Slovensko-nacijonalen Ust. .Jeseniška Straža" izliaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Pr. Lamprct) v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin. i svoboda, cast, narod, resnica. k Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskan^ enkrat 10 vin., dva-f' krat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo franKirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže" v Kranju. SSt. Г>1. v KK A.jVJ X>, 1>S. liseto]3itcl(ji lWO*3. I. Itito. Naročnikom „Jeseniške Straže"! • Jeseniška Sliaža» bode kmnin znpočela svoj drugi lolnik, in tem potom vithimo vse iiaiočniki', osobilo one, ki bivajo v Icj od narodne borbe doctia zavzete goinje savske doline, da ostanejo zv. sli nagemu listn, ki je poče to boibo in ki ima |)oklic jo nadaljevati in, čt; da bog in sreča junačka, jo tudi znii gonosno izvršili. Vprašati se pa moramo, ali se spil b sj)lat\a obnovili ta list, in ako se doctia ne molimo, če Irdimn, da zavzemata list v I m boju tako važno ulogo? No, v.sak(Jo zna, da je vsak list ona sila, ki vpliva na javno mnenje, ki dostikrat v tiMii oziru odločuje. — in javno nmenje je odločilni faktor pri vsaki politični akciji. Кик vpliv na javno mnenje pa je imela «Je cniAka StraJ:a», in kaj je njen uspeh? Odtrovor na to je labek. Poglejte gibanje jeseniškega ljudstva pred letom in danes. Komaj leto od lega je minulo, ko so Ninnci še javno na ccsli napadali mirne Slovence, in ko j(i /up-nišče kakor trdnjava initio e lini odločilni upliv na politično gibanje na naše narodno že napol izgubljeno ljudstvo. Danes | a je diugače! Si vis paceni, 1'iira bellum, pravi latinski prigovor. — Ako ''oćeš mir, zberi vojsko! Sovražnik se le "'ota l)aU, če liočiš, da le spoštuje. Tega K''sla smo se poprijeli takoj spočetka, in tega Sli bodnno držali tudi vnaprej. PODLISTEK. Mimogrede . . . v. 1)|1<1ип»у, Ivjevski jt! bil iiekiij mcsocev za doiiiii-iićiti'ljii pri i)otfiiti in grašćaku v jugozahodni Husiji. Sediij, ko se j(* peljal na že-IczniAno p( stajo, tla bi se poilal v 1'elrograd, se je že november nagibal ii koncu. GniSčina j« bila oddaljena kakib .'tO vrsl oil postaje. Kolovoz je bil silno slab in voziček se jt; zibul po zmrzlem blalu, češ, ztbijpazdaj se pCkvrne. Dijak Ltijevski je nastopil vožnjo opoldne, a že st; je nnačilo in tio postaje je bilo še akoit) lieset vrsl. Vlažne meglti so '•'KJile nn zemljo ii) jo zagrinjale v tablo, si\o je šla n nztlol po jarku, ki je '>'1 zastrt v meglo. Skozi meglt) je svetlikalo 4t'kaj ludc in ni se moglo razsodili, priha- romogli smo na rodno-napiedni stranki, ki je bila ravno v tej dolini, obkoljena od ljutili in brezobzirnih sovražnikov, na noge in danes šteje že lepo število. Po Iprll smo »Sokola*, ta steber narodno-napredne slranke, vsaj v naši dolini in ga oborožili, da se lahko brani proti napadom m obrekovanju, ščitili smo ga, da lahko procvita, v strah Nemcev in nuačnjakov. Zavzemali smo se za občinske koiisti, veliko pripomogli, da je občinski odbor glede volitve častnih občanov bil zaščiten pred blatenjem I'd strani nasprotnikov, obiazložib smo šolsko vprašanje in razkrinkavali hinavske namene naših na>pr, tnikov v tej in v drugih točk.ib, ožigosali smt) diz»no izzivanje pie-širnih Nemcev, ki se hočejo ])olasliti naših kranj-kih gora. Z eno besedo mi smo bili zvesta in zanesljiva zaslomba one stranke v tej dolini, katere cilj je vzthžavali v^lic naporov sovražnikov narotlno življenje. Ne bojte se