Učiteljski list
OLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU".
Izli.ija 1. in 15. vsakega meseca. — Uredništvo (slovenskega dela) in upravništvo v Trstu (15), Via Udinc 35, lil. Hrvatski dopisi naj se pošiljajo na naslov: Vinko Sepič, nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", odgovorni urednik slovenskega in hrvatskega dela Jože Pahor. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane Lir 30. Tekoči pošt. račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
St. 8
V Trstu, 15. aprila 1926.
Leto VII.
Staro poglavje
Samoizobraževalno delo med učiteljstvom se vrši že leta in se bolj in bolj izkristalizuje. Ponekod ga sicer niso razumeli, in so mu stali, če že ne sovražno, pa .vsaj indolentno nasproti. Tudi danes ni Se učiteljstvo povsod na jasnem, kaj hočejo naša samoizobraževalna prizadevanja. Vendar se kažejo jasni obrisi, kam gre vse stremljenje.
V začetku je hotela samoizobraževalna akcija razjasniti velika družabna vprašanja, ki jih učiteljstvo večinoma ni poznalo. Pokazati je hotela glavne ideje, ki gibljejo zgodovino in določajo življenje človeški družbe, skušala je analizirati sestavo te družbe in preiskati odnose med snovjo in mislijo, med materielnim in duhovnim svetom. Vse to se je vršilo večinoma v velikih, elementarnih črtah, da bo vsakdo videl ogrodje in se trato sam poglobil v potankosti.
Od splošnega, svetskega smo nato prešli v bližje, st,varnejše, iz teorije stopamo polagoma v prakso. Kakor smo prej skušali razumeti velike gospodarske, civilizačne in kulturne pojave, tako smo v minulem letu začutili potrebo preiti na praktična tla, ogledati si največje probleme v majhnem domačem področju. Hoteli smo videti sliko domače zemlje in razmer na njej, gospodarskih seve, ker so podlaga duhovnega življenja. Naše stanovsko glasilo je prineslo posnetke Brezigarjevega Osnutka slov. gospodarstva, ki sicer ne odgovarja dovolj današnjemu stanju pri nas, ki pa podaja bistveno sliko gospodarskega položaja. Videli smo, kako se pri nas še vedno staromodno gospodari, brez smisla za nov čas, za ogromni tehniški napredek, in kako trpimo škodo radi svoje zaostalosti.
Kako je mogoče dvigniti in predvsem racionalizirati kmečko proizvodnjo, nam je pokazala razprava o razvoju kmetijstva na Danskem. Tu je moral konservativni kmet poseči po sredstvih samopomoči, če se je hotel vzdržati. Iz okorelega predpotopnega človeka je postal potom zadružništva prožen gospodar, primeren sodobnemu življenju, ter se je spoprijaznil z zahtevami razvoja. Zavrgel je starokopitnost svojega zemljedelstva ter se lotil intenzivnega obdelovanja svojih zemljišč.
Vštric s tem preobratom je šlo kulturno pre-rojenje: izboljšano gospodarstvo je vplivalo na vzgojo in izobrazbo, vzgoja in izobrazba sta izboljšali gospodarstvo Danske.
Razvoj našega samoizobraževalnega dela kaže torej čisto stvarne smotre in ni slučaj, če se med nami razpravlja o gospodarstvu dežele, če se splošno uveljavlja misel, da mora letošnji naš izobraževalni tečaj hiti gospodarski tečaj, to se
pravi, da preišče naše gospodarsko življenje, da pokaže potrebe in nedostatke gospodarskega značaja in da presodi posledice, ki izhajajo iz tega za vse višje, duhovno življenje našega ljudstva.
To nas nič ne moti, da ni ne na desni ne na levi pravega razumevanja za stvar, ki nam je na srcu. Šli bomo nemoteno svojo pot naprej, kakor smo šli doslej. Kmalu bo leto, da se razpravlja med nami vprašanje strokovne izobrazbe in s tem združene vzgoje kmečke mladine. Ce pojde po sreči, bomo napravili ta krat izdaten korak dalje. Pretresli bomo vprašanje samo na sebi in napravili načrt, kako se dajo izsledki udejstviti, realizirati. Iz teorije v praktično življenje!
Strokovne izobrazbe ne razumemo kot se običajno razume: znanje iz vseli mogočih panog zemljedelstva. To že nima več pomena danes. Strokovna kmetijska izobrazba se uveljavlja sedaj le z ozirom na takozvano industrializacijo posestev, kmetijstva. Pridelovanje vsega mogočega, in sicer v neznatnih množinah kmetu samo škoduje, kakor mu škoduje, da prideluje vse to popolnoma individualno in brez medsebojne pomoči. Izboljšanje tega pa je seveda že veliko vprašanje vzgoje. Tudi vzgoje ne razumemo v onem pokopanem šolskem smislu, ampak predvsem kot ljubezen do zemlje, do trdega dela, ki pa ohranja zdrav organizem in jači živčevje, do načina življenja, ki daja človeku neizčrpnih nravnih moči.
To bi bili osišči letošnjega tečaja: gospodarstvo in vzgoja na kmetih. Okrog tega se nanizajo razpravljanja o kmetijstvu v širjeni pomenu (poljedelstvo, živinoreja, mlekarstvo, vinarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo, gozdarstvo) ter o vplivu zadružništva na izboljšanje oziroma vsmotrenje proizvodnje. V zvezi z vsem se obravnava vzgoja v družini ter gospodarska vzgoja potom šole, kmetijskih tečajev, gospodarskih in kulturnih društev, obravnava se organizacija kmetijskih tečajev, produktivnih zadrug, posebe še gospodinjskih tečajev za dekleta ter se preide na nravno in estetsko vzgojo, na vsa ona pereča vprašanja naše dobe, ki jih je čutiti tudi že v najmanjšem selišču na deželi. O vseh teh stvareh mora biti učiteljstvo popolnoma na jasnem, mora imeti enotno sodbo. Nič ne de, če stoje nekateri tovariši daleč od naših prizadevanj, kakor bi bilo vse to nekaj, kar ni njim nič mari. Vkljub takim bomo vzgojili med učiteljstvom može, ki bodo mnogo pomenjali v ljudstvu, ki bodo mnogo koristili, ako se spet povrnejo z nasvetom in delom tja odkoder so izšli. Zasuti moramo spet prepad med našim stanom in med ljudstvom, v katerem živimo, ter dvigniti žive sile v njem, njegove najboljše mladeniče in dekleta, da dobijo pravo
sliko o življenju, o njegovi resnosti in o svojih nalogah. Poskrbimo, kakor nas je malo, da vzamejo sami plug v roke in da zaorjejo globoko,
0 zadružništvu
1.	Družabni pojav zadružništva.
Gotovo je, da se je zadružniška misel poro-rila iz bede v zgodnji kapitalistični dobi in da je torej nastala vsled gospodarskega pritiska. Mi vemo za natančen datum in razmere, v katerih se je osnovala prva zadruga. Rochedalski tkalci, torej najbolj izkoriščevana kategorija angleškega delavstva, so bili osnovali 1. 1843. prvo zadrugo in to po ponesrečeni stavki proti svojim delodajalcem. In sicer je bila to kon-sumna zadruga. Delavstvo se je torej poskušalo braniti izkoriščanju tam, kjer je najbolj v živo zadeto, t. j. v svojem konsumu, v prehrani.
