Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXXII., št. I56
LJubljana, četrtek 1*. Julija loj%
Cene Dini.—
SLOfENS
iznaia vsak dan popoldne izvzemsl nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst d Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inserafni davek posebej. // „Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din  12.—. za inozemstvo Din 25.—     //     Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica stev. 5 Telefon.- 31-22, 31-23, 31-241 3V-25 m 31-2«.
Podruinieet MARIBOR, Grajski tra it. 7 II NOVO MESTO, ljubljanska cesta telefon *. 26 // CEUE, cehsko uredništvo: S^ssmaverieva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ  GRADEC, Slomškov trg 5    />    Postna  hranilnica v Ljubljani  št. 10351.
Pred važnim preokretom:
ITALIJA POSREDUJE V GDANSKEN SPORU?
Po pariških informacijah je Italija predlagala v nacist, da bi se Gdansk priključil Nemčiji, a obenem proglasil za intervencija Anglije v Berlinu? — Tudi Francija za pogajanja
PARIZ, 13. julija, br. V središču zanimanja diplomatskih krogov je nenavadno dolg razgovor, ki ga je imel ministrski predsednik Daladier pretekli torek z nemškim poslanikom VVelcze-kom. Ne samo zaradi tega, da je bil to po dolgem času prvi osebni stik z diplomatskim zastopnikom Nemčije, nego še mnogo bolj zaradi domneve vsebine razgovora, pripisujejo v pariških diplomatskih "krogih temu sestanku posebno važnost.
V uradnih krogih samo izjavljajo, da se ie razgovor nanašal na vprašanje Gdanska. Fo uradno nepotrjenih vesteh je Daladier pri tej prikliki izrecno opozoril zastopnike Nemčije na to, da Anglija in Francija ne bosta trpeli nika-ke nasilne rešitve gdanskega problema, bodisi da bi se to zgodilo z intervencijo Nemčije, bodisi s sklepom gdanskega senata ter da bosta v vsakem takem primeru z vsemi sredstvi podprli Poljsko. Na drugi ?trani pa je Daladier po teh informacijah, ki jih v uradnih krogih dosedaj niso demantirali, izjavil, da ie še vedno možna mirna ureditev gdanskega vprašanja, kar je poudaril v svoji nedavni deklaraciji tudi predsednik angleške vlade Cham-berlain.
Kakor se zatrjuje v poučenih pariških krogih, so tudi v Berlinu in Rimu v tem smislu razumeli francoske in angleške izjave in nekateri znaki govore za to. da še ni treba izgubiti upanja na mirno ureditev tega spora. Po pariških informacijah si zlasti Italija prizadeva, da ne bi prišlo zaradi Gdanska do konflikta, v katerega bi bila zapletena pod silo razmer tudi Italija, ki pa se želi za vsako ceno izogniti vojni. Z italijanske strani je bilo v Berlinu predlagano, naj pristane na pogajanja v ter smislu, da bi se Gdansk kot nemško mesto priključil Nemčiji, da pa bi ob enem bil proglašen za poljsko svobodno luko. Na ta način bi bilo po sodbi Rima ustreženo obema strankama, ne da bi pri tem trpel prestiž Hitlerja odnosno Nemčije. V Rimu so tudi mnenja, da Pariz in London taki rešitvi ne bi nasprotovala.
V pariških krogih izjavljajo, da ]e zaenkrat še preuranjeno govoriti o konkretnih predlogih, vendar pa sodi-dijo, da bi pogajanja brez dvoma rodila uspeh, predstavljajoč, da se Nemčija odreče metodam, ki se jih je posluževala lani proti Češkoslovaški.
Novi predlogi Anglije Nemčiji?
LONDON. 13. julija, br. Angleški veleposlanik v Berlinu Neville Hender-son, ki se je teden dni mudil v Londonu, se je včeraj vrnil v Berlin. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da ni izključeno, da je prinesel v Berlin nove angleške predloge. Henderson je bil za časa svojega bivanja v Londonu v stalnih stikih z zunanjim ministrstvom ter je prisostvoval tudi več sejam zunanjepolitičnega odbora ministrov, razen tega na je bil v dolgi avdienci pri kralju. Vse to je bilo v zvezi z mednarodnim položajem in s proučevanjem gdanskega vprašanja.
Ker je trenutno napetost nekoliko popustila, se zdi verjetno, da bo skušala angleška vlada z novimi predlogi pridobiti Berlin za mirno ureditev obstoječih sporov, pri tem opozarjajo na to, da ne gre za kak novi Monakovo, kajti Anglija je danes v docela drugačnem položaju kakor je bila lani septembra. Zelja angleške vlade je nuditi Nemčiji še eno priliko za miren sporazum. Če bo to odklonila, bo odgovornost za posledice morala nositi sama.
Zanimiva pobuda ▼ angleški zbornici
LONDON, 13. julija, br. V londonskih parlamentarnih krogih vlada za gdazLski problem izredno živahno zanimanje. Ne mine dan, da # ne bi bilo stavljenih v spodnji zbornici več vpra-
šanj, nanašajočih se na mednarodni položaj v zvezi z Gdanskim. Pozornost je zbudil predlog, ki ga je stavil član vladne konservativne stranke na včerajšnji seji spodnje zbornice. Predlagal je, naj bi Anglija intervenirala v Berlinu v tem smislu, da bi se gdansk i problem rešil na enak način, kakor sta Nemčija in Italija rešili problem Južn« Tirolske. Gdanski Nemci naj bi se izselili v Nemčijo, v Gdansku pa naselili Poljaki. Na Nemškem je dovolj Polja-
kov, ki bi z veseljem sprejeli tako rešitev, pa tudi Nemci s tem ne bi nič zgubili, kvečjemu pridobili, ker bi prišlo v državo zopet blizu 100.000 delovnih moči, ki jih v Nemčiji nujno potrebujejo. Spor med Nemčijo in Poljsko pa bi bil na ta način za večno pokopan. Predsednik vlade Chamberlain te pobude ni odklonil, izjavil je le, da še rtima podrobnih podatkov o tem, kako je bil rešen problem Nemcev v Južni Tirolski
vo glede Gdanska na ta luko Poljske — Nova
Berlin, 13. julija. Glede na govor okrožnega vodje Forsteria, v katerem ie protestiral, da se na Westerplatte v Gdansku nahajajo municijska skladišča Poljakov, v nemških poučenih krogih poudarjalo, da odredb o takih skladiščih ni niti v gdan-skem statutu niti v ustavi. Za sedaj je to, kakor pravijo v obveščenih nemških krogih, stvar Gdanska in Forster je govoril le v imenu tamošnjega meščanstva. Spor zaradi teh skladišč traja že več let. V berlinskih političnih krogih tudi izjavljajo, da jim ni znano, ali bo tudi senat natopil v tem vprašanju.
»Zveza demokracij"
Senzacionalen predlog ameriškega novinarja — Vse demokratične države naj bi se združile v državno unijo z enotno obrambno, gospodarsko in carinsko zvezo
Pariz, 13. julija, br. Te dni je izšla v angleškem in francoskem jeziku knjiga pod naslovom »Zveza demokracij«, ki jo je napisal ameriški novinar Clarence K.
Streit. V tej knjigi, ki obsega nad 300 strani, se zavzema pisec za ustanovitev zveze demokratskih držav. Pisec se je kot ameriški prostovoljec udeležil svetovne vojne na francoskih bojiščih, pozneje pa je kot novinar zasledoval grško-turško vojno, in fašistično revolucijo, zadnjih de-
set let na je bil rx>rocevalec vodilnih ameriških listov pri Društvu narodov v Ženevi. Na ta način se je podrobno seznanil z met'narodnim položajem ter ie sedaj izda i v cMiki kmige predlo? zs ustanovite/ »federalistične unije vodilnih demokracij«. Po neuspehu Društva narodov, ki je ostalo baš v sedanji mednarodni zmedi brez vsakega vpliva, smatra, da sta svoboda in svoboden razvoj človeštva možna samo, če se združijo vse demokratične države. Pri tem ne misli na kako novo Društvo narodov, marveč na ustanovitev državne unije, nekake svetovne zvezne države, ki bi zgradila enoten obrambni sistem in po iz-vesni prehodni dobi ustvarila gospodarsko, carinsko in prometno enoto. V vseh drugih vprašanjih bi ostale na ta način združene države popolnoma samostojne in neodvisne. Kot ustanovitelja te Zveze demokratskih   držav   upošteva   v svojem
predlogu ameriške Zedinjene države, Kanado, britsko zvezo narodov, Avstralijo, Novo Zelandsko. Južno Afriko. Irsko, Francijo, Belgijo, Nizozemsko. Dansko, Norveško, Švedsko in Finsko, ter po možnosti Švico. S svojimi 300 milijoni prebivalcev v Evropi in prekomorskih državah bi ta Unija predstavljala nepremagljivo silo. Nobena izmed teh držav v zadnjih sto letih ni vodila vojne proti eni izmed omenjenih držav in se tudi ni bati kakega napada od strani teh držav, toda vse
te države se boje napada z druge strani.
Ta državna zveza bi morala biti zgrajena na liberalnih državnih idejah po načelu, da je država tu zaradi ljudi in ne ljudje zaradi države. Taka državna zveza bi mogla zajamčiti popolno varnost svojih članic in s tem tudi omiliti silna bremena, ki jih dandanes nalaga oboroževanje. Zveza demokracij bi razpolagala z nad 60 odstotki surovin in naravnega bogastva ter bi bilo v njeni posesti skoraj vse zlato na svetu. Streit upošteva v svojem predlogu vse možne ugovore in jih spretno zavrača. Politični, gospodarski in vojaški strokovnjaki, ki jim je predložil ta svoj načrt so ga sprejeli z navdušenjem in ga smatrajo za dobro osnovo proučevanja sodobnih političnih problemov. Francoska kritika piše, da predstavlja ta predlog novo pot k rešitvi Evrope.
Zakaj izganja Italija tujce iz Južne Tirolske
Londonski list trdi, da hočejo prikriti pošiljanje nemških čet v Italijo, v Rinra pa to demantira jo
London. 13. julija, br. Po informacijah Daily Telegraphat je glavni vzrok za izgon tujcev iz Južne Tirolske ta, da želita Italija in Nemčija prikriti pred zunanjim svetom pošiljanje nemških čet v Italijo. Nemški vojaški transporti gredo preko Brennerja in jih morajo tako tujci v Južni Tirolski z lahkoto opazovati. List navaja, da se že sedaj nahaja v Italiji wu-pertalska motorizirana divizija, ki je nastanjena na rivieri v bližini francoske meje ter westfalska pešadijska divizija, ki je odposlana v Libijo. Za Libijo so določeni še nadaljni transporti nemškega vojaštva in sicer čete. ki so sedaj nastanjene v okolici Innomosta in Gradca.
Rim. 13. julija. Agencija Štefani kate-
gorično demantira nedavne trditve demokratskega tiska, da se nahajajo v Italiji nemške čete. Po pisanju ge. Tabouis, naj bi bil ves italijanski polotok preplavljen z nemškimi četami. Neki francoski list n. pr. piše, da se nahaja v Italiji 200.000 nemških vojakov, da ie v Torinu prišlo do krvave vstaje itd. Dopisnik »Evening Stan darda« piše, da je sam obiskal vse kraje, v katerih naj bi se po pisanju francoskih listov nahajali nemški vojaki. Našel je samo enega nemškega častnika, ki je s svojo ženo kupoval blago v neki trgovini v Benetkah. V Torinu ni prišlo do nobene krvave vstaje in je na južni strani Alp vse mirno.
Grof Ciano pri generalu Franc«
Včeraj sta imela dolg razgovor, o katerem pa ni bilo i »dano nobeno poročilo
Roosevelt ne imsli popustiti
VVashington, 13. julija. A A. Ha vas: Iz Rooseveltovega zadržanja se vidi, da je njegov namen preprečiti, da bi se opozicija kongresa proti reviziji zakona o nevtralnosti tolmačila kot izraz večine ameriškega javnega mnenja, to je. da je ameriško javno mnenje izolacionistično razpoloženo. Zaradi tega Roosevelt ne želi da bi šel kongres na oddih, temveč zahteva, da sklepa o zakonu o nevtralnosti. Ni še določena metoda, da bi kongres lahko v toku tega zasedanja ponovno razpravljal o omenjenem zakonu. Smatra pa se. da bo postopek sledeči: Sklical se bo odbor za zunanje zadeve senata, ki bo ponovno glasoval. Senatu se bo neposredno predložil nov zakonski načrt o sankcijah proti državam, ki bi prekršile Briand-Kellogov
pakt. S tem bi bila prizadeta v prvi vrsti Japonska.
"Mnogi opazovalci smatrajo, da se vladi izvedba omenjenega načrta ne bo posrečila, ker je spor med Rooseveltom in kongresom nastal bolj iz osebnih kakor stvarnih razlogov. Ugotavlja se, da dobiva vpra sanje nevtralnosti že popolnoma notranjepolitičen značaj.