strankarstva, ne bojte se boja, kajti v boju jti življenje! Opustite vsake misli na oni takozvani »mir«, ker ta mir je »spanje«, je oni ntivarni položaj, v katerem se najlažje okrade človeka za — piemoženje, narqd pa za — narodnost, in ostanite zvesti svojenm listu, ki vas brani in thumi, katerega pomen bi razumeli šele takrat, k.idar ga več ne bi bilo, kajti vaša dolžnost je, se boriti za to, da v tej lepi dolini pod snežebelim Triglavom ne usahne — slovensko iiue iti svoboana misi.1! Na zdar! jajo li od koč, raztresenih po obronkih, ah iz oken večnadstropnih mestnih hiš. «Ие, he! . . . Stoj!» Buml'! . . . Voz se zaguglje, in predno se Lo^evski zave, leži na cesti. Njegov težki, s knjigami nabasani kovčeg pade tudi venkaj m se pretrga. Skoro pol uie mine, predno vo/,nik zopet vzdigne voz in uredi konjsko opravo. Ko se začneta zopet naprej jj^unikati, bila je že noč. Lojevski in voznik sla morala iti |)eš in opnati voziček, da se jima zopet ne bi jjnmerila kaka nesreča. Lojev-skenni je bilo na tej poti nemirno, a obenem prijetno pri »rcu. V daljavi so svetlikale prijazne lučit:e. Droben dež začne rositi. Tema postaja vedno gosl'jša. Lojevskmm je bilo hudo, da se je moial ločiti od luči •. ki so mu nuotle-vale, tla je tod tuli življenje. Luči i zginejo, Lojrvski in voznik pa korakala št; vedno dalje, Naenkrat sv prikažejo pisane svotilnico na Dopisi. Dovjo. — {Tudi pri nas se svita. — Zanimiva seja našega občinskega odbora dne 12. t. m.) Navzočih je bilo izjemoma vendar enkrat zadostno število za sklepčnost. Župan in deset odbornikov. Žuy;jh plvori sejo. Konšta-tira sklepčnost ter jTii'de k dnevnemu ndu. Prva točka proračun 1. K najemnini lovA^'-seZog^i k besedi odbornik g, Zup.in ter predlagC da"se najem-ščina lova deli na skuptfo in obč iisko, kajti s skupnim imoljem občina ne more gospodariti, temveč spada lo v področje našega zato postavljenega gospodarskega odbora. Sedaj so otvori debata o občinskib polili osobilo iste skozi Mojstrano do dižavne ceste, kjer je ta pot, katero je dosedai tovarna skozi Mojstrano do železnice zelo zanemarjala, ill je taka, da se po isti poti skoraj nemoie več voziti, še manj pa hoditi, ker nevarno je, da ne bi kdo obtičal v blntu. Občina naj toraj vzame vzdizevanje te poli od tovarne do državne ccsle v laslno režijo in naj sklene, da tovarna k temu Uu",, prispevek daje v denarju. — Nemec Vinzig protestira in grozi s pritožbo —- lie pomaga inu nič — ker je predlog spiejel. Pri debati o občinskem polu naznanja župan, da se pot v kratkem izpremeni v okrajno cesto, .in sicer do tovarne skozi Mojstrano po G obeti do državne ceste. Odborniki z začudenjem vzamejo na znanje, ker letos prvikrat čujejo, kajli občinski odbor je deloval žcle/.iiični postaji. Bile so kak ;г kresnice. Voz se je peljal skozi vasico, pri kateri je bila postaja. Konji se kar sami od sebe ustavijo pred malo prodajalnico, iz katere so padali nugli podobni trakovi na cesto. Lojevski se spomni na svoj kovčeg, ki je bil potreben poprave in stopi v prodajaln co. Na policah so bile steklenice s cukrarijanii; dišalo je po petroleju in slanikib; vse blago je b.lo komaj viediio 1Г) lubljev. Za prodajalno mizo je sedela mlada judovska deklica in brala iz knjige. ♦ Dober večeri Dajte mi eno močno ši-vaiiko in mt!» Deklica nevoljno vzdigne pogled od knjige. «Mi nimamo ne šivank, ne sukanca, mi prodajamo kolonijalno blago,« reče strogo; ko pa vidi lepi dijakov obraz, pristavi mnogo prijazneje: «Ceinu Vam bo šivanka, gospod? Mari znale šivati?