Prve zadruge so bile obrambno sredstvo proti izkoriščanju kapitalizrna.
Popolnoma zgrešeiro pa je, da se proglaša zadružništvo za nekako univerzalno zdravilno sredstvo človeške družbe, ki nas bo a priori, že samo po sebi, vsled svojega bistva, pripeljalo v kolektivistično gospodarsko uredbo človeške družbe. Ti ljudje so napačno razumeli, ali sploh niso razumeli, ali pa hote in zavedno potvorili razvojno teorijo. In da si pridemo tu do jasnosti, si moramo najprej odgovoriti na vprašanje:
2.	Kaj je zadruga?
Zadruga je organizacija malih kapitalov v svrho, da doseže ž njimi isti gospodarski uspeh, kakor vsako drugo podjetje, osnovano z velikimi kapitali in v svrho, da povrača v gospodarskih periodah del čistega dobička.
Tu moram naglašati besede: del čistega dobička, ker drugi veliki deli se vporabijo v povečanje podjetja, rezerve podjetja in različne druge namene.
V principu imamo torej tu enako akumulacijo kapitala in prav tako možnost, da se vporabljajo deli dobičkov proti socialnim interesom, pa celo zadružnikov samih, kakor v privatnih kapitalističnih podjetjih.
Zadruga dela torej z dobičkom; s tem pa je tudi že vse povedano. S tem pa so ji tudi že postavljene meje razvoja: ona se more v kapitalističnem sistemu gospodarstva razviti samo v kapitalističnem pravcu, ne pa v socialističnem. Iz drevesa se more (praktično) razviti samo nova oblika drevesa, nikoli pa žival. Socializem je negacija kapitalizma in zato se kapitalistično gospodarstvo ne more samo po sebi v svojem lastnem elementu razviti v nekapitalistično gospodarstvo.
3.	Dokaz iz praktičnega življenja.
a)	Zadružništvo ni bilo v svoji idealistični eri prav nič nevarno obstoječemu kapitalističnemu sistemu, ampak ga. je še podpiralo, ker je vnašalo red zlasti v nakupovanje konsumnih potrebščin in je napravilo iz malega konsumenta točnejšega odjemalca in točnejšega plačnika.
Konflikt med zadružništvom in privatnim podjetnikom imamo šele od časa, ko so si posamezne zadruge ali pa zadružne zveze akumulirale velike kapitale, tako, da so pričele konkurirati volopod jetnikom.
zdravo brazdo v vse javno življenje. Le tako bomo imeli svoje zadoščenje in bomo tudi kot stan dočakali svetlejših zvezd.
To pa ni boj razreda proti razredu, ampak kapitala proti kapitalu. In kdor hoče dobro spoznati duh tega boja, temu priporočamo knjigo fašista Preziosija:	II	Cooperativismo
rosso, piovra dello stato.
b) Zadružništva so se lotile malone vse izrazito kapitalistične in hierarhične stranke, kakor n. pr.: demokratične, republikanske itd., torej take, ki so najodločnejše nasprotnice vsaki izpremembi današnjega gospodarskega temelja. To bi se gotovo ne zgodilo, ako bi bilo zadružništvo po svojem bistvu socialistično
4.	Zadružništvo kot vzgojno sredstvo.
Kdorkoli je čital kdaj kako knjigo o zadružništvu, se spominja, kaki slavospevi se pojejo zadružništvu kot vzgojnemu in organizativnemu sredstvu ljudskih mas.
Zadruge so lahko tudi vzgojno in organiza-torno sredstvo ljudskih mas — toda tu moramo besedo lahko podčrtati. Ako sodimo po rezultatih, ki jih je zadružništvo do sedaj doseglo v ljudskih vrstah, potem moramo reči, da so ti rezultati včasi neznatni ali pa, celo negativni.
Dovoljeno naj bo predvsem, da. opozorimo na to, da si zadružniškosocialno vzgojo ljudske mase priredi vsaka stranka tako, kakor jo rabi. Opozarjamo n. pr. na prineipielno razliko v or-organizacij tako zv. kolektivnih najemov v Italiji. Tendenca socialističnih organizacij je strogi centralizem, dočim organizirajo popolarci čim širše avtonomistično, t. j. tako da čim bolj vzgajajo individualizem. Ideal socialista, je kolikor mogoče močna organizacija z mnogimi podružnicami. Ideal popolara:	dosti majhnih
organizacij, ki so potem združene v okrajne, deželne in državne zveze.
Ta razlika se še posebno lepo zrcali v načinu oragnizacij tako zv. kolektivnih najemov (affit-tanze eollettive). Gre tu namreč za to, da si koloni najmejo kolektivno vse gospodarjevo posestvo, da se tako izognejo neznosnim šikanam od strani gospodarjevih oskrbnikov in najčešče tudi njihovim odiranjem. V to svrho se ustanovi iz kolonov zemljiška zadruga, ki prevzame ves obrat.
Jasno je, da se da tak obrat tehnično tem boljše urediti, čim manj razdeljena je zemlja, ker samo veliko površine se dajo uspešno obdelovati s stroji in samo za velike komplekse se tudi	da dobiti kompetentno	tehnično	vodstvo.
Zato	so gledali eni,	da organizirajo zemljiške
zadruge s skupnim vodstvom, tako, da je vsak član	zadruge samo	delavec	odnosno	delavka,
ki je	dnevno plačan,	odnosno	plačana,	in da se
prebitek šele na koncu leta razdeli med člane.
Popolari so temu načelu odločni nasprotniki. Oni razdelc najeto zemljišče in odkažejo vsakemu kolonu-članu (vsaki družini) kos zemljišča v samostojno gospodarstvo (razdeljeno vodstvo). Oni hočejo vzgajati individualnost.
Organizativna in vzgojna moč zadružništva je malenkostna, ker se zadružniki zelo redko zbirajo, dalje pa tudi radi tega, ker zadruge gojijo v prvi vrsti zasledovanje osebnih, t. j. gospodarskih koristi. Pri nas boste našli redko zadrugo,
ki hi imela, že v svojih pravilih kulturne cilje, t. j. da bi že po svojih pravilih žrtvovala za izobrazbo svojih članov in podobno. Ogromna večina naših zadrug ima samo materialne cilje in ako se razvijejo v večje podjetje, postanejo tudi naravnost afaristične.
Zadruga prihaja vpoštev kot organizacija množic samo na kmetih, kjer sta politična in strokovna organizacija pri obstoječih razmerah skoro neizvedljivi. To materialistično načelo je bil pogodil pri nas dr. Krek, ki je v dobrem desetletju z zadrugami uničil vpliv bivše nar.-na-predne stranke na deželi.
Zato pa veljajo tudi za razvoj teh dveh organizacij čisto drugi zakoni.
Strokovna organizacija je bojna organizacija in se lahko gibčno prilagodeva situaciji. Zadruga je trgovsko ali industrialno podjetje, ki ni odvisno samo od volje svojih članov, ampak skozinskoz od kapitaličnega gospodarstva: trga, bank, oblasti itd. Zato pa je tudi smešno misliti, da se dajo tu primeniti tisti bojni in organizativni principi, kakor v strokovnih organizacijah.
5.	Vloga zadružništva.
Strokovne organizacije so organizacije delavcev, žive mase. Zadruge pa so v prvi vrsti organizacija malih kapitalov in še le v poslednji tudi delavcev ali kmetov.
Na splošno je zadružništvo simpatično kot višja, kolektivna organizacija kapitala. Sposobno je, da združi lconsumente v enote, ki jih ho lažje zalagati z živili; da združi male obrtnike (zidarje, ključavničarje itd.) v višje gospodarske enote. Tudi poljske delavce in male kmete združi v višje gospodarske enote, da se uvedejo tudi v poljedelstvo moderne tehnične oblike v obdelovanju zemlje.
Kot bojno sredstvo pa je zadružništvo dvorezen nož. Ako se nahaja v rokah delavstva, mu lahko v marsikaterem oziru dobro služi, zlasti v tem, da pospešuje njegovo izobrazbo in pod-
Fitanje mir o vina
Ovo pitanje kao mora gnjavi sve osnovno učiteljstvo čitave države, osobito u ovo zadnje doba. Svak si nastavnik zadava pitanje: Kako ču živeti s današnjom penzijom budemli morao u mirovinu? 1 pravom svi se boje onog dana, kada butle umirovljen. Zato noče i ne želi niko da hude umirovljen. Imade tako šezdesetgo-dišnjih i starijih učitelja-(ica), koji još službuju. A oni več ne mogu uz najbolju volju da vrše savesno svoje teško nastavničko zvanje; ali život je život. «Col pane non si scherza,» — reče mi neki italij. kolega. A do kruha, pa i črnog, teško se danas dolazi u našoj državi. — 1 taj život, i taj kruh zabrinjuje i ogorčuje sve čase učiteljskog života. Neprestano muči učitelja poln isao na njegove zadnje dane života i na dane kada shrvan trudom i bolešču, makar još go-dinama mlad, bude morao u mirovinu, ako uopče do nje može doči. Jer pre dvadesete go-dine službovanja ne ulazi se u mirovinu. I ova zadnja okolnost ogorčuje život svakog učitelja.
Razumljivo je stoga da se učiteljstvo silno zanima, za regulisanje i preustroj mirovina i
pira tisk. Ako pa se nahaja v rokah njegovih nasprotnikov, tedaj je lahko opasno orožje proti njemu samemu.
V splošnem je zadružništvo v rokah nasprotnikov nevarnejše, kakor pa zasebni vele-obrati. Zadružništvo ustvarja nezrelemu proletariatu vse polno vabljivih iluzij in ustvarja trdne pozicije nasprotniškim voditeljem.
Literatura.
Codiee della Cooperazione. Florenca. Izdanje Barbera. 1921.
« * #
Italijanska dela:
A. Casalini: Conti di storia del movimento cooperativo in Italia. 1922.
Dott. G. B. Valente: II regimc associativo delle aziende. 1921.
Baffetti: Cooperative di Consumo. 1921.
Agro Ubaldo Gallo: Cooperative rurali (Cooperative di credito).
Meuccio Ruini: II fatto cooperativo in Italia. Libreria Zanichelli. 1922.
Buffetti: Cooperativa di lavoro e produzio-ne. 1921.
Avv. H. Viglione: La cooperazione di consumo bianca in Italia. 1921.
Avv. Cesare Baldi: Societa per azioni (Ma-nuale pratico). 1921.
Dott. Pio Benassi: Affittanze collettive. Torino. Societa editr. Internazionale. 1920.
Giovanni Preziosi: Cooperativismo rosso, pio-vra dello stato. Bari. Laterza & flli. 1922.
Benedetto Lorusso: Contabilita commerciale. IV.a edizione. Bari, Laterza & flli. 1919.
Nemška dela.
Ilas Genossenschaftswesen in Deutschland. Wygodzinski-Teubner — Leipzig.
Prof. dr. Fr. Staudinger: Die Konsumgenossen-schaft. Aus Natur-,. und Geistesvvelt.
Dr. H. Pudor: Das landvvirtschaftliche Ge-nossenschaftsvvesen in Auslande. Gautsch boi Leipzig. Feli Dietrieh.
mirovinske zaklade, a njemu na ruku idu i njegova glasila. Ova teše sedmično svoje čitaoce: pitanje mirovina nije smetnuti s dnevnog reda;
0 torne ti i ti večaju; potrpite, mora doči do pravedne regulacije penzija.
A učiteljstvo, željno i črnog' hleba, strpljivo čeka i čeka. Samo čekaj i ponižno moli, a da mu ni na pamet ne dolazi nešto energičnije nastopiti za pravo na svoj život u danima starosti
1 nevolje.
Današnje penzije učiteljstva starih pokrajina regulisane su zakonom od 2. I. 1913. Dotad bile su još lošije penzije. Več 13 godina se učiteljstvo bori za čovečje Uredjenje ove mirovine; pa i same vlade «ozl)iljno» su o torne večale, študirale, ali do danas nije još nijedna vlada htela iIi mogla rešiti pitanje ni svojini kriterijem, ni kriterijem učitelj, organizacija. «Unione magistrale« zastopala je projekat Gor-bino-De Nava, koji bi bio skoro sasma udovoljio italijansko osnovno učiteljstvo. Več je bio par-, lament usvojio zadovoljiv vladin mirovinski projekat, ali nije bio priveden kraju. Projekat nasukao, propao; i tako potonuše učiteljske sanje. Mesto zadovoljive, pravedne, humane
])i'eosnove tog mučnog pitanja «krulia», dobi učiteljstvo dekret Gentilejev od 12. 5. 1923., koji vrlo malo pomognu i odmognu učiteljstvu. Jedva 9 milijona godišnjih povisi mirovine, mesto 40 milijuna što ih prilivati sabor god. 1922.
Današnje mirovine imenuje ih italijansko učiteljstvo pravom:	le	pensioni di farne. Učit.
smotra: «Scuola mod. ita 1.» rada bi portala točnu skrižaljku o višini učiteljskih mirovina, ali to neče da učini, da ne poništi duševno svoje čitatelje. Ipak navadja neke slabo mirisane «ki-tice cveča» glede višine penzija nekih učitelja. Evo nekojih na temelju zadnjeg penzijskog dekreta Gentile:
Učitelj (ica) sa 40 službenih godina u dobi od 00 god., službujuči uvck na seoskoj školi, primao bi ne više od 3000 lira godišnje.
70-godišnji učitelj (ica) službujuči 40 godina, bio bi pcnzionisan sa 4970 lira godišnjih.
Nastavnik sa 28 godina službe u starosti od 47 godina, jedva bi došao sa svim doplacima do 1200 lira godišnje mirovine.
Učitelj, koji je nastupio službu iza 1. januara 1924. u 20. god. života, primio bi iza 35 godina službe u svojoj 55. god. dobi života 5929 lira, naimc (i/10 zadnje plate. Iza 40 službenih godina
Učiteljsko školsko iverje
1. Nalogom prvog ministra uveden je rimsko-fašistovski pozdrav, kojim valja da se služi či-novništvo (državno) u svojem opčenju.
2. Ako si podučavao na godinu manje od 140 dana, kasnije če ti dozoriti kvadrenalni clopla-tak (za pol godine), dapače to vpliva i na odme-renje penzije.
3. Učitelj sa učiteljskom maturom ne može na univerzu, nego samo na viši učiteljski zavod.
4. Nije dužan prvi učitelj (maestro fiduciario) da sastavlja zapisnike, nit su drugi učitelji prisiljeni pripoznati mu čast.
5. Inorodni učenik ne može prestupiti iz jed-nog (slav.) razreda u viši (slav.) razred nego je-dino nakon položenog posehnog ispita iz ita-lijanskog jezika. (Dekret 22. I. 1925.).
6. Niko nema praviru ni dužnost imati jedan stanoviti razred kroz više godina.
7. Ko je hotomice zapustio školu, pre nego je navršio 24. godine službovanja, ne če mu biti doznačena ni mirovina, a ni otpravnina (inden-n ita).
8. Ne uvažavaju se molbe za premeštanja u toku školsko godine.
9. Otpravnina (indennita) odmeruje se obzi-vom na godine službovanja i višine uživanc plate.
10. Diže se od službe radi didaktične nesposobnosti (inettitudine didattica) i usled bolesti. To može školski proveditur i radi didaktične nedostatnosti (insufficenza didattica).
11. Da može učitelj postati redovitim (ordi-nario, di ruolo) mora služiti tri potpune godine, to jest 30 meseci.
12. Ukinut je skuparinski doplatak na roditelje i braču, uživaju ga (caroviveri) naprotiv roditelji i brača učitelja-invalida.
13. Imade pravo na uživanje dopunidbenog doplatka (quota supplementare) muž i deca (ispod 18. godine života) učiteljice-udove, ako se dokaže svedodžbom obiteljskog ekonomskog
u dobi života od 00 godina, likvidiralo bi mu si1 9333 L, ncšto manje od čitave zadnje uživaue plače. Učitelj koji je stupio u službu u svojoj 28 god. dobi života, postignuti če mirovinu od
I.	9350 (nešto manje od njegove najviše plate) i to iza 37 godina službe kad mu bude 05 godina.
Dve brojke jasno ilustriraju mirovinski sa-dašnji zakon. — Dodati čemo još i ovo: da je bilo god. 1920. penzionisano 3104 nastavnika penzijom, što se kreče od 1000 do 2000 lira godišnje. — Istaknuti čemo i mi u suglasju s italijanskim kolegama, da je uprav nečovečji i ne-pravedno što Gentilejev dekret zahteva 40 godina službe za penziju. Naprotiv oni zahtevajo 35 godina.
Kako poznato još nije ovaj mirovinski zakon protegnut na naše pokrajine. Nas se umirovljuje još po starom austrijskom-pokrajinskom zakonu, likvidiranjem u lirama krune. Sveisto zlo! — I naša je dužnost da poradimo što mo-žemo za pravedno rešenje penzijskog pitanja. Staro več umirovljeno učiteljstvo mora se daj-budi jednom osloboditi nevolje i gladi, a mladje umiriti. Čast Italije zahteva da uredi humano penzijski fond. Život dnevno je teži. Čas je zadnji da prestami one večne tužbe i zapoma-ganje osnovnog učiteljstva.
stanja sa strane opčine, da je soprug nesposo-ban za rad i da ne uživa više od sto lira me-sečnog dohotka.
14. Ko podučava u dva razreda po 3 sata, imade pravo na nagradu.
15. U sve razrede osnovne škole uvedena je petsatna dnevna satnica.
Ki. Za vreme školske godine podeljuje se samo provizorno učit. mesta; augusta stalno.
17. Učitelj može uživati dvomesečni dopust (congedo), iza njega raspust (aspettativa), što može potrajati dve godine (24 mes.). Iza toga može opet u službu ili zamoliti penziju ili otpravninu.
18. Zahteva se lečnička svedodžba ako si izo-stao od škole preko 10 dana.
19. Doba supliranja i provizorna uračunava se na polovicu.
20. Za dobo dopusta iz obiteljskih razloga do 15 dana uživa učitelj čitavu plaču; dalje ne.
21. Učitelj koji zanemaruje svoje školske duž-nosti može biti dignut sa službe mesto da jo inače pedepsan (§ 13. H. O. 7. 10. 1923.)).
22. Učiteljici-rodilji pripada dopust iz obiteljskih razloga (per ragioni di famiglia) najdalji od 15 dana, ako je porod normalan; ako je porod skopčan s bolešču, pripada joj, uprav radi bolesti, zdravstveni dopust od 00 dana najdalji. U prvom slučaju dostatno jo javiti nadzorniku na proštom arku ili poslati mu izjavu babice (primalje), a u drugom slučaju valja predložiti lečničku svedodžbu. U jednom i drugom slučaju uživa potpuno plaču.
23. Učitelj koji imade u razredu preko 00 po-laznika može ih podeliti, dozvolom oblasti, u dve sekcije, podučavajuči ih po 3 sata (3 + 3	0) uz nagradu od 800 L. A može podeliti razred hez prava na nagradu (sa znanjem ravnatelja) uz dnevnu obuku od 5 sati. Prenapučeni razred ne bi smeo trajati preko 9 meseci, nego se za nj otvara nova škola.
24. Povišica državnim penzionireima počam od 1. 4. 1925. (kr. dekret 31. 3. 1925.) nije bila
protegnuta na umirovljeno učiteljstvo starih pokrajina.
25.	Počam od 1. julija 1924. isplačuje miro-vine učiteljstvu bivše Austrije u našim pokrajinama glavno ravnateljstvo «Cassa depositi e prestiti e (legli Istituti di presiilenza« u Rimu.
2G. Nijedna mirovina ne može biti viša od
triju srednjih (poprečnih) uživanih plača u toku učiteljeva službovanja. Penzija likvidirana iza 23. 6. 1923. ne sinije biti manja od L 1309 godišnje iza 30. god. službovanja u 00. godi ni života; manja od 1250 I. godišnjili nakon 28 god. službe; 1200 L iza 24 god. (i mes. i 1 dana službene dobe.
Delovna šola
(Nadaljevanje.)
Ustanovljeni red se bo moral polagoma in popolnoma naravnim potom brezpogojno vzdržati. Zvečer se prirejajo v eni šoli okrožja muzikalični večeri, predstave, predavanja itd., h katerim se morajo vabiti starši. Obstojati mora. na vsak način klub staršev, sicer visi šola v zraku. Želeti je, da se ustanovi «društvo prijateljev delovne šole», toda le polagoma in naravnim potom, in naj bo nekaka iniciativna in propagandna skupina. Če se za delovno šolo ne vrši med ljudstvom nazorna propaganda, bo delo zelo otežkočeno. Ne začnimo ničesar novega (sploh ničesar važnega), ne da bi prej pripravili vrste zborovanj staršev: starši morajo razumeti, kar se godi v šoli ž njih otroci. Z ozirom nase pa ne pozabimo, da česar šola ne zmore, zmorejo šole.
Nimamo delavnic! — Potem organizirajmo v okrožju tedensko razvrščanje za več šol. Nimamo kuhinje! — Potem poučujmo v javni kuhinji. Isto laliko rečemo z ozirom na deželo in knjižnice. Po vaseh uporabimo načelo potujočih bibliotek in delavnic. Nimamo gradiva za pona-zorovanje! — Zakaj pa niso starejši otroci doslej ničesar pripravili, ničesar s polja, travnikov, in gozdov, delavnic in iz rodbine? Kakor ne more sedanje hišno gospodarstvo, tako ne more tudi sodobna šola voditi zaprtega, izoliranega in le sebi zadostujočega gospodarstva (kooperacija šol, javna polja in kuhinje itd.).
Najvažnejše pa: Bodite sami dejavni, učitelji, pridružite se aktivno življenju ustvarjajočih in ne oproščajte otrok od nikakega, njim koristnega dela.
In še nekaj: Končajte spregati glagol «ne znam»! Bodite odgovorni lastni vesti in dušam otrok, kaj ste od vsega, kar jo bilo mogoče, za šolo že napravili. Ali se vam ne zdi nenavadno, da je v veliko zadovoljstvo naših sovražnikov toliko šoli koristnega pri nas nemogoče?
VIII. Združenje idej psihološke in socialne vzgoje v delovni šoli.
Med obema taboroma vzgojevalcev imamo
„Balilla“
lnicijativom sadašnje vlade imadu se sirom države ustanoviti mladenačka. društva pod imenom «BaIi 11a». I školski pomladek bit ce pri-tegnut u ta društva. Svrha društvima bit ce od-goj mladeži u nacionalnom, telesnom i voj-ničkom smeru, pa če stoga ta društva gojiti uz telovežbu vojničke tendencije takodjer poduku i odgoj u strogo nacionalnom duhu prema kriterijema sadašnjeg političko-društvenog kursa.
Ali če nam ime «Balilla» osvetlati duh isto-imenih organizacija. — BaliIla jest naime ime nekog dečaka, koji je ušao u domaču italijan-sku povest služeči primerom odvažnosti i ju-
danes spor, ali naj se vpelje delovni princip v šolo, ker je «logična posledica vloge, ki jo igra človeško delo v človeški družbi,« ali če se tako godi, ker tako «odgovarja naravi otroka, njegovim potrebam in interesom.« Ta spor je značilen za razliko mnenj, ker imata pri tem obe stranki enako prav. Da, še več, pedagogi se bore za delovno šolo prav radi tega, ker odgovarja istočasno težnjam otroške psihologije in potrebam moderne socialne kulture.
Otrok je aktivno bitje, ki trpi, če ni delavno, če se ne giblje in če je le pasivno. Že radi svoje narave same išče zaposlenja, pri čemur se mu zdi kot tako igra ali kakršno koli «mat.erielno počenjanje«.'Vzgoje valeč niti ne pride do tega, da bi otroka silil, naj kaj dela, ker otrok sam išče opravila in hoče navadno čisto sam nekaj narediti. Naloga vzgojitelja obstoji v tem, da skrbi, da se otrok ne nahaja v praznem prostoru; pomagati mu mora iskati gradivo za samostojno zaposlenje, da. ne ostane neuporabljen ta večni otrokov nagon za aktivno udejstvovanje. To je vzrok, zakaj se namesto protipsiholc-ške šole sedanje dobe z nje aktivnim učiteljem in v pasivno pozornost obsojenim učencem ustvarja delovna šola, v kateri mora hiti učenec aktiven in učitelj pozoren. Delovna šola je posledica, zakonov dušeslovja otroka.
Pri tem seveda nikakor ni abstraktno predmet aktivnega otrokovega zanimanja. Otrok mora narejati reči; med tem pa, ko dela reči, rasto njegove misli in njegova duša. Naprava neke reči, v katero položi svoja stremljenja in srce, povzroča zelo energično delovanje misli. Toda komplicirana manuelna dela so otroku nedostopna in ga utrujajo. Otrok res začenja z ročnim delom in obrtjo, toda stremi, kakor vsako živo bitje za tem, da doseže z najmanjšim naporom energij največji maksimum uspehov, ker je to stremljenje posledica njegovega nagona za samoohrano. Stroj in delo ob njem zbuja pri otroku najživahnejše zanimanje. Kdor je le enkrat istočasno opazoval delavnega, otroka in delajoči stroj, ne bo mogel tajiti. Dejavnost stroja neverjetno podžiga otrokovo znanježeljnost.	(Dalje.)
naštva, te nacionalne svesti i otpora. To je on pokazat) prigodam jednog dogodjaja napram Austrijancima god. 1740. Kako poznato Austrija je u to doba vladala čitavom severnom Italijom, a da. nije mogla zadobiti nikakve simpatije sa strune italij, ljudstva. Za ovo je bila Austrija samo tlačiteljica, tedesco, straniero. Dogodilo se ovo: Austrijanci vozili teški top u selo, pod kojim se cesta sruši, a. voz zagazi. Ne mogavši vojnici da sami dignu voz s topom, pozvaše prisotne seljane da, jim pomognu. No oni to ne htedoše, To uvredi nemačke vojnike, a oni ova-ko po pruskom starom sistemu upotrebiše balinu da narod prisili za pomoč. Ovaj postupak izazva u narodu otpor, ogorčenje i osvetu. Svi
bučno posvedovaše. No dečakn Balilla osobito uzavre mlada krv. Prilivati kamen, te okre-nuvši se narodu zaviče besno: la rompo! što bi značilo: svršimo i udarimo. On zbilja ni časa promišljajuči baci na Vojnika kamen. To vi-devši narod, povedli se za Balillom.
Na vojnike letilo kamenje kao tuča, tako da se moradoše [»ovuči. Za kratko doba povratiše
O sestavljenih besedah
(Nadaljevanje.)
ti.) Prislovi malo, mnogo, marši, koli, količ so samostojne besede in ne morejo tvoriti spojenk z zaimki, ki stoje za njimi, ker so ti zaimki tudi samostojne besede, zato je pisava sledečih izrazov napačna: malokdo, malokaj, malokateri, malokak, malokakšen; mnogokaj; marsikdo, marsikaj, marsikateri, marsikak, marsikakšen; kolikaj, količkaj; pisati jih moramo narazen: malo kdo, malo kaj, malo kateri, malo kak, malo kakšen; mnogo kaj; marši kdo, marši kaj, marši kak, marši kakšen; koli kaj, količ kaj.
7.) Napačno se piše dvojinski imenovalnik midva, midve, kot bi bilo napačno mitrije, mitri, mištirje, mištiri. Kot pišemo mi trije, mi tri, mi štirje, mi štiri, tako moramo pisati mi dva, mi dve. Po rialiki mi trije, nas treh, nam trem, nas tri, pri nas treh, z nami tremi govore po nekod naju dveh, nama dvema, naju dva, pri naju dveh, z nama dvema. Če vzamemo to napačno rabo za primerjanje, vidimo tudi iz tega, da moramo pisati mi dva, mi dve narazen, kot bi morali pisati narazen naju dveh, nama dvema.
8.) Naj so zaimki v kateri koli zvezi, so vedno samostojne besede in se pišejo posebej: kdor bodi, kar bodi, kateri bodi: a) ker se zaimek pregiblje: kogar bodi, čemur bodi, katerega bodi;
b)	ker se med obe besedi laliko postavijo še druge besede: kdor si bodi, kar si bodi, kateri si bodi, kakršen si bbdi; kdor si že bodi, česar si že bodi, kateremu si že bodi, pri kakršnem si
F eljton
Razstava arhitekture v Ljubljani
V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani se vrši te dni arhitektonska razstava prof. Kregarja in njega asistenta Spinčiča ter absolventov četrtega letnika stavbene šole. Ta razstava je prva letošnja pomladanska manifestacija, polna zdravja in jeklene volje. Ljubljana kot strogo uradniško mesto si je potom njo pridobila nekako velemesten značaj.
Hazstavo je otvoril ravnatelj srednje teh. šole g. Reisner s kratkim, sigurnim, vendar ne-koli hladnim govorom, spominjajočim bolj na pretekle burne čase. Prof. Kregar je orisal nato program šole in njega aplikacijo v praktično življenje. Podal je kratko sliko o lastnem razstavljenem gradivu ter obenem omenil prof. Černigoja, kot pijonirja novega stremljenja v modernem stavbarstvu v Ljubljani. Poudaril je dejstvo, da je Černigoj prvi med nami zbudil pozornost na novo razvijajoče se stremljenje v arhitekturi in to z novimi elementi ekonomske-
se na zapoved viših. Ali ih ljudstvo i ovaj put potera s razbitim glavama.
Evo ovako udje taj neznatni dečko u povest borbe italijanskog naroda protiv mrskog au-strijsko-nemačkog tirana. — Današnja vlada hoče da odgoji današnji pomladak u duhu ovog mladog junaka, u čiju svrhu osnivati če se omladinska društva istog imena.
že bodi; kdor koli bodi, kar koli bodi, kateri koli bodi, kakršen koli bodi; kdor koli si že bodi; kar koli si že bodi; kdor koli si ga bodi; kdor koli si ga že bodi. Dalje: kdo ve? ne vem kaj? ne ve se kdo? (Podobne besedne skupine so: Bog ve, Bog vedi, Bog si vedi, Bog si ga vedi).
števniške sestavljene besede.
1.) Spojenke so vsi števniki med prvo in drugo desetico, ker je drugi del -najst okr-njenka iz: na deset in zato nepopolna beseda: enajst, dvanajst, trinajst, štirinajst, petnajst, šestnajst, sedemnajst, osemnajst; enajsti, dvanajsti; trinajster, štirinajster; petnajsteren, šest-najsteren; sedemnajstič, osenmajstič.
2.) Prav tako je spojenka dvajset, ker je drugi del -jset okrnjenka iz deset: dvajset, dvajseti, dvajseter, dvajseteren, dvajsetič.
3.) Glavni števniki vseh višjih desetic pa niso spojenke, kot jih napačno pišemo, ampak sestavljenke, iz preprostega razloga, ker pomeni na pr. tri deset tri desetice in rabi tu deset kot nepregibni samostalnik: tri deset, štiri deset, pet deset, šest deset, sedem deset, osem deset, devet deset, kakor pišemo tri sto, štiri sto, pet sto, šest tisoč, sedem tisoč, osem tisoč. Deset, sto, tisoč naznačujejo količinske pojme v samo-stalniški obliki.. Ti samostalniki so nepregibni (tisoč se sicer lahko pregiblje, a navadno rabi nepregibno). Kdor piše petdeset, mora dosledno pisati tudi petsto, pettisoč in končno tudi pet-milijonov, kar je seveda napačno.
Pri glavnih števnikih imamo le deset spojenk, in sicer vse števnike od enajst do dvajset, vsi drugi so sestavljenke.
ga značaja. S tem postane nova arhitektura elementarno in ekonomsko napeta, t. j. estetična. S prvo konstruktivistično razstavo prof. Černigoja na obrtni šoli jo bil prebit led, ki je pokrival polje arhitektonikc pri nas do zadnjega časa. Bila je to ena izmed prvih resnično dirm-mičnih razstav (za Ljubljano seveda nemogoča, vendar potrebna), katere vpliv se je pričel kazati šele čez nekoliko časa. Prof. Kregar je sicer očital Černigoju premalo tehničnega znanja za praktično udejstvovanje (pozabljajoč da Černigoj ni arhitekt, temveč slikar) in radi tega poudarjal preabstraktno orijentiranje, ki škoduje sintetični uporabi. Žal je prof. Černigoj prehitro dal slovo srednji tehnični šoli (radi fi-nancijclnih težkoč njene uprave), kar je precej oškodovalo stavbeno šolo v njenem modernem razvoju.
Kot njegovega naslednika je omenil profesor Kregar g. Spinčiča, ki je študiral na Dunajski akademiji (šola prof. Behrensa). Spinčič, ki popolnoma soglaša s programom Černigoja, si je kmalu pridobil simpatijo med dijaštvom tukaj-
šnje stavbene šole, je ob koncu semestra pokazal sadove svojega delovanja. Mesto katedr-skega pouka je znal pedagoško uveljaviti prosto spontano-intuitivno silo mladega učenca ter istega voditi do zaželjenega cilja.
Razstavljena dela prof. Kregarja očitujejo prehodno stopnjo od stare romantike do empirizma in secesijonizma ter preko Wagnerske šole do nekega kaotičnega ekspresijonizma. Kregar se je izkazal v svojih delili bolj virtuoz nego intuitiven ustvarjevalec, boljši je kot slikar nego graditelj, zanj je le simpatičen, mesto organsko utelešen, t. j. sintetično pojmovan. Prof. Kregar je potom svojega udejstvovanja pokazal samo veselje do nečesa mladega in novega.
Arhitekt Spinčič je dovršen akademik, to se pravi virtuoz, manj konstruktor, pa bolj lirik. Njemu je organizacija (tehnika) le duhovna linija, t. j. lirika mehkega čutenja. O mladosti njegovega dela ni dvomiti. Gospod Spinčič! Ako želite, dosežete, ako dosežete, ste zmagali! Vaš motto naj bo: «Brez presledka naprej!»
' V analitičnem prerezu arhitektonske razstave zaznavamo početek novega stremljenja južnoslovanskih narodov. To stremljenje pozdravljamo kot povzdigo Slovencev izpod imperijali-stičnega absolutizma avstro-ogrske monarhije, ki je zastrupljala našo mlado in zdravo organi-
Samoizobraževalni tečaj
Kakor vsako leto, se tudi letos priredi samo-izobraževalni tečaj. Vse podrobnosti še niso določene, vendar bo najbrže pri S. Luciji.
Udeleženci se imajo javiti najpozneje do konca junija, da se na podlagi števila prigla-šcncev ukrene vse potrebno.
Javiti se je društvenim odborom.
Pogoj za sprejem prilašanja je urejena Članarina nasproti lastnemu društvu (po sklepu lanske delegacije).
Želeti je, da se izmed udeležencev tečaja volijo Zvezini delegatje.
Stroški bodo udeležencem tečaja deloma povrnjeni; ni še pa določeno, v kaki izmeri.
K proljetnom zborovanju
Družice i drogovi! Pala je vodilna riječ. 1 mi moramo da je slušamo i izvršimo čim dostojni je i častni je našu zadaču.
Kao Sto je vani u prirodi prolječe, sunce i život, tako mora da kipi i u našim dušama nova obnovljena snaga.
Spremajmo se dostojno k našem taboru. Duše i srca neka nam budu čista, smirena, ali naj-odlučnija čini ti i izvršiti uz odluku i nadalje -živ jeti.
Dodjimo svi spremni i pripravni sa žrelom du-ševnošeu i čvrstom voljom. Svima nam je da prozborimo onako bratski i junački.
Za bolje razmotrivati društvene stvari potrebno je, da odmah svi članovi jave svome predsjedniku, ili tajniku - blagajniku svoje želje, upute, savjete, prijedloge i sl. glede dana, mjesta i tijeka zborovanja. .ledino tako, ako bu-demo valjano spremni i pripravni na sve, onda nas ne če moči nista da razočara i iznenadi.
Mirne savjesti i vedra čela možemo doči i pogledati sc jedan drugoga. Mislim, da se ne
zacijo. Naši mladi avantgardisti črpajo svoje sile iz novega impulza, ki je posledica kristalizacije centrifugalne sile medsebojnega delovanja. Opomnim, da arhitektonska razstava v Ljubljani ni zastopana po umetnikih, temveč tudi po učencih, katerih razstavljena dela dokazujejo polno razumevanje sodobnega dina-mizma. Relativiteta prostora je bolj izražena med deli dijakov kot učiteljev. Jasno, kajti dijak je brez tradicije in kompromisa, obenem tudi brez taktične dekoracije. Ne bom se spuščal v kritiko posameznih del, priznavam pa, da izražajo dela povsod več ali manj popolno aktivnost.
Že zgoraj smo mimogrede omenili, da je bil reduciran najpreje Černigoj, kot pionir novega stremljenja, pozneje tudi arhitekt Spinčič po kratkem delovanju na šoli. Vse to radi finan-cijelnih težkoč srednje tehnične šole same. Ali res ni med nami Slovenci nikakega razumevanja za novo, moderno stremljenje, ki skuša prodreti v vsak kotiček civiliziranega sveta? Saj nam je arhitektonska razstava v Ljubljani dovolj jasno dokazala ne le formalno aktivnost, temveč borbeno silo mladih Slovencev, ki stopajo pred duri staro-monumentalne Evrope z geslom: «Dol s staro, odrevenelo klasično arhitekturo in njenim frazerstvom, naprej ustvarjajoči Slovani!«	t.	č.
varam, ako kažem, da smo u ovo zadnje prošlo vinjeme prošli kroz najžešču oluju.
I baš zato j er smo vojevali, dokazali smo, da so upiremo smrti, te da hočemo živjeti.
Stoga moramo da dodjemo svi na našo pro-1 jetno _ zborovanje	k t o j našoj životnoj žili
kucavici. Doči, ma kakovogod vrijeme bilo!
Kraskovič.
Za spomenik pok. Liculu
Darovala: Ladavac Marija L 1(1,—. Ukupno do danas L 131.
* * «
Pozivlje se i ostalo učiteljstvo voloskog kotam, kao što i drugi širom Istre, da se odazovu toni pozivu. Pošaljite svoticu čim prije na bi. Ribariča M. p. Silun Mont’Aquila — Istra.
Odbor želi več na. budučem proljetnom zborovanju odlučiti nešto konkretnoga u tom smislu. I zato je potrebna, več do onda svota, koja če barem relativno jamčiti za ustvaranje naše iskrene želje. Nečasno bilo bi kada bi se i nadalje odnašalo.
Dokažimo, da znademo štovati svoje pokojne drugove i cijeniti njihov neumrli rad.	R.
Razno
Naš pevski zbor. Na velikonočni pondeljck je nastopil naš zbor o priliki družabnega večera v Trstu. Zbor je vodil Srečko Kumar, pele so se različne umetne skladbe in narodne pesmi.
Nastop je bil v splošnem dober, nekatere stvari so se pele dovršeno. Dinamika bi bila seveda lahko boljša, če bi zbor znal biti tako discipliniran, kot je potrebno pri nastopih, lega žal — nekateri člani doslej še ne razumejo.
Sicer je žiluvost zbora, vredna občudovanja. Toliko krat je bil na, videz že do tal zrušen in verblar nastopa v polni moči, kakor bi nikdar ne pretrpel nikakega udarca. Na to jo članstvo lahko upravičeno ponosno, v tem je jamstvo, da, bo vpisal še veliko častnih stranic v zgodovino obstoja.
Odpuščeni. V zadnjem času so bili odpuščeni kot provizorični: Pivk Francka (Vojsko), Pahor Marija (Vrbovo), Martelanc Dora (Goče), Bratuž Marijan (Sfeverjan), Sosič Anton (Zagorje). Kakor se sliši, so bili še drugi odslovljeni, potem pa spet nastavljeni. Take stvari so seveda danes razumljive in niti ne iznenadjajo.
Premeščeni. Tov. Urbančič Lojze in gospa Slavica sta premeščena iz službenih razlogov iz Mirnega v Kožbano v Brdih. Kožbana je izmed najodležnejših briških vasi. T. Urbančič je predsednik gorišk. učit. društva.
Prestavljena je iz Mirnega tudi tca Jožica Mozetič. Vzroka te premestitve nr znamo.
Kirurgičnim potom. Šesti filozofski kongres v Milanu se ni završil do kraja. Zakrivila sta to vseučiliška profesorja De Sari o iz Firenze in Coramella, ker sta. se baje ogrevala za liberalizem. Ker danes take filozofije ne potrebujemo, je kongres naglo končal. Naš naučili minister Fedele je že uvedel postopanje, da se udeleženci kongrese, suspendirajo od službe. Postopanje se splošno odobrava, ker je treba spraviti v red državni pouk po vseh šolah. Potrebno je, da sc kirurgično nastopa...
Svetovni kongres knjižnic se bo vršil v oktobru v Filadelfiji, da. se vid; napredek in raz voj knjižničarstva. Oni naši did. ravnatelji, ki imajo v rokah okr. učiteljske knjižnice, gotovo ne bodo zamudili priložnosti, da ne bi pokazali na tem kongresu svojih zaslug za trajno... kvaranteno knjig, ki so last učiteljstva.
II Nemico se imenuje protialkoholni listič za šolarje in družine. Izhaja 11. leto, in sicer vsako leto decembra, februarja, aprila in junija. Izdaja ga protialkoholna zveza «A. Fogazzaro« v S. Felice - Vieenza. Letna naročnina 4 L. Ta list ima isto nalogo kakor mladinski protialkoholni list «Mladi junak», ki izhaja mesečno v Ljubljani.
Iz Ajdovščine. Zaradi «žitne. bitke« se je tudi v Ajdovščini vršilo zborovanje učiteljstva. To pot. je odstopil slavni pedagog Garasini izsilje-valno delo odstopil drugim, kajti bil je, tako so pravili, uradno zadržan.
Naj bo potolažen, saj ima zastopnik svoje vzgojeslovne metode tudi po Ajdovskem, ki pa ne more prinesti zaželjenega uspeha, kakor tudi ni prinesla ista metoda njegovemu someščanu Pisentiju, ariti so ga razmere drugod poučile, da se njegovo nastopanje nikakor ne strinja z nauki pedagogike.
Po raznem prigovarjanju je učiteljstvo tega didaktičnega okrožja, podalo izjavo, ki jo je podpisalo 25 učiteljic ina učiteljev slovanske narodnosti. Izjava je dejala, da podpisano učiteljstvo spoštuje zakone in da izjavlja še enkrat svojo lojalnost napram državi in nje vladi, da. ne nasprotuje ustanavljajočemu se fašistov-skemu udruženju, da pa ne more vstopiti vanj, ko ni še za to postave in ker je včlanjeno v nepolitični učiteljski organizaciji, ki skrbi za stanovsko in kulturne zadeve. Dva izmed uči-
teljstva nista podpisala in sicer: učiteljica Čehovin in učitelj Medvešček.
Nekateri italijanski učitelji so se precej razburjali in grozili nekaterim pod pisancem. Posebno jih je bodlo, da je slov. učiteljstvo izjavilo svojo lojalnost napram državi, vladi in zakonom.
Bili so zavrnjeni po tovarišu, ki je rekel, da ne more slov. učiteljstvo razumeti, zakaj in čemu se razburjajo gg. kolegi.
Nam ne gre v glavo, zakaj se razburjajo. Saj je jasno, da ne moremo biti pri dveli društvih. Za. nas in naše razmere nam služi naša organizacija. Nikoli nismo bili privesek političnih strank. Našo delo pri goriškem učiteljskem društvu že 52 let. je le stanovsko in kulturno. V šolo ne spada politika. Slov. učiteljstvo je vedno spoštovalo resnico in pravico, bilo je vedno odkritosrčno Kako bi moglo biti drugačno, ko je vendar njegovo delo vzgojevanje poštenjakov, značajev: Nam so ljubši odkriti ljudje.
Tako nekako se je izvršilo zborovanje. Ko je končalo, je učiteljstvo, ki je podpisalo izjavo, odšlo. Z njimi je odšla tudi ena italijanska tovarišica. Ostali so si izvolili vodstvo odseka za ajdovsko okrožje.
Onim, ki so hiteli k orožnikom o.vajat, naj velja: Kako ste majhni!
Simptomatično, a ujedno žalosno. Čitamo javni apel u učitelj, reviji, gde se pozivi je čitavo učiteljstvo za milodare za učiteljicu, koja je izgubila služim radi bolesti ne mogavši po zakonu u odredjeno doba nastopiti pretrgnutu, bolesti radi svoju službu. Ona se nalazi u ernoj bedi.
Kcl.ca Anka Brnobič (Svisveti — Buzet) bolesti radi je na dopustu.
Kol. Dinko Murljačič (Buzet) bio je na svoju vlastitu molbu premešten u svoj rodni kraj na otoku Cresu.
Buzetska prostrana opčina broji sada samo dve lirvatske učiteljske sile.
Kol. Janko Zovič radi bolesti na dopustu je.
Kol. Mate Mogorovič bio je nedavno rešen od službe i plate za to, što se ne mogaše povratiti na svoje službeno mesto u Sv. Katarinu kod Pična iza podeljena mu dopusta iz zdravstvenih razloga.
Položiše ispit iz italijanskog jezika u Trstu naši kolege: Leop. Stihovič, Ant. Gostinčar, Ant. Flego i Jos. Staver.
t Vodopivec Olga. Po dolgem bolehanju je umrla naša tovarišica Olga Vodopivec iz nesrečne rodbine pok. tov. Vodopivca, ki ji smrt ne prizanaša.
Rajnka je službovala v različnih krajih na Krasu, a je morala zadnja leta vsled bolezni opustiti pouk.
Mir njeni duši, preostalim sožalje učiteljstva.
POVERJENIKOM «NOVEGA RODA«.
«Ncvi rod« izkazuje še vedno velike zastanke, zato so zamudni poverjeniki naprošeni, da točneje obračunavajo upravi svoje dolgove.
Poštne položnice so se poslale na vse strani, pa marsikdo neče čuti opomina. Prosimo nekoliko več skrbi za list.