»Newyork Post« piše. da bi bil zločin proti državi, ako bi šel kongres na dopust ne da bi sprejel zakon o nevtralnosti. Vprašanje je zelo resno, ker se skupina 12 senatorjev, ki je v odboru glasovala proti vladi, ne bo dala lahko ugnati. »World Telegram« pravi: Kongres je s svojim zadržanjem zvišal nevarnost za Zedinjene države. Republikanski organ »Newyork Sun« pravi, da je sklep odbora nesrečen in da ga bodo morale Zedinjene države nekega dne drago plačati.
Senator Pittman je izjavil predstavnikom tiska, da bi bilo dobro, ako kongres podaljša zasedanja do avgusta in septembra, ker bo položaj v Evropi tedaj pokazal, ali je potrebno razpravljati ponovno o zakonu o nevtralnosti.
Poslanica kongresu
Washington, 13. julija, e. Dozna vajo. da bo predsednik Roosevelt poslal kongresu poslanico, v kateri bo zahteval, da se reši vprašanje nevtralnostnega zakona še pred poletnimi počitnicami. V poslanici bo na-glasil resne posledice, ki bi nastale v primeru, da sedanji zakon o nevtralnosti ostane še naprej v veljavi, ker bi bila na ta način onemogečena vsaka svobodna akcija vlade. Doznavalo, da je v zvezi s tem senator Johnson izjavil, da bo 45 senatorjev za to. da se predlog o spremembi zakona o nevtralnosti spet vrne odboru za zunanje zadeve.
San Sebastia-n, 13. julija. AA. Štefani: Po triumfalnem sprejemu se je italijanski zunanji minister grof Ciano odpeljal v spremstvu španskega zunanjega ministra Jordane k generalu Francu. General France in grof Ciano sta se razgo var jala dve uri zelo prisrčno. Nato se je grof Ciano vrnil v svojo rezidenco. Španski zunanji minister general Jordana je priredil snoči na čast grofa Ciana svečano včerjo , ki se je je poleg Ciana udeležilo tudi njegovo spremstvo.
Španski zunanji minister Jordana ni prisostvoval razgovoru z generalom Francom in zunanjim ministrom grofom Cianom. O vsebini razgovora se drži največja tajnost ter ni bilo izdano nobeno sporočilo.
Notranji minister Suner je izjavil, da bo uradno sporočilo o razgovorih med generalom Francom in grofom Cianom izdano Sele v petek. Zve se, da je bil sestanek med grofom Cianom in Francom v prvi vrati
11
prijateljstva in da ni bil sprejet noben nov sklep. Ni izključeno, da bo izdana deklaracija, ki bo potrdila enakost ideoloških stališč, ki bi bila osnova za kulturno in gospodarsko sodelovanje, pri čemer bi se naglasila politična neodvisnost Španije, kar je general Franco večkrat zahteval.
Madrid, 13. julija. AA. Ha vas: Izve se, da bo v kratkem odpotovala v Berlin in nato v Rim tehnična komisija španskega generalnega štaba. Španski oficirji bodo ostali 40 dni v Nemčiji in 20 dni v Italiji kot gostje nemške in italijanske vlade.
Stroga kasen za irske
Manehester. 13. julija. AA. Ha vas: Tukajšnje sodišče je obsodilo dva Irca na po 20 let ječe, ker so našli na njunih stanovanjih eksplozivne snovi ter sta priznala, da sta pripadala ilegalni irski republikanski armadi.
Izboljšan položaj v Palestini
Jeruzalem* 12. julija. A A. Ugotavlja se, da je položaj v Palestini postal mirnejši. Ugledni Arabci v Egiptu vplivajo na člane vrhovnega arabskega odbora, da bi sprejeli angleško Belo knjigo. Istotako delajo ugledne arabske osebnosti na to, da bi se arabski voditelji, ki so svojčas pobegnili, vrnili v Palestino ter skušali doseči pomiritev med pristaši vrhovnega muftija ter člani stranke obrambe. Angleške oblasti energično izvajajo razorožitev Palestine ter so od septembra lanskega leta zaplenili velike količine pušk, revolverjev, strojnih pušk, in streliva. Radi zboljšanja položaja bo v kratkem odšla brigada pehote iz Palestine v Egipt.
Velik meteor v Kanadi
London, 12. julija. A A. Iz Londona v zvezni državi Ontario ▼ Kanadi poročajo, da je tam padel snoči izredno velik meteor. Več sekund je meteor razsvetlil nebo mnogo milj naokoli. Meteor je povzročil precejšnjo paniko med prebivalci.
Naroča}te, Atafte in širite
»Slovenski Narod«!
Nova navodila za Moskvo
London, 13. julija. AA. Iiava> Izve se, da bo angleški veleposlanik v Moskvi Sreds dobil v najkrajšem ca.su nova, navodila. Lahko pride Se v tokn današnjega dneva do novega sestanka med poslanikoma Francije in Anglije ter Moloknom. Na tem sestanku bi se pogajanja nadaljevala, na osnovi novih navodil.
Spremembe v italijanski diplomaciji
Rim. 13 julija, e. Dosedanji ktalljasMM \ elepo-slanik v Ix>ndonu grof Crandi je irnenovoii za pravosodnega ministra namesto Solmija, ki je iz osebnih razlogov podal Delavko. Prva dolžnost novega pravosodnega ministra bo ureditev izselitve Nemcev iz Južne Tirolske Grandi se imenuje tudi kot kandidat, za glavnega tajnika fašistične stranke Za njegovega naslednika v Londonu se omenja August o Rossi. dosedanji italijanski veleposlanik v Mo?kvL
Angleški krediti zaveznikom
London. 13 julija e Angftsftka vlada ie sprejela poroštvo za kiedit v /nosku nad 2 milijona funtov .cterlineov urski vladi za. nabavo vojnega materiala v Ancliji. Sporazum |a bil včerai podpisati v London i. Včeraj ie bila podpiran?) tud' a rr.lešJco-ni-mnn.ško trgovinska pogodba, nanu.iaioča se na kr?dit Rumuniii v /nesku S in pol milijona funtov .šterlingov in hkrati predvideva tudi nakup 200.000 ton n-enire v Ru-muniji za Angliio Pogodbo sia podpisala angleški trgovinski minister Stanlev in ru-munski veleposlanik v Londonu Tiloa. Prav tako bodo v kratkem končana pogajanja med Anglijo in poljsko vludo glede odobritve velikega  kredita  Polivki,  ki bo
služil za nakup in nabavo vojnem materiala v Angliji.
Rumuriski princ Nikola na obisku v Miloceiu
Sušak, 13. julija, e. Včeraj ob 11 je prispel s parnikom Kralj Aleksander« ru-munski princ Nikola v spremstvi >voiega adjutanta T:ikoi po prihodu se je princ, ki potuje strogo inkognito, vkrcal na hi-droavion, ki je pristal v Inki. Z njim je pol tel v Miločer na obisk k .»voii sestri kraljici Mariji.
Dr. Beneš se vrača v Anglijo
New York, 13. julija, e. Bivši predsednik češkoslovaške republike dr Edvard Beneš se je včeraj vkrcal na parnik >Wasbington , s katerim se je odpeljal v Anglijo.
Tajfun pustoši na Kitajskem
Sanghaj. 13. julija, e. Snoči je div.ial nad Sanghajem in vso okolico strahovit tajfun, ki je napravil ogromno škodo. Tajfun je v mestu povzročil pravo opustošenje, saj je porušil mnogo hiš in jim odtrgal strehe. Vse ulice so bile poplavljene, večina telefonskih in brzojavnih naprav je pa uničena. Promet je bil popolnoma ustavljen. Po zadnjih vesteh je tajfun zahteval 6 človeških žrtev. Zaradi neurja je hudo prizadetih 13.000 Kitajcev, ki so preko noči ostali brez strehe, ker jim je tajfun uničil njihova taborišča.
Huda nesreča Španskega letala
Sevilja, 13. julija. AA V bližini tukajšnjega letališča ie padlo potniško letalo, ki vrši promet na progi Sevilja—Madrid, takoj po startu na neko kemično tovarno. Vse osebe, ki so bile v letalu in katerih število ni točno znano, so se ubile. Začela je goreti tudi tovarna. Gasilcem se do sedaj ni posrečilo pogasiti požara zaradi pomanjkanja vode.
Turistična zapora v Palestini
Jeruzalem, 13. julija, e. Da bi se preprečilo nedovoljeno priseljevanje v Palestino, je visoki komisar v Jeruzalemu izdal odlok, da se od začetka oktobra do marca prihodnjega leta ne da nikomur dovoljenje za obisk Palestine.
Vročina v Španiji
Madrid. 13. julija. AA. Ha vas: V vse* Španiji vlada velika vročina. Včeraj je znašala temperatura v Cordobi 44 stopinj, v Madridu pa 39 stopinj. Na sončarici ie umrlo 11 oseb. od teh 6 v Cordobi.
Borzna poročila.
Curih, 13. julija. Beograd 10.—, Pariz 11.75375. London 20.7771. New York 443.625 Bruselj 75,40. Milan 23.34. Amsterdam 235.30, Berlin 178. Prao 15.125. Varšava 83.50, Sofija 5.40, mifereftta 3.25.
Stran 7
»SLOVENSKI NARODf,Četrtek, 13. julija 1939.
Križi in težave z ljubljanskim prometom
Danes dopoldne se Je nadaljevala na mestnem tehničnem uradu anfe**« • ^n^etnllt
zadevah
Ljubljana. 13. julija
Tudi na današnjem sestanku zastopnikov
mesta, hišnih posestnikov, trgovcev. Železniške uprave, policije, turističnih organizacij itd. pri anketi na mestnem tehničnem uradu se je izkazalo, da je v Ljubljani še vedno mnogo nerešenih prometnih vprašanj. Pri tem je pa treba pripomniti, da na sporedu ankete ni niti vseh še neurejenih,   odnosno   ne dovolj zadovoljivo
urejenih prometnih zadev v Ljubljani. Nekatera vprašanja sprožijo še druga in tista
zopet druga. Največ prometnih vprašanj pa sili v ospredje predvsem zaradi samega
razvijajočega prometa, ki nas je v marsičem prehitel. Danes so razpravljali predvsem o prometnih zadevah, ki zanimajo v glavnem Ljubljančane.
Najprej so obravnavali vprašanje, ali bi kazalo premestiti tramvajsko postajališče na Marijinem trgu po nekaterih predlogih. Načelo je, da se tramvaj ustavlja, preden privozi na pomembnejšo prometno žilo ali prometno križišče. Na Marijinem trgu Da je tramvajsko postajališče v ustju mostu. Zato so nekateri predlagali, da bi postajališče premestili na začetek Prešernove uli-ce. O tem je že razmišljala uprava cestne
železnice, a postajališče nI določila tam.
ker bi ne bilo ugodno za številne pešce, predvsem za gospodinje, ki se vozijo na živilski trg in z njega. Proti sedanjemu postajališču so pa nekateri zaradi tega, ker
pešci izstopajo iz tramvaja (ki vozi proti pošti) na most. ki je določen samo za vozni promet ter tako ovirajo razvoj voznega pro meta. Nevarnost je pa tudi. da bi se r»o-vsem ustavil promet, če bi tramvaj nenadno odpovedal, zlasti, ko bi se voza srečala na postajališču, da bi ne bil sploh most prevozen (n. pr. ne mogel bi voziti rešilni voz, kakor tudi ne gasilski avto itd.) Zastopniki se niso mogli zediniti, ali je treba postajališče premestiti ali ne, kakor se tudi tisti, ki so soglašali, da je treba določiti drug prostor za postajališče, niso zedinili, ali naj bo postajališče ob Prešernovi ulici ali v Stritarjevi.
Se bolj živahna je bila razprava O popularnem prometnem otoku na Marijinem trgu. Nekateri so namreč predlagali, naj bi prometni, varnostni otok zmanjšali, češ da je prevelik ter da zato preveč zavira zlasti motorni promet. Toda strokovnjaki vztrajajo pri trditvi, da ta otok ni prevelik ter bi bilo celo bolje ga še nekoliko povečati. Ko so proučevali (preden je prišlo do sedanje ureditve voznega pormeta na
Marijinem trgu), kako velik naj bo otok, da bi odpravili vsa — odnosno čim več
direktnih pormetnih križišč, so določili ob
poizkusih tako velik radij kroga, da ob otoku še lahko vozijo večji avtobusi, vendar večja vozila vozijo le še komaj ob otoku. Ce bi otok zmanjšali, bi nastala direktna
prometna križišča in nevarnost prometnih
nesreč bi se zelo povečala.
