. Teh bremen pri najboljši volji občina ne bo zmogla, če ji ne bo s krediti priskočila na pomoč republika. V zadnjem obdobju so veliko sredstev namenili za izboljšanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, letos bo dobila Temeljna izobraževalna skupnost 12 odstotkov več sredstev kot lani, vendar še vedno ne bo mogla izdatneje povečati materialnih sredstev za redno delo šoi. Soboški otroci nimajo najboljših pogojev za nadaljnje 'Šolanje'■ In uk. V občini je sicer gimnazija, srednja ekonomska šoki. šola za zdravstvene delavce in kmetijska srednja šola ter dva šolska rer*-.' za šolanje učencev v gospodarstvu. Zmogljivosti teh šol so nremajhn0. da bi lahko sprejeli vse šolarje, ki bi se želeli šolati na šolah druge stopnje. STIHI NOVE VARSTVENE USTANOVE Malokje so v zadnjem času posvetili tolikšno pozornost otroškemu varstvu kot v Murski Soboti. I a n i in letos so zgradili dva nova vrtca in za dva adaptirali zgradbi, ki sta prej služili za druge namene. Nov, lepo urejen vrtec qe dobila Murska Sobota, kjer so Mii hkrati problemi otroškega varstva najtežji. V tem vricu bodo poslej varovali ludi dojenčke. Novi varstveni ustanovi so dobili tudi Petrovci in Gančani, kombiniran vrtec z malo šolo pa Serdica. Ta vrtec je za občino še posebno velika pridobitev. Ciganski otroci, ki so prihajali v prvi razred brez osnovnih kulturnih navad in z zelo pomanjkljivim znanjem slovenščine, si bodo poslej vse to v znatni meri pridobili v predšolskem varstvu. Vse vrtce so pomagali graditi občani in delovne organizacije. Zdaj v Soboti opozarjajo razen pomanjkanja ustreznih kadrov se posebno na posledice spremenjenega financiranja otroškega varstva. Na le da z nezadostnimi sredstvi ne bo mogoče vpeljati v večino varstvenih ustanov tako imenovanega B programa, zaradi višjega deleža za oskrbnino se starši, zlasti po vaseh, odrekajo organiziranega varstva za svoje otroke. NA VRSTI JE SANACIJA SOBOSRE BOLNIŠNICE Pomursko področje ima enotno zdravstveno službo. Ne bi Mogli reči, da je s tem vprašanjem osnovnega zdravstvenega varstva občanov v celoti rešeno. Deloma nastajajo problemi s prostori, zlasti v soboškem zdravstvenem domu, kjer odpirajo nove službe, da bi tako lahko vsestransko izboljšali zdravstveno varstvo. Zdaj iščejo rešitve za razširitev zdravstvenega dpma. hkrati pa skrbijo za pristopnejse zdravljenje občanov tudi v odročnejših krajih. Pred nedavnim so odpr i s pomočjo prispevkov občanov novo ambulanto pri Gradu. Najboli jih pestijo k,.d.ov-ski problemi, pomanjkanje zdravnikov in višjega medicinskega kadra. Težave so tudi s skladi kmečkega zavarovanja. ^ Največ skrbi pa v Murski Soboti povzročajo neustrezne razmere V bolnišnici. Razen otroškega in infekcijskega oddelka delujejo vsi dru-i oddelki v povsem neustreznih prostorih, ki jih ne bi bilo smotrno adaptirati. Izboljšanje razmer in sanacijo bolnišnice zato načrtujejo v dveh obdobjih: sprva si bodo pomagali z notranjo reorgamzacijo, s preselit vijo nekaterih oddelkov, kar so deloma ze storili, m z dograditvijo pri zidka, kasneje pa bo potrebno misliti na gradnjo nove bolnišnice. Majhen kupček denarja se je že nabral. Deloma bodo pomagale pri gradnji tudi delovne organizacije, pomurske občinske skupščine in seveda krediti. ' SE PRESKROMNA SREDSTVA ZA SOCIALNO VARSTVO Socialna problematika zadeva v glavnem tri skupine Prebivalstva-ciganski živelj, ostarelo kmečko prebivalstvo in otroke-rejenčke. Cigani vztrajajo pri svojih življenjskih navadah, v glavnem uh je zelo težko zaposliti, živijo v velikih družinah, so brez stalnega vira dohodka za pre živlianie, Ti ljudje tudi bolj pogosto obolijo, zato plačuje občinska skupščina zanje stroške zdravljenja, mimo tega pa daJe fi.nanča” za vzdrževanje otrok, ostareli nepreskrbljeni prebivalci so zvečine ne kdanil hlapci, ki jih kmetje niso zavarovali ir jih sedaj pira občinska skupščina. Otrokom - sirotam plačuje optd"® družinah. Za te namene daje skupščina precejšen d e 1 e? P r orač u na. 1 mi lijon 360.000 N-din, kar pa ne zadošča za težke, specifične social e p leme Pomurja. IZ RAZGOVOROV V TRGOVSKEM PODJETJU »POTROŠNIK«; Našli so svoj vodilni motiv »Potrošnik« za potrošnika Boljše PTT zveze Pripravljen je sedemletni načrt razvoja PTT zvez v Pomurju » i potrebno, da si strokovnjak, že po izložbenih oknih v Murski Soboti lahko spoznaš, da se je _/Y tod trgovina v zadnjem obdobju zelo razvila. Bržčas so k temu pripomogli zlasti trije momenti: geografsko ekonomski položaj mesta samega, ki vse bolj postaja naravni gravitacijski center obsežnega in čedalje bolj kupno sposobnega in zato tudi zahtevnega zaledja, in slednjič, neposredna bližina mej z Avstrijo in Madžarsko. Pri tem. ne gre prezreti še nekaterih drugih motivov, kot denimo tistega, da je približno 3500 delavcev iz soboške komune 'zaposlenih v Avstriji in da se le-ti v znatni meri doma oskrbujejo s potrebnim blagom široke potrošnje; govoriti bi morali tudi o razmahu trgovine kot posledici naglega razvoja turizma in gostinstva... Eden izmed glavnih akterjev v tem naglem razvoju trgovine v soboški občini pa je domače trgovsko podjetje »Potrošnik«. Vsa ta dejstva pa so nas spodbudila k temu, da smo povabili na razgovor dva predstavnika tega podjetja: direktorja podjetja Stefana Totha in predsednika sindikalne organizacije, ki je obenem vodja nove blagovne hiše v Soboti, Draga Kolmaniča. Z delavnostjo, ki je svojstvena ljudem na tem koščku slovenske zemlje, so se delavci PTT podjetja Murska Sobota po ustanovitvi svoje organizacije v letu 1961 lotili modernizacije in avtomatizacije PTT prometa. Naloga ni bila labka, saj so bile potrebe velike, denarja pa je primanjkovalo. Razmere so bile takšne, da je PTT služba že pomenila resno oviro hitro razvijajočemu se gospodarstvu. Lastni skladi in krediti, ki so jih lahko najeli, so vsemu navkljub bili premajhni, da bi lahko PTT podjetje Murska Sobota samo s temi sredstvi bistveneje vplivalo na izboljšanje PTT prometa na svojem področju. V teh najtežjih trenutkih so jim priskočile na pomoč gospodarske organizacije in občinske skupščine pomurskih občin, prav tako pa tudi druga PTT podjetja v naši republiki. Brez njihovega razumevanja in podpore ne bi dosegli tega, kar so in kar imajo danes. V novi poštni zgradbi v Murski Soboti je razen drugega nameščena glavna avtomatska telefonska centrala, telegrafska centrala in tehnična delavnica. Pri 11 poštah so bile montirane avtomatske telefonske centrale, 19 pošt pa je priključenih na polavtomatski promet. Okrepljene so bile .medkrajevne telefonske centrale med glavno centralo v Murski Soboti in občinskimi središči. Glavna telefonska centrala v Murski Soboti ima z Ljubljano 12, z Mariborom pa 10 medkrajevnih