« vedno za okrajno ceslo skozi Mojstrano ob železnici preko kolodvora na državno cesto. O tem zahteva odbornik g. Zupan, da se ugodi zahtevi, kakor je že bilo nameravano, da se napravi cesta do kolodvora in naj se izvoli v to odbor treh odposlancev, katei i naj prošnjo lastnoročno oddajo pri deželnem odboru in isto ustmcno podpirajo. Pri nadaijnih točknh predlapa imenovani odbornik, da se najemnina mavca, smodniško shrambo in neke od nemške cementne tovarne v najem vzele skupne parcele črta iz proračuna, ker je to imitje posestvo skupnih zemljišč ter spada v delokrog zgornjega odbora. Obenem zahteva isti, da se tudi davki po skupnih in občinskih imetjih delijo. Župan opotekn, da bi se dala najem&čina lova sedaj deliti ter predbaciva, zakaj bi se ravno sedaj moglo to loč ti in zakaj se ni to poprej storilo — to smatra on (oče župan) kot obstrukcijo. Predlagatelj vztraja pri svojih predlogih in pojasnuje zbranim taiste.. K besedi o tej točki oglasi so tudi o I-bornik g. Vinzig, Le-ta hoče nemško govoriti. Predlagatelj g. Zupan to oporeka tir zahteva od g. župana, da naj on varuje naš slovenski domači jezik, in naj ne pusti govoriti v drugem — nemškem jeziku. Župan ovrže ta predlog in pusti v slovenskem odboru govoriti germansko. (Vsa čast takemu županu.) Nato nastane besedna borba med odborniki gg. Zupanom in Vinzigom — prvi slovensko, drugi nemško govoreč. Končno se predlogi odbornika g. Zupana sprejmejo in proračun v tem smislu odobri ter sklene, da se primanjkljaj pokrije s 4Г)"/,, občinsko doklado. II. Prošnja g, Hudoveinika za podelitev žganjetoča; ker se nobeden k besedi ne oglasi, se glasuje in odkloni. III. Prošnja občine Zminec. da se sprejme Blaž Dolinar v to obč no, se odkloni, ker isti ne biva v tej občini nepietrgoma deset let. if. Prošnja občine Krumau, da se sprejme knjigovodja Vinzig v našo občino — je sprejeto. V. Družba sv, Cirila in Metoda prosi za redno letno podporo, ker se ne nahaja v posebno dobrem gmotnem stanju. — K temu se oglasi odbornik g. Zupan. Le-la priporoča da se ta družba mora podpirati in razlaga tej nasprotno «Si"idmarko» in podporo zadnje od nemškega ljudstva. — (Nemec Vinzig odvzoč.) «Naš \oz se je med potjo zvrnil in moj polhi kovčeg se je pretrgal; moram ga zašiti.* «In kako, gospod, ali se ne bojite so voziti v tako temni noči? Saj bi si laliko zlomili roko ali nogo!» Smehljala se je: glas ji je razodeval sočutje mesto prejšnjo strogosti. Lojevskemu se je zdelo prijetno, po dolgotrajni vožnji po samotni pustinji gledati lepi obrazek jndinje in poslušati njeno govorjenje ter je odlašal z odhodom. Iskala je medlem v miznici in izvlekla veliko šivanko za vreče šivati in jo dala Lojevskemu: «Tu imate šivanko, gospod, in mesto niti vzemite lole špago, s katero vežemo kupljene stvari.« Lojevski se zahvali. «In kam se peljete, gospod?. «V l'etrograd.» «V Petro — grad?!» Diilje (irih. Podpore za loto 1У0б. sto kron, za nadaljna leta po 50 kron. — Soglasno sprejelo. VI. Prošnja za podporo učiteljskega kun-vikta. Le-to podpira g. Zupan in se soglasno dovoli za leto 190i.' 20 kron. Istotako omenjeni g. odbornik slavi predlog, naj se tukajšnjemu nad učitelju g. Franu Jegliču podeli v znak hvaležnosti za njegovo poži Ivovalnost in trudapolno skozi 25 let v tej občini za dobro vzgojo naše mladine — primeren dar. — Sklene se podeliti mu zlato uio z verižico, na kateri naj bode