Največja napaka pri prometu ob tem prometnem otoku je, da uporabniki vozil s počasnejšo vožnjo vozijo preveč ob otoku, namestu, da bi se držali tesno desnega roba vozišča. Zaradi tega jih vozniki z motornimi vozili ne morejo prehitevati, odnosno ne prehitevati dovolj varno. Zato
so tudi nekateri predlagali, naj bi vozišče ob otoku razdelili v dve polovice z
belo črto, da bi se vozniki držali desne strani cestišča. Nekateri so zagovarjali odstranitev kamnov, ki označujejo prometni otok  v krogu.  Če5  da so  nevarni ter da
bi bili robniki boljši za ta namen. Nekateri so tudi zahtevali, naj bi otok zasejali s travo, da bi se tako ločil od vozišča. Takšne prometne, odnosno varnostne otoke imajo v nekaterih mestih Strokovnjak
je pojasnil, da so prometni otok označili s kamni, zato in tako, da pri transportih
s posebno dolgimi vozili in ob drugih prilikah (n. pr s škropilnim avtomobilom) lahko vozijo naravnost čez otok Sicer bi to ne bilo mogoče, kamni pa tudi niso tako nevarni.
Brez razprave so se zastopniki zedinili samo, da je treba odpraviti prostor za parkiranje avtoizvoščkov z Aleksandrove ceste. Tega pa ne morejo, dokler ne bo ure-
j jena Gajeva ulica, ki je določena za parkiranje. Potrebno bi pa bilo odpraviti tudi parkiranje avtomobilov z Miklošičeve ceste izpred hotela, ker vrsta vozil zelo ovira promet Govorili so o novem prostoru za parkiranje v razširjenem delu Frančiškanske ulice.
Posebno zanimiva je bila razprava glede uvedbe enosmerne vožnje na 5v. Petra ce* sti v smeri proti bolnici, In sicer med Marijinim trgom in Ftignerjevo ulico. Večina zastopnikov je bila za uvedbo enosmernega voznega prometa, zastopnik hišnih  posestnikov  je  ugovarjal  tej uvedbi,
češ da bi bila prizadeta zaradi manjšega prometa trgovina na tej cesti. Tudi eden
izmed zastopnikov trgovcev je bil proti uvedbi enosmernega prometa, med tem ko
je drugi zastopnik trgovcev izjavil, da je za uvedbo enosmernega prometa, če bo
dovoljeno ustavljanje vozil (avtomobilov) na cesti, kar zdaj ni mogoče. Zagovorniki enosmernega prometa so dokazovali, da bi zaradi te uvedbe ne trpel trgovski promet ter da bi se morda še celo poživil, ker bi se pešci ne izogibali več tako te ceste, kakor se je zdaj. Vendar ni prišlo do sporazuma in niso se tudi zedinili za kompromisni predlog, naj bi bil enosmerni promet uveden samo med  Resi j evo cesto in
Plignerjevo ulico.
Končno so razpravljali še o označitvi ter določitvi cest prvega reda v Ljubljani, glede na čl. 25 občega cestnega reda. Na cestah prvega reda imajo vozniki prednostno pravico pred vozniki, ki pripeljejo na križišče iz stranskih ulic. Po predlogih aVtomobilistov naj bi bile ceste prvega reda, vse ceste, kjer vozi tramvaj in tranzitne ceste, n. pr. Bleiweisova, Aškerčeva itd. ter Miklošičeva in Za Gradom. S posebnimi znaki bi bilo označeno na križiščih, katera cesta je glavna. Ta označitev cest v Ljubljani bi pa veljala okrog 70.000 din. Končno se je izkazalo, da mesto za ta namen nima denarja ter da je torej razpravljanje samo na sebi brez pomena.
Za jugoslavensko-
bolgarsko vzajemnost
Prisrčen sestanek jugoslovenskega in bolgarskega
učiteljstva v Sofiji
Sofija, 11. julija V vrsti prireditev, ki jih doživlja Sofija o priliki IX. vsejunaškega zleta, pomeni prisrčen sestanek jugoslovenskega in bolgarskega učiteljstva izredno pomemben dogodek o težnji po kulturnem zbližanju obeh slovanskih narodov. Med skoro 8000 Sokoli, ki so prispeli kot gostje v bratsko Bolgarijo, je mnogo učiteljev in učiteljic, vrlih sokolskih sodelavcev, iz katerih vrst je tudi izšla pobuda, da stori učiteljstvo vse potrebno, da pride do čim tesnejšega zbližanja med jugoslovanskim in bolgarskim učiteljstvom.
Sestanek se je vršil davi v dvorani Slav-janske besede, kjer ima bolgarsko učiteljstvo vprav ta čas 20 dnevni tečaj za dramatiko, v kolikor prihaja ta do izraza in potrebe v šolskem podajanju. Potem ko je bolgarski režiser in pisatelj Nikolaj Fol zaključil svoje predavanje o prednašanju zborne deklamacije, je pričel ob 10. sestanek učiteljstva, ki je napolnil veliko dvorano v Slavjanski do zadnjega prostorčka. Jugoslovensko učiteljstvo je bilo v ogromni večini v sokolskih krojih in iz vseh pokrajin naše države. Izmed Slovencev so bili navzoči poleg drugih znani dolenjski Sokolski organizator, bivši učitelj v Trebnjem br. Marjan Tratar, starosta škofjeloškega Sokola br. Rudolf Horvat in predsednik JUU iz škofje Loke Vojteh Debeljak.
Sestanek je otvoril z navdušujočim govorom Član savezne uprave SKJ, šolnik br. Branislav Gvozdenovič, ki, je naglašal, da je sestanek izredne važnosti, saj se kakor Sokol in Junak družita v bratsko skupnost tudi jugoslovenski in bolgarski učitelj. Na telovadiščih se krepe mišice, v šolah duh, ki naj podžge oba bratska slovanska naroda k skupni, nedeljeni bodočnosti, k manifestaciji slovanske solidarnosti na Balkanu. Hočemo biti vredni in dostojni nasledniki svetih bratov Cirila in Metoda, Naša pot vodi k zbližanju miru, ljubezni in slogi Slovanov in preko njih k spravi vsega sveta. Čustvena in odločna izvajanja br.
Gvozdenoviča, ki je hkrati prinesel pozdrave SKJ, so naletela mestoma na viharne, več minutne ovacije, s Čimer je bil podan najboljši dokaz, da si želi naše ln bolgarsko učiteljstvo čim tesnejših vezi.
V podobnem smislu je govoril tudi učitelj Aksić iz Lelencev pri Petrogradu v dunavski banovini, ki je iznesel še nekatere misli, kako naj bi se zbližanje učiteljstva praktično, stvarno uredilo in gojilo. Po pozdravnih nagovorih so prikazali tečajniki nekaj dosedaj v tečaju dovršenih uspehov, predvsem pa je zavzela recitacija člana sofijskega gledališča, igralca g. Bodžarova.
Zadnji del sestanka je bil zopet ves posvečen zamisli vzajemnega sodelovanja slovanskega učiteljstva. Govoril je Bolgar Spasov, za njim še nekateri drugI, nakar je bilo osvojeno konkretno stališče: med bolgarskimi učitelji je bil izvoljen 5-članski odbor, ki bo izrazil želje sestanka organizaciji bolgarskih prosvetnih pionirjev »Paosnitnemu sojužu«, ki ima svoj sedež v bulovarju Hristov Botova, pravtako pa je bil izbran veččlanski odbor iz vrst jugoslovenskega učiteljstva, predvsem iz Beograda, ki bo s svoje strani pokrenil vse potrebno. Oba odbora imata le pripravljalni karakter, katerih delovanje bo skupno, končno odločitev o čim tesnejših vezeh med učiteljstvom obeh držav pa bo doprinesel stalni odbor, ki bo po vseh vidikih sestavljen iz pobud in pogledov med JUTJ in Soju zem.
Po sestanku so se navzoči fotografirali, jugoslovensko-bolgarski učiteljski odbor je imel svojo prvo sejo, a zvečer je bil v restavraciji Balkan lepo uspel družabni večer, ki je še poglobil težnjo, naj se med našim in bolgarskim učiteljstvom ustvarijo pogoji, ki bodo načrtno in vsestransko dovajali do medsebojnega spoznavanja in zbliževanja. Ustvarjeni so bili novi stiki, spregovorjene lepe, navdušujoče besede, kar vse naj pripomore, da si ustvarita bratska naroda tudi preko učiteljstva svojo pot v lepšo bodočnost.
Nov šahovski klub ustanovljen
Za predsednika je bil izvoljen prof. Slavko Osterc — Klub ima že 81 članov, med njimi priznane šabiste
pripravljalnega odbora je otvoril ustanovni občni zbor šahovskega kluba, ki se imenuje »Centralni šahovski klub«, g. Ivo Bolha. Pozdravil je zastopnike drugih klubov in vse zborovalce ter orisal razvoj dogodkov, ki so privedli do ustanovitve novega šahovskega kluba. Misel za ustanovitev novega kluba je
prišla iz vrst bivših članov Ljubljanskega šahovskega kluba. Naši Šahovski javnost: je znano, da je Ljubljanski šahovski klub že dolgo najmočnejši šahovski klub, ki pa stalno boleha zaradi organizatoričnih ne-dostatkov. Med ustanovitelji novega kluba so šahisti, ki so v Ljubljanskem šahovskem klubu hoteli odpraviti to hibo. Uspelo jim je skoraj vse, le članov Ljubljanskega šahovskega kluba niso mogli prepričati, da se bodo morali prilagoditi novemu vetru in struji v klubu. Prišlo je do razgretega izmenjavanja misli, v katerem se je
pokazalo, da ima nova struja v klubu mnogo nasprotnikov, katere bi bilo sicer mogoče ukrotiti, stalo bi pa le precej energije. Rodil se je sklep, da je te energije škoda in da je bolje začeti z istim delom v novem klubu.
Izstopivši člani LSK so sestavili pripravljalni odbor za ustanovitev novega kluba. Pridružil se je pokretu tudi Šahovski klub »Amater« in na pobudo zaslužnega organizatorja slovenskega šaha g. Antona Kozine tudi šahovski klub »St. Peter«.
Program kluba je tale, je nadaljeval g. Ivan Bolha: Združiti hoče vse prave po
napredku stremeče šahiste v Ljubljani v moćan in dobro organiziran iskntiki kbb
Ljubljana, 13. julija V Ljubljani je šahovsko življenje zelo razvito, kar se kaže v razmeroma številnih šahovskih društvih. Kraljevska igra pa je prodrla tudi skoraj v vseh krajih Slovenije. Ne samo v mestih in večjih trgih, že v vsaki vasi imamo šahovske klube, ki lepo uspevajo. Čedalje bolj popularna postaja igra, ki zahteva celega človeka.
Ljubljana je dobila nov šahovski klub. Ustanovljen je bil s«oči na verandi »Pri Serci« v Prešernovi jelki. Kot predsednik
in dati vsem šahistom priliko, da v okviru klubovega življenja ob dostojnem medsebojnem sožitju in sodelovanju spopolnjuje-jo svoje znanje v šahovski igri. Zastavljena naloga je seveda težka, toda spričo navdušenja in velikega števila že prijavljenih članov bo odbor svojo nalogo lahko z uspehom opravil.
Sodelovanje z drugimi šahovskimi klubi, posebno s šahovskimi klubi iz Ljubljane, bo kar najživahnejše in prijateljsko.
Pravila novega šahovskega kluba so zbo-rovalci z odobravanjem sprejeli. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika novega kluba prof. Slavko Osterc, ki se je zahvalil za zaupanje in prevzel vodstvo zborovanja. Na njegov predlog so bili izvoljeni za prvega podpredsednika kluba Ferdo Bizjak, za drugega podpredsednika in za vodjo turnirskega moštva Ljudmil Furlani. V odbor so bili izvoljeni kot tajnik dr. Slavko Ceplak, kot blagajnik Stane Samobor, kot knjižničar in gospodar Gabrijel Pintarič in odborniki Lado Hren, Milan Uršič, prof. Jože Cop in Valentin Kovač. V razsodišče so bili izvoljeni Ivo Bolha, Jože Šorli, Ludvik Klakočer z namestnikoma Danilom Požarjem in Rudolfom Miillerjem. V nadzorstvo sta bila izvoljena Tone Kozina in Josip Korban.
Predsednik prof. Osterc se je zahvalil pripravljalnemu odboru in upravam SK Amater in §t. Peter, ki sta pristopili v celoti v nov klub in tako pomagali pri ustanovitvi močnega in kvalitetnega kluba. Pozdravil je tudi nove odbornike, ki so vsi preizkušeni organizatorji in jamčijo za razvoj in napredek kluba.
Predsednik je naznanil, da bo Centralni šahovski klub takoj pristopil v Jugoslovenski šahovski savez in v Slovensko šahovsko zvezo. V Slovensko šahovsko zvezo bo klub takoj ^ prijavil tri garniture igralcev. Novi klub bo imel tudi posebno damsko sekcijo, h kateri se je že prijavilo več dam. Z ustanovnega občnega zbora so zborovalci poslali pozdravno brzojavko predsedniku Jugoslovenskega šahovskega saveza g. Stevu Čiriću, zahvalno pismo pa konzorciju Zvezde, ki je dal novemu klubu brezplačno na razpolago lep lokal, v katerem bodo člani igrali ob torkih in četrtkih.