zvez. Prav zdaj potekajo priprave za vključitev UKV sisteMa, s katerim bodo dobili z Ljubljano in z Mariborom novih 12 zvez. Montirane naprave imajo zmogljivost 120 telefonskih zvez z drugimi predeli Slovenije. Zato je mogoče pričakovati, da že v bližnji prihodnosti ne bo več pripomb na račun telefonskih zvez med Pomurjem in drugimi kraji naše domovine ter tujine. Podjetje za PTT promet v Murski Soboti je že izdelalo tudi načrt 7-let-nega perspektivnega razvoja. Z njim je, med drugim, predvideno, da se bo sedanje število telefonskih naročnikov v Pomurju skoraj potrojilo, telegrafske storitve naj bi porasle za 120 odstotkov, telefonske storitve pa naj bi bile 2-krat večje. Predvidena je tudi razširitev, oziroma postavitev novih vozelnih telefonskih central v preostalih občinskih središčih ter povezava le-teh z glavno centralo v Murski Soboti s sodobnimi 21 kanalnimi UKV zvezami. Pred odločitvijo V kovinsko predelovalni industriji PANONIJA v Murski Soboti ne poznajo oddiha Zlasti letos v mursko-soboški kovinsko predelovalni industriji PANONIJA ne poznajo oddiha ne za ljudi ne za stroje. Izredno konjunkturno obdobje jih namreč sili v iskanje najrazličnejših rešitev, kako naj z razpoložljivim kadrom in z dotrajano opremo, ki pa je izkoriščena z več kot 90 %, ustrežejo naročnikom in tako tudi za v prihodnje obdržijo kupce. Reči je treba, da ima PANONIJA pri teh prizadevanjih tudi precej uspeha. S spremembami v organizaciji dela in proizvodnje so dosegli, da je bil letni proizvodni načrt izpolnjen že v prejšnjem mesecu. Do konc# leta pa ga bodo presegli najmanj še za četrtino, če jim pb tem razen vsesplošne nelikvidnosti gospodarstva ne bo ponagajalo tudi pomanjkanje surovin, zlasti bakra in pločevine. Kljub tem uspehom pa je PANONIJA prišla tudi na razpotje, ko se bo morala v sorazmerno kratkem času odločiti, kako in v kakšni smeri naj nadaljuje svojo pot. Ne zato, ker morda ne bi ustrezal sedanji proizvodni program, ki vključuje izdelovanje drobne kmetijske opreme, galanterijo za splošno potrošnjo in grelne ter druge naprave za vozila TAM 4500, temveč zato, ker bo po urbanističnem programu morala tovarna najkasneje v petih letih opustiti proizvodnjo v sedanjih prostorih in znova začeti nekje drugje. Zaradi vsega tega se v tovarni PANONIJA ne le že zdaj pripravljajo na selitev, ampak tudi razmišljajo, kako naj bi to uresničili s kar najmanjšimi stroški. Zato zdaj iščejo nove strokovne kadre vseh profilov, odločili pa so se tudi, da morajo najkasneje do 1972. leta pridobiti ustrezno izobrazbo vsi tisti njihovi sodelavci, ki ^as^dajo delovna mesta, ne zadovoljujejo pa vsem pogojem. Tretje in morda najvažnejše je, da so v tovarni PANONIJA spoznali, da bodo svoje načrte bržčas laže uresničili, če bi se tesneje povezali s podobnimi podjetji svoje stroke. Trenutno mislijo na podjetje »Ločilka«, ki deluje v isti občini in ki se tudi srečuje z vprašanjem, kako modernizirati in posodobiti proizvodnjo. Za zdaj obstaja načelni dogovor med tema dvema delovnima orga-nizacijama. da naj bi njune strokovne službe pripravile predlog za skupna vlaganja ter še druge analize o morebitni prihodnji skupni poti. V *GP »POMURJE^ PRAV!JO: — Bi lahko na kratko predstavili trgovsko podjetje »Potrošnik«? $ Odgovoril je direktor podjetja Stefan Toth: — Podjetje posluje že približno dvajset let, kar pomeni, da je preživelo vsa obdobja razvoja trgovine pri nas. Iz nekdanjega distributerja potrošnik dobrin se je sčasoma razvilo v trgovsko podjetje na veliko in malo; smo grosisti za pomurski bazen in detajlisti za občino. Zaposlujemo 430 delavcev, imamo 15 poslovalnic v Murski Soboti in novo sodobno blagovnico, na podeželju pa je 59 naših poslovalhnic. Lahi smo dosegli 12,5 milijarde S dinarjev prometa, letos pa bo znašala realizacija, kot vse kaže, kakih 15 milijard S din. Za sklade smo v minulem letu prigospodarili 240 milijo* nov S din, letos pa predvidevamo, da bomo nanje razporedili 300 milijonov S din. Sedanje delitveno razmerje ostanka dohodka znaša 29,5 odstotka za sklade in 70,5 */# za oseb* ne dohodke. S tem, mislim, da smo postali najmočnejše trgovsko podjetje v Pomurju. — Naj pomeni vaša zadnja ugotovitev, da/ se »Potrošnik« ne bori s težavami? — Ne, tega nisem rekel. Nasprotno, mislim, da se srečujemo v podjetju s precejšnjimi težavami, da je v našem podjetju še veliko nedorečenega in nerealiziranega!. Naj omenim samo dva naša velika problema: stalno pomanjkanje obratnih sredstev, ki je predvsem posledica tega, da smo v preteklosti vso akumulacijo prelili v investicije, tako smo samo v zadnjih treh letih pridobili več kot 3000 kv. mer-trov prodajne površine, in potem dejstvo, da ob širjenju prodajnega prostora in blaga nismo doslej uspeli razširiti in posodobiti skladiščne službe. To pa kajpak obenem pomeni, da smo si v ^dobršni meri sami povzročili te težaVe, pač z našo odločitvijo, da damo prednost razširitvi in modernizaciji trgovske mreže. Za tako politiko pa smo se v podjetju zavestno odločili. — Prav v Soboti smo slišali za mnenje, da trgovina presega potrebe potrošniškega zaledja. Mislite tudi pri vas tako? — Nasprotno. Lahko bi dokazali, da so še znatne potrebe in možnosti, da se trgvina v soboški občini še modernizira in razširja. Morda pa je najbolj konkreten in zato najbolj, prepričljiv dokaz naša blagovna hiša, ki smo jo zgradili pred dvema letoma in ki ima dobrih 2600 kv. m prodajnih površin. Vem, da so nekateri v mestu zmajevali z glavami, češ, kdo bo pripravil kmeta, da bo šel v blagovnico. Toda dejstva so drugačna. $ Pripoveduje vodja soboške blagovnice Drago Kolmanič: — Poprečno 90 zaposlenih v naši blagovnici bo letos ustvarilo za 3 milijarde 300 milijonov S dinarjev prometa, pri čemer bomo dosegli predvidoma za 100 milijonov S dinarjev skladov, kar je za 40več kot v prvem letu poslovanja, v dveh letih, kolikor je blagovnica odprta, pa smo postregli 2,400.000 kupcem. Napovedi nekaterih, da bo modema trgovina, bogato založena z najrazličnejšim blagom ostala brez kupcev, se tako očitno niso uresničile. Nasprotno, ugotavljamo, da čedalje bolj narašča število kupcev, ki žele na enem mestu zadostiti vsem svojim potrebam, ugotavljamo tudi to, da prihajajo v blagovnico številni kupci, celo iz čakovske in ormoške občine. In očitno je, da je danes blagovnica že premajhna, da bomo morali s prizidavami razširiti njene kapacitete. Mislim pa, da zdajšnji rezultati blagovne hiše še zdaleč ne pomenijo skrajnih možnosti. Tega se v polni meri zavedamo in vprašanje, kako pritegniti nove ' in no^e kupce, je naše glavno vodilo. Kvaliteta blaga ob konkurenčnih cenah, reklama in prireditve, kot denimo dve večji modni reviji na leto, vsak mesec manjša modna revija, različne razstave in demonstracije tudi v drugih potrošnih središčih v občini — to so nekatere oblike naših prizadevanj, da pritegnemo v blagovnico nove kupce. — Iz vaših pripovedi je mogoče izluščiti, da ste si v glavnem že izoblikovali razvojni koncept za prihodnje obdobje? $ Pripoveduje direktor »Potrošnika« Stefan Toth: — Ne samo koncept, v celoti je izoblikovan petletni razvojni program podjetja. Na kratko povedano, gre za naslednje naloge. Odločili smo se, če začnem pri tem, za nadaljnjo modernizacijo sedanjih trgovinskih prostorov podjetja tako v mestu kot na podeželju. Pri tem bomo uveljavili tudi specializacijo trgovine, v pomembnejših središčih na podeželju .uvedli tudi prodajo delikates in mesnih proizvodov. To pa pomeni, da bomo morali dobršen del naših trgdvin opremiti s sodobnimi hladilnimi in drugimi napravami, ki jih potrebuje moderna ^in specializirana trgovina. Drugi del našega programa, če lahko tako rečem, je vpeljava blaga, ki ga na našem območju ni dovolj ali pa ga morajo potrošniki celo kupovati v drugih potrošnih središčih izven občine. Tako bomo že v prihodnjem letu dogradili v Soboti moderno trgovino z:. železnino in s tehničnim blagom Vi izmeri 1500 kv. metrov prodajnih površin. Pri blagovnici bo prihodnje leto dokončan prizidek, kjer bo salon pohištva v skupni izmeri 1400 kv. metrov prodajne površine. Najkasneje v letu 1972 bodo v Soboti od- Zmerno, zato pa bolj uspešno Za razliko od drugih gradbenih podjetij, ki poroštvo uspeha vidijo v nenehni ekspanziji na širše zaledje, splošno gradbeno podjetje POMURJE iz Murske Sobote ubira drugačna pota. Gradijo namreč predvsem na območju lastne občine, v kateri so sicer pozidali pretežno večino vseh objektov, kar jih je sploh bilo dograjenih v povojnem času. Na osnovi te ugotovitve pa SQP Pomurje nikakor ne pri-tiče naziv »občinskega« podjetja. Gre le za to, da je kolektiv te delovne - organizacije realno ocenil lastne zmožnosti in da zategadelj največ pozornosti namenja notranji utrditvi ter teh-nološko-tehnični modernizaciji. Pri tem je tudi dosegel znatne uspehe, saj razpolaga z vso po- trebno težko In drugo mehanizacijo, kakršna je potrebna podjetju njihove velikosti. Na račun tega pa so njihove usluge lahko konkurenčne tako v ceni kot v kvaliteti. Še več: ker se omejujejo na zadovoljevanje potreb v lastni občini, so se s tem zavarovali tudi pred potresi, ki ob ponavljajočih se stagnacijah v gradbeništvu zamajejo tudi im veliko večja podjetja, kot pa je njihovo, ki bo letos doseglo 30 milijonov N-dinarjev realizacije. Velja pa povedati, da v SGP Pomurje ob tem vendarle razmišljajo o sodobnejših oblikah poslovne ekspanzije, ki jih tudi, že uresničujejo. Ob ugotovitvi, da so premajhni za samostojen nastop na drugih domačih ali: celo na inozemskih tržiščih gradbenih storitev,. vendarle vedo, da svoj- poslovni sloves po« večujejo s tem, če sodelujejo z drugimi in večjimi podjetji svoje stroke. Skupina njihovih delavcev na primer že izvaja nekatera gradbena dela, ki jih je v Zahodni Nemčiji prevzelo gradbeno podjetje Konstruktor iz Maribora. Za podobno sodelo- vanje se dogovarjajo tudi z GIF Gradis, v okviru katerega bodo med drugim sodelovali tudi pri nadaljnji gradnji zdravilišča v Radencih. Kakorkoli je zanje sodelovanje z večjimi podjetji tudi finančno zanimivo, pa so najbolj dragocene delovne in druge izkušnje. do katerih se njihovi, še mladi strokovni kadri najhitreje in tudi najceneje lahko dokopljejo ravno po tej poti. Zanje je vse to še toliko pomembnejše zaradi tega, ker , jim ob vsej skrbi za štipendiranje in drugih ukrepih vseeno primanjkuje tehničnega : kadra vseh profilov, še posebej pa visokošolsko usposobljenih strokovnjakov. prli avtomobilski salon, začasno pa premeščamo potrebo po tovrstni trgovini tako, da v teh dneh odpiramo specializirano trgovino z avtomobili, motorji, kolesi in z rezervnimi deli. Prihodnje leto nameravamo v Soboti odpreti tudi moderno drogerijo s kozmetičnim salonom, najkasneje v prihodnjem letu pa bomo v mestu odprli tudi semenarno, s čimer, mislim, bomo zlasti ustregli vrtičkarjem, ki jih je na našem območju več kot 12.000. V petletnem programu smo si zadali tudi znatno modernizacijo trgovine na podeželju in razširitev prodajnih površin. Tako smo se ob adaptacijah odločili tudi za nekatere novogradnje: na obmejnem prehodu v Kuzmu, v Moravcih, v Cankovi in v Rogaševcih. Glede na geografski položaj in dejstvo, da je naše podjetje registrirano tudi za maloobmejni blagovni promet, naš program predvideva tudi aktivnejše vključevanje v tovrstno dejavnost. Nekaj smo doslej že storili, čeprav moram obenem reči, da veliko ne, k^jji režim na tem področju je še vedno vse preveč tog. Mislim pa, da bi ob prizadevanju republiških dejavnikov lahko dosegli znaten premik tudi pri tovrstni blagovni menjavi. In slednjič, naša največja naloga v tem programu 'je gradnja prepotrebnih skladiščnih prostorov. Načrt predvideva gradnjo 6000 kv. metrov skladiščnih prostorov, kar predstavlja investicijo v višini milijarde S din. -- Načrti so vsekakor obsežni. So tudi sredstva zagotovljena? — Uresničitev načrtov našega petletnega razvojnega programa bo presegla 2 milijardi S din. Seveda samo z lastnimi sredstvi tega ne torno mogli uresničiti. Zato smo že podpisali pogodbo s KBH Ljubljana o soudeležbi. Pogodba predvideva, da bomo v prihodnjih letih oročili pri KBH Ljubljana 800 milijonov S dinarjev naših sredstev. —- Bržčas bo naslednje vprašanje zanimalo predvsem delavce: lahko ta ekspanzija ogrozi porast njihove življenjske ravni? Bo zato zategovanje pasu premočno? — Rekel sem že, da je marsikaj nedorečenega v našem podjetju. To poskušamo deloma odpraviti s petletnim razvojnim programom. V resnici gre za silovit in obenem 'odločen razvoj podjetja, ki pa je nujen, če nočemo ostati na pol poti. Mislim, da se mora vsak od naših de-laycgvrv tem trenutku zavedali tega dejstva. Zato bo uresničenje tega programa terjalo od slehernega delavca —- od najmanj zahtevnih pa do najbolj odgovornih delovnih mesj. — maksimalno prizadevanje in smotrno gospodarjenje. Osebni dohdki pa zavoljo tega ne bi smeli nazadovati, nasprotno, mislim, da morajo naraščati skladno s povečevanjem vaše dejavnosti in prometa. Tudi za porast družbenega standarda si bomo lahko rezervirali potrebna sredstva. — Dovolite naravnost povedano vprašanje: ali kolektiv podpira te odločitve upravnega in samoupravnega vodstva? $ Odgovarja predsednik sindikalne organizacije Drago Kolmanič: — V sindikatu v celoti .podpiramo program upravnega in samoupravnega vodstva podjetja. Zato je uresničenje tega programa tudi naša naloga. Seveda pa si hkrati z uresničevanjem teh nalog prizadevamo prevre-noL tudi družbeno ekonomske odnose v podjetju, z novim letom tako predvidevamo spremembo pravilnika o nagrajevanju, ki naj bi še bolj spodbudil k smotrnemu gospodarjenju zla iti delavce na tistih delovnih mestih, ki lahko najbolj pripomorejo k boljšemu gospodarjenju. Tudi v sistemu formiranja in delitve dohodka bomo poiskali boljše rešitve, s čimer pa bomo obenem načeli tudi vprašanje, kako vnaprej poglabljati samoupravne odnose. Skrb za kadrovsko rast podjetja je nrav tako ena naših stalnih nalog. Skratka, veliko zelo zahtevnih na-... log za vsakogar, in za vse sile v podjetju. Torej tudi za naš sindikat. Mislim pa, da je optimizem upravičen. jnleg ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDI? [ IZ RAZGOVORA Z JANEZOM SEVERJEM, DIREKTORJEM TRGOVSKEGA PODJETJA MERKUR V MURSKI SOBOTI: Načrti so izoblikovani Sodeč po tem, kar pripoveduje direktor trgovskega podjetja Merkur iz Murske Sobote, v tem podjetju dobr® gospodarijo. Njegovim besedam velja verjeti toliko bolj, ker jih podkrepljujejo številk«, zlasti tiste iz obdobja, ko so s« z reformo bistveno žaostril* pogoji gospodarjenja. Tako j* na primer trgovsko podjetj« Merkur doseglo v. letu 1965 z* 19 milijonov N dinarjev prometa, letos pa se bo realizacij* povzpela na 29 milijonov l5 dinarjev. In naprej: ostanek dohodka je znašal v letu 19®® 401.000 N dinarjev, letos P* predvidevajo 900.000 N dinarjev ostanka dohodka. Te št*' vilke pa dobijo svojo pravo vrednost šele tedaj, če povem*, da so doseženi rezultati sa® prizadevanj 110-članskega kolektiva, ki ima 26 poslovalnic v soboški in radgonski občini' In še to je treba dodati: Met' kur se je vztrajno večal in 1* leta v leto pridobival na svoj' moči. Tako je znašala vredno?® osnovnih sredstev v letu 19®® 539.000 N dinarjev, letos pa ž* 2.820.000 N dinarjev. »Doslej smo se razvijali, ž*' rili in modernizirali le z lastnimi sredstvi,« pripoveduje direktor Merkurja Janez Sever »Pretežni del povečanja vrednosti osnovnih sredstev gre n* račun novih prodajaln, ki s*110 jih odpdli v zadnjem času. Naši načrti pa so ambiciozni tudi za prihodnje obdobje.« V Merkurju imajo izoblikovan kratkoročni razvojni pr*' dram, ki utrjuje pota ekspanzije podjetja tja do leta 19^®' Investicije v teh treh letif naj bi znašale 7,630.000 N dinarjev.' kar bi pomenilo, da N se Merkur ob koncu tega letnega obdobja povečal za N novih lokalov v soboški in * hrvaški občini Ludbreg. »S tako dinamiko investir?' nja bi povečali promet pod' jetja na 46 milijonov N dinaf' jev, ostanek dohodka pa bi s po naših izračunih povzpel 0' 1.600.000 N dinarjev. GlavO® objekt v tem našem progi'*, mu pa je gradnja shoping cel1' tra v Murski Soboti, v kat^ rem bo prostoara za 12 trgojj' cev, kot pravimo, ki bodo bri čas nastopili tudi s konkuren’ nimi artikli. Reči pa mora'* da' nas v tako velike inves®1 cijske naložbe ne silijo satf^ možnosti za nadaljnjb eksp3*! zijo trgovine na našem P°v ročju. temveč tudi dejstvo. “ bomo zavolj rušenja nekateri^ zgradb v mestu ob nekaj membnih lokalov in tako 0 kakih 5 miliionov N dinar.i^ prometa. Tolikšnega skrčeni obsega poslovanja si kajp3 ne moremo privoščiti.« Kljub trikrat večjim sr*^ stvom za amortizacijo kot pr®-štirimi leti, kljub znatno b datejšim skladom, pa v M® kurju le ne morejo več ra7L nati, da lahko z lastnimi sreZ0 stvi zagotovijo tako dinami" investicijskih naložb Zato ’ ponudili KBH Ljubljana, bodo v petih letih vložili P. njej 4,100.000 N dinarjev sre* štev in 1,100.000 N dinarjev iri tencijske kvote, banka pa n») bi jim za »protiuslugo« 0^° brila potreben kredit. »Pogodba sicer še ni P°^?L sana,« pravi direktor podje®. Merkur, »vendar upamo, , bo. Mislim, da je tak ma zanimiv tako za kot za nas. Lahko namreč d kažemo, da naložbe v trgovljj( na našem koncu niso prav 3 tvegane, ker potrebe še ved zdaleč presegajo ponudbo B govine.« OBISK v OBRATU ZA KMETIJSTVO RAKIČAN Vedno med prvimi Obrat za kmetijstvo Rakičan je eden izmed šestih samostojnih obratov KIK Pomurka Murske Sobote. Nastal je z združitvijo prej samostojnih kmetijskih posestev Beltinci, Lendava in Rakičan. Temu obratu so pozneje priključili še zemljišča kmetijskih zadrug v Murski Soboti, v Beltincih, Puconcih, Martjaneih, Gradu in v Cankovi. Tako ima obrat gedaj 3696 ha lastnih kmetijskih zemljišč na 15 delovnih enotah, ki so geografsko raztresene po vsem Prekmurju. _________________________________________________ Osnovna dejavnost obrata je pitanje goveje živine in prašičev. Razen pridelovanja toerkantilne in semenske pšenice je živinorejski proizvodnji prilagojena vsa preostala dejavnost obrata. Zato na večini površin obrat prideluje le kulture, ki jih potrebuje kot krmo za živinorejsko proizvodnjo. _______________________________________ ostanek dohodka upada. Tako je znašal ostanek dohodka 1966. leta 1,110.408 N. dinarjev, naslednje leto 838.624 N.dlnarjev, lani pa 216.865 N.dlnarjev. Seveda pri slednjem ni vračunanih 580.000 N. dinarjev neizkoriščenega investicijskega vzdrževanja, kar bi lahko tudi šteli kot dohodek obrata. Da je ostanek . dohodka iz leta v leto manjši kljub boljši proizvodnji, lahko iščemo vzrok v tem, ker se je razmerje med cenami kmetijskih in cenami industrijskih proizvodov, vzpostavljeno ob reformi, ponovno porušilo v škodo kmetijstva. Na drugi strani pa se iz leta v leto povečujejo družbene obveznosti. Pred veliko rekonstrukcijo Po opravljeni rekonstrukciji bo lahko Tovarna mlečnega prahu predelala vse mleko iz ožjega in širšega zaledja Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti je eden izmed po* membnih obratov Kmetijsko industrijskega kombinata »Pomurka«. O uspehih in težavah te.tovarne.ter o njenem perspektivnem razvoju, smo se to pot pogovarjali z direktorjem inž. Ljubomirom Deškovičem. »Odločili smo se, da moramo našo tovarno mlečnega prahu čimprej rekonstruirati,« nam je dejal direktor te tovarne. .»K temu nas .sili več razlogov, v prvi vrsti pa preskromne zmogljivosti tovarne glede na viške mleka na našem območju. K temu naj dodam-še dokaj zastarele strojne naprave in to, da hočemo iti v korak z drugimi tovrstnimi proizvajalci v Jugoslaviji.« NEZMANJŠANA PROIZVODNJA , Vsa posestva v Sloveniji in •hgoslaviji so V zadnjih dveh **tih ; zaradi nestimulativnih Prodajnih cen zelo zmanjšala "tinorejsko proizvodnjo, in to Predvsem pitanje mlade goveje 21 tine in pitanje prašičev. Le ^fat za kmetijstvo Rakičan ni Tanjšal te proizvodnje, čeprav ^ itnel pri.pitanju mlade goveje T^irie lani izgubo, ki pa jo je j^kril iz druge proizvodnje, "^umljivo je, da bi imel obrat ^ kmetijstvo v. Rakičanu pri stanju goveje živine veliko v®Čjo izgubo, če ne bi dosegel tej proizvodnji dobre pro-J^odne rezultate in naj nižjo lastno proizvodno ceno v druž-B6liem sektorju v državi. , Obrat za kmetijstvo v Raki-^ttu.je prodal lani 6045 govejih Pitancev. Naj ob tej priložnosti Phienimo, da v tem obratu pita-k* govejo živino teže od približ-jk 80 do 460 kilogramov. Največ ?^et kupujejo od kmetov, saj 'hia obrat sam le 500 krav. *-Da dosega naš obrat pri tej Proizvodnji dobre rezultate, se 'P® že po tem, da je bil lani pri Pitanju goveje živine dosežen Pb^vhi povprečni prirast 1,029 kg, v letošnjih devetih mesecih pa že celo 1,057 kg,« je v razgovoru povedal dipl. inž. agronomije Franc Skledar, direktor obrata za kmetijstvo v. Rakičanu. »Letos je obrat prodal že 4570 komadov govejih pitancev. Pri tej proizvodnji imamo le to težavo, da ne dobimo dovolj telet, čeprav jih odkupujemo tudi v drugih krajih izven našega območja. Ker so letos zaradi pomanjkanja živine višje prodajne cene, bo naš obrat dosegel v letošnjem letu pri tej, proizvodnji dobiček«. Tudi pri pitanju prašičev dosega obrat dobre proizvodne rezultate, Lani je bil zaradi slabše nakupljene koruze sicer povprečni dnevni prirast maftjši od doseženega v 1967. letu, saj je znašal le — ta 0,578 kg dnevno v primerjavi z 0,619 kg v prejšnjem letu. Lani je obrat prodal 15.385 spitanih prašičev, ob koncu tretjega tromesečja pa že 10.831. Prav'tako je obrat za kmetijstvo v Rakičanu dosegel lani pri 560, molznicah 3.910 litrov mleka na glavo, kar je pri lisasti pasmi v Sloveniji v družbenem sektorju največja povprečna mlečnost. TUDI PROIZVAJALCI PŠENICE Razen pri proizvodnji pitane živine in prašičev je obrat za kmetijstvo v Rakičanu v zadnjem obdobju dosegel lepe rezultate tudi ,pri proizvodnji pšenice, kar lahko razberemo iz naslednjega prikaza: Leto ha pšenice pridelek na ha 1966 715 42,51 q 1967 755 44,08 q 1968 1032 45,62 q 1969 1423 48,72 q Posebno dober pridelek pšenice je dosegel obrat, letos, ko je imel za skoraj 400 ha več pšenice kot lani, pa je kljub temu dosegel boljši pc/vprečni pridelek kot v minulem letu. V obratu za kmetijstvo v Rakičanu so se z letošnjim pridelkom pšenice povzpeli v vrh proizvajalcev pšenice v Jugoslaviji, čepra.. se obrat, glede kvalitete zemlje v nobenem primeru ne more kosati s proizvajalci, pšenice v Vojvodini in Slavoniji. RAČUNAJO NA BOLJŠI FINANČNI REZULTAT Čeprav dosega obrat za kmetijstvo v Rakičanu iz leta v leto boljše proizvodne rezultate, pa ........................miiii|j...Wi||iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiim[m ..........inilllll...... ■ VELETRGOVINA LJUBLJANA, TITOVA 77 TELEX: 31248 TELEFON: 315-855 ;; Usnjeno, kovinsko, plastično In tekstilno galanterijo; usnje vseh vrst; tesnila in Izolacijski material; barve, lake; čistilna sredstva; PVC barve; gumijeve cevi, gumijeve plošče za tla, gumijev sanitarni material, transportne trakove, klinasta in pogonska jermena, gumijeve cevi, gumijeve plošče za tla, gumijev sanitarni material, transportne trakove, klinasta in pogonska jermena, gumijevo obutev; tehnični tekstil in vrvarske izdelke, avto, velo in moto-gume, gume za viličarje, traktorje in dumperje; plastične izdelke za dom, PVC granulat, profile, eval in valoplast plošče, material za polaganje tal in oblaganje sten, polnilno maso, kotne profile, lepila; varstvena sredstva pri delu; opremo za mline in pekarne ter Pisarniško, trgovinsko in gostinsko opremo. POSLOVALNICE: v Ljubljani: Telefon Plastične mase in gumijevi izdelki Titova cesta 23 311-474 Tehnični tekstil in vrvarski izdelki Moša Pijade 26 311-758 Gumijevi izdelki in plastične mase Titova cesta 67 316-203 belovno-varstvena in zaščitna sredstva Grubarjeva cesta 30 20-101 blagovnica šiška Celovška cesta 119 55-633 Poslovalnica »Mlinar« "Toša Pijade 25 311-526 Servis za tla in stene Jurčičev trg 1 23-298 PREDSTAVNIŠTVA: Telefon Telex 8EOGRAD, Njegoševa 31 40-505 11-355 zAGREB, Smičiklasova 22 413-727 21-128 414-668 Sarajevo, ul jna 10 35-240 41-110 35-241 N°vi SAD, Željeznička 17 43-527 14-128 SKOPJE, tv° Lole Ribara 27 27-620 Split, "•adničko šetalište 26 41-392 !«eka, Šetalište XIII. divizije br. 2 41-847 Maribor, šentiljska, 42 22-70G Izven Ljubljane: Telefon CELJE Plastične mase in gumijevi izdelki Miklošičeva 4 39-16 KOPER Plastične mase in gumijevi izdelki Čevljarska 9 21-158 KRANJ Blagovnica »Astra« 22-080 Prešernova 10 22-081 MARIBOR Plastične mase in gumijevi izdelki Partizanska 49 21-882 SKLADIŠČA: LJUBLJANA Telefon Teles Bežigrad 11 311-821 Bežigrad 8 315-955 Šmartinska 152 a 314-044 Vilharjeva 1 310-891 N RIJEKA, Šetalište XIII. divizije br. 2 41-950 NOVI SAD, Ledinačka 4 43-779 NlS, Dimitrija Tucoviča br. 19 21-692 016-133 fiiiiiii iiiiniiiiiDiiiiiiin I I milili V obratu za kmetijstvo Rakičan vendarle računajo, da bodo, zahvaljujoč dobremu pridelku pšenice, doseženemu v letošnjem letu in letošnjim večjim prodajnim cenam živine dosegli letos boljši finančni rezultat gospodarjenja. Predvidevajo, da bodo letos ustvarili blizu 2 milijona N. dinarjev ostanka do: hodka. IZOBRAŽEVANJE IN ŽIVLJENSKA RAVEN V obratu za kmetijstvo Rakičan. skladno s povečevanjem proizvodnje posvečajo veliko skrbi tudi strokovnemu izobraževanju zaposlenih. Tako v obratu že dolga leta v zimskih mesecih organizirajo izobraževanje za vse delavce. Razen tega je večina traktoristov, zaposlenih v obratu, v zadnjih štirih letih končala kmetijsko strojno šolo v Mariboru. Lani se je tudi 10 upravnikov in skupinovodij obrata vpisalo na višjo agronomsko šolo v Mariboru, dva agronoma in veterinar pa so na podiplomskem študiju. Vsem svojim delavcem, ki izredno študirajo, plača obrat vse stroške študija. Ob stalnem prizadevanju za čim večjo proizvodnjo v obratu za kmetijstvo Rakičan tudi niso zanemarili družbenega standarda zaposlenih. V zadnjih desetih letih so zgradili 69 družinskih stanovanj za stalno zaposlene delavce. Razen tega je dal obrat V zadnjih petih letih 746.000 N. dinarjev posojila individualnim graditeljem stanovanskih hiš. Tako so si s svojimi prihranki in s krediti zaposleni v obratu zgradili v zadnjih petih letih tudi 97 družinskih hiš. Povprečni osebni dohodki zaposlenih so znašali lani blizu 900 N. dinarjev, letos pa bodo glede na boljše finančne rezultate še nekoliko porasli. Vsi zaposleni v obratu, to velja tudi za strokovno osebje, prejemajo osebni dohodek na osnovi ustvarjene količinske proizvodnje. »V obratu za kmetijstvo Rakičan nimamo drugih želja« je za zaključek povedal dipl. inž. Franc Skledar, »kot tla bi imelo kmetijstvo pri nas enak položaj kot druge gospodarske panoge in da ne bi samo govorili in pisali o težkem položaju kmetijstva, marveč, da bi s konkretnimi ukrepi čimiprej ta položaj kmetijstva izboljšali. V obratu namreč trdimo, da bomo znali s prizadevanjem vseh zaposlenih ob normalnih ekonomskih pogojih gospodarjenja dosegati zadovoljive proizvodne in finančne rezultate.« Zdajšnje zmogljivosti tovarne mlečnega prahu so tolikšne, da lahko: dnevno predelajo le 30.000 litrov mleka. 2e zdaj pa je samo na območju Prekmurja na voljo dnevno 36.000 litrov mleka. Se pravi, da ostane nepredelanega blizu 6000 litrov mleka dnevno. »Poleg tega, da bomo rekonstruirali tovarno, kar bo veljalo blizu 850 milijonov S-dinarjey, bomo tudi bolje organizirali odkup mleka, se pravi, da bomo s hladilnimi napravami opremili naša zbirališča mleka. To nas bo veljalo nadaljnjih 280 milijonov starih dinarjev.« je. nadaljeval direktor tovarne. »Rekonstrukcijo bomo izvedli v pretežni večini z lastnimi sredstvi, deloma pa tudi s krediti. Pri organizaciji in opremi zbirališč mleka na terenu bodo s svojimi sredstvi sodelovali tudi proizvajalci mleka.« V tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti računajo, da bodo z rekonstrukcijo tovarne ter z organizacijo in opremo zbirališč mleka zaključili že prihodnje leto. Po rekonstrukciji bodo zmogljivosti tovarne tolikšne, da bodo dnevno lahko predelali do 80.000 litrov mleka. To pomeni, da bodo zlahka predelali vse tržne viške mleka tudi k dragih področij Štajerske. Po rekonstrukciji se bo tako proizvodnja samo mleka v prahu, iz katerega številni proizvajalci po Jugoslaviji izdelujejo najrazličnejše mlečne in kondi-torske izdelke, povečala za 120 do 130%. Po poti »Beltinka« iz Beltincev si je našla svoj prostor na soncu »Trenutno si boljših razmer za prodajo naših izdelkov sploh ne moremo predstavljati,« je za uvod povedal Franc Maučec, vodja komercialnega oddelka v tovarni. Razgovoru pa je prisostvoval tudi sekretar podjetja Pavel Pongrac, kasneje pa se nam je priključil še Jože Kovač, direktor tovarne. Podjetje je bilo ustanovljeno pred osmimi leti, menda z edinim namenom, da zaposli tamkajšnja dekleta in žene, ki so povpraševale za delom. Vse do gospodarske reforme so v Beltinki pravzaprav delali vse in na zelo starih strojih. V zaostrenih pogojih gospodarjenja pa taka proizvodnja ni več zagotavljala prihodnosti. Zaradi tega so se odločili, da proizvodnjo specializirajo izključno na otroške pletenine. »Za takšno specializacijo smo se odločili po temeljitem preudarku in na osnovi tega, da otroških pletenin na našem trgu občutno primanjkuje,« pripovedujejo v Beltinki. »Leta 1967 smo v naše pro-. izvodne prostore, ki smo jih preuredili iz nekdanjega zadružnega doma v Beltincih, montirali prve pletilne avtomatske stroje.« Letos bo 190-članski kolektiv tovarne pletenin Beltinka proizvedel že za nad 800 milijonov S-dinarjev izdelkov, kar je za blizu 22 % več kot lani in kar osemkrat več kot prvo leto. ko je bila tovarna ustanovljena. Pri tem je zanimivo, da Beltinka proda več svojih iždelkov na tujem kot na domačem trgu. Največ svojih pletenin izvozijo v Švico, Avstrijo in Belgijo ter v Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško. In načrti podjetja? 1 »Predvsem bomo še naprej modernizirali proizvodnjo,« pripovedujejo v Beltinki. »Tako bomo še letos montirali novo garnituro avtomatskih pletilnih strojev. Naš namen je proizvodnjo otroških pletenin popolnoma avtomatizirati. Če bo šlo vse tako. kot smo si zamislili, bomo do konca prihodnjega leta mimo popolne avtomatizacije proizvodnje uspeli zgraditi tudi del novih proizvodnih prostorov. Vse tiste delavke, ki jih bo sprostila modernizacija, pa bomo zaposlili v šivalnici. Po našem perspektivnem načrtu do 1976. leta bomo število zaposlenih še povečali: računamo namreč, da bomo do leta 1976 za blizu 150% povečali obseg proizvodnje.« Na svidenje v Moravcih Obsežni načrti gostinskega podjetja »Zvezda« © Pred dograditvijo termalnega kopališča v Moravcih 1 Razen nadaljevanja priprav na izkoriščanje mineralne vode v Nuskovi na Goričkem pomeni postopno urejevanje in dograjevanje novega turističnega središča ob termalnem kopališču v Moravcih največjo nalogo in skrb 130-članskega kolektiva gostinskega podjetja »ZVEZDA« iz Murske Sobote, ki trenutno vključuje 18 gostinskih obratov in letos računa z desetimi milijoni N-dinarjev prometa. Dosedanje raziskave vrelcev mineralne vode na Goričkem so opozorile, da bi bilo črpanje vode tudi komercialno uspešno, trgu pa bi lahko ponudili novo in kvalitetno vrsto kisle vode, ki je zelo primerna tudi za mešanje v naravnimi sokovi in vi- nom. Uresničitev tega projekta v podjetju »Zvezdoa« so pripravljeni podpreti tudi tuji, zlasti zahodnonemški partnerji. Če kolektiv gostinskega podjetja »Zvezda« v črpanju mineralne vode vidi enega izmed možnih virov dohodka, vseeno največ pričakuje od dbgraditve turističnega središča ob termalnem kopališču v Moravcih Tamkaj so namreč letos zgradili nov, za spremembo zimski bazen okrogle oblike in površine 620 m2. Ko bodo dograjeni še nujno potrebni stranski objekti, kakor na primer slačilnice in garderobe, se bo kopalna sezona v Moravcih i'azpotegnila na vse leto. Gostom bo na voljo tudi povečana restavracija s skupno 400 sedeži in naselje sto počitniških hišic, zgrajenih v značilnem prekmurskem stilu, pokritih s slamo ter ogrevanih s centralno kurjavo. Z vsem tem pa bodo Moravci postali še bolj zanimivi tudi za širše zaledje — vse tja do Gradca in Dunaja. Čeprav sta bila v Murski Soboti v zadnjih letih zgrajena dva nova hotela, zlasti v lovski sezoni primanjkuje prenočišč. Prav zato je gostinsko podjetje Zvezda na polovici poti od Murske Sobote do Moravcev zgradilo in te dni tudi že odpira prvi motel v občini. Ob motelu s popularnim imenom »Carda« so poskrbeli tudi za sodobno štiri-stezno avtomatsko kegljišče. DELAVSKA ENOTNOST - Št. 42 - 18. oktobra 1969 rjiovarna perila in konfekcije''MURA trenutno doživlja ob-Jl dobje svojega največjega vzpona. Proizvodni in poslovni rezultati se ne le stopnjujejo, ampak so že nekaj let nazaj boljši od tistih, s katerimi so računali .največji optimisti. Dober gospodar pa ve, da mora misliti ha jutrišnji dan tudi takrat, ko mu trenutno dobro gre. Prav zaradi tega so se v Muri odločili za gradnjo novega obrata težke konfekcije, v katerem bodo zaposlili 500 novih delavcev — pretežno mladine. »Po pravici rečeno, naš 1900-članski kolektiv sprva niti najmanj ni bil navdušen - za to, da bi že zdaj investirali; še zlasti zato ne, ker gradimo pretežno z lastnimi sredstvi in so zato tudi zaslužki manjši, kot bi lahko bili,« je dejal Štefan Pintarič, predsednik centralnega odbora sindikalne organizacije v tovarni. MURA. »Navsezadnje smo pod kožo vsi krvavi in res ni čudno, če ljudje pri takih stvareh najprej pomislijo na osebne dohodke.’ Vendar sta se tudi ob tem primeru želo hitro pokazala pravo razpoloženje in -zrelost kolektiva. V tovarni je namreč že nekaj let navada, da sindikalna organizacija pred sleherno pomembnejšo, odločitvijo delavskega sveta skliče na. razgovor celoten' kolektiv. ' . * ' „ , »Sestajamo se :po skupinah, da proizvodnja ne bi preveč trpela; toda . važno je, da se vsakdo lahko vnaprej seznani s' predlagano investicijo ali pa kakšno drugačno odločitvijo, da PABERKI IZ POMENKOV V MURSKOSOBOŠKI TOVARNI PERILA IN KONFEKCIJE »MURA« Petsto novih I . • t J. i ■ :• , _ ; . • . deleviaffi mest lahko: izrazi, tudi svoje pomisleke,« je nadaljevala Zlata Šaver, predsednica sindikalne organizacije v obratu za. proizvodnjo oblačil. »Ko je na primer-prišla, na dnevni red razprava o razširitvi obrata težke konfekcije, smo ljudem natančno povedali, koliko naš bo to veljalo, kaj bi š tem lahko dosegli, in jih opo-•zprili, da moramo misliti tudi na odpiranje delovnih mest za naše otroke. Kar 500 novih sodelavcev bomo namreč potrebovali... To je bil argument, ki je ljudi najbolj prepričal. Se več: začeli so razmišljati o tem, kako bi pravzaprav bilo, če bi vsak kolektiv skrbel za odpiranje delovnih mest za otroke svojih delavcev. Seveda to ni mišljeno dobesedno tako, da bi vsak kolektiv sprejemal v delovno razmerje samo otroke svojih delavcev, drugim pa bi bila vrata zaprta.« »Ne vem zakaj, toda vlada prepričanje, da se v ,Muri‘ kopljemo v denarju in potem od' vsepovsod pritiskajo na nas, naj bi storili to in ono, ker menda mi lahko, drugi pa ne morejo,« je Šarika Ficko, tajnica sindikalne organizacije v obratu perila, dopolnila svojo predgovornico. »Mislim, da so takšna mišljenja rezultat napačnega gledanja in površnega ocenjevanja dejanskih razmer in zmožnosti katere koli delovne organizacije. Pri nas v ,Muri‘ dobro vemo, da delovni učinki naših ljudi ne bodo najboljši, če jih bodo ob strpjih spremljale skrbi, kako uaj zaposlijo svoje otroke. Torej so potrebna nova delovna mesta zanje; ker komaj zmagujemo naročila, je pač najbolje, če razširjamo lastno tovarno. In če razmišljam naprej? Vsi vemo, da ,Mura‘ predstavlja izrazito ženski kolektiv. Torej se več kot ponujajo problemi v zvezi z otroškim varstvom. Zato je naš kolektiv že prispeval 90 milijonov S-din za gradnjo nove vzgojno-varstvene ustanove, ki so jo prav te dni odprli. Vse skrbi s tem -seveda še nismo rešili, toda začelo se je obračati na bolje. Vrtec bi ,Mura‘ navsezadnje lahko zgradila izključno za lastne potrebe, čeprav bi vse stroške nosili sami. Ljudje pa so rekli: naj prispeva vsak kolektiv nekaj, pa bomo hitreje napredovali vsi, ne samo nekateri... Se ena misel: na podoben način bi čimprej morali ugrizniti tudi v kislo jabolko družbene prehrane!« MURA ni samo pretežno ženski, ampak tudi pretežno mlad kolektiv. Člani njihove delovne skupnosti si v večini primerov šele po nekaj letih delovne dobe v tovarni ustvarijo' družine. Kako priti do stanovanj? »V zadnjih treh letih je naš kolektiv odobril posojilo za gradnjo-, nakup ali adaptacijo stanovanja že 250 prosilcem,« je odgovoril Štefan Pintarič. »Najhujši problemi so s tem razrešeni. V prihodnje pa bi morali graditi najmanj po dvajset stanovanj letno, da bi bili na tekočem. Če bi obveljali sedanji pogoji;.za kreditiranje stanovanjske gradnje, bi ,Mura' to prenesla brez večjih težav. Če pa'bi se karkoli spremenilo, bo pač treba poiskati druge možnosti. Kakor koli pa že bo, naš kolektiv bo povedal svoje mišljenje, preden bi o zadevi sklepali samoupravni organi. Če zaradi drugega ne zato, ker smo v teh nekaj letih spoznali, da takšna pot do odločitev ne le olajšuje prizadevanja strokovnih služb, ampak tudi vpliva na najboljše možne učinke!« MIMOGREDE ! VLADOM KOLMANIČEM IN LADISLAVOM TUŠARJEM, PREDSEDNIKOM IN TAJNIKOM SOBOŠKIH SINDIKATOV KDAJ JE DOBRO OBENEM TUDI SLABO? Za trenutne razmere v soboški občini je značilno, da vsi kolektivi dosegajo bolj ali manj ugodne proizvodne in poslovne uspehe. Med njimi tudi ni delovne organizacije, ki bi poslovala z izgubo. Vse to seveda ustvarja možnosti, da se družbeno-politične organizacije laže ukvarjajo z nalogami dolgoročnega Značaja in tako pomagajo pri oblikovanju prihodnjega razvoja njihove komune. Kako ob takšnih, relativno ugodnih razmerah usmerjajo svojo aktivnost soboški sindikati, katerim zadevam pripisujejo največ pozornosti in zakaj? S temi vprašanji smo se obrnili na predsednika Vlada Kolmaniča in tajnika Ladislava Tušarja, ObSS Murska Sobota Zaradi omejenega prostora, na. tem mestu povzemamo le najvažnejše misli iz njunih odgovorov na naša vprašanja. O »ANONIMNOSTI« SINDOKALNEGA DELA »Težko bi bilo zagovarjati stališče, da bi se pri nas v Soboti sindikati ukvarjali z nekimi specifičnimi vprašanji, ker pač veljamo, za manj razvito področje. Ukvarjamo se z. vsem, kar je in kar naj bi bila naloga sindikatov,« je za uvod poudaril Ladislav Tušar. »Če pa že,, je kakšna, razlika v primerjavi s sindikalnimi organizacijami drugod v naši domovini, gre samo za to, da dejansko delujemo v Vlado Kol '.raanič, predsednik ObSS Murska Sobota bolj umirjenih razmerah, saj pri. nas ni »problematičnih« delovnih organizacij. Zaradi, vsega, tega smo skupaj z drugimi, družbeno-političnimi organizaci- , jami v občini zelo hitro našli skupen jezik, in še več, ugotavljamo; da tudi. druge politične organizacije z razumevanjem gledajo na naše delo. Skratka, ni več razprav o prestižnih zadevah, če se tako lahko izrazim, marveč opravljamo vsak svoje naloge po programu, za katerega srno se skupno dogovorili. Edino, pri čemer še nismo uskladiti naših gledišč, je vprašanje politike nadaljnjega raz- voja, kmetijstva v občini. Naše stališče je, da družbeni sektor kmetijstva mora najti pot, da bi povezal drobnolastniško zasebno proizvodnjo; torej da bo zasebnikom zagotovil, da bodo lahko vnovčili svoje pridelke in druge proizvode. Če vemo, da'od kmetijstva še vedno živi 60 % naših občanov,. potem...je jasno, da ta cilj moramo doseči. Gledano z očmi katerega koli člana sindikalne organizacije je namreč treba storiti vse, da bi kar najbolj povečevali narodni dohodek tudi v panogi, ki prevladuje v občini in od česar je v končni posledici tudi odvisno, kako naglo bomo napredovali na drugih področjih. Za naš .družbeni sektor kmetijstva pa vemo, da dosega enake iri boljše uspehe ob stalnem odlivu števila zaposlenih. To dokazuje, da imamo V kmetijstvu še veliko latentno zaposleno delovno silo in da, po mojem osebnem prepričanju, tesnejšemu povezovanju obeh sektorjev kmetijstva kljubuje predvsem subjektivno vplivanje dobršnega dela ljudi, ki so zaposleni v družbenem sektorju,« »Nadaljeval bi pri tistem, kar je tovariš Tušar rekel o zainteresiranosti vseh članov naše organizacije za uspešen razvoj kmetijstva kot. celote,« se je v razgovor vključil Vlado Kolmanič. »Dejstvo namreč je, da nam ni in nam tudi ne sme biti vseeno, kakšen je in kakšen bo položaj naših delovnih ljudi. Ko pa smo že pri tem, želim poudariti naslednje: kakor je z ene strani dobro, da trenutno v naši občini ni posebno zaskrbljujočih problemov, tako'nam to z druge strani tudi škoduje. Zaradi tega namreč, ker tudi aktivnost naše organizacije ni tako razgibana, kakor bi morala biti. Naša glavna slabost pa je, da pogosto nimamo podrobnih in konkretnih stališč o posameznih zadevah. V tem tiči tisti zajec, zaradi katerega sindikati ne moremo in ne moremo priti iz nekakšne anonimnosti. V naši občini, na primer, ne poznam primera, da bi kdorkoli, kjer in kakorkoli poskušal odriniti snidikat. Še več: tudi vodilni ljudje po delovnih organizacijah se sami zanimajo za naša stališča; iščejo-podporb, če jo potrebujejo, ali vsaj menijo, da bi jo lahko potrebovali. Sindikalne organizacije imajo torej dejansko vse možnosti, da se uveljavijo. Zal pa smo še zelo daleč od tega. Res je, da se etvail Iz-bolj šu j e j o, ampak...« notranje Čvrsti IN ENOTNI »Ko se vam zahvaljujem® sa odkrit in jasen odgovor, bt VM- eno želeli vedeti, kako poskušate razrešiti ta problem?«, Vlado Kolmanič: »Živimo v času, ko se vsi in vsepovsod pehamo predvsem za ekonomskimi rezultati, pri tem pa pogosto pozabljamo na samoupravne odnose. Ob razpravah ob XV. ustavnem amandmaju je to postalo še zlasti očitno. Prav zaradi tega smo osnovne sindikalne organizacije zadolžili, da čimprej analizirajo samoupravne in druge odnose v svojih kolektivih. Izkazalo se je, da imajo o čem razmišljati in tudi govoriti. Spodbudno je, da se v te razprave vključuje vedno širši krog članstva. Na to sem mislil, ko sem prej dejal, da se razmere izboljšujejo. Če naj torej Ladislav Tušar, tajnik ObSS Murska Sobota tudi v prihodnje ravnamo tako, da bi naše delo dejanskb koristilo, potem bo treba večkrat dajati takšne pobude; lahko zapišete tudi direktive, če vam tako lepše zveni. Menim namreč, da prav takšne razprave o notranjih zadevah kolektivov, še zlasti če jih organizira sindikat, lahko največ pripomorejo k afirmaciji naše organizacije, saj v ljudeh vzbujajo občutek, da je prav, če reagirajo samostojno, da tako pravzaprav morajo ravnati.« Ladislav Tušar: »Mislim, da to, o čemer je tovoril tovariš predsednik, pomeni najboljšo pot, da bi se končno le otresli forumskega dela v sindikatih. Če bi i bilo tako, kot pravim, potem tudi v mišljenju članstva naših 78 osnovnih organizacij , ne bi predstav1'-'n predsednik in tajnik n1-' n sveta organizaci in’ !.n tistega vzvoda, c-1 je —,po sindi- k-' ,i pravimo — v r' vse ali vsaj največ Cer še zavedamo tega 'na,' bomo v bodoče po- dali preosnovatl _delo v na-, šeni predsedstvu tako, da bi si člani razdelili odgovornosti, torej nalog® ne bi bile na ramenih' idveh ali treh ljudi.« Pomemben dejavnik v gospodar stvu občine Specialnost ZGP murski tisk«: proizvod nja prevlečene emba laže Združeno založniško sr***®! podjetje »Pomurski tisk* 8 ^ skarno, karton ažo, knjigo#* dejavnostjo in pomursko za-10* predstavlja danes enega izmed 1 lo pomembnih dejavnikov PoDJ,1Ij skega gospodarstva. Ta 305-Čl***. delovni kolektiv se je pravz^P jj razvil iz omenjenih dejavnosti , so prej vsaka zase bolj ali životarile brez prave persp«#* in razvojnih konceptov. »Lani smo v združenem P0<^1 ju dosegli že 22,500.000 N-din zacije in pri tem ustvarili 7 ^ jonov N-din dokodka,« je P0^ nil analitik dipl. oec. Janez »Letos pričakujemo, da bomo lizacijo v primerjavi z lanskim tom povečali za blizu 12 ods^ kov ...« Nato je Janez Kovač pripov^j val o nadaljnjem razvoju škega grafičnega podjetja »PotO^ ski tisk«. Dejal je: »Tudi ml smo se srečali s P-jS lemom premajhnih proizvomJJ zmogljivosti spričo naročil, ki [a imamo. Razen tega so naši raztreseni po vsej Murski SoP°j kar nas seveda precej ovica, h. normalnem delu. Spričo teh štev smo sredi letošnjega leta sP*! jeli kratkoročni razvojni preogf*J$ ki predvideva, da bomo tiskat in našo kartonažno dejavflj’* združili pod skupno streho. meni, da smo se odločili za njo novih proizvodnih prostorov1' da bomo nabavili tudi novo strnj no opremo. Ta investicija na* F veljala blizu 4 milijone N-din.« »Boste vse to zmogli z las&P denarjem?« »Za rekonstrukcijo, če jo tako imenujemo,, bomo por*^ del lastnih sredstev, nekaj pa ^ mo morali najeti kredita.« »Kaj še pomeni za vas rčkP? strukcija?« »Nedvomno bomo občutno PJT večali naše proizvodnne zmogJA* vosti in s tem delno tudi štev1*, zaposlenih. Kar je najpomembPe]j še, našo proizvodnjo bomo ^ specializirali. V mislih imam cializacijo na ofset tisk najraz#*, neiše prevlečene embalaže za Pj, trebe prehrambene in tekstilne & dustrije. To je pravzaprav kratk£ ročni program razvoja našega P*:] jetja. v najkrajšem času pa j mo izdelati tudi srednjeročni * dolgoročni program razvoja in ** ko jasno opredeliti naša pota voja v prihodnje " Oh koncu našega zapisa o niško grafičnem podjetju »pon*111 ski tisk« moramo vsekakor P°*t dati tudi to, da so proizvodnjo Pja vlečene embalaže že razvili v * likšnem obsegu, da že izdeMrJ, več kot 6rt odstotkov embalaž« L slovenske proizvajalce srajc. tega pa za vse večje proizvaja1-konditorske industriie, kot ^ podjetja »Josip Kraš«, »Kannivf »Zvečevo« in še nekatera drug!1' »Pomurskem tisku izdeluieio ^ različneišo, za oko zelo privi»CP in kvalitetno embalažo. Pri pripravi naših strani. ^ smo jih ob občinskem prazni' ku občine Murska Sobota P0* svetili prizadevanjem neka*®* rih najpomembnejših dejavni' kov družbeneea in ekonon*' skega življenja v tej komuni* so sodelovali novinarji; IVA?1' KA VRHOVCAK, MILAN GO', VEHAR, MILAN ŽIVKOVI C & BOJAN SAMARIN TOVARNA POHIŠTVA \®irjFsr POHIŠTVO Cerknica je na VII. mednarodnem sejmu pohištva in notranje dekoracije debila dve veliki priznanji— zlato skrinjo in diplomo za dnevno sobo »Aleksandra Stereo«, ki jih podeljujejo kot priznanje za najuspešnejše rešitve za ureditev stanovanja. Tokrat je »Brest« že drugič razstavljal na beograjskem mednarodnem sejmu pohištva in je zaradi funkcionalnosti ter lepih oblik vzbudil mnogo zanimanja pri obiskovalcih. Na ljubljanskem SALONU POHIŠTVA 1968 je »Brest« preje! dve nagradi za sobo »Daniela« in za premični TV bar, v letu 1969 pa zlati spoj za garnituro A B C D. ■ 2 za opremo stanovanja smo vam priprav i It širok asortiman : najzahtevnejšega visoko, kvahtetnega stilnega pohištva, odioete se za pohištvo "brest" . m prijeten bo vas dom. .C / ! W ;—v,/:'' v;"? ■ ■ ifMiiii uc ■ Kolektiv Tovarne pohištva »BREST« čestita za občinski praznik vsem občanom občine Cerknica in jim želi nadaljnjih uspehov pri gradnji socialistične domovine f