gravirano njegovo ime. — Soglasno sprejeto. (Splošno odobravanje.) VII. Odbornik g. Zupan še predlaga, naj se na C. kr. železniško ravnateljstvo v Beljaku napravi prošnja, (ta se upošteva na naši železniški postaji naš domači jezik in naj se napravijo dvojezični napisi. — Soglasno sprejelo. Vili. 1'ndlog odbornika g. Zupana, da se zahteva od nemškega planinskega društva, da isto napravi dvojezične tablice, najprvo velike črke slovenskim napisom, potem šele male črke z nemškim napisom, da se odpovedo pravicam do posestvo vanj a ali pa, ako se temu ne ugodi, da se sedanji samonemški napisi popolnoma odstranijo — po daljši debati — sprejeto. Za obstoj samonemških tabhc glasujeta gg. odbornika Ivan Janša, gostilničar in trgovec Pezdiinik. Odbornik Ivan Janša je razburjen zahteval, da se tukaj ohrani nemški značaj in da ostanejo nemške tablic,', kakor so bile. Govoril je, naj se Nemci nikakor ne preganjajo, ker so boljši, kakor pa Slovenci. (Oho! Cujmo! Opomba urediii.4\a.) — Temu se je pridružil tudi odbornik g. Pezdirnik. Vsi drugi odborniki osobito g. Jakelj podpirajo predlog g. Zupana — kateri se pozneje z živahnim odobravanjem sprejtne. — Nato se seja zaključi. Dovje. V list «Slo enec» je poslal nekdo dopis, v katerem očita obsojenima Ješetu in Lakolu iz Mojstrane, da sta oba ničvredna, ker sla obdolžila po krivem Edvarda Schertz češ, da jima je z revolverjem pretil. Mi smo dozdaj poznali Ješeta in Lakota kol dva pošli na fanta. Nikdar ni bil teh dveh nobui v kakem boju, nikdar ne pijan, nikdar ni bilo slišati, da bi bila kradla. Rečemo lahko z mirno vestjo, da sta bila fanta zmiraj poštena. Kaj pa tretji naš Breitmunderl, ali je ta toliko vreden??? Kaj pi rečejo k temu kloba-sice. repica in jeziček? Kako torej naš župan Tonček opiše tistega, kateri je pošten in kako tistega, kateii se steguje po jezičku m repici in kol odtujen zalezuje še dekleta. Vprašamo tem potom našega župana Tončka, da nam javno odgovori, zakaj je Lakolu dal tako slabo izpričevalo in zakaj hvalil Scherlza? — K' -nečno pa še opomnimo, da dobi sto goldinarjev tisti, kateri pove, kdo je oče otroka Gabesove Mine, katerega očeta ona zatajuje ... S to stvarjo se hočemo še bolj natančneje pečali. Več domačinov. ]fovičar. Naročnina znaša za celo leto K 4 —, za pol leta 2 kroni, i'risiljeni smo bili povišali naročnino za borno kronico, kor smo izza preleklega tola imeli izkušnjo, da lisla ob laki nizki naročnini kakor lansko lolo ni mogoče izdajati. Vsled lega upamo, da se prijatelji in somiAljeniki »Jeseniške Straže* oklenijo lista tudi v prihodnjem letu z islo ljubeznijo in vnemo, kakor lani, ler da mu pridobijo še mnogo novih naročnikov. Nazdar! Uredništvo in upravništvo. Kaj bo z volitvijo? Večstranski prošnji smo se vdali ter v par številkah „Straže" prenehali z bojem proti jeseniški klerikalni stranki, ki je zvezana z Nemci, ker se nam je zatijevalo, da bodo morali tudi duhovniki kol voditelji naše klerikalne strančice prenehati s svojimi napadi v ,,Jeseniških novicah". Prenehali smo za nekaj tednov z „bratomornim" bojem, kakor ga nazivljejo listi pro-svilljeni oznanjevalci ljubega miru. In kaj smo dosegli!? Klerikalno - nemšlćularska, ali bofje povedano Zabukovec-Zabretova klika nas sedaj bolj strastno napada, kakor kdaj prej. Začeli so se na vse kriplje pripravljati na volitve. Govori se celo, da imajo že pripravljene kandidate za Irelji volilni razred. (Za prvi in drugi razred nimajo korajže). Liberalizem je tislo stiašiln, s katerim skušajo oplašiti voliice. Vsako soboto imamo čast čitati v ..Slovencu'' neslano modrovanje lajni oštra Zabukovca o jeseniških volitvah. Tamkaj iznosi take neumnosti skupaj, da človeka kar glava in želodec buli. če bi vse tiste neslanosti prebavil Zabukovec se dobro zaveda, da je bil od tistega dne, ko se je prodal Lukmanu in njegovim prekanjenim političnim agentom na Jesenx ah nem< goč ter ga edino to boli, da bo pri volitvah pošteno pogorel s svojimi kandidati. Sicer pa dvomimo, da bi fajmošter sploh vjel kakega neodvisnega in poštenega slovenskega Jeseničana. Kdo bi pa tudi nosil svoj hrbet prostovoljno v mučilnico, kjer bi ga po volitvah gajžljala Zabu-kovčev in Lukmanov bič!? Toliko narodnega ponosa ima gotovo še vsak Jeseničan, da no bo nikdar volil po receptu narodnega izdajalca Zabukovca. Ustanovni občni zbor kranjskogorskega «Sokola» se je vršil minulo nedeljo v telovadnih prostorih hotela «Hazor» ob navzočnosti domačih »Sokolov* in zastopnikov ljubljanskega, gorenjskega in jeseniškega .Sokola'. Po kratkem pozdravu brata Šinkovca se pre-bero potrjena pravila, na kar se izvoli naslednji odbor: starosta, brat Ivan Žerjav; podslarosta, brat Anton Slavec; načelnik, brat Ivan Slavec; odbornikom pa bratje: Rudolf Šinkovec, Jurij Jakelj, Ivan Hribar, Justin (ierne, Anton Ovek, Mihael Uenet in Josip Jakelj; preglednikom brala: Andrej Košir in Makso Razingur. Pred zaključkom občnega zbora omenja bral Drenik iz Ljub-Ijjns v daljšem govoiu, da mora vsak narod, če hoče obstati, imeti energijo, moč volje, ki sili vedno k večjim uspehom in ne pripusti nobene zadovoljnqsli. Ćim manjši jo narod, tem večja mora biti njegova energija v boju za obstanek. Slovenci nimamo števila, tudi eneržije ne. Potrpežljivo in ponižno prenašamo vse, kar se v nas zaganja. Slaba laka zilavost, podvbna vslrajnosli kamena, ki dolgo zdrži, nazadnje se pa razprhne v prah. Mrtvo vblrajnost moramo zamenjati z živo energijo, da ohranimo to, kar imamo in pridobimo odvzeto nazaj. Slovenske potrpežljivosti in zadovoljnosti nas pa ozdravi idinole s o k o 1 s k a telovadba, ki nam pridobi tudi pogumen, predrzen in svoboden duh. Sokolska telovadba Je naravna šola, šola za celo življenje, kjer spozna mladi mož z delom, da ima tudi dolžnosti, pa ne samo pravice. Točno obiskovanj«; telovadnih ur, vztrajno in naporno delo, vse to našo voljo utrjuje, nas naredi vslrajiie in nesebične. Zalo pa je telovadba v sokolskih društvih prva stvar. — Druitvo ima že orodje in telovadi dva me-srca; poučevat hodi načelnik z Jesenic. Na zdar! Jeseničani, varujte se Zabokovca! Kdor se le količkaj zanima za javno - politične zadeve v naši občini, gotovo že ve, da se je fajmošler Zabukovec za časa volitve častnih občunov prodal trdemu Nemcu Lnkmanu. Jeseničani, ah veste, kaj se to pravi, prodati sebe in koristi lastnega naroda takemu človeku. ki je naš najhujši narodni nasprotnik!? Ali bo>tu mm da verjdi Zabukovcu, da je pridobil Lukmana za Slovence. Ne, Lukman ne prodaja svcje narodnosti, prodal in zatajil pa je svoj narod župnik Zabukovec. Ali ni torej naša sveta naiodna dolžnost, da pri volit va h z a podimo od sebe Zabukovca in vse njegove pristaše, kajti to zahteva noš narodni ponos, to zahteva naša narodna zavest. Jesenice so slovenske in morajo ostati slovenske. Zato pa proč z narodnimi kupčevalci. proč z izdajicami! Dragi razred je za slovenske narodnjake izgubljen, pife sobotni «i3iovonec». Mi pil pravimo, puhtimo Zabukovcu to veselje, saj sami najboljše vemo, da se ne bomo Ustrašili pri volitvah Zabuk(i\ca in ne Luk-niana. Zato pa le trobmtajte. kolikor se vam ljubi, gnspodine Z.ibukovec! Z metlo bomo pognali pri volitvah liste ljudi, ki stopicajo za narodnim izdajalcem Zabukovcem. Klerikalce in nemškularje bomo pošteno omelli, ne pa naprednjake, kakor sanja sobotni «Slovonec», ki tudi blebeče o lil ki metli, pa misli menda na farovško, ki nna vedno dosti in še preveč za — pometati. Za tisto metlo torej pri m i ta, gospoda Zabukovec in Zabret, pa pošteno ostinžita svoj — hlev, ki jo največji in najncs ažnejši Jesenicah. Zopet lažejo. Zabukovec piše v sobotnih »Jescniškiii novicaii*, da je nekdo pobiral podpise za neko zaupnico učitelju g. Fabincu. To je navadna farška luž. Jeseniškim Nemcem in s temi zvezanim klerikalcem j - učitelj '"'nbinc trn v peti. Vedno pošiljajo razne "biekovaliK! dopise na c. kr. okrajno glavar-misleč, da ga bo takim kalinom a I a '''iibukovec na ljubo di želni šolski svet pre-^'"vil. In los je vprašalo glavarstvo potom kr. okrajnega šolskega nadzornika lukajšne "Citeljslvo in krajni ši Uki svet, kako stališče zavzema napram ovadbam. No, s t« ga pa je skoval Zabukovec veliko laž, d.i je nekdo po-'•iiul zaupn CO za g. Kabine«. Zabukovcu 4j<'Kovim kompanjonom povemo '^toliko, da bo poteklo še veliko, ^*iliko vode v morje, prodno bodo "^itelju Fabincu le las skrivili. Po-' "lilujemo pa liste ljudi, ki se pustijo raznim ''ujskačem speljali na lid, ki se v nevarnem 'fenolku lepo skiijtjo na — gorko. Na Dovje I Tudi na Dovjem je pričolo pokali. Zadnja občinska seja (glej dopis z ^®^jt ga) je pokiizala, da se dobe tudi med ^'|"4>rosliiii kmetskim ljudstvom odločni možje, ''videv»jii, da preširni Nemci brilko zacvi-J"' Se jim vstopi na prste. Vsa čast in Ml/nanje slovenskim odbornikom, ki so se 'epko potegnih zu slovenski značaj dovške "'^•-ine. Nuj Nemci vpijejo in cvilijo, kolikor ločcjri^ to kaže, da mi jahamo. Nuj bi zadnji i"lločni nastop vrlih slovenskili mož n« sa- uieval, temveč le naprej do uspehov in do zmage Resnici na [ljubo konšlatiramo. da ni bila gospa Tancerjnva, posestnica gostilne poleg pri nobenem tukajšnjem krojaškem mojstru in sploh ne več na Kranjskem. Pri Mesehiku se tirajo delavske moči lakorekoč v grob! Sploh pa bomo o stvari morda še na drugem, tudi upliviiejšem mestu govorili. Nehvaležnost kranjske indusrijske družbe. Sko/i polnih 14 let mučil se je bivši preddelavec Jernej Ažman pri slavni kranjski industrijski družbi deloma na Savi, deloma na Javorniku, tako da je pri tem deloma izgubil pogled. Te dni je pa prirrmal iz tovarne za železne izdelke iz Uonawitza delavec rodom Gornji Štajerc, kateri je bil takoj sprejet namesto — starega Ažmana. Bil je namrič delavec, katerega so čislali in spoštovali z malo izjemo vsi sodelavci; to so namreč taki, ki bi delali radi samo toliko, kolikor bi se njim -amim zijubilo. Sili к) tedaj listi, ki so se pred malo časom ustili: «Ce bi le enkrat ta starega Ažmana in P—a hudič vzel, potem bi bilo dobro v tovarni!» Sedaj pa starega, i/kušenega in iztipinčenega moža rinejo iz enega kraja tovarne v drugega, tako da sam ne ve, ali bi sploh kje obstal ali ne. [)a bi se pa pustil takorekoč degradirati, mu pa ne dovoli čast. ker ga vse pozna. Na Kranjski m ima vsiik privandranec, bodisi iz «rajha», Štajerc ali Kon šec več upliva, nego rojak Kia-njec. Bodi, kar