V novi klub se je doslej vpisalo že 81 članov, med katerimi so šahisti, ki so se že uveljavili ob raznih prilikah na turnirjih. Člana Jože Šorli in Jože Šiška bosta odšla na amaterski turnir za mojstrski naslov in bosta igrala že za novi klub. Z njima se bo udeležila turnirja tudi Manica Korbanova in še četrti najmočnejši član kluba. Zborovalce je pozdravil v imenu Slovenske šahovske zveze g. Erker, v imenu ŠK Triglava pa g. Ivo Baje. Po zaključku ustanovnega občnega zbora je odbor imel svojo prvo sejo.
Protialkoholni tečaj za učitelje
Ljubljana, 13. julija
Liga proti alkoholizmu v Ljubljani 'priredi od 16. do 23. t m. počitniški protialkoholni tečaj za učitelje in učiteljice. Tečaj' bo obiskovalo 64 učiteljev in učiteljic.
Prične se v ponedeljek 17. t m. ob 9. v risainici državne učiteljske iole. Priobču-
jemo tudi progTam tečaja:
17. julija (ponedeljek) ob 9. ori: 1. otvoritev tečaja. 2. Pomen in naloge učiteljstva pri treznostnem delu. Predava g. dr. S. Gogula. 3. Razširjenost alkoholizma med slovensko mladino. Predava g. V. Jagodic. Popoldne prosto.
18. julija (torek) ob 8. url: 1- Alkoholizem in življenjska bilanca Slovenk. Predava g. dr. I. Pire. 2. Vpliv alkohola na dedno tvartno in rnanjnadarjenost otrok. Predava g. dr. B. Skerlj. S. Alkoholizem in duševne bolezni. Predava g. dr. L Ma-rtočlč. 4. Alkoholizem ter moralna pokvar jenost in zfločinstvenost mladine. Predava g.  Vojko Jagodic.   Popoldne: Ekskurzija
v bolnico za duševne bolezni na Studencu.
19. Julija (sreda) ob 8. url T 1. Slovensko alkoholno gospodarstvo. Predava g. Vladimir Kure t. 2. Slovensko sadjarstvo in žga-njekuha. Predava g. Andrej Akulj. S. Potrošnja alkohola v delavskih družinah. Predava g.Fnip Uratnik. 4. Vlnlčarsko vprašanje . Predava g. Jože Rozman. Popoldne: Avtobusni Izlet v Lukovico.
90. juUja (četrtek) ob 8. uri: 1. Razširjenost alkoholizma in šolski uspehi. Predava g. V. Jagodic. 2. Učni načrti, protialkoholni poduk in vzgoja. Predava g. R. Kobilca. 3. Samoučila ln učila za protialkoholni poduk.   Predava   g. M. Zor. 4.
Praktični naaveti za protialkoholno delo v soli in družini. Predava g. Janko Grad. Popoldne: Ogled moc. pol. ustanov mestne Občine ljubljanske. Zvečer: Konzul ta ti vni sestanek.
21. Janje (petek) ob 8. ari: 1. šolske ku-
hinje, njih namen in pomen. Predava g. dr.
I. Pire. 2. Praktično tolmačenje uredb, ki Ščitijo mladino pred alkoholizmom. Predava g. Aleksander  Maklecov.  3. Praktične
smernice za raziskavanje alkoholizma med
Šolsko mladino. Predava g. Vojko Jagodic,
4. Liga proti alkoholizmu in sodelovanj« Učiteljstva V njej. Popoldne: Avtobusni izlet na Rakitno.
23. julija (sobota) ob 10. uri: 1. Razdelitev potrdil o obisku tečaja. 2. Zaključek
tečaja.
Seja mestnega
sveta ljubljanskega
Letošnja skupščina Zveze mest — Posojilo za dograditev
„2al" — Tekoče zadeve
Ljubljana, 13. julija Včeraj ob 17.15 je bila seja mestnega
sveta ljubljanskega. Po uvodnih formalnostih je župan dr. Adlešič podal predsedstve no poročilo, v katerem je omenil letošnjo skupščino Zveze mest kr. Jugoslavije, ki je bila od 16. do 18. junija v Beogradu.
V zvezi s skupščino je bil tudi prvi kongres mest kraljevine Jugoslavije. Na njem
so sodelovale tri strokovne konference, v finančni, ki ji je predsedoval beograjski
župan Ilid, sta bila iz Ljubljane mestna komisarja dr. Leop. Grošelj in Franc Hauc,
v tehnični pod predsedstvom zagrebškega
Zupana dr. Peičića je bil tudi gradbeni direktor inž. A.. Poienel, socialno-zdravstve-ni konferenci pa je predsedoval dr. Adlešič, razen njega pa sta bila Is mestni fizik dr. M. Rus in m. s. Heri Svetel. Delo tega
kongresa bo Zveza mest zbrala v posebni številki »Mestne občine«. Zupan se je dalje spomnil umrlih, šefa primarija dr. Der-ganca in prof. Vide Vrtovčeve. katerih spomin so navzoči počastili s »slava* klici. Sledilo  je  poročilo   finančnega odbora.
V svrho dograditve »Zal« bo mestna občina najela poldrugi milijon din posojila prt Mestni delavski zavarovalnici. Posojilo se bo obrestovalo po 6^, vračalo pa se bo v letnih obrokih po 150.000 din in bo izplačano v 10 letih. Mestni svet je dalje odobril mestnemu pogrebnemu zavodu odpis letošnjega njegovega prispevka mestnemu skladu, ker zavod potrebuje denar pri gradnji »žal«.
Posestniku Iv. Bizovičarju bodo odkupili 210 kv. m sveta ob Tržaški c. za 40.000 din. Svet bo potreben pri regulaciji ceste. Mestni svet je nadalje odobril k proračunskim 150.000 din za nabavo novega avtomobila za mestno poglavarstvo, še nadaljnjih 10.000 din in se bo za skupni znesek lahko nabavil poleg že enega kupljenega eš drugi avto. Glede povrnitve strokov pri polaganju državnega strokovnega izpita po
določbi »službene pragmatike za ljubljanske mestne uslužence«, so določili enoten postopek z raznimi omejitvami. Zadevne prošnje je predložiti finančnemu odt>oru mesec dni po uspešno položenem izpitu.
Za regulacijo državne ceste od sv. Kri
štofa do »Ruskega carja« bi morala mestna občina prispevati 8.5 milijona din. Potrebna pa bi bila predelava že od glasne pošte dalje in bt s tem stročki narasli na
lO milijonov din. Mestna občina je fl.incs popolnoma   nezmožna   prispevati tolikšno
vsoto, posojilo pa M lahko najela edino » posredovanjem države in njeno garancijo glede rednega odplačevanja obrokov Odplačilo bi znašalo letno največ po 500 OOO din.  od  1. 1943 dalje pa po  1.000 000 din.
Vse to pa je mogoče le s pomočjo države, istočasno z regulacijo Tvrševe ceste bi rešili tudi vprašanje položitve nove tr:unvaj-ske proge do Jezice in je samo za to delo predvidenih stroškov nad 5 milijonov din. Mestni svet je z referentom prof. D«rma-stjo soglašal, da mestna občina zaenkrat ne more začeti z regulacijo.
Na predlog finančnega odbora j« me^rtid svet odobril H kmnlizacijo Opekarske ceste ln nekaterih ulic v Trnovem 950.000 din, za katranizacijo ljubljanskih cest nad milijon din in v fond za modernizacijo kopališča v Kjloziji 500.000 din. Ker pn katranizaciji ne bo zadostoval sedanji .str<>i za površinsko obdelavo, je bilo za nabavo še enega takega stroja odobrenih 57.000 din.
Mestni svet je nadalje reševal še števiine ugovore proti raznim predpisom vodar ine, gostaščine, kanalske pristojbine, prirast-karine ln plačilnim nalogom. Odpisal je tudi več dolgov zaradi neizterljivosti. Sledila je še obravnava prošenj za parc» la-cijo, na kar je javni sledila kratka tajna seja o personalnih zadevah mestnih uslužbencev. Ob 19.20 je župan sejo zaključil.
Rokoborbe v Unionu se bližajo koncu
Zanimanje zanje je od dne do dne večje, kar tudi zaslužijo
Ljubljana, 13. julija Cim bolj se rokoborbe bližajo koncu, tem večje je zanimanje za nje. Snoči je bila prostrana union&ka dvorana skoraj polna. Sicer je pa res, da so borbe vsak dan zanimivejše in vedno bolj napete. Gledalcu nudijo res mnogo užitka, če odštejemo nekatere ostrejše spopade med rokoborci, ki pa gredo več ali manj na račun prekipevajočega temperamenta, kakor je to n. pr. pri Italijanu Equatoreju ali pa pri Cehu Mrnl
Prva sta snoči nastopila Jugosloven Janež in Poljak Pirnatski. Poljak je sicer močnejši, vendar silno okretnemu tehni-čarju Janežu nI mogel do živega in ogorčena, a popolnoma fair borba se je kon. čala neodločeno.
Potem sta se pomerila Pero Kop in František Mma, oba orjaka po telesu. V tej borbi nI toliko odločala tehnika kakor moč. Videti pa je bilo takoj, da se Mrna ne bo mogel dolgo upirati Kopovi moči, dasi je tudi Ceh večkrat našega mojstra spravil v škripce. Ze v tretji rundi so pa Mrni popustili živci. Dovolil si je nekaj prijemov, ki nikakor niso v skladu s pravili, niti s fairneso in s tem je ujezil Kopa, ki ga je nenadno pograbil in gladko položil na hrbet, da se plečati Mrna ni mogel niti graniti.
Precejšnjo senzacijo in presenečenje — to pot že drugič — nam je pripravil domačin šotlar, ki se je v naslednji borbi neustrašeno lotil Hane in je simpatičnega
Slovaka že po treh ali štirih minutah gladko položil ra hrbet. Burno odobrava, nje je bik) nagrada za ta lep šotlerjev uspeh.
Dvojni nelson ali ameriška kravata? Kateri prijem bo zmagal. Komu se bo prvemu posrečilo, da dobi nasprotnika v svoj železni prijem. Tako so ugibali Ljubljančani, ki so nestrpno pričakovali nastop črnca Ali ben A bde in Italijana Equato. reja, obeh mojstrov teh specialnih prijemov. Bila je to zares interesantna borba dveh nenavadno žilavih, mačje okretnih in tehnično sposobnih borcev, v kateri je imeti črnec simpatije na svoji strani, ker je bil ves čas borbe pošten in odkrit nasprotnik, d očim je bil Italijan mestoma precej ro-' bat. Sicer mu je res črnec njegovo roba-tost enkrat kvitiral z zvenečo zaušnico, kar pa je bilo skoraj na mestu. Več na publike je bila sicer prepričana, da bo črnec tudi Italijana «*obil v svojo železno kravato in ga zvil. A to se ni zgodilo. Samo enkrat in še to za hip je objel Italijanovo glavo, a s čudovitim premetom se mu je ta takoj izmuznil, d očim je sam nasprotno črnca dolgo držal v svojem strahovitem nelsonu. Živahna borba se je končala neodločeno in bo odločitev padla šele prihodnjič.
Drevi nastoprjo spet štirje pari, vsaka borba bo do odločitve. Borila se bosta tudi Kop in črnec in ta borba bo odločila tudi o prvem ali drugem mestu.
Iz Celja
— Naši Sokoli se bodo vrnili v petek zjutraj iz Sofije v Celje. Sokoli iz Celja in celjskega okoliša, ki so se udeležili zleta bolgarskih Junakov v Sofiji, se bodo vrnili v Celje v petek 14. t m. z osebnim vlakom ob 733 zjutraj.
—c Razmere na delovnem trgu Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 45 brezposelnih, delo je bi-lo ponujeno za 80 oseb. posredovanj je bilo četvero, odpotovalo je 33, odpadlo 118 oseb. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 193 brezposelnih (147 moških in 46 žensk) nasproti 303 (236 moškim in 67 ženskam) dne 30. junija. Delo dobi 43 delavcev (pri
regulaciji Savinje), 6 hlapcev, 2 mizarja, po 1 krojač, čevljar, mizar in tapetnik, 7 kuharic, 5 služkinj, 2 postrežnici ter po 1 varuhinja in kmečka dekla.
—-C Občinske davščine. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1. t ra. zapadli v plačilo 5odstotni najemninski vinar in 2od-stotna kanalska naklada za letošnje tretje četrtletje, vodarina in števnina za letošnje drugo četrtletje ter drugi obrok davščine na vozila. Stranke naj plačajo zapadle obroke pri mestni blagajni zanesljivo do 10. avgusta Po preteku tega roka bo mestno poglavarstvo zaračunalo zakonite 6odstot-ne zamudne obresti Plačila, ki bodo po preteku 6 tednov od dneva dospelosti zaostala, pa bodo izterjana z izvršbo.
—c Napad pri Sladki gori. Pri Sladki gori sta neki trgovec z živino in posestnik iz Mestinja ter    njegov    brat v ponedeljek
okrog 15. napadla 41 letnega posestnika Ivana Plavčaka iz Stoj nega sela pri Rogatcu in ga hudo pretepla s palico. Piavčak je dobil občutne poškodbe po vsem telesu. Zdravi se v celjski bolnici.
—C Nesreča ne počiva. V Petrovčsh je padla 181etnt učiteljeva hčerka Zlata Do-
linsrjcvs pri kopanju v Savinji in si zlomila levo roko. V Rušah pri Petrovčsh je
padel 91etni vrtnarjev sinček Ivan Ratajc v soboto z drevesa in si zlomil desno roko v zapestju. V Dramljah je padel 351etni kočar Matija Jevšenak doma s češnje in si zlomil desno roko v zapestju. V Jurklo-štru je padel 11 letni kočarjev sinček Marko Frece v torek z drevesa in si zlomil levo roko. Ko je 35Ietna kuharica Marija Robičeva v Laškem pomivala v ponedeljek okrog H. v kuhinji svojega gospodarja posodo, se je tam teral sin nekega trgovca z nabasano puško. Nenadno se je puška sprožila in krogla je zadela Robičevo v desno ramo. V sredo opoldne je padel 291etni čevljarski mojster Alojz Kramar z Zg. Hu-dinje pred poslopjem sreskega načelstva V Prešernovi ulici v Celju s kolesa in si prebil lobanjo nad tilnikom ter se tudi poškodoval po čelu. Vse ponesrečence so oddali v celjsko bolnico.
He(etniea
KOLEDAR
Danes: Četrtek, 14. julija katoličani: Marjeta
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Obi\ kovana žena
Kino Sloga: Raj muzike
Kino Union: Donavske melodije
Kino Slika: Nespretni ljubimec DE2URNE LEKARNE
Danes: Dr. Kmet, Tvrseva cesta 43, Tn> koezv ded.. Mestni trg 4 in Ustar, fielen-burgova ulica 7.
&&pod sita
Da ne bo imel gospod Robert Primožič povoda sklicevati se na anonimnost, ga vprašujem javno:
Zakaj se je glasilo njegovo ime na lepakih v Trstu Robert o Primosich, v Ljubljani se pa piše Robert Primožič?
V Ljubljanu 73. julija.
Štev. 156
»SLOVENSKI NAROD€,«*rtek, 13. Julija 19».
Stran 3
IDanes premiera ob 16. in 21. nri 3BREK0VANA ŽENA
Kino Matica, tel. 21-24
Zanimiva filmska pripovest, vzeta po resničnih dogodkih.
Joan Crawford, Robert Taylor, Lionel Barvmore, Franchot Tone_
1
IKINO SLOGA — Tel. 27«
Đ A I %ft H T*3T9fri7 Zabavna glasbena komedija s sijajno baletno revijo in «*%ej MjM.£\>M2s     odličnimi pevskimi slagerjt. — FIlm, pri katerem se
mora vsakdo od srca nasmejati. Harry Rlchman, Rochelle Hudson, VValter ConoUv.
VNE VESTI
— Nas poslanik v Londonu prt angleški
kraljici. V torek dopoldne je sprejela angleška kraljica Elizabeta v avdijenco na, šega poslanika v Londonu dr. Ivana Su-botiča s soprogo. Sprejeta sta bila v Bii-cking-hamski palači po predpisih ceremo-nijela za avdijence na angleškem dvoru.
— Dr. Gedeon Dundjerski umrl. V Bu. dlmpešti je umrl včeraj dopoldne znani novosadski gospodarstvenik dr. Gedeon Dundjerski. Podlegel je operaciji raka. Pred vojno je bil poslanec v budimpežtan-skem parlamentu in predsednik Matice Srpske. Po vojni je posvetil vse svoje sile industriji. Njegovo posestvo je eno najmo. dernejših. Ustanovil je več tvornic in bil je med soustanovitelji tovarne letal Ika-rus, ki je bila pozneje prenesena iz Novega Sada v Zemun. Njegovi zemski ostanki bodo prepeljani v Jugoslavijo in pogreb bo v soboto v Srbobranu.
_ Zastopniki madžarskega gospodarstva
v Jugoslaviji. Letos v marcu so bili zastopniki našega gospodarstva na Madžar-skem. Da jim vrnejo obisk so zastopniki madžarskega gospodarstva prispeli včeraj v Beograd. Na sestanku z zastopniki našega gospodarstva so se obravnavala raz. na gospodarska vprašanja, ki zanimajo obe državi. Med drugim je bilo načeto vprašanje možnosti tranzita našega blaga preko Madžarske in madžarskega preko Jugoslavije.
— Gradnja mednarodne ceste. Mednarodna avtomobilska cesta Beograd— Pan-čevo je dograjena in zdaj trasira jo cesto Pančevo—Vršac, ki bo pozneje podaljšana do Temešvara. Ta del ceste bo zgrajen iz betona, ker je asfalt premehak za poletno vročino.
— Novi -pravilnik o delavcih državnih
prometnih  ustanov.  Včeraj  so »Službene
Novuie« objavile pravilnik delavskih državnih prometnih ustanov. Pravilnik stopi v veljavo 12. avgusta. Z njim se bo nekoliko z boljšal sedanji težki položaj železniških in drugih prometnih delavcev, zlasti glede delovnega Časa, napredovanja, pokojnin in zavarovanja. Na nedavnem železniškem kongresu je bulo pa rečeno, da železničarske organizacije niso zadovoljne niti s tem pravilnikom in da bi ga bilo treba izpremenitL Novi pravilnik ne obsega delavcev rečne proge. Za nje bo iiz-dana posebna pragmatika. Tudi grafični delavci, zaposleni v prometu deloma ne spadajo pod določbe novega pravilnika zla sti ne glede pokojnin.
— Vsem gasilskim četam! Prostovoljna gasilska četa Laško, ki je najstarejša na našem področju, praznuje 15. in 16. julija 701etnico. Glavna prireditev bo v nedeljo 16. t. m. in je združena z zletom okolišk.h čet za nastop pri letošnjem gasilskem kongresu v Ljubljani. Vse tov.
a$timo zalogo
par primerov:
Češki krep vzorčast .   . din 8.—
Cefir indantren    .   .   . din 10.—
Češki krep črtast indant. din 12.—
Bemberg vzorčast ... din 16.—
Krep de chine vzorčast . din 19.—
Krep marocain vzorčast din S6.— OGROMNA IZBERA OSTANKOV
manufaktura
Souvan
samih odločilnih
— Nujna zdravniška pomoč zavarovan, cem OUZD. Okrožni urad za zavarovanje
delavcev v Ljubljani opozarja vse svoje zavarovance na področju ljubljanskega arabulatorija, da se smejo v nujnih primerih ob nedeljah in praznikih posluževati vsakokratnega mestnega dežurnega zdravnika, ako je pristojni zdravnik OUZD nedosegljiv. Zavarovanci naj u gotove naslov pristojnega zdravnika OUZD v uradovem poslopju na Miklošičevi cesti št. 20. Naslov mestnega dežurnega zdravnika je objavljen v vsaki sobotni številki ljubljanskih dnevnikov".
• Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani sporoča vsem trgovskim potnikom, da je ministrstvo prometa v Beogradu izdalo uredbo o popustih na železnicah za osebno vožnjo trgovskih potnikov in za njihove kovčege z vzorci. Ta uredba stopi v veljavo že 1. avgusta t. 1. in predvideva popust od 50Tč normalne vozne cene za osebne in brze vlake v II. in III. razredu. Društvo poziva vse trgovske potnike, ki bivajo na teritoriju zbornice za trgovino in obrt v Ljubljani in se interesiralo za popust, da pismeno javijo svoj točni naslov v Ljubljani. Gregorčičeva ul. Št. 23 (Trgovski dom), da se jim zamore pravočasno poslati potrebne tiskovine v svrho nabave legitimacije (uputnice) za znižano vožnjo. Poleg naslova je treba sporočiti, na teritoriju katere trgovske ali industrijske zbornice dotični stalno živi in predložiti 3 din v poštnih znamkah za tiskovino in odgovor. (—)
— Sporazum mod SI '/OR-jctn in zdravniki dosežen. SUZOR se je pogajal z zastopniki Zveze zdravniških zbornic in Zveze zdravnikov socialnega zavarovanja glede   nove   kolektivne pogodbe zdravnikov socialnega zavarovanja.  Obe  stranki sta izdelali def ini ti ven osnutek pogodbe, ki bo jutri predložen seji ravnateljstva STJZORa Stara kolektivna pogodba izgubi veljavo 11.  avgusta, Z novo kolektivno pogodbo se bo temeljito zboljšala zdravniška služba    v    delavskem    zavarovanju, število zdravnikov se bo povečalo, znatno se bo pa povečalo število delovnih ur. V večjih mestih bodo imeli zdravniki skoraj polovico več časa za preglede in zdravljenje bolnikov kakor doslej.
čete vabimo, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu. Za čete bližnje okolice je udeležba obvezna Skupine najmanj 6 članov, ki potujejo skupaj, imajo 5u°/o popust na državnih železnicah. Vsi morajo imetii članske legitimacije v dvojniku (imena vodje in vseh udeležencev). Udeležbo več kot 30 članov morajo javiti železniški postaji 24 ur prej. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Gasilska zajednica dravske banovine.
— Prvo grozdje v Splitu. Na splitskem trgu se je pojavilo včeraj prvo grozdje. Prinesli so ga z Brača in ga prodajali po 16 din. Kmetje pripovedujejo, da bo letos grozdje zelo dobro, da ga bo pa manj kakor lani.
•— 701etnica prostovoljne gasilske čete JLašKo, združena z zletom gasilske za jeo-niče dravske banovine v Dneh 15. in 16. junija 1939 pod pokroviteljstvom zveznega starešine in ministra g. Franca Snoja . Igra godba 39. pešadijskega polka iz Celja in mestna godba iz Laškega. Zaprošeno je za znižano voznino: člani v kroju 75%. nečlani 50% popusta, Zletni znaki po 5 dm veljajo kot vstopnica k telovadbi in zabavi, s potrdilom o udeležbi upravi-čujejo do vozne olajšave. Cisti dobiček je namenjen za dograditev novega gasilskega doma kraljeviča Tomislava v Laškem.
— Razpis banovinskih literarnih nagrad. Da pozivu slovensko leposlovno produkcijo, razpisuje tudi letos kraljevska banska uprava za najboljša slovenska izvirna dela literarne nagrade v skupnem znesku 20.000 dm. Nagrade se bodo dajale za leposlovna dela v vezani ali nevezani besedi, ki sploh še niso bila objavljena, aH pa bodo izšla v tisku v dobi od. 1. aprila 1939 do 31. marca 1940. Od natisnjenih del se bodo upoštevala le izvirna dela, ki bodo objavljena prvič, torej ne prevodi, ne ponatisi in ne predelane izdaje že izdanih del. Upoštevala pa se bodo zlasti taka večja pripovedna in dramatska dela, ki obravnavajo katerokoli pomembno dobo slovenske zgodovine in narodnega življenja ter so važna za vzgojo narodne zavesti. Seveda bo odločevala tudi pri teh delih umetniška višina, število in višino nagrad določi po svobodnem preudarku glede na število nagrade vrednih
Vse manufakturno blago prodajamo po izredno nizkih cenah. Le v Vašo korist bo, *e nas čimprej obiščete!
MANUFAKTURNA TRGOVINA DOBRIH KVALITET
A. Zlender
LJUBLJANA MESTNI TRG 22
KINO UNION — ob al. uri
HANA proti EQUATORU; MRNA proti PIRNATSKJEMU; sOTLEB proti JANEZU; KOP proti Ali BEN ABDU. Kdo bo zmagal, KOP ali ALI BEN ABDU?
DANES PREMIERA FILMA, ki obravnava slučaj razdvojenosti materinske ljubezni
STELLA DALLAS
Barbara Stanuiek — John Boles
Kino Union, tel. 22-21
Predstavi ob 16. in 19. url.
rokopisov razsodišče, ki je sestavljeno m zaste^nikov organizacij   književnikov m od članov, imenovanih od kraljevske banske uprave. V primeru, da ne bo predloženih dovolj takih del, ki bi nagraditev za služIla, se nagrade ne podele ali le v omejenem znesku, in se ostali znesek prihrani za razdelitev   po   prihodnjih razpisih. Avtorji,    ki se ne mislijo    udeležiti tega tekmovanja, naj predlože svoja natr ^ dela v 5, nenatisnjena pa vsaj v 3 kanih izvodih najkasneje do 31. ma., ta 1940 prosvetnemu oddelku kraljevce banke uprave v Ljubljani.