hoče), samo da nisi Kranjec, pa je dobro. Kranjci sejemo, tujci pa žanjejo. Toraj na dan enkrat s pravico, ali ima še vedno oči zavezane, da ne vidi, kako so godi z delavcem-trpinom, tako z enim, kakor z drugim. Vedno se dela in dela za trpeči in trpinčeni delavski slan, pa se vendar nikjer ne pozna, da bi se kaj doseglo in kaj storilo v resnici. Dokler ne bu obveljalo geslo: «Ze-dinimo se in bodimo složni!» ne bode iz vseh organizacij nič in zopet nič. Prejeli smo: «Naš tujski p,omet*, ponatis iz «Gorenjca« št. 4;$ 1. lilOo. J« pač vsega uvažcvanja vreden. Osa se imenuje nov humorističen list, ki je pričel izhajati v Narodni tiskarni v Ljubljani ter stane za celo leto 10 K. Posamezne številke se prodajajo tudi v trafiki pri «Ra-tečanu«. Idde vsako soboto. To bo pa zopet nekaj za našega Zabukovca! Izšla je burka v dveh dejanjih »Trije tički» ter se dobiva po dO stol., po pošli 10 slot, več, pri pisatelju Jaki Stoka v Trstu (Varoilni dom) ter v knjigarnah gg. Andreja Gabrščka v Gorici, L. Schwentnerja v Ljubljani in [j. Harlmana v Zagrebu. Uporaba vodnih moči ob novi železnici. Industrijski svet hoče, da se čimpiej začne v bližini nove železnice z deli za uporabo vodnih moči, katere se bodo rabile v industrijske in kmetijske svrhe. Notranje ministrstvo je poslalo d\ a uradnika v Švico proučil lam take obstoječe naprave. HOTEL „ILIRIJA" Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelin kovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke. Za mnogobrojen oi)isk prosi spoštovanjem Fric Novak. M. Vidic izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl) V Lescah m (iorenjskem priporoča svoje izdelke. 29—27 postrežba točna. Cene nUke. urar na Jesenicah priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ur kakor žepnih, stensitih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne. Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah. 6-45 g m Jkko hOGCtG dobro idočo uro poceni kupiti, zahtevajte ceni/( 31-22 tvrdke J{. Suffner, urar v }(ranju. џ I Kaj je SEVDUN Priznano najboljša, po najnovtjjiti izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva se pri gg. I. Krašovicu, A.Trevnu ter gospcj Jerici Morič. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-tiilskc ulice 7. 3—17 pIVoVarna б. AiKr-iefih |1(|1!Ј!(У' V £jttbljaiii Wolfove ulice št. 12 priporoča slavnemu oličiiistvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo. Pivo se oddaja v sodcili in zal)ojili. Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrepoljali, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Poiltovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra). Ustanovljena leta 1854. Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno. Poštne liranilnice račun Al. 8()7.Г)(Ј!). Шзш in založništvo I'nAliic linmiliiicc i:i(^nti si. Н()7.Г)()0. i Ji. pr. Eamprct i Kramj# KredniiltVo in upraVni^Wo „богспјса" Kredni^Vo in upraVniiItVo Straže" Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna društva, hranilnice in posojilnice. Vizilnice. kuvcrlo. pismu, račune, okrožnici', vabila, ilopistiice, osmi I-nice, tiibele, Irpaki, l)rošure, knjigo i. t. d. i 1. d. Razglednice v več barvah. JzVriluie VsaHoVrstna MsKarsKa dda V VsaHcm obsegu po HoHHor možno najnižjih (tnah. Zaloga: Šolske tiskovine. Ilustrirani „Vodnik po Gorenjskem". ,Osebna dohodnina' IJroilil Valentin Zun. C. kr. davčni naiizomik. Elifna in uKusna izVrJileV. — J(llra in (o(na postrežba. — j