— Na Primorju se obeta odlična letina. Vinogradi v Primorju kažejo letos izredno dobro. Letina bo boljša kakor je bila lani in predlanskim. Ker so letos zelo dobro obrodile tudi slive, da bo poleg vina tudi mnogo sltvovke, se vinogradniki že zdaj boje. da bo nastopila v vinski trgovini kriza. V naši državi je okrog 2,000.000 vi. nogradnikov, ki žive v najsiromašnejših krajih in od katerih ima država velike dohodke v obliki raznih taks za vino. Zato bo morala država ukreniti glede vina isto. kar je ukrenila glede pšenice.
— Nad 300 vagonov visenj. V Srednji Dalmaciji so višnje letos zelo dobro obrodile. Pridelali jih bodo nad 300 vagonov. Višnje plačujejo letos 1-50 do 1.70 din. Po. sebno veliko povpraševanje po višnjah je iz Zadra. Samo zadrške tvornice maraskina bodo kupile letos nad 15 vagonov visenj.
— Beograjčani hodijo na počitnice v inozemstvo. Beograjsko »Vreme« poroča, da odhaja letos rekordno število Beograjčanov na počitnice v inozemstvo. Vsakdan izda policija 140 do 150 potnih listov. Leta 1934 je bilo Izdanih v Beogradu samo 5.000 potnih listov Beograjčanom, namenjenim na počitnice v inozemstvo, lani pa že 14.000. Letos bo izdanih še več. To priča, da se Beograjčanom glede blagostanja ni treba pritoževati.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme, nagnjenje k krajevnim nevihtam. Včeraj je nekoliko deževalo v Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Kum. boru 30, v Zagrebu 29, na Rabu in Dubrovniku 28 v Beogradu 25, v Ljubljani 24.1, v Mariboru 23.4, na Visu 23, v Sarajevu 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.1, temperatura je znašala 13.4.
— 11 letna deklica utonila. V torek popoldne se je pripetila v bazenu Stubiskih toplic težka nesreča. Utonila je llletna hčerka zagrebškega zdravnika Beba Juršać. Ko so menjali vodo v bazenu so nastali močni vrtinci in deklica se ni mogla pravočasno umakniti. Zgrabil jo je močan vr. tinec in jo potegnil na dno bazena. Utonila je še preden so ji mogli priskočiti na pomoč.
_ Nesreče.   Paznec   Cecilija, 151etna
hčerka posestnika iz želimelj, je padla pod voz in si zlomila levo nogo. — Bambič Vi-
kica, 61etna hčerka železničarja iz Ljubljane, je doma padla in si zlomila levico. — 4 letni Prah Viktor, posestnikov sinček iz šent Ruperta se je z drugimi otroci igral okrog domače hiše. Otrok se je skril pod velik zaboj, ki se je zvrnil nanj in mu zlomil levo nogo. — Kotnik Angela. 37-letna delavka iz Dvori j, je padla s kozolca in si zlomila desnico. — Vse poškodovance so prepeljali v bolnico v Ljubljani.
— Druga žrtev avtomobilske nesreče umrla. V torek popoldne se je pripetila v bližini Odre med Veliko Gorico in Zagrebom težka avtomobilska nesreča Z avtomobilom so se peljali trgovski pomočnik Dragotin Zobatlija, ki je šofiral. 581etna Marija fearlajeva iz Celja. Margita Tomče. va in njen mož častnik trgovske mornarice Peter Tomac. Vsi so se hudo pobili. Tomac tako, da je bil takoj mrtev, šar-lajevo so tudi prepeljali v bolnico. Imela ie težke notranje poškodbe in včeraj ponoči je umrla.
— Ta&ca pobegnila z zetom. Pred dvema letoma je omožila Kaja Hablek iz Srem-ske Mitrovice svojo hčerko Terezo z Uro. šem Koroco iz Ležmirja. Cez pol leta se je pa razvilo med njima ljubavno razmerje, ker se je moževa ljubezen do nje ohladila. Končno sta set in tašča pobegnila. Nesreča je pa hotela da je prišel njen brat od vojakov. Ko jo je zasačil v kočljivem položaju je seatro pretepel in zapodil od doma. Kaja se je vrnila domov, toda kmetje i a sklenil' bojkotirati jo.
— Nagec na zagrebšK5 policiji. Na zagrebško policijo so prignali oni dan Kuata Afgana iz Prijedora v kopalnih hlačicah. Kopal se je na Savi. kjer mu je bila ukra. dena obleka. Na policiji so mu dali srajco in hlače ter ga poslali nazaj v Prijedor.
— Proti sončarici uporabljajte Tscham-ba Pil. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
Iz Liubliane
—lj Lep napredek  mladega jahača. V
nedeljo so bile v Ljubljani velike konjske dirke, na katerih ie nastopilo največ gostov, ki so odnesli tudi večino nagrad. Zlasti dobro so se odrezali Zagrebčani, saj so imeli krasne konje, a sami so izvrstni jahači in vozači, čast ljubljanskih jahačev je, rekli bi, rešil 171etni jahač Božo Račič ml., učenec jahalne šole upokojenega podpolkovnika Dragotina Maseka. Dobil je prvo nagrado. Da je izboren jahač je pokazal s tem, ko se mu je utrgalo streme, da je izpustil še drugo in jahal knkor pravi kozak preko zaprek. Podpolkovnik Ma-sek ima svojo jahalno šolo. v kateri je iz same ljubezni do sporta nauČ.l mnogo naših fantov in deklet jahanja. Ko je bil še aktiven, ie bil dolga leta učitelj jahanja. Zato ni čuda, da dosegajo njegovi učenci tako lepe uspehe, škoda le, da se v Ljubljani ne posveča temu plemenitemu
sportu dovolj pozornosti, saj bi se lahko mnogo lepše razvil. Pred leti je nastopi dvakrat tudi sokolski naraščaj z lepimi jahalnimi vajami na ljubljanskem letnem telovachšcu in na Viču, kar je bila prava senzacija za Ljubljano. Tudi takrat je iz-vežbal mlade jahače za nastop podpolkovnik Masek. Nedeljska častna zmaga je njegova zasluga, h kateri mu prav iskreno čestitamo.
—lj Izlet UJNZB v Zupanovo jamo. V nedeljo dne 16. t. m. priredi Oblastni odbor UJNZB Ljubljana za člane organizacije in njihove rodbinske člane celodnevni izlet v Grosuplje z ogledom Zupanove jame. Odhod ob 8.05 uri z ljubljanskega glavnega kolodvora. Zbirališče na podaljšku perona. Vse podrobno je razvidno iz okrožnice. Prijave do sobote 15. t. m. do 12. ure. Prireditveni odbor.
• Objava ljubljanskega pododboru Združenja četnikov. Dne 20. in 21. aprila letos je biLa v listih objavljena notica, da član združenja Bark-Hojnik v Celju nima pravice organizirati članov za četnišk pododbor v Celju ter pobirati prispevkov za četniško organizacijo. Ugotovilo se je, da je izšlo to obvestilo na podlagi netočnih informacij in se zaradi tega navedena ob. java preklicu je z zagotovilom, da ni vsebovala ničesar, kar bi članu B. Hojniku kratilo čast. Obvestilo je zdaj v polnem obsegu preklicano.
—lj Tujskopromctna zveza priredi v ne. deljo 16 t m. iz'et k motodirkam na Jezersko Sporedi se dobe in prijave sprejemata obe biljetarni Putnika v Ljubljani: Tvr-ševa cesta 11 in Masarvkova cesta 14.
Iz Trbovelj
— Odlični gostje v Trbovljah. Pretekli teden si je ogledal rudniške naprave komandant dravske divizije, divizijski General g. Stefanovič, danes pa so dospeli v Trbovlje senatorji zagrebške mestne občine z županom g. dr. PejčiCcm na čelu. Najbolj so se zanimali za novo električnu centralo ob Savi, katero so jim razkazali rudniški inženjerji. Ogledali «o si tudi separacijo in nakladišče premoga, nato pa so ogledali preurejeno cementarno, ki jo pravkar do-vršujejo. Nato so se gostje odpeljali v avtobusu do rudniške bolnice, ki so si jo prav tako ogledali. Goste, ki so se pripeljali v Trbovlje z brzovlakoin ob pol 9. zjutraj, je sprejel na postau generalni ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe g. Rikard Skubec v spremstvu rudniškega ravnateljstva in drugih strojnih inženjer-jev. Ob 15. uri so se gostje zopet vrnili v Zagreb.
— Tržne cene. Včeraj je bilo na tukajšnjem živilskem trgu Ie malo prodajalcev in še manj kupcev, ker smo tik pred delavskim plačilnim dnem. Največ je bilo ns trgu zelenjave in sadja in se je opazilo, da so cene le neznatno padle.
V GOSTILNI »PRI LOVCU«
RIMSKA CESTA 24
Vsak petek ribe, kuhani sirovi štrukljl, pristni idrijski žlikrofi.
Sprejemajo se abonenti na okusno domačo hrano po skrajno nizki ceni.
EKSPRES KAVA 1.— DIN !
MALI OGLASI
Beseda 50 par. davek posebej Preklici, Izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Seseda 50 par. davek posebej NajmaniSi znesek 8 Din
Trajna ondulacija
z najnovejšim aparatom, proti garanciji, po zelo znižanih cenah, dijakinje poseben popust, nudi frizerski salon PIRC — Ljubljana, Florjanska 6. 2213
MALI OGLASI
v
»Slovenskem Narodne imajo siguren uspeta!
Beseda 0.50 par.
TURISTI!
Predno odhajate na planine, ne pozabite si nabaviti fin cvetlični med v Medarni — Ljubljana, Židovska ul. 6. 36/T
Okasa tablete
Prt
spolni slabosti
poskusite
OKASA
tablete za
m o i k e
100 tablet Din 220.— proti povzetju Dobijo se v vseh lekarnah.
Zastopnik: Lekarna Mr. Rozman Miroslav,
Beograd — Terazije 5 Osji. reg. 8. Br. 5846/30
UMETNI MLIN
srednje velik, dam v najem v sredini žitnih polj. — Naslov: Ivana Dobnik, Ptuj, Krekova 8.
2217
DOPISI
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanisi znesek 8 Din
STASA!
15. t. m. Najlepše pozdrave.
2216
POUK
Beseda 50 pai davek posebei Najmanjši znesek 8 Din
Strojepisni pouk
Večerni tečaji za Časa počitnic oddelki od %7. do 8. in od Va8. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15 — Največja stroj episnica! 2160
PRODAM
Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
OREHOVA JEDRCA
lepa, izčiščena, dobite najceneje v Medarni — Ljubljana, Židovska ul. 6. 36/T
NAJBOLJŠO MEDICO dobite v Medarni — Ljubljana, Židovska ul. 6. 36/T
SLIVE ZA ŽGAN JEK UHO
vsako količino po povoljnih cenah. Mi jo Babic, Kajič. 2218
P^V Iz Pariza
FRANCOSKA K05METIĆNA
SPECIJALISTKA
Vam daje dragocene nasvete-
Zrn barve pudra — revno tako kakor za klobuke in obleke — je merodajen Pariz. Zelo i« tudi prekrasne nove nian-se pudra Tokalon ustvarila neka znamenita francoska kosmeiična spec i ja listka.
* Peche — ljubka, topla nlanea »breskoveje
cvetu« — najnovejši val mode za plavoleake,
* Octe N — zanosna, »poinejis« ljubkost za vee crnolaake. enako za podnevi, kakor aa večer.
Te najnovejše modne slanse Je naša parllka kozmetična specialistka neposredno poslal« ▼ Jugoslavijo ln tu ae lahko dobe samo v seriji edinstvenih niane pudra Tokalon. Pole* njih j« i« devet ooarujocih barv, ena bolj živ« in eUajnejee od druge, ker je puder aam pomešan a »kremako peno«. T- pena daje celo uvelemu, motnemu tenu novo In »rtreflao barvo. Zahtev^ od svoje** parrumemtta. da Vam pokale eee priljubljene nfai pudre Tokalon.
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, četrtek, is. julij* 1939.
Stav. I5f3
Motel, kjer se kuha naše vreme
Ta kotel je nad severnim Ledenim morjem med
in Islandom
Nižina  zračnega pritiska  nad Skandina-vijo. vremenska motnje nad Islandom. Vi šina zračnega pritiska na Spitzbcrfjih. vre menske motnje v Severnem ledenem mor ju. Take m podobne \c->t' slišimo pog«sto. če poslušamo  vremenska     poročita    In iz njih izvemo tudi. kakšni   h«j ver*etno vre me jutri pojutrišnjem
Evropsko vreme Severno ledeno rcorfe
Poglejte na sliko To je oblast, kjer se ■»dela« /a nas vreme Severno ledeno mor je med Skandinavijo Smtahcr<»i Grenlandijo in Isian.it.ni, to je kotel, kjer se kuha iz raznih zračnih toko\ temperatur in zračnih pritokov vreme /a nas Nad obalo Groniandi je se pomika prot iujju mrzel polarni tok prinašajoč g seboj mnogo ledu in celih ledenih «jora. V nasprotni smeri na drugi strani meci Islandom in Skandinavijo pa prodira topel zalivski tok daleč proti severu tja za Spitzbcrge Nad polarnim tokom leži mnogi, mrzlega zraka docim se nad zalivskim tokom zrak segreva in dviga Na njegovo mesto prodira težj; mrzli zrak od Groniandi je in Spitz bergov."* Tako nastanejo močni vetrovi, v času ko st menjavajo smeri vetra, neurja in viharji in ker je zrak tu poln vlage, se širi iz njega vedno gosta megla.
Od tega, kakšen je v teh krajih zračni pritisk, kakšna temperatura, koliko je v Traku vlage, kakšna   ie  sila  in  smer vetra.
je odvisno, kakšno bo vreme pri nas. Kdor hoče napovedovati v severni in srednji Evropo vreme, mora vedeti, kakšni so meteorološki pogoji v oblasti Ledenega morja med Skandinavijo in Gronlandijo. Napovedovati vreme pa ni samo zaba-va in sport.
temveč nujna potreba. Na vremenska poročila ne čakata samo kmet in turist, temveč tudi lovec, ribič in letalec. 7.i\Xrt ni čuda, da je v Severnem ledenem morju zdaj mnogo meteoroloških stanic in da njihovo število neprestano narašča (na sliki so označene z zvezdicami).
Ena najvažnejših meteoroloških slanic
Ena najvažnejših meteoroloških stani« je na otoku Jan Mavcn. Imena tega otoka se bomo morda spomnili še iz časov, ko so morski tokovi zanesli k njemu ledeno goro z ruskimi polarnimi raziskovalci, ki je bila v bližini Severnega tečaja. Otok leži na meji med vodarni polarnega in zalivskega toka. Do Gronlandije je od njega 255 morskih milj, do Islanda 290, do Spitzbergov 555 in do evropske celine, namreč do Skandinavije, tudi toliko. To je pust vulkanski otočić, dolg 54 km, širok pa na najširšem kraju na severu samo 15 km. Ima strmo skalnato obalo in na njem ni
nobenega pristanišča. Sicer je pa malone
vse leto obkoljen z ledom in ko poleti za nekaj časa led izgine, prihrumi od vseh strani  k  nti ku  močna plima. Iskrcavanje
je tu zcln tc kn in nevarno.
Njena posadka
Megla nad tem otočkom in njegovo oko-Kco je tako gosta, da si kaj takega težko mislimo. V 10 letih, odkar stoji tu meteorološka stanica, je bilo ugotovlieno. da se
vidi solnce zelo redko, v vsem letu komaj d^bra dva dneva. 363 dni leži torej megla in samo dva dni sije solnce. Pa še to velja samo povprečno. V nekaterih letih se ne vidi solnce niti en dan. Meteorološka
stanica je zgrajena ob vznožju 5270 m visoke gore Beernberg. Gora je neprestano zavita v meglo in le redko se prikaže njen vrh, pa še to le za nekaj minut.
Poleg   megle  piha  na  otoku neprestano
veter, kj se pogosto spremeni v vihar s hitrostjo 80 m v sekundi ali okrog 300 km na uro. Ta veter ne samo, da neprestano
biču morje, temveč dviga tudi vulkanski prah in pesek. Stanica ima sicer steklena okna. toda skozi nje se ne vidi Tudi če zamenjajo steklo z novim, je kmalu raz prar1 «-io in zamazano s peskom, ki ga meče veter v okna kakor iz mlinčka Poslopja stanice in antena, s pomočj » katere oddajalo polarniki svoja opazovanja morajo hiti globoko zasidrana v zemlii in privezana z vrvmi, sicci bi jih veter porušil in odnesel Meteorološke prilike se zabeležijo 6-krat dnevno in vedno jih takoj brzojavno sporoče na Norveško. Otok lan Mavcn je last Norveške, ki ima velik interes na vremenskih poročilih, zlasti tudi za svoje kitolovce.
Življenje na Jan Mavcnu v neprestani megli in vetru je tako naporno, da morajo posadko meteorološke stanice vsako leto izmenjati. Kriva pa nista samo megla in veter Otok je vulkanski in pod njim še vedno gori vulkanski ogenj. To se vidi tudi po tem. da v Beernbergu večkrat zado-ni in da se zemlja strese. Na nekaterih krajih puhti iz zemlje vroča para. Lani pozimi je potres porušil eno poslopje. En član posadke je od tega zblaznel in na njegovo mesto so morali poslati drugega. Do blaznosti živčno s'ab človek snloh nima daleč.
Otok brez rastlinstva
Na otoku je samo nekaj trave in polarnih cvetlic. Pač je pa na njem mnogo le-
Spitzbergi, Gronlandijo
sa in sicer iz Sibirije. Polarni tok prinaša s seboj cela debla in grmovje, ki pride v Ledeno morje po sibirskih rekah, tam ga pa vržejo morski toki na obalo. Po obali se valjajo kupi kosti gronlandsklh kitov, ostanki iz lovov na kite iz 17. in 18. stoletja Zdaj so kiti tu že iztrebljeni. Nekaj živalstva je pa vendarle na tem sicer pu. stem otoku in sicer bele in modre lisice. S čim se preživljajo? Z mesom in jajci morskih ptic. Teh je na otoku mnogo. Po. leti jih gnezdi v pečinah morda na milijone. Lov na te ptice, pobiranje njihovih jajc in lov lisic v pasti, to je edino delo, s katerim se ukvarjajo trije člani posadke razen oskrbovanja stanice in pošiljanja vremenskih poročil. Ptičja jajca so tudi edina njihova sveža hrana, sicer se morajo hraniti zgolj s konzervami.
Življenje in oskrbovanje stanice na Jan Mayemi je zares veliko samozataje van je. Podatki, ki jih pošilja ta stanica, so pa za napovedovanje evropskega vremena odločilnega pomena. Se važnejša pa bodo ta poročila, ko se prične reden zračni promet čez Atlantski ocean. Tak promet brez temeljitih vremenskih poročil iz oblasti Le. denega morja sploh ni mogoč.
Kadar slišimo v radiu vremensko poročilo, se spomnimo teh samotarjev v megli in vetru na Jan Mayenu. Vremenska poročila, ki jih slišimo in Čitamo, temelje tudi na njihovih podatkih. Oni delajo tam gori daleč na severu tudi za nas.
Le un p rej* brez mirii»oo
Proslava 20 letnice laškega Sokola
v nedeljo je doživelo Laško sijajno manifestacijo sokolskega dela in poleta
Laško, 12. julija
Proslava tega jubileja v nedeljo 9. t. m.
je bila sijajna manifestacija sokolskega poleta in dela.
Tr<ia je bila ledina, ki so jo začeli oraU sokolski prvaki pred 201eti, toda z znojem v to ledino zasejano seme ni padlo na skalo in niso ga odnesli viharji, marveč je kiuo ter se širilo preko ledine.
že v soboto dne 8. julija si je nadelo Laško praznično odelo in raz hiš so za-plapolale zastave. Ko pa je pričel legati na zemljo mrak, je zažarel sokolski dom v tisoče piamenicah. Iznad Starega gTada
pa so šviga U zublji raketnih isker proti vse mir ju.
Takrat so se pojavilo na telovadišču krepke vrste sokolskega naraščaja, ter v
prost h in simboličnih, vajah pokazale lispe. he sokolske  volje,  discipline  in dela. Vse
vaje te veće me naraščajske akademije so bile precizno izvedene. Posebno ljubke so
bile »Kresnice« ter >SoCa«. Nadvse pa je zadivila   končna   alegorija:   »Ljubezen do
rodne gradeč, simbolizirana v riiogocnih plamenih, ki so se zrcalili na obličjih ale.
gorilne skupine.
Ko so pa v nedeljo sončni žarki prodrli meglo in oblake, so se začele zbirati močne sokolske čete v sokolskem domu, kjer je pod s ta ros ta br. Križnik otvoril slavnostno zborovanje ter v kratkih obrisih podal zgodovino in delovanje laškega Sokola v preteklih 20. letih.
S »Hej Slovani« in pesmijo »Sokolskih legij« je bilo slavnostno zborovanje zaključeno nakar se je podala veččlanska deputacija na pokopališče, da se pokloni manom tam počivajočih Sokolov in nacionalnih borcev, okrasivsi njihove grobove s cvetjem.
Z društvenimi mednarašCajskini. tekma, mi tekmami je bil dopoldanski spored končan.
Ze ob 14. uri pa so se zbrale na teiovadišču sokoiFke čete v obrambni zboi* okrožja Celje.La.' ko. Ognjevite rodoljubne bese. de podstaroste in načelnika so globoko odjeknile v srcih zborovalcev, ker res le z slovanski vzajemnosti m brezmejni ljubezni do rodne grude in našega vzvšeneg-a starešine kralja Fetra II. in kraljevskega doma, je naša bodočnost in naša sreča.
Po zboru je bil slovesno razvit društveni naraščajski prapor, katerega je izročila kumica s. dr. Roševa praporščaku br. Fe-renčaku s priporočilom, da ga čuva kakor zenico svojega očea. kot so čuvali in ču.
vajo njegovi predhodniki njegovega starejšega druga: prapor Sokola matice. Gi-njen je praporščak prisegel, da hoče to storiti ter čuvati izročen mu prapor ter ga braniti s svojo srčno krvjo.
F*ri tej  priliki je  imenom  župe Čestital društvu k  jubileju  br. dr.  Hrašoveo. poudarjajoč plodonosno in smotrno delo la. škega Sokola.
Po tem svečanem aktu se je razvila mo.
goena povorlca preko 500 dece( naraščaja in  članstva,   korakajoč  ob   spremi jevan ju
dveh godb strumno skozi mesto, iz oken pa se je vsipalo cvetje na mogočne vrste
sokolskih ćet.
Preveč bi brlo opisovati posamezne panoge telovadbe in vrst ob sledečem javnem nastopu. Vsi, prav vsi so želi zasluženo priznanje in menda ni treba še posebej omenjati vzorne vrste br. Orilca, k; je občinstvo zadivila.
Še posebno pa moramo omeniti sokolsko razstavo, ki je bila prav ta dan otvorjena v Sokolskem lomu. Veliko truda si je pri.
zadel br. Adamić, ki je v okusno urejeni razstavi nazorno predoČil dvajsetletno delovanje laškega Sokola, idoč prav do virov, ki so dali temelje samobitnosti Slovencev. Razstava  nas  vodi   najprvo  pod kmečko
streho, ki nam je dala največ slovanskih velmož in nacionalnih borcev. Iz te kmečke hiše nas vodi pot do ustanovitve čitalnice in drugih nacionalnih društev, pred vsem Sokola. Njihov razvoj je v razstavi sematično preoočen v diplomah, listinah in diagramih. Stene razstavne dvorane pa so  okrašene   s  slikami Sokolov.prvakov.
V sredini razstavne dvorane pa stoji mogočen kiosk, predočujoč razvoj sokolskega odra.
Res vse priznanje br. AdamiCu ter njegovim sodelavcem, od katerih naj Še po-sebno omenimo br. Horjaka. ki so z razstavo pokazali, da temelji laška sokolska trdnjava na solidnih tleh.
Razstava bo odprta še do nedelje ter naj nihče ne zamodj te prilike, da si jo ogleda.
Res, življenje ni praznik in gotovo niso počivali ne načelniki, ne vaditelji, niti so kolske vrste, ki so žrtvoval; Tes svoj prosti čas pripravam za ta jubilej in 9. julij je bil za laškega Sokcla praznik, ki bo
ostal v neizbr.snem spominu Sokolov in Laikega.
Vsem bratom in sestram! Sokolskemu naraščaju!
V nedeljo. 16. t. m. otvarja ob 1530 bratsko Sokolsko društvo Ljubljana-Zgor-
nja Šiška, ki spada med najmlajše ljubljanske edinice   svoj novozgrajen: dom Meddruštveni   odbor  ljubljanskih društev je na svoji seji z dne 10. t. m. soglasno sklenil, da pozove   članstvo   in naraščaj ljubljanskih in okoliških bratskih društev, naj se v čim večjem številu udeleži sokoi-skega slavja v Zg. Šiški. Zb ratišče bo na vrtu  Narodnega  doma  od   14.  ure dalje, ookorakamo z godbo Sokola I na čelu točno ob 14.30 po Bieiweisovi. Celovški in
Vodnikovi cesti v Zgornjo š'ško. rojstni kraj prvega našega pesnika, novinarja in
rarodnega buditelja   Valentina Vodnika, kjer nas pr. Galetovi graščini pozdravijo
bratje in sestre iz Zg. šiške. Ljubljane-šiške, ,st. Vida in Medvod.
Članstvo in naraščaj se udeležita povoi-ke in svečanosti v kroju, kdor kroja nima, v civilu z znakom. Društva, ki imajo lastne prapore, naj pošljejo tudi zastavonoše s prapori. Zdravo f
Meddruštveni odbor ljubijansk h društev.
Sokolski praznik v Brežicah
V nedeljo 16. t. m. proslavi najstarejše društvo Posavja v Brežicah 351etnlco svojega obstoja. ze proslava SOletnice je pritegnila v Brežice nešteto sokolskih gostov, kar nam je dalo pobudo, da smo krepko prijeli za delo in postavili zadnje dni sokolsko telovadišče. kakršnega bratska društva ne zmorejo zlepa. Za Brežice je nedeljska manifestacija sokolske misli pomembnejša, ker je naše mesto svoje dni predstavljalo torišče nenarodnih stremljenj in mostiček na cesti tujerodnih pre-viranj. Zadnje leto so se temni oblaki vnovič pomaknili nad slovanski svet. Zato je potrebno, da naše narodne prir?ditve pokažejo tem globljo vero v zarie Vidove, čim težji in grenkejši dnevi nas čakajo.
Od Zidanega mosta do Zagreba, pa tudi od drugod se bodo zsrrniU v nedeljo prijatelji in bratje k nai proslavi. V zibelki posavskega Sokola se bomo srečali, da obnovimo nekdanje prisege in da se zaobljubimo za bodočo pot. Z odprtimi rokami vas bo. dragi sokolski prijatelji in znanci, pozdravil v nedeljo brežiški Sokoi, da z vami preživi par >pih prisrčnih trenutkov, da vam pokaže svoje delo in sc z vami navduši za bodoče slovanske dni.
Sokolsko Posavje bo v nedeljo z Brežicah!
— Sokolsko društvo v Planini pri Rakeku. V nedeljo 23. t. m. razvije naše društvo ob priliki >naraščajskega dneva * svoj naraščajski prapor. Vsakoletni naši telovadni nastopi so pokazali, da je mladina ob naši skrajni zapadni meji, ne oziraje se na razne ovire, v naših vrstah.  S tem
je podan dokaz, da je ideja sokolstva večna, kajti kdor ima mladino, tega je bodočnost. Vabimo vse pripadnike slovanske Tvrševe ideje v Planino, da bo ta dan rea pravi >. zbor obmejnega sokolstva* in vidna zunanja manifestacija Potrebna nam je pomoč vsakogar, da so moralno še bolj okrepimo.
Živi mrlič
Neprijetno presenečenje je doživel župan mesteca Are.les G*ay na Šaon. v Franciji, ki se mu je dva dni po pogrebu m po razdelitvi njegovega premoženja med mestne reveže živ in zdrav predstavil italijanski zidar Carnetti, češ da m vrača s poko. palisCa, niti nima namena napotiti se tja. Carnetti je opozoril župana da ft ^ital v listih poročilo o svojem pogrebu in da bi rad vedel, kaj je prav za prav z njim.
Pred dobrim tednom so potegnili v Gra. yu iz vode mrtvega moža, starega okrog 50 let. Pri njem niso našli nobenega do. kumenta in sploh ničesar, kar bi pomagalo ugotoviti njegov identteto. Nekateri ljudje so pa menili, da bi utegnil biti to Carnetti, ki je bil nedavno izginil iz mesta. Župan je dal odpreti njegovo hišico :n vse kar so našli v nji so razdelili med siromake. Denar so pa porabili za lep pogreb. Zupan je še poskrbel, da je prišlo poročilo v liste, ki so objavili kratek nekrolog. In Carnetti je čital svoj nekrolog med delom. Brž je končal delo in se šel prepričat, koga so prav za prav pokopali na njegov račun, župan je v zelo neprijetnem položaju, ker Carnetti zahteva naj mu občina vrne denar porabljen za njegov pogreb. Mož velja uradno za mrtvega in samo sodišče ga more po dolgi proceduri vrniti oficielno med žive.
NA  ŽENSKEM ZBOROVANJU
Ženska potrebuje neprestano nego in pozornost. Će bi bili možje do žen prav tako galantni po poroki, kakor pred poroko, bi bilo na svetu mnogo manj ločitev.
Glas iz ozadja:  Zato pa več konkurzov.
V:
I
Nežna otročka koža potrebuje moje zaščite. Ostri sončni žarki pečejo. In prav otroci *o posebno občutljivi za sončarico. NIVEA vsebuje EUCERIT, uspešno okrepčevalno sredstvo za kozo, ki daje otroški kozi večjo odpornost, da dobijo otroci zdravo In lepo rjavo barvo.
Jaz sem tuđi otroški prijatelj!
Zahvala
Vsem. ki so ob prerani smrti najine ljubljene hoerke
Vide Vrtovceve
PROFESORICE NA  MESTNI ŽENSKI REALNI GIMNAZIJI
sočustvovali z nama, naju prišli tolažit, jo spremljali na njeni zadnji poti ter obsuli njen grob s cvetjem, izrekava najino najiskrenejšo zahvalo.
Posebej se zahvaljujeva zastopnikoma g. župana g. prosvetnemu inšpektorju Josipu VVestru in g. direktorju Josipu Osani. dalje gosp. direktorju Antonu Bajcu, gosp. profesorju dr. Antonu Slodnjaku in gospodični Sonji Goršetovi za tople besede, izrečene v slovo, in g. dr. Stanetu Rapetu za posebno počastitev rajnke.
LJUBLJANA, dne 12. julija 1939.
Josip in Olga Vrtovec
Florence Riddellovo: 69
Hevmna £ju6c$cn
Fenella niti z besedico ni ugovarjala tej trditvi. Ni hotela, da bi se seržantov gnev prenesel na De-reka. Niti seržant, niti noben legionar je še ni bil spravil v zvezo z Ellisonom in vse je kazalo, da je tudi v Tizigounu nihče ni videl. Vedela je tudi, da je bil Derek po svojem ponesrečenem poskusu pobegniti premeščen k drugi stotniji in iz vsega tega je sklepala, da noben teh vojakov ni bil prej v tizigounski posadki.
Ze od trenutka, ko je vstopila v trdnjavo, je Fenella iskala z očmi Dereka. Ni ga našla, pač pa je imela občutek in bila je celo prepričana, da je Derek tu in da je še živ. Ni si pa upala omeniti seržantu Wiechartu, da pozna legionarja Robina Adaira.
Seržant Wiechart je mračno zrl predse in nikakor ni prikrival, da mu gre prihod obeh žensk hudo na živce. Po tem, kako sta opisali svoje letalo, se da sklepati, da nameravata ostati tu. Tako je razmišljal seržant Wiechart v svojem besnem gnevu. Saj ju vendar ne more zapoditi iz trdnjave, poslati ju ven k letalu, da bi pokvarjeno letalo popravili pod žgočim soncem, kjer bi ju sovražnik zasul s kroglami. Rekli sta mu, da ne vesta, kaj se je zgodilo z motorjem, da bo trajalo morda več ur, preden bosta letalo našli in popravili. To se razume, take so te prismuknjene Angležinje. Seržantu Wiechartu niti v sanjah ne pride na misel, da bi poslal svoje vojake iz trdnjave in jim zapo-
vedal, naj privlečejc pokvarjeno letalo v njo. A čim se stemni, bodo Arabci razbili letalo na drobne koščke, to se razume samo po sebi. Letalki se morata posloviti od svojega letala in končno —
prav se jima godi.
Prokleto življenje! Zakaj se mora kaj takega zgoditi prav njemu? Kako pride on do tega. da bo moral zdaj skrbeti za dve tujki? Tako ie razmišljal ogorčeni seržant Wiechart. Zdaj bo moral hraniti še ti dve dami. Skrbeti bo moral, da se ne bo nič zgodilo tema dvema tujima ženskama in čez dan ali dva jima bo najbrž moral že streči v njuni bolezni. On pa ima tu že toliko bolnikov! Dobri bog, zakaj tako kruto kaznuješ človeka? In v takih časih! Poslal je v trdnjavo dve ženski, nervozni, izčrpani, neporabni ženski. Zakaj sta morali imeti prav ti dve ženski prazni glavi. . . Kajti samo v prazno glavo more šiniti misel poleteti med vojno v puščavo. Ce pade trdnjava, bo imel on, seržant Wiechart, vražjo dolžnost ustreliti obe ženski, preden ju napadejo Arabci. Najraje bi pograbil palico in ju pošteno premlatil ali pa prijel obe po vrsti za vrat in ju tresel tako dolgo, da bi popokale obema kosti.
In nekaj tega, kar je seržant mislil, je tudi povedal. Fenella ga je molče poslušala. Vedela je, da bi bil vsak odpor zaman. Počakala je. da je izpuhtela njegova prva jeza, potem je pa spregovorila«
— Hvala vam, seržant, — je dejala potem — ustreliti se bom znala tudi sama, ko napoči trenutek za to. S tem si nikar ne belite glave. Tudi nervozni nisva in lahko nama verjamete, da bova
storili vse. kar je v najinih močeh, da ne bova držali tu križem rok. Pravite, da imate tu bolne vojake. Gotovo pa nimate dovolj ljudi, da bi jim stregli kakor je treba.
Seržant VViechart jo je ošinil s srditim pogledom. Zdravnik in vsi sanitetni vojaki so že ležali pokopani zunaj v pesku. Legionarji, ki jim je bila zdaj poverjena bolnica, pa niso bili izvežbani v oskrbi bolnikov. Delali so radi in požrtvovalno, vendar pa jih seržant VViechart za to ni mogel pohvaliti. Nasprotno, večkrat jih ie karal in večinoma po pravici. Na vse to ie pomisli, ko je po prvem srditem pogledu zdaj s preračunljivim pogledom ošinil Fenello. Stala je pred njim mirno in samozavestno, gledala ga je v oči. vitka v svojem letalskem kostumu. Njena polt slonokoščene barve, je bila od solnca zagorela, njene oči so bile hladne, vendar je pa žarel iz njih plamenček radosti. Seržant Wiechart jo je ogledoval, kakor da vidi pred seboj novega legionarja in pomislil je, da bo ta ženska gotovo zadrhtela pod vplivom pogleda njegovih trdih, srepih oči. Toda Fenella niti z očesom ni trenila. Mirno, malone brezbrižno je prenesla njegov srepi pogled.
In videč njeno lepoto je VVilhelm Wiechart naenkrat spoznal, da je enako hrabra kakor pogumna ženska.
Vendar pa vsaj na zunaj ni ublažil svojega vedenja.
— Vi torej mislite, da boste našim bolnikom nekakšen angel varuh? — je pripomnil. — Dobro, pojdite torej pogledat, na kakšnem mestu hočete delovati.
Fenella je odšla za njim in Vanda tudi. Odvedel ju je po stopnicah, potem pa po dolgem ozkem hodniku v krilo, kjer je bila bolnica.
In tam sta videli stvari, o katerih sta bili trdno prepričani, da jih bosta pomnili do smrti. Stvari, ki !Je zadostovalo obuditi na nje spomin, pa je človek zadrhtel ob strašnem občutku. En vojak, ki so bile njegove oči izgubljene, od groze je prav kar umiral... Drugi je krepko stiskal odejo s koščenimi prsti, podobnimi sivim ptičjim krempljem, tretji, še deček, je srdito preklinjal v strašni vročici. Dva vojaka sta odnašala na nosilnici truplo, pokrito z rjuho. Vroč, zatohel zrak, bolestno stokanje, roji muh, ki so sedale liki krvosesi na izmučene obraze — vse to je bilo grozno, neznosno.
Seržant VViechart je čakal, kdaj se bodo končno pojavili znaki groze na obrazih obeh žensk. Prav gotovo bosta obe kriknili od strahu in morda se bosta celo onesvestili. Dobro, naj se kar zgrudita onesvesčeni. To bo dober izgovor, zakaj je dal izliti na nji čeber vode. Seržant VViechart se je tega že veselil.
Toda njegova želja se ni izpolnila. V naslednjem trenutku je zaslišal tih, miren glas Fenelle Grave-ve.
— Vidim, da bo tu mnogo dela. Če mi dovolite povedati vam, kako si to mislim, bi vam rada omenila, da so vaši bolniki tu zanemarjeni. Mislim, da bi morali tu zaposliti dve pomočnici, pripravljeni za vsako delo.
Res je bilo, da sta ti dve prostovoljni pomočnici prebledeli v tistem trenutku pod zagorelo poltjo. Obe sta pa stali mirno in trdno.
Urejuje Josip Zupančič II Za »Narodno tiskarno" Fran Jaran  H Za upravo in iaserami dol lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani