Poštnina plačana v gotovini.
LETO XUV. ŠTEV. 1.—2
Slovenski Pravnik
Izdaja društvo ..Pravnik" v Ljubljani
1. DR. METOD DOLENC: Sedanje pravno stanje glede kaznovanja
prekrškov, prejšnjih prestopkov 1
2. DR. PAJNIO EDVARD: Sreska kot kazenska sodišča po novem
zakoniku o sodnem kazenskem postopanju 15
3. DR. RUDOLF SAJOVIC: K pojmu »tuzemstva« v zakonih o civil-
nem postopanju 38
4. Književna poročila 43
5. Razne vesti 49
PRILOGA: Odločbe stola sedmorice o civilnih stvareh
V LJUBLJANI 1930 NATISNILA »NARODNA TISKARNA"
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja: Dr. Rudolf Sajovic Za Narodno tiskarno: Franc Dezeršek
SLOVENSKI PRAVNIK
Leto XLIV. Ljubljana, 1930. Št. 1.-2.
Sedanje pravno stanje glede kaznovanja prekrškov, prejšnjih prestopkov.
Dr. Metod Dolenc.
I. Doba, v kateri živimo, nam prinaša tolikanj novih zakonov, da jih pravniki že težko sproti za vsakdanjo upo* rabo študirajo. To velja tudi za kazensko pravo. V kazen* skem pravu smo dobili po sili razmer povrh še novo termi* nologijo. V nastopnih izvajanjih se hočem dosledno poslu* zevati terminologije slovenskega prevoda enotnega kazen* skega zakonika in pa svojega »Tolmača«. Kdor je vedel za boljšo termino'ogijo, pa je ni v javnosti predlagal v času, preden je izšel slovenski prevod, ta je pač vsaj iz malomar* nosti zamudil priliko, pridobiti si nevenljivih zaslug za či* stočo slovenskega pravniškega jezika. Poslej bo vendarle že treba, da se otresemo vsi separatističnih teženj, da bi vsak po svoje pisal; odločeval bo pač usus — tvrannus. Toliko v opravičbo glede svoje doslednosti v terminih za kazensko* pravne pojme, ki jih moram takoj uporabiti.
Od začetka tekočega leta veljajo za zločinstva (prej hudodelstva) in za prestopke (prej pregreške) določbe enot* nega kazenskega zakonika. Iz zgodovine njegovega postanka pa vemo, da naj bi razen zločinstev in prestopkov obstojali tudi še prekrški (Uebertretungen). Pri taki tribotomiji naj bi bile predmet obeh težjih vrst zločinov (Delikt) konkretne okrnitve, oškodbe ali ogražanja pravnih dobrin, ki naj bi spadale v pristojnost sodišč, dočim bi tretja, najlažja vrsta, pomenila zgolj abstraktne ogrozitve pravnih dobrin; za te bi bila pristojna upravna oblastva prve stopnje. Ni nobena tajnost, niti ni to novost, ker sem o tem že pred leti javno pisal, da sem za svojo osebo smatral tako razdelitev v naših razmerah, dasi je teoretično gotovo upravičena, za neumest*
l
2
Sedanje pravno stanje glede kaznovanja prekrškov.
no. Mislim namreč, da bo veliko težav z upravnim sodstvom glede prekrškov. Po eni strani namreč ni še na vidiku za tako sodstvo dobro šolanega in izvežbanega osobja, po drugi strani pa se bo naše ljudstvo jezilo, ko bo moralo hoditi radi prekrškov k upravnemu sodniku v tuj, morda celo od* daljen kraj, dočim ima svojega pravega sodnika za težje delikte nemara pred nosom ali vsaj veliko bližje. Toda moje mnenje, ki se je moglo sklicevati na analogne češkoslovaške predloge, namreč da se naj začasno ohrani rudi za abstraktne kršitve pravnih dobrin pristojnost sreskih sodišč, torej za prekrške, ni prodrlo. Minister pravde dr. Subotič je predložil dne 3. oktobra 1927, br. 70372, narodni skupščini tiskan pred* log zakona o prekrških (o istupima), ki je priŠ2l v resnici tudi na pretres v pododseku zakonodajnega odbora. Tisti pred* log ali osnutek štev. 1 je obravnaval v 214 paragrafih skup* no materialno in procesualno pravo glede prekrškov. V imenovanem pododseku pa ni prišlo do končnega obdelanja tega osnutka, ker se je pojavljal že zoper njegove občne predpise oster odpor tudi od vladnih privržencev. Naslednji in zadnji narodni skupščini je tedanje ministrstvo pravde predložilo vnovič tudi osnutek zakona o prekrških, ki je bil med tem v prejšnji narodni skupščini vsaj deloma že izpre* menjen. Dne 20. decembra 1928 sem dobil od ministra prav* de poziv, da naj čimprej navedem svoje pripombe k tiskane* mu osnutku št. 1., ki mi je bil doposlan. Poslal sem jih prve dni januarja 1929. ter predlagal, da naj se materialni del za* kona skrči od 156 na 108 paragrafov, a postopanje glede pre* krškov naj se začasno — podobno kot se namerava v Češko* slovaški republiki — prepusti okrajnim sodiščem. Toda prišlo je drugače. Dobili smo 6. januarja 1929 državnopravne izpremembe, kmalu za tem pa je nova redakcija osnutka zakona o prekrških št. 2 prešla v pristojnost ministrstva za notranje posle. V vrhovnem zakonodajnem svetu je zlasti profesor dr. J. Šilovič nujno opozarjal, da se naj že oskrbi dokončni osnutek zakona o prekrških. V resnici pa do končne redakcije tega osnutka prav do zadnjih dni v decembru 1929. še ni prišlo. Nastal je situacija, da je grozil nekakšen »vacuum« glede prekrškov, ako se ne odredi, da se ali odgodi nastop veljavnosti novega enotnega kazenskega zakonika, ali
Sedanje pravno stanje glede kaznovanja prekrškov. 3
pa podaljša veljavnost dosedanjih zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov mimo ali poleg predpisov novega ka< ženskega zakonika. Odločitev je padla v prilog druge solus cije. Dobili smo zakon »O privremenom produženju važnosti zakonskih propisa o kažnavanju istupa« z dne 31. dec. 1929, SI. Nov. št. 307'CXXXI, ki je stopil v veljavnost naslednjega dne. Tu je seveda govor o tistih prekrških, ki niso postali v enotnem kazenskem zakoniku prestopki. Nam je preostalo razmišljanje, kaj je še v veljavi od starih naših prestopkov, sedaj prekrškov, po bivšem avstr. kaz. zak., kaj po tako zva* nih »stranskih kazenskih zakonih« izza časov vladavine Avstrije, pa tudi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prekršek ostane še dalje samo to, kar ni bilo prevzeto v novi kazenski zakonik, če je bilo po starih zakonitih določbah prekršek, seveda dotlej, da izide napovedani enotni zakon o prekrških. Za svojo osebo sem odločen nasprotnik solucij v zakonih, ki nekaj »razveljavljajo, (odnosno uveljavljajo), kar ni v nasprotju z drugimi zakonitimi odredbami«. Taka solucija namreč prenese zakonodavčeve naloge, ki naj bodo izvedene za vso državo enotno in enakomerno razumljivo, na stotine sodnikov prve in višje stopnje, ki prav gotovo cesto in v zelo važnih pogledih ne bodo soglašali. Ali stojimo pred lex scripta s tako nepriporočljivo solucijo, ker se vsled nujnosti pač ni dalo drugače postopati. Tako se moramo vprašati, kakšno je sedanje pravno stanje glede prekrškov.
II. Če hočemo to vprašanje načeti, moramo predvsem ugotoviti, kaj naj velja za ukinjeno po zakonu od 16. febru= arja 1929, ki je nastop veljavnosti novega kazenskega zako* nika reguliral. V tem pogledu smo dobili dvoje določb, ki pa žal nista popolnoma jasni:
a) Člen 4. uvodnega zakona pravi: Ko dobi novi enotni kazenski zakonik obvezno moč, prestane veljavnost vseh občnih kazenskih zakonikov, ki so našteti v točki 1. do 6.; — med njimi je seveda tudi bivši avstr. kaz. zak. V drugem odstavku tega člena pa je ta=le dobesedna določba: »Svi ti zakoni prestaju važiti sa svima njihovima izmenama i do* punama.« — Tu naletimo na sporno vprašanje, kaj so »nji* hove«, t. j. občnih kazenskih zakonikov »izmene i dopune«. Lahko bi se vzelo, da so to samo tiste od zakonodajca iz«
l*
4
Sedanje pravno stanje glede kaznovanja prekrškov.
rečno ad hoc kot »izmene i dopune« označene izpremembe ali dopolnitve samega teksta kazenskega zakonika. Kakor znano, je bila taka praksa prav posebno v bivši Srbiji v na« vadi. V bivši avstrijski ali ogrski zakonodaji pa se je silno redko tako postopalo. Na drugi strani bi se pa utegnilo misliti, da gre za vse od raznih zakonodajcev do 1. decem« bra 1918, ko je pravno nasta'a naša država, h kazenskim za« konikom dodane zakonite določbe, ki se tičejo kaznovanja bilo zločinstev, bilo prestopkov, bilo prekrškov. Pri tej drugi razlagi dobimo tabula rasa glede vseh avstr., ogrskih, bosanskih itd. tako zvanih stranskih kazenskih zakonov. Ob prvi pa bi prišli do neverjetno pestrega mozaika, pa tudi do nebroj primerov »non liquet« ali pa tudi »nonsens« zlasti v prečanskih pokrajinah. Stranski kazenski zakoni, ki niso iz« rečno označeni kot izpremembe ali dopolnitve kazenskega z a k o n i k a,' bi imeli še veljavo, kolikor niso striktno po pravilu lex posterior derogat priori derogirani, kar pa uvod« ni zakon baš za te »izmene i dopune« ni izrekel, ampak jih je generaliter ukinil. Tako bi v Sloveniji in Dalmaciji ostal na primer v veljavi § 88 zak. z dne 9. aprila 1873., št. 70 drž. zak. o pridobitnih in gospodarskih zadrugah, ako po občnem kazenskem zakoniku (scilicet: avstrijskem) ne zapadejo strožjemu postopanju, radi »pregreška« v denarju do 12.000 dinarjev, a ostalo bi povsem odprto vprašanje, kateri pred« pisi občnega dela kazenskega zakonika, novega ali starega naj bi se za tak »pregrešek« uporabljali. Pravtako bi veljal zakon o podmorskih kabljih z dne 30. marca 1888, štev. 41 drž. zak., dasi govori enotni kazenski zakonik (§ 209.) o naklepno izvršenem oviranju za življenje važnih obratov, med njimi tudi telegrafskega, dočim vsebuje citirani posebni zakon kazenske določbe tudi za malomarno povzročene motitve telefonske zveze. Ni prvi, ni drugi citiranih stran« skih zakonov ne spominja izrecno ničesar o tem, da je name« njen za dopolnitev k občnemu kaz. zak. in baš radi tega naj bi ostal še v veljavi? Kje pa bi potem ostala enotnost kazen« ske zakonodaje v državi Jugoslavija? To se je hotelo ustvariti, to stoji! Toda ta je le tedaj resnično izvedena, če se je napravila tabula rasa brez izjeme glede vseh stranskih zakonov s kazenskopravnimi določbami, ki so izšli kjerkoli
Sedanje pravno stanje glede kaznovanja prekrškov.
5
do 1. decembra 1918. Brez dvoma je taka rešitev problema upravičena tudi po načelu in dubio mitius.
b) Druga določba, ki spada sem, pa tudi ni čisto jasna, to je člen 5, odst. 2., uvodnega zakona z dne 16. februarja 1929. Ta se glasi v izvirniku: »Stupanjem na snagu ovog zakonika (scilicet »krivičnog«) prestaju važiti još i: Ukazi.... kao i svi drugi zakoni, u koliko sadrže propise o krivičnim delima, ko j i su predmet ovog Zakonika«. Izrecno je citiran samo ukaz, odnosno zakon, ki je razširil veljavnost glave IX. in X. bivšega srbijanskega kazenskega zakonika. Citat ukaza, ki je bil že itak s poznejšim zakonom nadomeščen, ni bil potre* ben, razen če naj pokaže pravec, da gre za zakone izza dobe, ko ni bilo več izmenjalnih in dopolnjevalnih zakonov k prejšnjim kazenskim zakonom pred ujedinjenjem, ampak za samostojne zakone, izdane po 1. dec. 1918 v naši lastni državi. Ta smisel pa je resnično pravilen, če se uvažuje, da slede takoj v naslednjem členu tisti stranski kazenski zakoni izza dobe po 1. dec. 1918, ki pa vendarle ostanejo v veljavi, dasi so v nasprotju s tekstom enotnega kazenskega zakonika. Važna posledica našega naziranja je, da pri stranskih kazen* skih zakonih, ki so veljali do ujedinjenja, sploh ni treba preskušati, ali so »predmet« enotnega kazenskega zakonika, pri drugih po 1. dec. 1918 izdanih pa pač. Pri taki preskušnji pa trčimo na izraz »predmet ovog zakonika«, ki ni jasno opredeljen in zahteva stroge presoje.
Beseda predmet pomenja predmet vobče (Gegenstand), nima pa ožjega pomena »dejanski stan po kaz. zakonu« (Tatbestand). To pa je velika razlika! N. pr.: Enotni kazen* ski zakonik določa v § 266., t. 1., da se kaznuje, kdor umetno pripravlja živila za prehrano ljudi in živali, pa jih prodaja pod imenom pravih in naravnih potrebščin, t. 3., pa kdor prodaja pokvarjena živila za prehrano, radi prestopka z zaporom do 6 mesecev ali v denarju do 5000 Din. Po ideo1ogiji enotnega kazenskega zakonika gre le za naklepno storjena dejanja; za malomarna ni nobene določbe. Posito, sed non concesso, da bi bil zakon o prometu z živili ostal v veljavi (z dne 16. jan. 1896, št. 89 drž. zak. ex 1897), ker ni izrecno proglašen kot dopolnitev k avstr. kaz. zakoniku, potem bi rekli, ako pomeni beseda predmet res »predmet vobče«
6
Sedanje pravno stanje glede kaznovanja prekrškov.
(Gegenstand), da je res zakon o prometu z živili razveljav* ljen, če pal naj bi se razlagal izraz »predmet« v čl. 5 uvod. zak. kot »dejanski stan« (Tatbestand), potem bi bile pač razveljavljene določbe § 11., t. 1., 2. in 3. zak. o prometu z živili, ker gre tu za dejanski stan do'oznih deliktov, ne bile bi pa razveljavljene določbe § 12., ki obravnava objektivno iste zločine, če so samo malomarno storjeni. Pa tudi glede zakonov iz dobe po 1. decembru 1918 poznamo enake pri* mere. Zakon o merah in njih uporabi z dne 30. junija 1928, SI. Nov. štev. 56/2, Ur. 1. 252, govori n. pr. o istem predmetu kakor § 231. enot. kaz. zak., ali dejanski stani nikakor niso identični. Kaj velja?
Po mojem naziranju ni in ne more biti dvoma, da je treba zakon tolmačiti tako, kakor je pisan, pa najsi so bili redakterji zakona drugačnega mnenja. Beseda »predmet« je »predmet vobče«, Gegenstand, za pojem »Tatbestand« imamo pravniki drug izraz »dejanski stan«, »činjenično stanje« ali »učin«. Iz citiranega čl. 5. je treba sklepati, da ostanejo v veljavi po 1. decembru 1918 izdani zakoni: 1) ako sploh ne obsezajo predpisov o takih kaznivih dejanjih, ki so predmet enot. kaz. zak., n. pr. zakon o izselje* vanju (z dne 30. decembra 1921), o pobijanju draginje (z dne 30. decembra 1921), o zaščiti industrijske svojine (z dne 17. decembra 1922), o kmetijskih kreditih (z dne 12. juni* ja 1925) i. t. d.; 2) ako obsegajo sicer razveljavljene predpise, ki se tičejo istega predmeta kakor kazenskopravne norme v enot. kaz. zak., a imajo razen teh še druge kazenskopravne predpise, ki se tičejo še drugega predmeta. Tako je zakon o pismonosnih go'obih (z dne 2. maja 1928) ali zakon o merah in njih rabi (z dne 30. junija 1928) razveljavljen, kolikor se predmet zakonodaje ujema s predmetom enot. kaz. zak., odnosno z njegovimi določbami o pismonosnih golobih; zakon o zrakoplovstvu (z dne 22. februarja 1928) pa ni raz* veljaven, ker se četrti del zak. o zrak. ne tiče predmeta, ki ga obravnava § 206 enot. kaz. zak. (t. j. ogražanja javnega prometa). Tudi tu se smemo za tak nazor pač sklicevati na pravno pravilo — in dubio mitius. Seveda gre tu za nev* sečno — subtilno razlikovanje. V praksi pa vsaj kvanta* tivno ne bo delalo preglavic, ker so vsi ti zakoni že po
Sedanje pravno stanje glede kaznovanja prekrškov.
7
svoji naravi izrednega značaja in bodo zato malo uporab« Ijani.
Kakor je obžalovati, da se ni tekst zakona, ki je usta* novil dobo veljavnosti enot. kaz. zak., posrečil tako, da bi bil brez dvoma jasen, vendar je najnovejši zakon glede kaznovanja prekrškov prakso glede pravilnega tomačenja, kaj je in kaj ni razveljavljeno, zelo razbremenil. Zakon z dne 31. dec. 1929 je namreč ukinjenje veljavnosti prejšnjih kazenskopravnih norm preklical in izrekel, da ostanejo vsi do 31. decembra 1929 veljavni prekrški še preko tega dne začasno v veljavnosti, če niso po enot. kaz. zak. izpreme« njeni, to je samostojno obravnavani. Torej imamo pri tej tekstaciji opraviti vseskozi samo s primerjanjem dejan« skih stanov poedinih prekrškov. Kolikor se krije njihov dejanski stan v obojnih normah, velja enot. kaz. zak. seveda z drugačno, težjo kvalifikacijo, kolikor ne, velja stari pred« pis še dalje, — le terminologija se mora iz praktičnih ozirov izpremeniti. Seveda tudi taka ugotovitev ni enostavna stvar, ali vendar mnogo lažja, kakor ugotovitev po kriteriju, ali je identičen predmet zakonite norme.
III. Glede na vse to pridemo do zaključka, da imamo danes v Sloveniji in Dalmaciji nastopne vrste prekrškov:
a) bivše prestopke avstrijskega kaz. zak., kolikor niso bili prevzeti v enotni kaz. zak. kot prestopki. (Kot zločin« stvo ni bil niti eden prevzet);
b) bivše prestopke stranskih kazenskih zakonov avstrij« ske zakonodaje, kolikor niso bili takisto prevzeti v enotni kaz. zak.;
c) prekrške iz tistih zakonov kazenskopravne vsebine, ki so izšli po 1. decembra 1918.
Poleg vseh teh pa imamo še lepo število upravnosodnih deliktov po zakonih, ki so izšli pred 6. januarjem 1929 in potem, pa bodo spadali pred upravno kazensko sodstvo. To so takšne abstraktne kršitve pravnih dobrin, katere so posebni zakoni a priori, bodisi že glede na bodoči »zakon o istupima«, bodisi ne glede nanj, dodelili pristojnosti uprav« nim oblastvom.
Ni mogoče navesti v okviru tega predavanja vse pre« krške, ki so razvrščeni v eno ali drugo prej navedenih
8
Sedanje pravno stanje glede kaznovanja prekrškov.
skupin. Samo paradigmata naj postavimo, da se vidi, kako je bila stvar zamišljena.
K a) § 496. a. k. z. kaznuje radi prestopka (sedaj pre= krška) zoper varnost časti tistega, ki s kakšno osebo na očitnem kraju ali pred več ljudmi »grdo ravna«. Tega delikta v enot. kaz. zak. ni niti med kaznivimi dejanji zoper živ? ljenje in telo, niti med onimi zoper čast. Reči mora« mo, da »grdo ravnanje«, kakor je običajna žaljiva klo« futa brez vsakih posledic, v enot. kaz. zak. ni normirana: torej je ostala določba § 496. v tem delu še dalje v veljav« nosti. To nam potrjuje tudi tekst osnutka zakona o istu« pima štev. 1, ki pravi v § 127., da stori prekršek »ko drugog nasrne i čuši ga...« Isto velja za dejanski stan po § 431. a. k. z. kjer ni prišlo do nobene okrnitve telesne celovitosti. Lažna zglasitev v zgiasilnicah po § 320. e a. k. z. ni bila v enot. kaz. zak. nikjer kriminalizirana; pač pa je § 52. osnutka zak. o istup. štev. 1. unesel analogno določbo. Jasno je torej, da ostane tudi za naprej še v veljavnosti.
K b) V stranskem kazenskem zakonu o prometu z živili (z dne 16. jan. 1896) imamo že obravnavane prestopke, sedaj prekrške po § 12, ki ostanejo še v veljavi, ker enot. kaz zak. kulpoznih enakih dejanj ni kriminaliziral. — Po zak. z dne 21. maja 1885 se kaznuje radi prekrška ženska, ki izvršuje nečisti obrt, dasi ve, da ima spolno bolezen; takisto pa tudi ženska, ki daje veliko pohujšanje z očitno nečistostjo. V prvem pogledu je enot. kaz. zak. ustanovil normo enakega značaja (§ 256), v drugem pogledu pa nimamo v njem nobe« nega takšnega dejanskega stana. Pač pa je osnutek zak. o istup. štev. 1. zasnoval v § 101. isti dejanski stan, čeprav nekoliko bolj širokega značaja. Točka 4. § 5. cit. zak. ostane torej v veljavi, naslednja točka 5 istega paragrafa pa ne. Po zakonu o brezuspešenju prisilnih izvršil (z dne 25. maja 1883) sta podana dva deliktična dejanska stana, prvi prej pregre« šek, je kriminaliziran v § 366. enot. kaz. zak., drugi prej prestopek po § 3. tega zak., ki se tiče zgolj dejstva, da je bila zarubljena, sekvestrirana ali zasežena stvar dejansko odtegnjena brez vsakega oškodovalnega namena, pa ni našel svojega mesta v enot. kaz. zak. Zato je ta dejanski stan ostal kot prekršek kazni. I. t. d., i. t. d.
Sedanje pravno stanje glede kaznovanja prekrškov.
9
K c) Zelo zanimivo je, da je naša zakonodaja v 1. 1928. tupatam takorekoč že eskontirala še ne veljavne določbe osnutka zak. o istup. V zakonu o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni (z dne 14. junija 1928) je bila odka* zana pristojnost za vse prekrške, katerih je dolga vrsta, a priori upravnim oblastvom. Ne tako v zakonu o merah in njih rabi(z dne 30. junija 1928) in o kontroliranju čistine plemenitih prvin (z istega dne). Ta dva zakona bi bila po naših zgorajšnih izvajanjih glede kazenskih določb docela ukinjena, ker obravnavata isti predmet kot enot. kaz. zak. Ali ker je to ukinjenje preklicano z zakonom z dne 31. decembra 1929, ostaneta vendarle v veljavi glede dejan* skih stanov, ki niso v enot. kaz. zak. kriminalizirani. N. pr. kdor neopravičeno uporabi državni žig ali znak za žigosanje, vendar ne na merah ali utežih, ostane kazniv radi prekrška. Isto velja glede čistinskega žiga. Zakon o posesti in nošenju orožja (z dne 14. junija 1928) vsebuje precej norm glede kaz* nivih dejanj, ki so bila v slovenskem prevodu a priori ozna* čena že kot »prestopki*prekrški« in jih sodijo n. pr. v Slove* niji sodišča, v Srbiji upravna oblastva. Jasno je, da ostanejo vsi ti prekrški vsled zakona z dne 31. decembra 1929 še nadalje v pristojnosti okrajnih sodišč tam, kjer je bilo že prej tako, dočim jih bodo sodila v drugih pokrajinah še nadalje upravna oblastva. I. t. d., i. t. d.
IV. Pridemo do najbolj perečega vprašanja o prak* t i č n i uporabi vseh določb glede kaznovanja prekrškov. Tu treba razločevati A) norme glede materialnega prava; B) norme glede formalnega prava ali procesa.
K A) Očividno radi enoobraznosti, da bi se norme v šesterih pravnih področjih glede prekrškov navzlic veljav* nosti enot. kaz. zak. z dne 27. januarja 1929 preveč ne raz* hajale, je zakonodajec ustanovil nekaj tipičnih momentov, ki naj bodo unificirano normirani. Te norme se tičejo:
a) Značaja in višinezagrožene kazni. Ker je kazen strogega zapora po enot. kaz. zak. difamujočega zna* čaja in je kot takšna pridržana samo za prestopke hujše, etično bolj zavržne vrste, odrejeno je generalno, da se za prekrške nikjer ne sme izrekati strogi zapor, čeprav bi predvideval baš tako kazen tisti zakon, iz katerega prekršek
10
.Sedanje pravno stanje glede kaznovanja prekrškov.
izhaja1 (n. pr. § 5 zak. z dne 21. maja 1885). Pa tudi višina kazni je omejena na zdolaj in na zgoraj za vse prekrške enotno. V osnutku zak. o istup. štev. 1. je bilo odrejeno, da kazen zapora ne sme presegati enega meseca, denarna kazen pa ne 900 Din. V poznejših osnutkih je bila ta mera izpremenjena. Že v zakonu o zatiranju kužnih bolezni pri živini se je uporabila mera zapora od 1 dne do 30 dni in pri denarni kazni od 10 do 1500 Din. To je bila tista mera, ki ustreza kazenskim postavkam, sprejetim v popravljeni osnu« tek zakona o istup. štev. 2., kakor nam je danes poznan, dasi še ni docela predelan. Da se ohrani značaj prekrškov kot tretje in najmanjše stopnje v trihotomiji kaznivih dejanj, zato naj bi se kazni zanje ne izrekale preko označene višine. To pa pomeni seveda samo ograničenje navzgor, dočim prvotne kazni izpod te meje ostanejo nedotaknjene, četudi sta kombinirana zapor in denarna globa. N. pr. za prekršek po zakonu o nošenju orožja, če se orožje ne prijavi radi regi« stracije, ostane zapor od 1 do 5 dni. Za prekrške, ki so bili storjeni še pred 1. januarjem t. 1. pa bo seveda po občnih načelih prejšnjega in sedanjega kazenskega zakonika treba vsekakor uporabljati prejšnje določbe glede kazni, ako so še nižje od najnižje mere po zakonu z dne 31. decembra 1929.
b) Objektivna zastaralna doba je določena enotno za zastaranje kaznivosti prekrška kakor tudi za iz« vršitev pravnomočno izrečene kazni v prvem pogledu s 6 meseci v drugem z 1 letom. Subjektivna zastaralna doba v zakonu z dne 31. dec. 1929 sploh ni omenjena. Iz vsega tega sledi: Razlikovati je treba prekrške, ki so bili storjeni pred 1. januarjem 1930 in take, ki so bili zagrešeni po 1. janu« arju 1930. Pri prvih velja krajša zastaralna doba po prejšnjih zakonikih, n. pr. za območje bivšega avstrij. kaz. zak. vse« skozi 3 mesece, ker gre sedaj vedno samo za kazen zapora, pri drugih pa je unifikacija prava vedla do enotne zastaralne dobe 6 mesecev, dočim velja za prestopke po novem enot. kaz. zak. za kazniva dejanja, za katera je zapretena kazen zapor izpod 1 leta, zastaralna doba 2 let. Na novo je uve« dena tudi za območje bivšega avstr. kaz. zak. enotna zasta« ralna doba za izvršitev pravnomočno za prekršek prisojene kazni 1 leta. (Pri prestopkih po enot. kaz. zak. šteje ta doba
Sedanje pravno stanje glede kaznovanja prekrškov. 11
2 leti.) Subjektivna zastaralna doba za preganjanje zasebno« pravnih prekrškov ostane 6 tednov. Pri nadaljevalnih in trajnih prekrških se ravna začetek zastaranja po zadnjem sestavnem činu prekrška. Za predlagalne prekrške ne veljajo predpisi novega enot. kaz. zakonika, ampak bivšega avstr. kaz. zakonika, to je subjektivnega zastaranja predloga ni.
c) Izjemno stališče po začasnem podaljšanju zakonitih predpisov se odraža zlasti v določbi glede steka prek rs š k o v z drugimi kaznivimi dejanji težje vrste. Ker se niso smele pobrkati določbe splošnih delov kazenskih zakoni* kov v vsej državi, a se utegne vendar pripetiti, da stori kdo v več inopravnih pokrajinah prekrške skupno s težjimi kaznivimi dejanji, smatralo se je po osnovni miselnosti bo* dočega zakona o istupima, da gre za nekakšno anticipirano upravnosodno postopanje in da naj se zatorej začasno vrši samostojno pred tistim oblastvom, ki je do 31. dec. 1929 za take prekrške poslovalo, torej pri nas pred sreskim sodi* ščem, v Srbiji pred policijskim uradom i. t. d. Samo če gre za stek samih prekrškov med seboj, naj veljajo predpisi doslejšnjega kazenskega prava, torej pri nas bivšega avstr. kaz. zak. Stek med prekrški, ki pridejo n. pr. v Sloveniji pred sresko sodišče, v Srbiji pred policijski urad, torej ni upošte* ven. Očividno se ni hotelo dopustiti, da bi judikature glede prekrškov posegale iz sodnega okvirja v upravni okvir.
Iz istega vidika prekrški, ki jih stori obtoženec med glavno razpravo pred okrožnim sodiščem, ne bodo smeli biti sojeni po senatu ali sodniku poedincu, ker za take delikte to sodišče ni pristojno (gl. §§ 234, 276 k. p.).
d) Pravtako krepko je poudarjeno izjemno stališče glede prekrškov kot bodočih upravnih deliktov pri vprašanju rehabilitacije. Kakor znano, smo imeli v Sloveniji in Dalmaciji institut rehabilitacije drugod pa ne. Enotni kazen* ski zakonik jo je uvedel na splošno. Osnutek zak. o istup. štev. 2., že predvideva natančno isto besedilo o tem vpraša* nju kot je danes v zak. z dne 31. decembra 1929. Ta izposodba ima ta smisel, da se ozira pri prekrških kot bodočih uprav* nih deliktih edino le na predkaznovanje radi prekrškov, ne pa glede dragih težjih deliktov. Z dragimi besedami: V zak.
12
Sedanje pravno stanje glede kaznovanja prekrškov.
z dne 31. decembra 1929 se že zrcali anticipativno posebno postopanje radi teh prekrškov izven sodišč. Rehabilitacija torej nastopi za prekršek, čeprav bi bila dotična oseba medčasno v dobi preskušnje obsojena radi zločinstva ali prestopka. Le če bo obsojena dvakrat ali večkrat radi prekrškov, se podaljša doba rehabilitacije od 3 let na pet let. Rehabilitacija pa nastopi po načelih rehabilition de droit, to« rej avtomatično. Glede na to in pa tudi na načela splošnega dela obeh kazenskih zakonov, sedanjega in prejšnjega, bo ta milejši način rehabilitacije veljal tudi glede prekrškov, ki so bili storjeni in kaznovani po prejšnjih določbah.
Te, pravkar od a) do d) obravnavane določbe materialne? ga prava glede kaznovanja prekrškov so tiste, ki izoreminja« jo ex lege splošna načela kazenskega prava izza prejšnje zakonodaje v unifikacijski smeri. Vpraša se, katera siceršnja splošna načela kazenskega prava naj se uporabljajo za pre« krške. V tem pogledu pravi § 1 zak. z dne 31. decembra 1929 jasno, da ostanejo v veljavi predpisi do 1. januarja 1930 ve« Ijavnih občnih kazenskih zakonikov, seveda z izjemami ki smo jih že navedli; kajti exceptio firmat regulam in časi« bus non exceptis. Mišljen je seveda tisti občni kazenski za* konik, iz čigar območja izvira prekršek. Razlika med starimi kazenskemi predpisi občnega značaja in onimi novega enot« nega kaz. zak. se je namenoma zanemarjala. Da bi se novi predpisi o kaznovanju maloletnikov nad 14 leti, o pogojni ob« sodbi, o veljavnosti milejših zakonskih predpisov vendarle uporabljali, ni mogoče. Diskrepance med judikaturo glede zločinstev in prestopkov in ono za prekrške bodo de iure seveda velike, toda de facto bodo sreski sodniki našli lahko tisto pot, ki teh diskrepanc ne bo podčrtavala, ampak jih omiljeva'1a in po možnosti zabrisala. Izhod, ki ga je zako« nodaja iskala in našla z zakonom z dne 31. decembra 1929, je itak le začasen, posledice obsodbe pa bodo ob določbah glede rehabilitacije vsekakor zelo ma*o pomembne. Vseka« kor zakonodajec namenoma ni hotel odrediti, da naj veljajo nove določbe enot. kaz. zak., kolikor so milejše, ker bi po« tem nastala judikatura glede prekrškov bolj komplicirana kot vsak druga. Saj bo že ugotovitev, kaj je ostalo v veljav« nosti, dovolj obtežavala poslovanje pri sreskih sodiščih.
Sedanje pravno stanje glede kaznovanja prekrškov. 13
K B) Glede formalnega prava ali procedure se je zako* nodajec postavil na isto stališče kot pri materialnem pravu, namreč da naj ostane vse, kakor je bilo, z edino izjemo glede kaznovalnega predloga. Po novem kazenskem postopniku državnopravdniških opravi tel j ev tudi v Sloveniji in Dalma* ciji ne bo več, dočim so jih na Hrvatskem že davno odpra* vili. Teoretično to ni bilo lahko opravičljivo, praktično pa seveda državni pravdniški upravitelji res niso bili potrebni. V tem pogledu je torej prišlo do izpremembe pravnega po« ložaja. Na mesto državnega pravdniškega funkcionarja bo predlagal postopanje in kaznovanje radi uradoma pregon« ljivih prekrškov: 1) a 1 i državni tožilec na sedežu okrožnega sodišča a 1 i vršilec dolžnosti državnega tožilca, ki bo ad hoc imenovan pri večjih sreskih sodiščih; 2) kjer pa teh ne bo, a 1 i vobče javno oblastvo, n. pr. upravno sresko, žandarme* rija, šolsko vodstvo, cerkveno predstojništvo, občinsko žu* panstvo i. pod., a 1 i pa tudi posamezni javni organ, n. pr. referent javnega oblastva, kolikor bo po svojih predpisih za to samostojno pristojen. To pristojnost pa bo moralo samo sodišče presojati in jo eventualno tudi odreči, ker ne gre, da bi tak referent smel tirati pred sodišče stvar, ki mu je glede nje njegovo predstojništvo odreklo pristanek k predlogu na kaznovanje. 3) Slednjič bo imel pravico pred* lagati kaznovanje radi prekrška vsak oškodovanec, t. j. ose* ba, ki more nastopati kot zasebni udeleženec. Toda slednjih primerov je med uradno pregonljivimi prekrški pač malo število. Ako pa pride do takega preganjalnega čina, nastopa zasebni udeleženec s pravico javnopravnega pregona dotlej, da se n. pr. državni tožilec ali kakšno oblastvo ne zgane in pregona ne prevzame. Oškodovančeva pravica do pregona n i predlog na kaznovanje (§ 85 enot. kaz. zak.) v tehničnem smislu besede, delikt ostane do konca uradno pregonljiv, predlog na kaznovanje se ne sme več umakniti. Oškodova* nec ima po zakonskem besedilu vlogo subsidiarnega tožilca. Le za primer, da se njegove zahteve do odškodnine popol* noma poravnajo, — propade — analogno kot pri subsidiar* nem tožilcu avstrijskega k. pr. r. — njegov predlog. Pri pristnih predlagalnih deliktih, ki so prekrški, pa pridejo za naše pravno območje itak skoro izključno javna oblastva
14
Sedanje pravno stanje glede kaznovanja prekrškov.
kot upravičenci v poštev. Glede zasebnopravno pregonljivih prekrškov ne bo nobene razlike v primeri z dosedanjim po« stopanjem.
Možnost, da bi maloletnike sodili radi prekrškov po po« sebnem načinu postopanja, ni dana. Sicer je pa tudi glede prestopkov po enotnem kaz. postopniku poseben način po« stopanja samo fakultativno predviden (§ 435.).
Postopanje vsled pravnih sredstev ostane glede pre« krškov nedotaknjeno, to se pravi: o vzklicih bo sodilo okrož« no sodišče v senatu štirih sodnikov. Prav tako se ničesar ne izpremeni glede nadzorstvenih pritožb po § 15 av. k. pr. r., ki pridejo pred apelacijsko sodišče in glede ničnostnih pri« tožb v varstvo zakona po § 33 avstr. k. pr. r., o katerih sodi stol sedmorice kot nadomestnik kasači j skega dvora.
Mandatno postopanje za prekrške ni odpravljeno, vrši se po predpisih bivšega avstr. k. pr. r. Takisto se kazni radi prekrškov izvršujejo po starih predpisih.
Stari poslovni red ostane neizpremenjen. Izrecno treba ugotoviti, da predpis § 10. uredbe o poslovnem redu za redna kazenska sodišča z dne 21. novembra 1929, Služ. Nov. šte« vilka 286'CXVI, Ur. 1. štev. 33, po katerem se mora vsaka prijava kaznivega dejanja, ki se preganja po službeni dolž« nosti, naznaniti državnemu tožilcu, za prekrške ne velja, če« prav odpadejo državnopravdniški opravitelji. Izkaze, ki so jih državnopravdniški opravitelji mesečno pošiljali državnim tožilcem, bodo si morali slednji sami sestavljati na podlagi izpiskov iz U«vpisnika, ki ostane, a za mesečni izpisek bodo morali zaprositi sreska sodišča.
V. Gb sklepu teh izvajanj o kaznovanju glede pre« krškov naj bo dovoljeno pripomniti nastopno: Zakon z dne 31. decembra 1929. gotovo ne ustreza zahtevam moderne kriminalne politike, ampak nasprotno ohranja divergence med starimi kazenskimi zakoniki in med enotnim kazenskim zakonom, ki je bolj moderen od onih. Vendar za prakso ne bo delal težav. Sodniki bodo, čeprav ne ex lege, pač pa po svoji pameti in sodniški vesti ko^kor mogoče pazili sami na to, da se bo judikatura glede prekrškov giba1a v duhu bolj modernega enotnega kazenskega zakonika. Bližnja bodoč« nost najbrž pokaže ob vzporednem uporabljanju obojnih
.Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
15
predpisov tiste nedostatke ali nevšečnosti, ki jih bo mogel zakonodajec o priliki obnarodovanja bodočega zakona o prekrških na en mah z novelico odpraviti ali popraviti. Ta* krat pa bo treba temeljito razčistiti tudi sporna vprašanja glede veljave »dopuna i izmena« in pa glede »predmeta za* kona«, o katerih je bilo uvodoma govora.
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku o sodnem kazenskem postopanju.'
Dr. Pajnič Edvard.
Čisto naravno je, da bo dosedanja praksa imela največji vpliv za tolmačenje določb zakonika o sodnem kazenskem postopku, veljavnega po novem letu 1930. Starega se ni lahko otresti in res je nevarnost, da se bo novi kazenski postopek prikazoval v doslej še različnih pravnih področjih naše države v oblikah, ki se bodo bistveno med seboj razlikovale. Znebiti pa se moramo pri delu v kazenskih stvareh po novem letu vsega, kar tudi le oblično nasprotuje novemu zakonu o kazenskem postopku. Tem večja pažnja je na mestu pri nas, kjer prevladuje nazor, da pomeni novi zakon zgolj ne* kako zboljšano izdajo do 31. decembra 1929 uporabljenega kazenskopostopnega reda, kar pa ni povse resnično.
Po zakonu, s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti,5 prestane od 1. januarja 1930 naš dosedanji kazenskopravdni red, in sicer z vsemi izpremembami ter dopolnitvami, prav tako pa tudi vsi drugi zakoni, ki vsebujejo pravila o postopanju pred rednimi ka* ženskimi sodišči, kolikor ti zakoni nasprotujejo no* vpmu za^on^ku o sodnem kazenskem postonanju. Gornji »uvodni« zakon (čl. 10) navaja zakon o tisku s poznejšimi dopolnitvami,3 nadalje zakon o državnem sodišču za zaščito
1 Zakon od 16. februarja 1929, SI. Nov. od 23. februarja 1929 št. 45/XX, Ur. 1. št. 432/29. Ta spis se poslužuje pri navajanju doloJb novih kazenskopravnih zakonov kratic *k. p.« Okenski postopnik) in »k. z.« (kazenski zakonik), dočim pomenita kratici »st. k. pnr. r.« in »st. k. z.« dosedanja zakona gori navedene vsebine.
2 16. febr. 1929 SI. N. 26. febr. 1929 št. 47/XXI, Ur. 1. št. 311/29,
¦¦> 6. avg. 1925 SI. N. 8. avg 1925 št. 179/XXXIX, Ur. 1. št. 272/25 Icr 6. jan. 1<>29 S!. M. 6. jan. 1029 St. 6. Ur. 1. št. 12/29.
16
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
države kot ona dva zakona, katerih procesualne določbe ostanejo povse ali vsaj deloma v veljavi. Bo pa upoštevati v kazenskem postopku še več drugih zakonov, in sicer ne le novi kazenski zakonik, (ki vsebuje na mnogih mestih do* ločbe, posegajoče v procesualno kazensko pravo), temveč še precej drugih zakonov. Najvažnejši teh zakonov so: zakon o sodnikih rednih sodišč;4 zakon o ureditvi rečnih sodišč za kraljevino Jugoslavijo,5 doslej veljaven le v določbah §§ 104 in 105; zakon o državnem tožilstvu;8 zakon o advokatih;' za* kon o zaščiti javne varnosti in reda v državi s poznejšim zakonom o izpremembi ter dopolnitvi tega zakona;8 zakon o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti s poznejšo izpre* membo.8 Več določb, ki jih vsebuje stari kazenski pravdni red o poslovanju po pravnomočnosti sodb, najdemo sedaj v zakonu o izvrševanju kazni na prostosti.10
Oživctvorjenje novega kazenskega postopnika uspešno pospešujeta uredbi o poslovnem redu za kazenska sodišča in posebej za državna tožilstva z dne 21. novembra 1929." Na razne uredbe druge vrste se mestoma kazenski postopnik sam sklicuje, a teh uredb doslej še ni. Važne so posebno uredbe (zakoni) o odmeri izvedenin in pristojbin sodnih zdravnikov; dosedanje so tako zastarele, da so naravnost škodljive pravosodstvu v kazenskih stvareh.
Seveda v novem zakoniku o sodnem kazenskem postop* ku ni več določb o posebnem nostopku v tiskovnih stvareh, manjka celo devetnajsto poglavje starega kazensko*postop* nega reda o porotnih sodiščih, o prekem sodu, o mandatnem postopku pri prestopkih itd. Zato pa imamo v novem zako* nu predpise o postopku zoper mlajše ma^letnike, o povrači* lu škode neopravičeno obsoi^nim in o povračihi pravic, iz* gubli°nih s kazensko sodbo." Izrecno ni razveljavljen zakon o odškodnini za prestani pripor in preiskovalni zapor,18 to*
4 8. jan. 1929 SI. N. 11. jan. 1929 št. 9/IV, Ur. 1. št. 16/29,
5 18. jan. 1929 SI. N. 25. jan. 1929 št. 20/X, Ur. 1. št. 49/29,
• 28. marca 1929 SI. N. 28. marca 1929 št. 73/XXIX, Ur. 1. št. 138/29.
- 17. marca 1929 SI. N. 19. marca 1929 št. 65 XXVIII; Ur. 1. št. 131/29.
8 6. jan. 1929 SI. N. 11. jan. 1929 št. 9/IV, Ur. 1. št. 11/29 ter 1. marca 1929 SI. N. 6. marca 1929 št. 54'XXIII, Ur. 1. št. 104/29.
» 30. marca 1929 SI. N. 3. ap-ila 1929 št. 78/XXXII, Ur. 1. št. 40/29 ter 10. avg. 1929 SI. N. 15. avg. 1929 št. 189,'LXXVI, Ur. 1. št. 357/29,
10 16. febr. 1929 SI. N. 26. febr. 1929 št. 47/XXI, Ur. 1. št. 450/29.
11 21. nov. 1929 SI. N. 5. dec. 1929 št. 286/CXVT in št. 287/CXVI, Ur. 1. št. 577 in 578.
12 Zakona ¦od 21. marca 1918 d-ž. zak. št. 108 in 109.
13 od 18. avg. 1918 drž. zak. št. 318.
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
17
da tu sem spadajoča vprašanja niso urejena v novem zakonu o. s. kaz. postopku, zato je v očigled drugim, pravkar ome* njenim podobnim določbam pač izključeno, da bi zadevni zakon le pri nas ostal še v veljavi po 1. januarju 1930. Do* ločba čl. 9, zadnji stavek (omenjena po vsebini že zgoraj) zakona, s katerim se uveljavlja in uvaja novi kazenski po* stopnik, pa ne zabranjuje, da ne bi še nadalje ostali v moči in uporabi predpisi o občinskih posredovalnih uradih, o čemer govorimo še pozneje.14
Omeniti je pa vendar, da bo izjemoma15 obdržal po 1. ia* nuarju 1930 vendarle stari kazenski postopni red omejeno veljavo, in sicer za postopek po sodbi prve stopnje, izrečeni pred navedenim rokom. Če pa bo prvo sodbo višje sodišče razveljavilo in odkazalo stvar v novo razpravo, se pa izvede nova razprava po predpisih novega zakonika o sod. kaz. po* stopku. Prav tako je pri zahtevku za obnovo, odnosno za pregon zbog novo razkritega ali prej storjenega kaznivega dejanja (§§ 266, 284, 286 k. p.) pd 1. januarju 1930 uporab* ljati novi zakon le, če ni dosedanji za obdolženca ugodnejši. Obnovljeno postopanje se pa izvede po predpisih novega postopnika. Pravkar navedena določba za naše razmere ne bo postala posebno pomembna glede na vsebino predpisov o obnovi kazenskega postopanja ter §§ 263, 265 st. k. pr.
Sodstvo (sodno oblast) izvršujejo v § 8, odst. I. k. pr. navedena sodišča.
Sreska sodišča so edinoosebna sodišča prve stop* nje, kjer vrši sodstvo v poedinih kaz. stvareh za vse svoje ob* močje16 le po en sodnik, bodisi da je poizvedovalni sodnik (§ 95 k. p.), zaprošeni sodnik (n. pr. § 99 k. p., §§ 50 nasl. uredbe o posl. r. za kaz. sod.), sodnik za mlajše malolet* nike, sodnik poedinec v ožjem pomenu besede (postopanje na prvi stopnji o prestopkih starejših maloletnikov in polno* letnih oseb po § 9 toč. 2 k. p.) ter odrejeni (»posebni«) sod* nik." Starešina okrajnega sodišča izvršuje v do^čnih pri* merih še posebne naloge. O eni govorimo takoj nižje, druga je ona. ki jo starešini okramega sodišča dodeljuje zakon o izvrševanju kazni na prostosti.'8 Tudi pri postopanju glede
14 27. febr. 1907 drž. zak. St. 41 in 27. sept. 1911 dež. zak. za Kranjsko »t. 45.
18 Prim. čl. 11. zak. od 16. febr. 1929 SI. N, 26. febr. 1929 št. 47/XXI, Ur. i. 311/29.
10 Zak. o ur. red. sodišč — opazka 5 : §§ 4 in 5.
17 Prim. §§ 216 odst. II., 399 odst. III. in druge k. p.
18 §§ 11, 14, 15 zak. 16. febr. 1929 Sli. N. 26. febr. 1929 5t.47/XXI, Ur. I. št. 450/29.
2
18
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
mlajših maloletnikov je poverjena starešini odločitev o tem,, naj se li opusti izločitev postopanja zoper mlajše malolet* nike, naznanjene ali tožene skupno z drugimi storilci (§ 438 k. p.). Posebne naloge vrši starešina po uredbi o poslovnem redu za kaz. sodišča.19 Važen je zlasti nadzor nad vsem de? kovanjem v kazenskih stvareh, posebno glede hitrosti po? stopanja. Nadzorstvene pritožbe ne pozna novi kazenski po? stopnik (§ 12, toč. 4 k. p.), pa je po § 56 uredbe o posl. r. za kaz. sodišča mogoča tudi administrativna pritožba na pred? sedništvo apel. sodišča.
Izključitev in izločitev (odklonitev) sreskih sodnikov.
Glede vseh vrst pravkar naštetih poslov je sodnik sre? skega sodišča izključen od vsakega sodnega poslovanja iz razlogov, navedenih v določbi paragrafa 28. kazenskega po? stopka. Ti razlogi so malodane prav isti (točka 3. krstni boter, toč. 6. policijski uradnik, ki je svojčas poizvedoval), kakor v §§ 67, 68 st. k. pr. našteti. Ne velja za sodnika sreskega sodišča določba (§ 29 k. p.), da ne bi smel soditi vprav tisti sodnik sreskega sodišča, ki je vršil v isti stvari poizvedovalna ali preiskovalna dejanja v postopanju pred ustno razpravo pred sreskim sodiščem (§ 385., odst. III. k. p.), ali oni, ki je bil izrekel prejšnjo sodbo, ki pa je bila v določ? nih primerih v prizivnem postopanju razveljavljena (§ 399., odst. II. k. p.) Po § 38 k. p. veljajo sicer, kar se tiče izklju? čitve zapisnikarja, iste določbe kakor glede sodnika, a prav? kar opisanih izjem od izključitve sreskega sodnika pri nje? govem zapisnikarju zakon ne jemlje v misel. Veljajo pa te izjeme vsekako tudi glede zapisnikarja. Sreski sodnik, ki zve, da je izključen, naznani to okornost svojemu starešini, ki odredi nadomeščanje. Če je starešina kot sodnik izklju? čen, odredi nadomeščanje pristojno okrožno sodišče.50 Prav tako je postopati (§ 37. k. p.), če se smatra sreski sodnik sam za prizadetega ali če nastane dvom o vzroku, ki naj ga iz? ključuje v konkretnem primeru.
Izločitev sreskega sodnika smejo zahtevati (odkloniti ga) stranke (§ 6., odst. I. k. p.) iz razlogov, radi katerih je sreski sodnik izključen (§ 23. k. p.), ter radi dvoma (izkazanega po dejstvih) o njegovi nepristranosti (§ 31. k. p.) Zahtevek se predloži (da na zapisnik) sreskemu sodišču, čigar član je dotični odklonjeni sodnik. Iz razlogov mora izhajati verjet? nost osnove, na katero se zahtevek na izločitev opira. Le če se zahteva radi suma nepristranosti izločitev sreskega sod?
18 Primi §§ 9, 13, 48, 64, 65, 67, 88, 132, 139 in dr. te uredbe. 20 Predsedntk okrožnega sodišča: glej § 28 st. z. o sod. org. in § 11 zak. o ured. r. s.
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku. 19
nika, se mora1 staviti zadevni zahtevek pred poeetkom raz* prave na prvi stopnji. Določba § 32., odst. II. k. p. za sresko sodišče ne velja.-1
Zahtevek na izločitev sme kot nedopusten zavrniti od* klonjeni sreski sodnik sam, če je tak zahtevek podan pre* pozno, če sploh ni navedena osnova za odklonitev ali da z ničimer ni podprta (obrazložena) ter če je odklonitev po* dana v očividno zavlačevalni nameri. Sicer pa odloči po< dani izjavi odklonjenega sodnika meritorno o takem zahtevku sresko sodišče samo, in sicer po starešini." Če je odklonjeni sodnik sreskega sodišča sam starešina, pa reši zahtevek okrožno sodišče. V rešitvi, s katero se ugodi zahtevku na izločitev, se določi tisti sreski sodnik (drugo sresko sodišče), ki mu je poverjena stvar v nadaljnje postopanje. Zadnji od* stavek § 34. k. p.23 je pač tako umeti, da je smatrati kot ugo* deno odklonitvi, če izjavi o tem zaslišani odklonjeni sodnik, da je zahtevek utemeljen. Odrediti mora pa na to ali stare* šina ali pa okrožno sodišče primerno nadomeščenje.
Zoper rešitev, s katero je izločitev odobrena, ni pri* tožbe, zoper rešitev, po kateri ni izločitev dopustna (rešitev odklonjenega sreskega sodnika samega) ali zoper rešitev, ki zavrača zahtevek kot neumeljen, se sme vložiti pritožba v t r e h dneh. Pritožbo reši okrožno sodišče, če je pa samo izdalo rešitev, da zahtevek na izločitev sreskega sodnika (starešine) ni utemeljen, pa po našem naziranju pritožba zoper to rešitev ni dopustna, ker okrožno sodišče ni tu poslovalo kot sodišče prve stopnje (§ 328., odst. I. k. p.). Ka* kor hitro je bil zavrnjen zahtevek na izločitev sreskega sod* nika kot sodnika (bodoče) ustne razprave bodisi kot nedo* pusten, bodisi kot neutemeljen, se sme ta rešitev pobijati šele v prizivu zoper sodbo, o čemer odločuje dokončno seveda pristojno okrožno sodišče.2'
O izključitvi ali izločitvi (odklonitvi) zapisnikarja odlo* čuje sreski sodnik, pri katerem posluje zapisnikar. Zoper to rešitev n i pritožbe.
21 § 32 odst. II. k. p.: »Ce se zahteva izločitev vsega sodišča, ss mora predložiti zahtevek najkasneje tri dni po prejetem pozivu na razpravo na prvi stopnji«; priim. še § 383 odst. H. k. p.
22 § 34 k. p.: ». .. odloči isto sodišče, čigar član je ta sodnik. Pri odločanju ta sodnik ne sme sodelovati.«
23 » .. . Pred rešitvijo se zasliši sodnik, čigar izločitev s.e zahteva. Če ta izjavi, da je zahtevek za izločitev osnovan, ni treba nobene r e š i t v e.«
24 Pritožidca ali njegovega zastopnika more višje sodišče kaznovati v denarju, če je zahtevek podan ali iz objesti aH pa v nameri, da bi se postopanje zavleklo. § 36 k. p. Glej tudi § 393 toč. 1. k. p.
2*
20
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
Pripomniti je, da sodišča doslej niso podobnih predpi* sov starega kazenskopostopnega reda o izključitvi in odklo* nitvi nič kaj rada uporabljala, težkočam je odpomoči tudi z delegacijo25 drugega sreskega sodišča. Cesto so za tako od* ločbo res podani glede na krajevne razmere važni razlogi, umestnosti, varuje se z njo zlasti na zunaj ugled sodnikov (vsaj nekoliko bolj kakor z gornjo rešitvijo).
Naš zakonik o sodnem kaz. postopku pozna tudi izklju* čitev in izločitev (odklonitev) izvedencev, katere izbira pri svojih poslih v kazenskih stvareh sreski sodnik (§ 185 k. p.). O izboru se obvestijo stranke ali njih zastopniki, če zoper to ni posebnih razlogov. Pred početkom zaslišanja izvedenca morejo stranke zahtevati njegovo izločitev na istih osnovah, na katerih je moč zahtevati izločitev sodnika, a po početku oddaje izvida in mnenja (»veštačenja«), se sme na istih osnovah, ki veljajo glede sodnika, zahtevati iz* ključitev izvedenca ali opozoriti nanjo. Zoper rešitev sreske* ga sodišča, s katero v teh primerih zavrača izločitev, je do* pustna vselej pritožba na okrožno sodišče.26 Seveda, če je z rešitvijo zavrnjen zahtevek na izločitev izvedenca, ki naj bo zaslišan na ustni razpravi pred sreskim sodiščem, se sme pobijati ta rešitev le s prizivom zoper sodbo (§§ 336., toč. 5, prim. tudi §§ 36 in 329 k. p.), prav tako kakor se mo* rejo uveljavljati tudi razlogi (§ 185., odst. I. k. p.), po katerih je oddaja izvida in mnenja (»veštačenja«) brez veljave..
O zapisnikarju, zapisnikih in sodnih odločbah veljajo tudi za postopanje pred sreskimi sodišči predpisi §§ 70 do 75 odstavek I. k. p., deloma že znani po njih sličnosti z določbami našega starega kazensko=pravdnega reda. Tudi nova uredba o poslovnem redu za kazenska so* dišča ne bo imela bistveno izpreminjajočega učinka na po* slovanje v navedenih ozirih. Opozoriti je treba le na neka* tera za nas kolikor toliko nova pravila. Sodnik naj glasno narekuje zapisnik, da slišijo to prisotne osebe, stranka ali zadevni zaslišanec. Ta odobri zapisnik po sedanjih predpi* sih. Če zaslišana oseba ni zmožna, da se lastnoročno pod* piše, pristavi njen podpis zapisnikar, zaslišana oseba pri* stavi barvani prstni znak.87 Tudi sedaj še velja iz* jema, prav omejitev glede sestave zamsnikov po § 380., toč. 9 k. p., po kateri se mora o poizvedbah glede prestopkov, prepuščenih v presojo sreskemu sodišču, le tedaj sestaviti
* Sedaj § 23 k. p.
20 Prim. § 36 k. p. Tu veljajo glede pritožbe in roka — 8 dni — predpisi      328, 330 k. p.
27 Potreben je odtisk palca (§ 71 k. p.).
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
21
zapisnik po predpisih §§ 70 nasl. k. p., če bo treba poizvedbe uporabiti za dokaz na ustni razpravi, dočim sicer zadošča, da zapisnikar ali sodnik sam na kratko zapiše glavno vsebino onega, kar so izpovedale zaslišane osebe. Ustno razpravo vrši pa ob zapisnikar j evem sodelovanju starešina ali drug sreski sodnik.28 Ob ustni razpravi se sestavi zapisnik takoj po pravilih §§ 242 do 245 in 388 z. odst. k. p. Njegova vsebina je nekaj širja nego je to urejeno po starem kaz. pravdnem redu. Če prisostvuje razpravi tolmač, podpiše zapisnik tudi ta. Sprejeti je v zapisnik izrek sodbe (dispozitivni del, ki ga priobči sodnik s tem, da ga p r e č i t a) z bistvenimi razlogi (sklicevanje na pismeni izdatek sodbe bo pač zadoščalo) in s podukom o pravnih lekih.S9 Urejeno je tudi, kako je po* stopati, če predlagajo stranke popravke ali dopolnitve v za« pisniku o razpravi. Odloči o tem sodnik sam, ki sme seveda tudi uradoma popraviti pogreške. Če sreski sodnik spozna o priliki vložitve priziva zoper sodbo, da se je res zgodila grajana kršitev obličnega prava, označi to v dodatku zapis« nika. Če stranke v ^rizivu grajajo pomanjklivosti zapis« nika o okolnostih, odločilnih za rešitev stvari, sme okrožno kot prizivno sodišče dopustiti nasprotni dokaz o grajanem delu zapisnika.
Pregledovanje spisov in njih prepisovanje (§ 85 k. p.) je tako urejeno, kakor je bilo pred veljavo novega zakonika o sod. kaz. postopku. Državni tožilec sme vedno zahtevati, da mu je poslati spise kazenske vsebine (ne le spise o kazenskih poizvedbah glede prestopkov in zločinov, za katere je pristojno okrožno sodišče). Vsak drug tožilec pa sme vsakrat pregledovati spise, ki se njega tičejo (§ 102 k. p.).
Glede zapisnikov, spisov, njih pregledovanja, o vpoši* ljatvi spisov drugim sodiščem ali povodom rešitve pravnih lekov, vpisnikov, raznih zaznamov vsebuje podrobne pred« pise uredba o poslovnem redu za kazenska sodišča80.
Odločbe sreskih sodišč so (§ 74 k. p.) sodbe, rešitve, naredbe. Pred odločbami, izrečenimi izven ustne razprave mora redoma podati ustno ali pismeno izjavo državni tožilec (njegov zastopnik). Pred odločbo, izrečeno na raz* pravi, mora se dati strankam prilika, da se o tem izjavijo. Potrebna je pismena obrazložba vseh odločb, zoper katere
28 Prim. §§ 385 odst. L in 393 toč. 1. k. p.
29 §§ 242 zad, st. in 288 k. p.
»• Prim. §§ 10, 20—25, 30, 31, 51, 52, 177 nasl. itd. uredbe o poslovnem redu za kazenska sodišča.
22
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
je možno uporabljati kakšno pravno sredstvo ali s katerimi se predlog ali zahtevek zavrača.
Glede priobčitve in vročitve odločb (vabil) ostane bistveno vse pri starem. Za postopanje, po katerem se izvrše vroebe, veljajo subsidiarno zadevni predpisi zakona o civilnem sodnem postopku. Opozoriti je tu še na obvestila
0 pričetem in končanem postopku, ki jih je po posebnih predpisih zakona in uredbe o posl. redu za kaz. sodišča dolžan storiti tudi sreski sodnik31.
Sreski sodnik izda sodbo na zahtevanje v overov*
1 j enem prepisu obdolžencu, državnemu tožilcu (vršilcu dolžnosti državnega tožilca) in tudi zasebnemu tožilcu ter oškodovancu. Pri čeloma ali deloma oprostilnih sodbah glede oficialnih prestopkov, odnosno pri sodbah, s katerimi se zavrača zahtevek državnega tožilca, se vroči prepis sodbe državnemu tožilcu brez posebnega zahtevka, ako ni bilo na razpravi ne njega, ne vršilca dolžnosti državnega tožilca (§ 388 k. p.). Overovljeni prepis sodbe se vroči obdolžencu, ki ni bil navzoč pri razpravi in objavi te sodbe, tedaj pa z navodilom o pravnih sredstvih. Na priziv sam — njegovo prijavo — se vroči prepis sodbe le, če je oseba, ki je prigla* sila priziv, že pred priglasitvijo ali ob priglasitvi sama to zahtevala (§ 394 z. odst. k. p.). Pripomniti je, da je stvar nekoliko drugačna, če gre priziv zoper sodbe senata okrož* nega sodišča. Na pravočasno priglasitev priziva je vsikdar pritožilcu, ki priziva ni že zaeno obrazložil ali se je vročitvi prepisa sodbe odpovedal, vročiti prepis sodbe (§ 333 odst. I. k. p.).
Sreski sodnik kot poizvedovalni sodnik.
Predvsem je opozoriti, da je tudi tukaj nekako govoriti o podsodnosti za vršitev poizvedb. Ta podsodnost je tista, ki jo ima v mislih zadnji odstavek § 8 k. p.32 in ki jo omenja tudi § 99 k.p. V slednji določbi je rečeno, da mora sresko sodišče na zaprosbo preiskovalnega sodnika33 izvršiti po* edina preiskovalna dejanja in če se na to pojavi potreba, še druga v zaprosbi ne omenjena dejanja. Vse to pa le tedaj, če je za izvršitev pristojno, namreč če teh poizvedovalnih (preiskovalnih) dejanj ni potrebno započeti v drugem srezu34.
Sreski sodnik podvzame35 poizvedbe v lastnem delo* krogu, ne kot zaprošeni sodnik o njemu došlih ovadbah radi
** Prim.      121 do 124 uredbe o poslov, r. za kaz. sodišča.
** §§ 4, 5 zakona o ureditvi rednih sodišč.
33 §§ 50 dta 53 uredbe o posl. r. za kaz. sodišča.
§§ 99 odst. L, 117, 167 k. p. **       92 k. p. Slovenski tekst pravi »odredi«, (»poduzme«).
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
23
dejanj, ki jih preganja državni tožilec pri okrožnem sodišču, pristojnem za presojo teh dejanj. Zasebni tožilec in zasebni udeleženec kot tožilec se morata obrniti z zahtevkom na izvršitev potrebnih poizvedb radi kaznivih dejanj, glede katerih je stvarno pristojno okrožno sodišče, na to sodišče (preiskovalnega sodnika) neposredno".
Ovadbe o gornjih kaznivih dejanjih dobi sresko sodišče od državnega tožilca s predlogom na podvzem poizvedb3 . Pri neposrednem prejemu ali sprejemu (na zapisnik) take ovadbe (»naznanila«, »prijave«: § 89 odst. II. k. p.) prijavi pa sresko sodišče le po določenem obrazcu državnemu tožilcu kaznivo dejanje in začne takoj s poizvedbami (pa z omejitvami po § 95 k. p.). Spise vpošlje sresko sodišče čimprej državnemu tožilcu, a v primerih, če je kdo priprt, najdlje v roku osmih dni od dneva pripora. Opozoriti je še posebno na prijave o kaznivih dejanjih, na katere je polagati posebno važnost, in glede katerih uredba o poslovnem redu za državna tožilstva3" ukazuje prav posebno interno poslovanje. Na take prijave naj sresko sodišče posebej opozori držav* nega tožilca ter ga po potrebi obvesti brzojavno. Poizvedo* valne spise prejme sresko sodišče nazaj razen primera ko se mu vrnejo v svrho ustavitve po § 455 odst. III. k. p. le tedaj, ako jih pošlje državni tožilec s pripombo, da ni osnove za pregon ali pa, če državni tožilec stavi (§ 375 št. 1 k. p.) tožni zahtevek radi kaznivega dejanja, za kojega pre* sojo je pristojno to sresko sodišče39 in končno še tedaj, če predlaga državni tožilec popolnitev poizvedb. V prvem primeru mora sresko sodišče po § 96 k. p. ustaviti poizvedo* vanje (z izrecno' ustavitveno naredbo) ter priprtega osum* ljenca izpustiti. Oškodovanca pa državni tožilec v osmih dneh obvesti o zavrnitvi naznanila (ovadbe.40) Pravice oško* dovanca, ki se je bil pridružil kazenskemu postopanju
38 §§ 92 k. p. z. odst.
" Vršilec državnega tožilca mora njemu dlošle ovadbe o dejanjih, /a katera je pristojno okrožno sodišče, takoj odstopiti sreskemu sodišču (§ 74 uredbe o posl. redu za drž. tožilstvo).
3S Prim. §§ 26—29 uredbe o posl. r. za državno* tožilstvo.
39 Če gre za prestopke, ki se smejo preganjati le na eškedovančev predlog, utegne državni tožilec tudi opozoriti, dla zaradi manjkajočega predloga ne more staviti obtožnega zahtevka, odnesno ga stavi — kar smatramo kot dopustno — le pogojno (prim. 2, 375 odst. III. in §§ 379 odst. L, 359 toč. 1. in 85 k. z.).
40 Glej §§ 44 odst. II. in 96 k. p. Podobno mora postopati po § 73 uredbe o poslovnem redu za drž. tožilstvo tudi vršilec dtolžnosti državnega tožilca.
24
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
(§ 295 k. p.) so ograničene v določbah §§ 53 odst. I, III., 92 z. odst. k. p. Oškodovanec ali upravičenec, na kojega predlog se sme kazensko postopanje šele začeti, more staviti pred* log v roku § 85 odst. II. k. z. sam pismeno ali na zapisnik, sprejme ta predlog lahko tudi oblastveni organ ali oblast, orožnik n. pr., ki ga sporoči v naznanilu kaznivega dejanja. Pa tudi o priliki zasliševanja kot svedok sme staviti tak predlog za primer, da se ne bi po poizvedbah podalo kaznivo dejanje, za kojega pregon ni takega predloga treba41. Smatra* mo kot dopustno po zakonu (§§ 2, 180,' 359 št. 1, 379 k. p.), da sodišče obvesti o ev. potrebi tega predloga poškodovanca, ne da bi ga vabilo prav zato nalašč k sodišču.
Sreski sodnik izvrši posamezna poizvedovalna in pre* iskovalna dejanja vsake vrste — ne samo zasliševanja svedo* kov, kakor bi bilo navidezno povzeti določbi § 167 k. p. — tudi na zaprosilo preiskovalnega sodnika42. Delegacije sre* skega sodišča za samostojno izvršitev cele preiskave pa ne poznajo novi predpisi o kaz. postopku.
Zlasti ob početku veljave novih kazensko pravnih zako* nov bodo sreska sodišča primeroma češče nego pozneje normalno vpošiljala naznanila o kaznivih dejanjih s poiz* vedbami ali brez njih državnemu tožilcu, ko bo dejanja, storjena še pred 1. januarjem 1930 glede njih kaznivosti presojati po § 2 k. z., kar bo odločilno tudi za vprašanje stvarne pristojnosti43. O tej točki govorimo še pozneje.
Če vrši predhodne poizvedbe policija (§ 93 k. p.), mora gledati na to, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja. Če bi se bilo bati, da se ti sledovi uničijo (izpremene, preden prispejo predlogi državnega tožilca), se mora policijsko oblastvo obrniti na pristojno sresko sodišče, da to izvrši potrebna sodna dejanja.
Glede svojih pravic in dolžnosti pri poizvedbah je sreski sodnik povsem izenačen s preiskovalnim sodnikom (§ 11 št. 1. k. p.). Sme izvrševati zlasti disciplinsko oblast po določbi § 107 k. p., zadevne naredbe mora takoj sporočiti okrožnemu sodišču, da o njih odloči (jih odobri, omili, raz* veljavi) in postanejo izvršne šele s to odločbo. Ni potreba dalje razpravljati podrobno o poslovanju sreskega sodnika.
41 §§ 105, 150, 295 k. p.
42 §§ 92 odst. HI., 99 k. p.
43 Primerjaj z dofJočlbami starega kaz. zakona, zlasti §§ 144—147. k. z. (lažne izpovedbe); §§ 127 (130) k. z. (odpor zoper poslujočo uradno osebo); §§ 162, 163 (motenje vere); § 166 k. z. (prestopek pijanosti), §§ 178 nasl. k. z. (kazniva dejanja zoper življenje in telo); §§ 242. 247. 250 k. z. (dosed. javna sila) itd.
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
25
ko vrši iste posle kakor preiskovalni sodnik o priliki poizveab ali kot zaprošeni sodnik, kolikor gre za preisko* vanje stanovanja in oseb44, za zasliševanje osumljenčevo ali obdolženčevo4", za zasliševanje prič'", za sodni ogled in zasliševanje izvedencev4', ker tu napram določbam do 1. januarja 1930 veljavnega kazensko*postopnega reaa ni ugotoviti bistvenih izprememb. Če sreski sodnik kot poizve* dovalni sodnik zoper priče ali izvedence (§§ 163, 164, 186 k. p., če namreč izostanejo brez opravičbe ali če se branijo izpo* vedati) odredi kakšno prisilno sredstvo, imajo prizadeti pravico pritožbe v osmih dneh in taka pritožba zadrži izvrši* tev naredbe48. Glede morebitne in tu izjemne prisege priče veljajo določbe §§ 176 odst. II. in 177, 178 k. p., kjer je označena tudi oblika in vsebina prisege. Izvedenci se pa morajo po § 187 k. p., preden oddajo izvid, zaprisegati. Uredba o posl. r. za kaz. sodišča določa (§§ 37, 38 ur. o posl. r.) obliko priseg glede drugih veroizpovedi kakor za pripadnike pravoslavne in katoliške.
Pri sreskem kot poizvedovalnem sodišču nastali s t r o * ški kaz. postopanja so večinoma pričnine (§ 315 k. p), pristojbine izvedencev, tolmačev (§ 316 k. p.), potni stroški sodnih oseb in državnega tožilca (§ 318 k. p.), vročnina, poštne pristojbine i. t. d. Za potovanje izven sedeža src* skega sodišča je potrebna odobritev starešine (§ 48 uredbe o posl. r. za kaz. sod.). Omeniti je še stroške za vzdrževanje osebe v nriporu (§ 319 k. z.)*'. Še važnejše kot doslej bo zaznamovanje vseh nastalih stroškov sproti v popis stroškov, ker je potrebno po možnosti že v sodbi te stroške številično navesti50. (Stroške v naprej založene od drž.). Pričnina se mora zahtevati, na kar je pričo opozoriti v pozivu in pri zaslišanju, najdlje v 24 urah. Zoper rešitev poizvedovalnega sodnika v pogledu stroškov (posebno pričnin in izvedenin) se more vsaka prizadetih oseb pritožiti v roku osmih dni (§§ 323, 330 k. p.) na okrožno sodišče, ki tu odločuje
44 XI. poglavje: §§ 135 nasl. k. p.
45 XII. pogl.: §§ 151 nasl. k. p. §§ 40—43 uredbe o posl. r. za kaz. sod.
46 XIII. pogl.: §§ 161 nasl. k. p.      34 nasl. uredbe o p. r. za kaz. sod.
47 XIV. pogl. §§ 181—201 k. p.; §'§ 48, 134 uredbe o posl. r. za kaz. sod.
48 Prim. še §§ 328 odst. II., 330, 12 št. 1 k. p.: zoper odločbo okrožnega sodišča možna je še nadaljnja pritožba na apelacijsko sodišče.
49 O raznih stroških kaz. postopanja vsebuje podrobne predpise poglavje VI. uredbe o posl. r. za kaz. sod.
50 Glej § 138 uredbe o posl. t. za kaz. sod. o popisu stroškov in § 145 iste uredbe o poizvedovanju imovinskih prilik osumljenca zaradi poznejšega izterjanja.
26
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
dokončno. Odpravljene so vsakršne odobritve izvedenin po apelacijskem sodišču51.
Glede poziva in morebitnega p r i v o d a o s u m * 1 j e n c a (§§ 111, 112 k. p.) prav tako ni bistvenih izprememb, pač pa je nekoliko govoriti o poslovanju sreskega kot poiz* vedovalnega sodnika ob osumljenčevem pripor u.52 Sreski sodnik, pristojen za poizvedbe, mora odrediti pripor glede onega, ki je sumljiv zločinstva, za katero predpisuje zakon smrtno kazen ali kazen dosmrtne robije ali za katero je prepuščen sodišču po zakonu izbor med omenjenima kaz* nima in drugo kaznijo. Če pa gre za drugo kaznivo dejanje, glede katerega je pristojno okrožno sodišče, pa sme odrediti pripor, če so za to podani razlogi § 113 št. 1. do 4. k. p. (sličnim onim v § 175 st. k. pr. navedenim). Prva točka je v naslednjem § 114 k. p. še posebej obrazložena.53 Glede osum* ljenca, ki ga je kdo drugi — oblastveni organ ali zasebnik — priprl in oddal sreskemu sodišču, pa sme odrediti — naredba z razlogi je priobčiti osumljencu takoj po' zasliševanju — sreski sodnik, da mora ostati v priporu, če je tudi še po svojem zaslišanju sumen, da je storil kaznivo dejanje, ki ga je obdolžen in če je tu podan kakšen izmed razlogov po § 113 k. p. Tak osumljenec sme zahtevati, da ga je privesti preiskovalnemu sodniku najdlje v 48 urah. Če tega ne zahteva, ima zoper naredbo o priporu pravico pritožbe na pristojno okrožno sodišče v treh d n e h. Če se pa priprti osumljenec v tem roku ne pritoži (ali če izjavi še prej, da se nikakor noče pritožiti) mora poslati sreski sodnik naredbo o priporu, (vsekako s spisi) v (nadaljnih) 24 urah.
"j Prim. § 384 z. odst, st. k. p. r.
52 Po § 12 uredbe o posl'. r. z;a kaz. sod. je odpravljen zmotno razumevanj predpis starega posl. r., da bi morala biti ukrenitev pripora odobrena s podpisom starešine; izvtoet je le primer, če gre za odredbo sodnega pomočnika.
53 g        \^  p.: »Primeri zalotitve pri dejanju so:
1. če kdo storilca ali soudeleženca zaloti pri samem izvrševanju kaznivega dejanja;
2. če je kdo kot samovidec takoj po storjenem kaznivem dejanju prijel storilca ali soudeleženca;
3. če se kdo takoj po storjenem dejanju zaloti z orožjem ali s predmeti, ki izvirajo iz kaznivega dejanja ali vsaj kažejo na njegovo udeležbo pri tem dejanju.
Kdor se zaloti pri dejanju, tega sme vsakdo prijeti. Prijetega mora takoj izročiti p>reiskovalnemu sodniku, sreskemu sodišču ali prvemu policijskemu cblastvu. ki ga najde; če pa tega ne more storiti, mora to takoj naznaniti enemu izmed omenjenih oblastev.«
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
27
Ker mora poizvedbe medtem nadaljevati, si pridrži »popis spisov« in potrebne prepise, upoštevajoč predpis § 25 uredbe o posl. r. za kaz. sodišča. Okrožno sodišče odloči tu uradoma kakor ob pritožbi v dveh dneh od dne, ko je prejelo naredbo (pritožbo). Zoper to rešitev okrožnega sodišča ni pritožbe. Prav ti predpisi veljajo, če gre za preiskovalni zapor (§ 119 k. p.). — Pa že § 134 k. p. določa, da pritožba državnega tožilca zoper rešitev sodišča, s katero se ukinja preiskovalni zapor (z jamstvom ali brez jamstva), ustavi njeno izvršitev samo, če je vložil pritožbo takoj ob priobčiti rešitve. Potem bi bilo sklepati, da zoper gornjo odločbo okrožnega sodišča le osumljencu (obdolžencu) ni dovoljena nadaljnja pritožba (§§ 131 z. st., 134, 205 k. p.). Vsi ti precej komplicirani predpisi v varstvo priprtih v praksi niso lahko izvedljivi in bi pri dobesedni izpolnitvi le zavlačevali postopanje v škodo priprtega osumljenca. Ze od četrtega dne naprej po odrejenem priporu bi romali poizve* dovalni spisi, katere je v primerih pripora itak predložiti v osmih dneh od dneva pripora naprej državnemu tožilcu v predlaganje, od sreskega sodišča k okrožnemu sodišču, od tega državnemu tožilcu, potem pa zopet nazaj. Prešlo bi najbrže že več kot osem dni, poizvedbe pa sploh ne bi napredovale. Priporoča se, da za primer pritožbe priprtega, ali pa če je predložiti naredbo o priporu (seveda s spisi) okrožnemu sodišču v poslovanje po §§ 117, 119 z. odst. k. p., vpošlje sreski sodnik spise kar naravnost državnemu tožilcu, a to po § 117 odst. 2. k. p. zaeno z vposlano naredbo o pri* poru naznani okrožnemu sodišču. Državni tožilec bo vsekako nemudoma rešil stvar tako, da bo odločitev okrož* nega sodišča o priporu odveč in nepotrebna, ker bo priprti osumljenec ali izpuščen ali pa bo glede njega predlagan (in bržkone tudi ukrenjen) preiskovalni zapor. V slednjem primeru pa bo itak na novo postopati no § 119 k. p. Sreski sodnik naj bi tudi dobro premislil, kako da poduči priprtega osumljenca, da sme zahtevati privedbo pred preiskovalnega sodnika v 48 urah. Tudi v teh primerih (če priprti hoče biti priveden pred preiskovalnega sodnika) je najbolje, da se spisi vpošliejo takoj državnemu tožilcu s prošnjo, da slednji, ali pa preiskovalni sodnik, o svojem ukrepu brzojavno obve* sti sresko sodišče. — Obširne predpise glede ravnanja s priporniki vsebuie poglavje III. uredbe o posl. redu za kazenska sodišča.
Postopanje pred sreskim sodiščem kot sodiščem prve stop* nje po § 9 toč. 2 k. p.
Za postopanje pred sreskim sodiščem kot sodiščem prve stopnje glede kaznivih dejanj, za katera so sreska sodišča
28
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
stvarno pristojna, veljajo nele predpisi drugega oddelka XXI. poglavja (§§ 374 nasl. k. p.), temveč po § 374 k. p. še vse določbe zakona, ki se tičejo postopka pred okrožnim sodi* ščem, kolikor v tem poglavju ti predpisi niso spremenjeni.
Kazensko postopanje v primerih § 9 toč. 2. k. p. se po« krene pred sreskim sodiščem na stavljeni zahtevek na pregon, ki ga pri oficialnih kaznivih dejanjih stavlja ne le državni tožilec pri nadrejenem okrožnem sodišču, ampak tudi morebitni vršilec dolžnosti državnega tožilca pri sreskem sodišču54 in, kjer slednjega ni, tudi javno obla« s t v o ali javni organ (policija ali orožniki). Oškodovan* čevo naznanilo se šteje takrat, ko gre za oficialne prestopke in ni na kraju državnega tožilca ali vršilca dolž* nosti državnega tožilca, kot istovredni zahtevek na pregon. Pri tej vrsti kaznivih dejanj je treba opozoriti predvsem na tista, kjer je potreben za pregon oškodovančev (upravičen« čev) predlog in ne sme sreski sodnik brez tega predloga postopanja niti ne začeti. To pravilo pa ne znači, da bi sreski sodnik sploh ne smel vzeti v delo takega naznanila z zahtevkom na pregon. Rešiti je stvar, če tudi morda po poizvedbah, prilagodenih nižje navedeni rešitvi, z obrazloženo zavrnitvijo zahtevka55 na pregon, o čemer se mora obvestiti oškodovanec. Ta sme na to (če ni že isti cilj dosegel spri« t o ž b o v roku 8 dni) v roku 3 mesecev § 85 k. z. staviti (vsekakor uspešni) predlog, da naj se započne ali nadaljuje ustavljeno postopanje, pri čemer ni potreben ponovni zahte« vek tožilcev na pregon (§§ 359 toč. 1. in 374, 411 k. p.). Glede še nesojenih kaznivih dejanj, ki se po 1. januarju 1930 pre« ganjajo šele na predlog, a so bila izvršena pred tem rokom, je uvaževati, da se mora razprava in vse njej sledeče pošto« panje izvršiti po novem postopniku in da je presojati kaznivost takih dejanj iz vidika § 2 k. z.,50 čeprav je dotlej okrajni sodnik že odredil ustno razpravo. Pri tem utegne priti ob manjkanju potrebnega predloga do rešitve ali do sodbe"', da se zavrne zahtevek na pregon. Tako sodbo, pa tudi oprostilno ali obsodilno meritorno sodbo, kjer so bih
54 Zakon o državnem tožilstvu 28. marca 1929. SI. N. 28/3. 1929 Št. 73/XXIX, Ur. 1. št. 138: §§ 1 in 5. Kot vršilca d. dr. t. je določiti enega izmed sodnih pripravnikov, če teh ni, pa izmed sodnega admini-strat:vnega osebja. — Prim. tudi uredbo o posl. r. za drž. tožilstvo: §§ 71-77.
55 § 379 k. p.
56 § 2 k. z.: »Če se kazenski zakon po storjenem kaznivem dejanju izpremeni, se uporablja milejši zakon.«
57 Rešitev: § 379 odst. 1., sodba:      276, 374 k. p.
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
29
prezrti materialnopravni predpisi o potrebnem predlogu, je mogoče pobijati s prizivom, a se v prid obdolžencu na to kršitev materialnopravne narave prizivno sodišče tudi ura* doma5* ozira. Velja pa glede take sodbe o zavrnitvi zahtevka na pregon. Že vršilec dolžnosti državnega tožilca je upravi* predlogom brez obnove pokrenitev kazenskega nostopanja, če rok po § 85 k. z. še ni pretekel50. Pripomniti je še treba, da se more stavljeni predlog do početka ustne razprave prekli* cati (§§ 276 k. p. in 89 k. z.).
Do ustavitve postopanja pred početkom ustne razprave (§ 379 k. p.) pride tudi, ako je javni tožilec umaknil zahtevek na pregon. Že vršilec dolžnosti državnega tožilca je opravi* čen, da zavrne naznanilo, došlo mu o kaznivem delu,60 na svojo roko (pozneje sme umakniti zahtevek na pregon z odobritvijo državnega tožilca, kar je pa notranja stvar med obema). O ustavitvi obvesti sresko sodišče oškodovanca le, če je on napravil naznanilo, sicer pa je to stvar (§ 96 k. p.) javnega tožilca. V roku osmih dni more oškodovanec, ki se je glede svojih zasebnopravnih zahtevkov pridružil kazen* skemu postopanju sam zahtevati, da naj se nadaljuje kazen* sko postopanje61. Zoper rešitev, s katero ta zahtevek sreski sodnik zavrne, se sme pritožiti zasebni udeleženec na okrožno sodišče v roku osmih dni.
Druga kategorija kaznivih dejanj, spadajočih pod sre* skega sodnika, je tista, kjer sme zgolj zasebni tožilec staviti zahtevek na pregon. Čejenastopils takim zahtev* kom neupravičeni zas. tožilec, se zavrne zahtevek z rešitvijo (§ 379 k. p.); po pričetku ustne razprave (ki se prične z objavo glavne vsebine zahtevka — § 387 odst. IV. k. p.) s sodbo.62 O pravnih lekih zoper take odločbe smo že zgoraj govorili. Odstop zasebnega tožilca od pregona pred početkom razprave ima za posledico rešitev po § 379 k. p., odstop po pričetku razprave do nje konca pa sodbo. Čenepride zasebni tožilec na razpravo ali n e p o d a na tej končnega predloga, se šteje prav tako. da je odstonil od pregona (§§ 51 odst. III. in 236 odst. III. k. p.). Posledice zamude ustne razprave pa za zasebnega tožilca niso tako krtrte, kakor po dosedanjem kazenskem postopnem redu. Utegne se mu dovoliti na predlog, podan v 3 dneh po pre*
58 §§ 398 toč. 2. in 337 toč. 1. lit. c k. p. in § 399 odst. IH. k. p. s" §§ 359 toč. 1., 374, 411 k. p. 60 Uredba o pos!. r. za drž. tožilstvo §§ 73, 74. B1 Tu ne velja rok 3 dni po § 219 z. odst. k. p. Glej še §§ 53 odst. I., 92 cdst. IV., 6 odst. VII. k. p. 62 §§ 276 in 374 k. p.
30
.Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
Stanku zapreke, obnova postopanja, ako dokaže, da so ga nepremagljive zapreke zadržale priti na razpravo. Le zoper zavrnitev takega predloga je dopustna pritožba v osmih dneh83. Opozoriti je treba pri tej priliki razen na določbe materialnopravnega značaja v X. poglavju kazenskega zako? nika zlasti še na to", da morejo po smrti zasebnega tožilca, ki je bil upravičeno stavil zahtevek na pregon radi kaznivega dejanja, nadaljevati postopanje njegov zakonski drug, njegovi otroci ali roditelji. To se zgodi pismeno ali z ustno izjavo, podano v t r e h mesecih po smrti zasebnega tožilca. Če se to ne zgodi, se postopanje ustavi. O smrti zaseb? nega tožilca in o opisani podani izjavi pravkar omenjenih oseb se mora obvestiti obdolženec.
Sresko sodišče mora paziti na svojo stvarno pristojnost, kakor je omejena v določbi § 9 toč. 2 k. p. od vložitve zahtev? ka na pregon, odnosno od prejema naznanila (§ 375 toč. 1. k. p.) naprej pa do končane razprave. Od 1. januarja 1930 naprej mora sresko sodišče imeti pred očmi določbo § 2 k. z. glede kaznivih dejanj, storjenih pred tem rokom, za katera bi utegnilo (po kvalifikaciji novega kazenskega zakonika) postati pristojno okrožno sodišče (sodnik poedinec pri okrož. sodišču). Iz tega vidika so postala morda z ozirom na novi kazenski zakonik nekatera doslej kazniva dejanja celo ne? kazniva.
Sreska sodišča bodo uporabljala deloma tudi še naprej do izgotovitve in razglasitve bodočega zakona o policijskih prestopkih (prekrških, »istupih«) stare kazenske predpise — namreč stari kazenski zakon in nekatere druge, sicer raz? veljavljene kazenske zakone, ki so pri nas ostali po prevratu do 1. januarja 1930 v veljavi — to pa le toliko, kolikor v teh kaz. zakonih naštetih kaznivih dejanj milejše narave ne vsebujejo po 1. januarju 1930 veljavni kazenski zakonik in drugi kazenski veljavni zakoni. To določa po 1. januarju 1930 razglašeni zakon o začasnem podaljšanju veljave zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov (»istupov«)64a Kolikor ta zakon sam v materialnopravnem oziru (glej zlasti §§3 — kazni —, § 4 — zastaranje —, § 5 rehabilitacija —, ter glede postopka — (§2 —i stek —, § 6 — predlog na kaznovanje —) ne vsebuje izprememb, je uporabiti v obeh ozirih dosedanje predpise. Dopustno je torej zlasti segati še nadalje glede
63 §§ 361 odst. II., 411 k. p.
M §§ 87 k. z. in 51. odst. IV. k. p.
6,a Zak. 31. decembra 1929. Služb. Kov. 31/12. 1929 št. 307/CXXXI (zakon o privremenom produženju važnosti zakonskih propisa o kažnja-vanju istupa).
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
81
na novo določeno kazen o takih kaznivih dejanjih po skraj* šanem mandatnem postopku po smislu § 460 st. k. p. Po vsem pa posli sreskih sodišč v tej smeri ne bodo preveč narasli, dasi je ob steku takih prekrškov s prestopki ali zlo* činstvi vsikdar o prekršku odvojeno poslovati. Določba § 3 gor. zakona namerava očividno le odpraviti vse morebitne dosedanje strožje kazni glede teh prekrškov. Pravilno bo torej naziranje, da je tudi pri razsoji glede prekrškov upo* rahljati morebitne še milejše —, že s kazenskimi zakoni do 1. januarja 1930 in glede prekrškov še dalje veljavnimi — določene kazni za take prekrške.
Ni pričakovati posebnih težav pri raziskovanju stvarne pristojnosti. Le v enem primeru — če gre za pristojnost voja* škega sodišča (§ 277 k. p.) — je po pričetku razprave izreči s sodbo, da se zavrača zahtevek na pregon radi nepristoj* nosti. V vseh drugih primerih, kjer preganja kaznivo dejanje državni tožilec, prekine sresko sodišče po potrebi razpravo in napoti stvar na državnega tožilca, če smatra da je podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča ali sodnika poedinca pri okrožnem sodišču. Če pa na predlog državnega tožilca okrožno ali kakšno drugo sodišče vrne stvar sreskemu sod* niku, jo ta ne more več vrniti radi stvarne nepristojnosti. Če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja le na zasebno obtožbo, pa obvesti sresko sodišče v svrho nadaljnjega predloga zgolj zasebnega tožilca, če smatra, da je za presojo pristojno eno izmed gornjih sodišč. S tem je stvar za sresko sodišče končana, če ni morda vsled pritožbe pozneje ukre* njeno kaj drugega (§ 378 odst. II. k. p.). Za neko vrsto stvarne nepristojnosti gre tudi tedaj, če se izkaže, da je obdolženec star šele 14 do 17 let (§ 9 toč. 1. k. p.) ter je glede njega treba opraviti postopanje po predpisih XXIV. poglavja k. p. in morda tudi pri drugem sreskem sodišču ali posebnem oddelku tega sreskega sodišča, kjer je kazensko postopanje bilo pokrenjeno (§ 435 k. p.). Če so> na kaznivem dejanju slovom naznanila došlega sreskemu sodišču sodelovale poleg enega ali več mlajših maloletnikov še druge nad 17 let stare osebe, utegne nastati potreba, da se izloči postopek zoper mlajše maloletnike, kar ukrene dotični sodnik sreskega sodišča, ki mu je stvar poverjena in jo dobi nato v roke oni sodnik, ki so mu izročene v postopanje ter presojo stvari, v misel vzete v § 9 toč. 1. k. p. Če pa izločitev ne more biti brez škode za potek in izvršitev postopanja, odloči o tem končno starešina na predlog sodnika za mlajše malo* letnike, ki ima pomisleke zoper morda že odrejeno izločitev; če je sam starešina tudi sodnik za mlajše maloletnike, je navzlic temu on sam upravičen k tej odločitvi. Če torej ne
32
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
pride do izločitve, ker ta brez škode za potek postopanja ni mogoča, se cel postopek razvije pred »rednim« sreskim sodi* ščem, namreč onim, ki je stvarno pristojno po § 9 toč. 2 k. p. Prav to velja tudi tedaj, ako tak mlajši maloletnik doseže 17. leto svoje starosti pred dokončanim postopanjem. Tedaj se morda ločeni stvari spet združita. A v vsakem primeru mora sresko sodišče kot »redno« sodišče uporabljati glede mlajšega maloletnika ona sredstva (izvzemši vzgajanje), ki so določena za take maloletnike. To velja pa zgolj glede kaznivega dejanja, ki ga je dotičnik zagrešil kot mlajši maloletnik (§ 438 k. p.).
Sodbo sreskega sodišča, ki se je smatralo po nepravem kot stvarno pristojno, je možno pobijati s prizivom60. Okrožno kot prizivno sodišče razveljavi tako sodbo (tudi uradoma) na predlog drž. tožilca in ukrene ter ob pristanku obeh strank tudi završi postopanje ali pa odstopi stvar stvarno pristojnemu drugemu sodišču'6. Če je pa taka sodba sreskega sodišča postala pravnomočna, je obnova kazenskega postopanja dopustna le, če je sreski sodnik sodil pravno* pomotno o takem kaznivem dejanju kot prestopku, ki je prav za prav zločinstvo. V tem primeru je mogoče tudi brez obnove začeti ali nadaljevati kazensko postopanje, če ni preteklo od odločbe sreskega sodnika več kot šest mese* cev, odnosno eno leto67.
Glede krajevne pristojnosti so merodajne do* ločbe §§ 14 do 21 k. p.68, ki so po vsebini nekoliko bolj obširne, a se bistveno ne razlikujejo od sličnih predpisov starega kazensko postopnega reda. Tu prihaja pri steku več kaznivih dejanj, če je bilo o enem njih že sojeno, v poštev tudi še določba § 286 z. odst. k. p. O i z 1 o č i t v i pri subjektivni ali objektivni zvezi pa govori določba § 22 k. p. Taka izločitev je mogoča do početka ustne razprave. Ukrene jo dotlej po § 20 in 21 pristojno sodišče po predlogu ali uradoma in zoper to rešitev ni dopustna pritožba.
85 §§ 336 toč. 7 in 393 toč. 2 k. p.
6,1 §§ 331 zad. odst. 406 odst. II. in 407 k. p. Prim. tudi § 475 odst. 2. st. k. pr. r.
67 Slednje velja, če gre za zločinstvo, na koje je stavljena kazen najmanj pet let robije ali zatočenja.
68 Prim. tudi § 11 k. z.
V novem kazenskem postopniku ni do'o<čbe § 52 odst. II. st. k. pr. r., ki se tiče v preiskovalnem zaporu se nahajajočih obdolžencev, glede katerih se ima pregon nadaljevati pred sreskim sodiščem. Tu bo postopati po § 17 k. p., v skrajnem primeru si je treba pomagati z delegacijo onega sreskega sodišča, kjer se zaprti nahaja.
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
33
Zanimiv je še posebej predpis § 20 k. p. Ne le tedaj, če je ista oseba osumljena več kaznivih dejanj, za katera bi bila sicer pristojna različna sodišča, je pristojno le eno sodišče in sicer tisto, ki je pristojno, da sodi o najtežjem kaznivem dejanju, temveč tudi, če je s kaznivim dejanjem oškodovani sam poškodoval ali ogrozil pravno dobrino osebe, ki je storila zoper njega kaznivo dejanje. V praksi se je tako ravnalo že do veljave novih kazenskopravnih zakonov, toda taka združitev je bila prav za prav contra legem. V tem po« gledu je še posebej za dejanja kazniva po zasebni tožbi (§ 51 z. ods. k. p.) predpisano, da sme ob zasebni tožbi, ki jo je vložil razžaljenec, zahtevati obdolženec z nasprotno tožbo pred koncem ustne razprave na prvi stopnji, naj sodišče sodi tožilca, ki mu je razžalitev vrnil. O obeh tožbah se izreče sodba obenem.
O sporih radi pristojnosti med sreskimi sodi« šči, podrejenimi istemu okrožnemu sodišču, odločuje to sodišče, če gre za sreska sodišča v področju raznih okrožnih sodišč, pa pristojno apelacijsko sodišče. Kasacijsko sodišče pa nastopi tedaj, če gre za sreska sodišča v področju raznih apelacijskih sodišč.
Delegacijo drugega sreskega sodišča sme odrediti iz razlogov § 23 k. p. apelacijsko sodišče, če gre za njemu podrejena sreska sodišča. Zoper ukrenitev take delegacije po apelacijskem sodišču se moreta pritožiti obdolženec in tožilec v t r e h dneh na kasacijsko sodišče. Slednje pa ima pravico delegacije za vso državo69.
Odreditev roka za ustno razpravo, priprave za to razpravo.
Kazenski postopek v pravem pomenu besede s ciljem, da se ustvari poalaga za meritorno rešitev stvari, se prične pred sreskim sodiščem redoma z odreditvijo naroka za ustnorazpravo, če slednje ni podvzel ob danih pogojih (§ 376 odst. I. in II. k. p.) takoj po došlem naznanilu in za« htevku. Sicer — če ni podanih v zahtevku in naznanilu še dovolj dokazov — se vrše predhodne poizvedbe na čim eno« stavnejši način. Le toliko naj se izvedejo poizvedbe, da se more osnovano odrediti ustna razprava po načelu čim uspešnejše koncentracije postopanja. Izjemo glede pravila, da se nemudoma odredi narok za ustno razpravo, utegne povzročiti po našem naziranju še veljavni zakon o občinskih
89 Prav Ino je, d'a se predloži kasacijskemu sodišču tudi sicer nedopustna pritožba zoper zavrnitev predloga na delegacijo in to ne le zato, ker nižja sodišča niso zakonsko upravičena (prim. § 330 k. p.), da sama zavračajo take nedopustne pritožbe, temveč tudi iz razlega § 23 odst. II. k. p.
3
34
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
posredovalnih uradih. Kolikor gre za prestopke o kaznivih dejanjih zoper čast po kazenskem zakoniku, ki se preganjajo in kaznujejo na zasebno obtožbo, bo treba še nadalje (z malimi izjemami70 v svrho poskusa sprave pred početkom kazenskega postopanja upotiti uradoma stvar pristojnemu občinskemu posredovalnemu uradu, če ni izkazano, da je bil tak poskus sprave že izvršen. Izjava zasebnega obtožitelja, podana v naprej, da ni voljan k spravi in da se vabilu pred obč. posredovalni urad ne bo odzval, po mojem naziranju ne zadošča, da se prične in nadaljuje takoj sodno kazensko postopanje.
Kar se tiče morebitnih poizvedb, velja tukaj, da naj se vrše čim najbolj enostavno po načelih točk 4—6 in 8 § 380 k. p. V teku poizvedb niso dopustne pritožbe zbog p r e k r s š i t e v med poizvedovalnim postopanjem, kolikor gre tu le za pripravo za ustno razpravo. Vsekako se smejo pa stranke (prizadete osebe) pritožiti zoper zavlačevanje, ki nasprotuje načelu, izraženemu v določbi § 377 odst. 2. k. p., da mora biti postopanje hitro in kratko. O taki pritožbi odločuje apelacij* sko sodišče kot nadzorstveno oblastvo (§ 12 toč. 4 k. p.).71
V postopku pred sreskimi sodišči je razločevati med začasnim priporom in priporom brez take označbe (§ 380 toč. 1. in 3. k. p.). Na drugem mestu (§ 384 odst. II. k. p.) zakon nazivlje pripor slednje vrste tudi zapor in res gre tu za preiskovalni zapor, ki se pa v tem postopku ne nazivlje tako, ker ni tu preiskave (v formalnem oziru).7* Do začasnega pripora obdolženca pride zato, da se privede šiloma pred sodišče, dopusten je radi nevarnosti pobega in tedaj, če se obdolženec ne odzove vabilu (§ 383 odst. I. zadnji stavek k. p.). No pripor po § 380 toč. 3 k. p. je moči odrediti zgolj pri osnovanem sumu, da bo obdolženec pobeg* nil. Če se vrši takoj ustna razprava, treba privedenega in priprtega obdolženca zaslišati. Odpustitev iz zapora proti jamstvu7' je dovoljena, o tem odločuje sreski sodnik. Zoper odreditev pripora je dopustna (§ 380 zadnji odst. k. p.) pri* tožba na okrožno sodišče v štiri in dvajsetih urah po razgla* sitvi naredbe; menimo, da je isti rok merodajen tudi za državnega tožilca pri ukinjenju pripora. Rok za pritožbo ob ukinitvi pripora proti jamstvu ali ob zavrnitvi prošnje za
70 Zak. 27. februarja 1907 drž. zak. št. 59, ozir. 27. septembra 1911 dež. zak. za Kranjsko št. 45, str. 41, naredba j. min. za 1. 1912: §§ 28, 29, 30.
71 Glej tudi § 56 uredbe o posl. r. za kaz. sodišča. n Prim. § 452 toč. 3 st. k. p. r.
73 § 131 nasl. k. p.
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
35
izpust proti jamstvu ni povedan, veljal bi tu navidezno torej rok osmih dni po splošni določbi § 330 odst. I. k. p. (§ 374 k. p.). Vendar mislimo, da je tudi tukaj merodaven rok štiri in dvajsetin ur, ker gre pač v bistvu za ukinitev ali za nada« ljevanje pripora. Sicer pa v določbi § 134 k. p., upoštevni tudi tukaj po § 374 k. p. — posebno glede take pritožbe državnega tožilca — o pritožbah zoper take rešitve o jam« stvu ni naveden noben rok za vložitev pritožbe.'4 Primeri takih pritožb v postopanju pred sreskimi sodišči ne bodo baš pogosti.
Glede odredbe ustne razprave bodi opozorjeno na osebe, ki jih naj pozove sresko sodišče, da se te razprave udeleže. Obdolženec se pozove s podukom po § 383 k. p. sličnim, kakor je bil predpisan do 1. januarja 1930. Ostal je tudi rok 24 ur za pripravo k razpravi.
Državni tožilec se obvesti o razpravi, če je to izrecno zahteval. Že zgoraj smo omenili, da naj se vroči tudi le deloma oprostilna sodba aH taka sodba, s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen — če gre za delikt, ki se preganja uradoma, — državnemu tožilcu, ki ni bil navzoč pri razpravi, tudi če tega ni izrecno zahteval (§ 388 odst. III. k. p.).
Zasebni tožilec se pozove k razpravi s podukom (§ 215 odst. II. k. p.), da se bo smatralo, če ne pride on ali njegov zastopnik na razpravo, da je odstopil od tožbe. Prav tako je postopati pri vabilu zasebnega udeleženca kot tožilca (»subsidiarnega« tožilca). Pripominjamo, da ima tudi zasebni udeleženec kot tožilec možnost, da zaprosi za obnovo postopanja," če dokaže, da so ga nepre* magijive zapreke zadržale na pravočasnem prihodu k razpravi.
Zasebniudeleženec, to je oškodovanec, ki je bil že zaslišan in je priglasil svoj zasebnopravni zahtevek do pričetka ustne razprave (§ 295 odst. III. k. p.), se le obvesti o razpravi. Tudi tukaj (§§ 215 odst. II. in 374 k. p.) je treba pristaviti, da se bo vršila razprava, če ne pride, brez njega in se tedaj prečita njegova že podana izjava o zasebnopravnih zahtevkih. Opozoriti ga je treba obenem, da se bo smatralo.
74 Določba § 119 zadnji odst. k. p. bi kazala na to, da velja /a pritcžbe po § 134 k. p., ki jih rešuje apelacijsko sodišče, rok le treh, ne pa osmih dni po § 330 odst. 1. k. p.
75 Besedilo § 361 odst. II. k. p. navidezno govori zoper to naziranje. a koncem določbe § 54 zadnji odst. k. p., ki govori o posledicah izostanka od razprave, je izrecno navedena določba § 361 odst. II. k. p., kar ne more imeti drugega pomena, nego da je zasebni udeleženec kot tožilec v svojih pravicah v tem oziru enak zasebnemu tožilcu.
8«
36
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
če ne pride na razpravo, da ni volian prevzeti zastopanja obtožbe, ako bi državni tožilec med razpravo odstopil od nje.'6
Oškodovanec, ki še ni bil zaslišan, pa ga je treba zaslišati kot pričo, se vabi v tem svojstvu k razpravi. Sicer se oškodovanec le obvesti o razpravi. V slednjem primeru, pa tudi tedaj, če je bil že zaslišan, a manjka vsaka izjava o pridružitvi h kazenskemu postopanju, ga je o njegovi pravici pravočasne pridružitve (§ 295 odst. II. k. p.) po našem nazi* ranju v obvestilu podučiti." Pridružitev kazenskemu po« stopku je mogoča do pričetka ustne razprave, to je do trenutka, ko se prične z objavljenjem vsebine naznanila ali obtožnega zahtevka.
Vročitev vabil in obvestil k ustni razpravi se izvrši po pravilih §§81 nasl. k. p.
Zastopniki strank.
Stranke in druge na izidu interesirane osebe morejo biti na ustni razpravi pred sreskim sodiščem zastopane bodisi tako, da dotičnega zastopnik popolnoma nadomešča ali pa le poleg njega njegove koristi zastopa. O zastopstvu oseb, ki same zase ne morejo varovati svojih pravdnih pravic, posebno maloletnikov, ni potreba dalje govoriti (prim. tudi § 55 odst. I. k. p.).
Glede obdolženca razločuje zakon strogo med branil* cem in pooblaščence m,78 ki zastopa le obdolženca, ki pri razpravi ni navzoč.
B r a n i 1 c a ni nikdar odrejati v postopanju pred sreski* mi sodišči uradom a;79 če ga pa najame obdolženec, se sme
76 Če odstopi po pričetku ustne razprave javni tožilec od obtožbe, mora navzoči zasebni udeleženec takoj izjavit;, da nadaljuje postopanje. Če ni bi! navzoč, a je bil vabljen z gor. pristavkom, nastopijo posledice § 54 zadnji odst. k. p., vendar more pod pogoji § 361 odst. II. k. p. tudi zasebni udeleženec doseči obnovo postopanja. Če pa je bil o odstopu javi.ega tožilca od obtožbe med razpravo zasebni udeleženec šele naknadno obveščen, more gori opisano izjavo podati v osmih dneh. Če pa je sploh vsako obvestilo izostalo, preostaja zasebnemu udeležencu v to svrho rok treh mesecev od trenutka ustavitve (sodbe po smislu § 276 k. p.).
77 §§ 180 odst. I., 295 odst. II. k. p.
78 § 384 odst. II. k. p. sogkša bistveno z določbo § 455 odst. III. starega k. pr. r.'Slednji predpis rabi v nemškem izvirnem besedi u izraz »Machthaber«, ne pa »Bevollmachtigter«, hoteč prav s tem poudarjati popolno nadomeščevamje odsotnega obdolženca. Prim. Lohsing str. 220.
79 §§ 60 k. p. in 46 ur. o posl. r. z. k. s. Razen v nižje navedenem primeru utegne okrajno sodšče uradoma imenovati branilca v obnovnem postopanju v primerih §§ 363 zadnji odst. in 371 k. p.
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku. 37
slednji, dasi je v priporu, posvetovati z njim brez oblastve* nega nadzora (§ 380 toč. 7. k. p.). V prizivnem postopanju se more pač priprtemu obdolžencu, ki se ne udeleži prizivne razprave, imenovati branilec ubogih (§ 402 k. p.). Branilec, ki ga najame obdolženec, mora biti oseba s kvalifikacijo po § 58 k. p., pri čemer so izključeni branilci v svojstvih po § 69 k. p. Po tej določbi ne more nastopati kot branilec oško* dovanec, oškodovančev in tožilcev soprog in sorodnik izmed onih, imenovanih v § 28 št. 2 k. p., dalje če je vabljen na razpravo kot priča. Menda po tem takem ni izključeno, da nastopa kot branilec soobdolženec, pač pa, če je na razpravo vabljen postavljeni branilec ne le kot priča, ampak tudi kot izvedenec.80 Za obdolženca smejo najeti branilca tudi v § 57 odst. II. k. p. imenovane osebe. Zakon o sodnem kazenskem postopku nima določbe, po kateri bi smeli v postopanju pred sreskimi sodišči nadomestovati najete in kot take izkazane branilce odvetniški pripravniki brez kvalifikacije po § 58 k. p.81 Določba § 26 zakona o advokatih, ki je sicer kasnejši, a je več mesecev prej kakor kazenski postopnik stopil v veljavo, kot lex generalis tu ne velja. Branilec pred sreskim sodiščem mora biti legitimiran s posebnim pooblastilom, ki ga nadomešča pač ustna izjava obdolženčeva pred sodiščem.
Ako sodišče ne zahteva osebne prisotnosti obdolženca pri razpravi in slednji tudi sam noče priti k razpravi, ga sme na razpravi zastopati »pooblaščenec«, ki se mora izkaz zati v to svrho s posebnim pooblastilo m.8* Tak pooblaščenec more biti pred vsem tudi branilec, toda osebam, ki niso upravičeni branilci, a se bavijo s takim zastopanjem poklicno, se ne pripušča pristop k sodišču kot pooblaščen* cem v gornjem smislu. Sicer sme biti zastopan obdolženec ob gornjih pogojih po vsaki polnoletni, samopravni osebi moškega ali tudi ženskega spola. Zakonski mož zastopa ženo tudi brez takega pooblastila, obratno pa se mora žena izka* zati z moževim pooblastilom. Ne more pa ob sebi umevno kot pooblaščenec nastopati tisti, ki ima eno izmed svojstev, omenjenih v § 69 k. p. Pomembna je določba o tem poobla* ščencu tembolj, ker ima kot zastopnik odsotnega obdolženca po določbi § 387 predz. odst. k. p. povsem vlogo branilca, a seveda le, dokler traja ustna razprava. Čeprav v to po bese* dilu pooblastila ne bi bil izrecno opravičen, sme vsekako najmanj ustno po razglasitvi sodbe podati obvezne izjave
80 Prim. § 40 st. k. p. r.
81 Prim. § 447 odst. III. st. k. p. r. (zak. 17. aprila 1902 drž. zak. št 79).
82 §§ 1008 nasl. o. d. z.
38
K pojmu »tuizemstva« v zakonih o civilnem postopanju.
glede pravnih lekov za obdolženca in seveda tak pravni lek tudi posebej prijaviti.
Glede zasebnegatožilca je treba opomniti, da ga sme zastopati izjemoma — če zahteva to državna korist — tudi državni tožilec (§§ 51 odst. 3. in 386 odst. II. k. p.). Pra* vilno bo tudi tukaj zahtevati pooblastilo zasebnega tožilca, v katerem mora biti začrtan ves okvir zastopanja (pri ustni razpravi, tekom postopanja o morebitnih pravnih lekih). Tu velja, da gredo državnemu tožilcu v poteku kazenskega postopanja, pokrenjenega ali nadaljevanega po zas. udele* žencu kot tožilcu — pravice označene v § 56 k. p.
Zasebni tožilec in zasebni udeleženec smeta prav tako voditi svojo stvar po pooblaščenem zastopniku, glede kate* rega po § 55 k. p. sicer izhaja, da mora biti pravni zastopnik, kolikor gre za postopanje pred okrožnimi in višjimi sodišči. Vendar tu83 ni potrebna kvalifikacija zastopnika kot branilca in bo glede nadomeščanja zastopnika*odvetnika v polni meri upošteven § 26 zak. o advokatih. Ni sicer to nikjer posebej navedeno v kazenskem postopniku, pa izvira iz gori že opisa* nih določb, veljavnih za obdolženca (prim. §§ 384 odst. II. in 387 k. p.), da v prvostopnem postopanju pred sreskim sodi* ščem gori opisana poklicna vsposobljenost zastopnikov zasebnega obtožitelja in zasebnega udeleženca ni potrebna. Seveda bo pri tem še bolj kakor pri pooblaščencu od razprave odsotnega obdolženca gledati na to, da takih poslov ne izvršujejo zakotni pisači.
K pojmu „tuzemstva" v zakonih o civilnem postopanju.
Dr. Rudolf Sajovic.
Glede pojmov »tuzemstvo« — »inozemstvo« in »tuze* mec« — »inozemec« v naših zakonih o postopanju pred ci* vilnimi sodišči še sedaj ni jasnosti in potrebnega soglasja. Trdi se namreč, da teh pojmov ni umevati dobesedno ali v državnopravnem pomenu besede. To prihaja največ od tega, ker stoji v zakonih cesto mesto izraza »tuzemstvo« — »ozemlje kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru«, včasi celo samo »območje tega zakona«.
83 Prim. § 50 st. k. pr. r.
K pojmu »tuzemstva« v zakonih o civilnem postopanju.
39
Slovstvo priznava, da so se v stari Avstriji pojmi »tu« zemstvo«, »ozemlje kraljevin in dežel« ter »območje zako* na« krili, da pa temu v Jugoslaviji ni več tako in da sedaj razlagi »iz lastnega pomena besed« (§ 6. o. d. z.), ki vodi do razlage teh pojmov v državnopravnem pomenu, ni več me« sta. Treba da je zato vsak posamezen primer posebej pre* iskati in mu dati zadovoljivo rešitev, ki bi bila sicer ob do* besednem razlaganju izključena.'
Pretresovaje vsako posamezno zakonsko določbo, za* ključuje Krek*Škerljev komentar, da je po veliki ve* čini pojma »tuzemstvo«, »tuzemec« umevati v državnoprav* nem (tehničnem) pomenu, da pa je pod »tuzemstvom« imeti le ozemlje, kjer bivši avstrijski civilnopravdni zakoni še veljajo, v § 99. s. pr., in pod »inozemcem« tudi »tujepokra* jinca« v § 107. s. pr.* L a p a j n e pripušča to utesnitev po* gojno še pri §§ 106., 108. in 109. s. pr., pri § 12., odst. 4. prekl. r. in pri stečajih, kolikor gre za nepremičnine.3 4
Temu nasproti pa zastopa praksa, kakor se zrcali v vrhovnosodnih odločbah, vseskozi enotno in dosledno sta* lišče, da je razumevati pod »tuzemstvom« le oni del držav* nega ozemlja, kjer navedeni zakoni veMaio. Do prevrata da se je to ozemlje krilo z ozemljem v državnem zboru zasto* panih kraljevin in dežel stare Avstrije. Z ustanovitvijo ju* goslovenske države se je to sicer spremenPo, ni pa se spre* menilo načelo, da je v smislu civilnopravdnih zakonov srna*
1 Krek*Škerlj, Die osterreichischen Zivilprozefigesetzc im K6-nisjreich der Serben, Kroaten und SIowenen, str. 33, L a p a j n e, Med* pokrajinska pravna pomoč v naši kraljevini, Slov. Pravnik 1923, str. 209 si.
2 K r e k Š k e r 1 j o. c. pri dotičnih §§. Pri tem je opomniti, da razlaga § 107 ni v skladu z ono § 106 s. pr.
3 Lap a* j ne, o. c. in Mednarodno in medpokrajinsko zasebo pravo, str. 369, 376.
4 Nadaljnjo izjemo je zaznamovati še pri § 271 c. pr. r. po K re k-Š k e r 1 j u, vendar samo gede prava, nastalega predi zedinjenjem. Lapa j ne pa temu nasproti izraža mnenje (o. c. str. 331), da bi bilo napačno, terjati dokaz tujepokrajinskega prava od strank ali se vezati na dokazna plavila, ki j'h pozna le lex fcri za ugotovitev spornih dejstev in da naj sodnik popolni svoje znanje s povp»-ašanjem pri ministrstvu fpravde. — Isto velja pa tudi gled'e inozemskega prava sploh. Pravilno razlagajoč § 271 c. pr. r. sodnik ne bo nikdar zahteval dokaza glede tujega prava, namreč bo smatral za svojo uradno dolžrost, da se poduči o njem. Pri tem mu morajo pač tudi stranke iti na roko.
Izjema, ki se navaja pri § 293 c. pr. r. glede dtkazne moči tujepo-krajinskih listin in § 295 c. pr. r. glede trgovskih knjig, je samo navidezna in izraža le uporabo splošnega pravnega pravila, da ne more noben
40
K. pojmu »tuzemstva« v zakonih o civilnem postopanju.
trati za inozemce osebe, ki nimajo svojega domovališča v območju teh zakonov in da velja za tuzemstvo v smislu teh zakonov samo ozemlje, ki na njem ti zakoni veljajo in ki je njim nasproti ostali del države — inozemstvo.5 Dočim slov* stvo izključuje razlago po »lastnem pomenu besed« (§ 6. o. d. z.), češ da vodi ta k pojmovanju v državnopravnem po* menu, se praksa na takšno razlago naravnost sklicuje, ki jo pripelje v nasprotno smer, torej do izključenja državno* pravnega pomena. Še učinkovitejši poudar tem izvajanjem se dodaja s tem, da se morejo stranke iz območja teh za* konov okoristiti z zakonskimi določbami, ki so jim bolje znane in ki so jim tudi ugodnejše. Ta dosledno izvajana praksa je privedla tako daleč, da je vrhovno sodišče priznalo napram stranki iz Hrvatske celo podsodnost vzajemnosti (§ 101. s. pr.),e ki jo sicer Krek = Škerlj in Lapa j ne krepko odklanjata.
Neskladnost med dejanskim položajem in izsledki orne* njenih pravnih mnenj ne more zadovoljevati. Zdi se mi tudi, da ne gre za razmejitev medpokrajinskega sodstva in za uporabnost ali neuporabnost podsodnosti, postavljenih v medpokrajinskih zakonih, kadar navezujejo ti sami doTočno na »tuzemstvo« in slično. Le, kjer tako točnega zakonskega besedila ni, tam treba vsaki posamezni podsodnosti preiskati naravo in bistvo ter ugotoviti morda še namen zakono* davca.
Razlaga »tuzemstva« in »tuzemca« je podana v uvodnih zakonih: čl. X. k s. pr., XXIX. k c. pr. r. in XX. k i. r. Ti členi se glasijo: »Za tuzemstvo po smislu sodnega pravilnika (civimcpravdnega reda, izvršilnega reda) velja ozemlje kra* Ijevin in dežel, zastopanih v državnem zboru. Osebe, ki nimajo na tem ozemlju državljanstva, je glede na predpise sobnega pravilnika Ccivilnopravdnega, izvršilnega reda) šteti za inozemce.« Konkurzni in preklicni red podobnega pojas* nila nimata, zapuščinski patent pa govori še o avstrijski državi in avstrijskem cesarstvu. Bil je izdan 1. 1854. in je v veljavi tudi na Hrvatskem in v Slavoniji.
pravni akt, drugod uporabljan, na veljavi in moči več pridobiti, kakor je imel tam, kjer je nastal.
5 Odločbe sto!a sedmorice odd. R: 6. decembra 1921, Ut 175/21, Themis II. 181; 10. oktobra 1922, Ut 101/22, Themis III. 303; 25. marca 1925, Ut 51/25 Themis VI. 32: 20. decembra 1925, Ut 232/25, Thems VI. 28; 8. marca 1926, Ut 26/26, Slov. Prav. I. 132; 14. junija 1927, Ut 172/27, Slov. Prav. I. 164; 13. maja 1929, Rv 358/29, Slov. Prav. I. 196 (glede stečaja).
6 Od'očba stola sedm. odd. B: 15. marca 1928, Ut 30/28, S'.ov. Prav. I. 173.
K. pojmu »tuzemstva« v zakonih o civilnem postopanju.
41
Priznava se splošno, da se je »ozemlje kraljevin in de* žel, zastopanih v. državnem zboru« krilo z ozemljem stare Avstrije. Pozablja pa se pri tem, da je bil to oficialni, po ustavnopravnih zakonih uporabljani naziv za avstrijsko državno polovico napram deželam ogrske krone, ki sta bili obojni združeni v tako zvani realni uniji v eno državo. Pri tem pa nobena polovica ni izgubila svoje državnopravne in administrativne samostojnosti, bila sta to dva ločena in po« polnoma enakopravna dela, z vsemi atributi samostojne države: ozemljem, prebivalstvom, zakonodajo, upravo, pra« vosodstvom.1
Zakonodavec bi torej namesto besedila »ozemlje kra« ljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru« brez vsake škode mogel postaviti »ozemlje države«. Ako tega ni storil, se je zgodilo samo zaradi popolne jasnosti, da je s m a t r a t i za »tuzemstvo« avstrijsko državno polovico v nasprotju napram ogrski, s katero je bila avstrij« ska, kakor že omenjeno, tudi združena v posebno državo. V cit. členih uvodnih zakonov je torej izraženo območje civil« nopravdnih zakonov v državnopravnem pomenu. To nazi« ranje podpira v največji meri nadaljnji, drugi stavek teh členov, da je šteti za inozemce osebe, ki na tem ozemlju nimajo državljanstva. Dotični pravni redi so noznali le avstrijsko ali ogrsko državljanstvo. Še poleg teh obstoje« čega samostojnega, ali pa tudi skupno z enim imenovanih avstro*ogrskega državljanstva ni bilo. Prav ta drugi stavek teh členov uvodnih zakonov pa se doslej po nobeni razlagi še ni upošteval.
To deistvo pa je tudi razlog, da se staro avstrijsko slovstvo z besedilom teh členov skoro ni prav nič bavilo. Smatralo je določbo za jasno in posebne razlage nepotrebno. Le pri poedinih pisateljih se nahajajo posamezni stavki, ki potrjujejo gori povedano.8
7Ulbrich, Das osterr. Staatsrecht, str. .63; G u m p 1 o w ic z, Das osterr. Staatsrecht, str. 50; H a u k e, Grundriss des Verfassungs* reehtes, str. 11; Pitam ic, Država, str. 135; N a g y, članek Ungarn v Mischler-Ulbrich, Osterr. Staatsw6rterbuch IV. str. 587 (»Ogrska je prosta dežela, ustavnopravno samostojna in neodvisna«).
8 Horten, Die Juridiktionsnorm und ihr Einfuhrungsgesetz, str. 44: »Tuzemstvo je državno ozemlje kot podlaga teritorialne vrhovnosti. To (ozemlje) sestavljajo po ustavi kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.« — O t t, Soustavny uvod, str. 8: »Inozemstvo je zlasti tudi dmga državna polovica.« — Pollak: System des osterr. Zivilp-o-zefirechtes, str. 178: »Inozemci so osebe, ki nimajo avstrijskega državljanstva.«
42 K pojmu »tuzemstva« v zakonih o civilnem postopanju.
Kjer govorijo torej civilnopravdni zakoni o »tuzem* stvu«, je razumeti to edinole v državnopravnem smislu." Mesto besedila »v državnem zboru zastopane ...« bi moglo enako stati tudi »v državi«. Ta mesta ni torej razlagati zoževalno v tem smislu, da je ob današnjih razmerah razu* mevati le ozemlje, na katerem ti zakoni v naši državi danes še veljajo. Razlagati jih je nasprotno v naravnem pomenu in razumevati pod »tuzemstvom« celotno državno ozemlje, pod »inozemstvom« pa samo tuje države, ne tudi druga pravna območja v naši državi. Enotno državo imamo že od 1. decembra 1918, skupnih je vsem pokrajinam že lepo šte* vilo pravnih predpisov, od 21. septembra 1928 imamo tudi vsebinsko eno in isto državljanstvo, državljani ene in iste države pa smo bili že od ustanovitve enotne države dalje, nikoli pa ne državljani ene pokrajine. Po § 105. zak. o organ, rednih sodišč tudi pri izvajanju pravne in izvršilne pomoči ni nobenih zaprek več.
Napram temu je razlogovanje, ki hoče določbi § 99. s. pr. dati drugačen pomen in to podsodnost vzdržati napram drugim pravnim območjem v državi, zgolj besedno, grama* tikalno, ki se mora umakniti naravni razlagi. Upoštevati je nadalje, da gre pri tej določbi prav za prav v prvi vrsti za razširitev tuzemske sodne oblasti na inozemce. Ustanavlja se namreč podsodnost, kjer za inozemca ni podana ne občna ne iz dotičnega pravnega razmerja izvirajoča drugačna pod* sodnost.
Prav tako nii uvideti, zakaj naj bi bilo otvoriti stečaj glede nepremičnin v vsakem ozsmlju posebej, kakor hoče to pod opombo 4. cit. vrhovnosodna odločba. Sodstvo nad ne* premičninami se smatra še danes za izliv teritorialne vrhov* nosti, ki jo imajo države in si radi tega to sodstvo tudi iz* ključno pridržujejo. Posamezne pokrajine te vrhovnosti ni* majo,10 sodna oblast je ena in ista po vsej državi in nedeljiva. Zato ni nobenega zadržka, da vodi stečaj sodišče, v čigar okolišu leže nepremičnine povsem ali povečem. Prav tako glede zapuščin. Ako naj velja to v primeru § 106. s. pr., ni uvideti, zakaj naj bi bilo drugače v primeru § 107. s. pr.
Glede vseh uvodoma omenjenih podsodnosti torej velja, da so upoštevne zgolj napram inozemcem v državnoprav* nem pomenu.
9 Manojlovič, Da li je sud prebivališta pokojnika! nadlcžan za provedbu ostavinske rasprave, v Mjes. 1929 str. 388 prihaja tudi s strani zakonov, veljavnih v Hrvatski in Slavoniji, do istega zaključka.
10 Tako tudi L a p a j n e, Mednarodno in medpokrajinsko zasebno pravo, str. 368, ki pa vzlic temu reklamira realno sodstvo za pokrajino.
Književna poročila.
43
Združenje raznih pravnih območij v eno državno celoto pušča v veljavi različne pravne rede. Toda posebnosti mo? rajo izginiti, posamezni privilegiji pasti, ako naj velja ena« kost v državi. Ne gre to vselej brez novih zakonov. Kjer pa je to možno in kjer se ne dela zakonu nobena sila, tam bodi naloga tudi pravnikov, da s smotreno razlago odkrivajo tiste sestavine zakonskih določb, ki na področju prava zbližujejo in vodijo k zenačenju, in jim pripomorejo do veljave.
Književna poročila.
Dr. Jelič M. Ilija: »Vasojevički zakon od dvanaest točaka«. Izdala Srpska kraljevska Akademija. (Posebna izdaja, knjiga LXXIII: Društveni i istoriski spisi: knjiga 29.) Beograd, 1929, Str. 76 +karta, Cena 15 Din.
To je tretje delo pisatelja Jelič a, ki ga prikažemo v Slov. Prav. (glej SI. P. 1927, str. 236, in 1928, str. 77), a najzanimivejše in najboljše. Jelič je Črnogorec iz rodu Vasojevičev. Ta rod ima svoja selišča po karti, ki je pridodana razpravi, vzhodno od Kolašina okoli Andrljevice ob Limu. 2al ne zvemo, koliko glav šteje rod, niti koliko sel. Vasojeviči so se koncem 16. stoletja odtrgali cd turške oblasti in živeli od tedaj po svoj h pravilih, ki jih je ljudstvo nazivalo »zakon«, »sud« ali »pravda«. Priznavali so sicer sultana za gospodarja zemlje in bili v prijateljskih zvezah s skadrskim vezirjem, a davka niso plačevali nikomur od teh dveh, ampak samo domačim samostanom. Leta 1825 — sledimo vedno izvajanjem avtorja v uvodu — se prične pod vojvodo Simom borba za csvobcd tev od Turkov in za popolno amalgamizacijo' s pravoslavjem. Leta 1829. so se dokončno osvobodili turškega jarma in si zasnovali »Vasojevički zakon od; dvanaest točaka« pod neposrednim vplivom darovitega starešine mcnastira Gjurgjevi Stupovi igumana Mojsije Zečeviča. To se je zgodilo na ta način, da so starejša provizorična pravila, ki pa bržčas niso bila nikdar napisana, deloma izpopolnili, deloma preuredili. Zapisa o teh zakonskih točkah ni. Od zbora do zbora se je ohranjalo besedilo. To je pač prenehalo cb ustanovitvi samostojne države Črne gore. V drugem letu svetovne vojne — po avstrijski okupaciji — so se začeli starci spominjati tistih časov, ko je še veljalo dvanajstero točk in nastala je splošna želja, da bi se vzpostavila njih veljavnost... Na zimskih sestankih (»sedeljka«) so se razni deli zakona dvanajsterih točk dopolnjevali in popravljali po spominu raznih starcev in »bilo ih je koji su ga več na izust znali«. Jelič je prisostvoval tem sestankom, ponavljal poedine predpise, iskal pojasnil za nekatere besede in izraze, se naučil na pamet ves zakonski tekst in ga zabeležil tako, kakor ga je tedaj čul in si zapomnil. Pri tej priliki je Jelič zabeležil tudi vsa vasojeviška ljudska ustna izročila in verovanja, da je mogel
44
Književna poročila.
komentirati zakonske točke (str. 7). Torej je prišlo tu objavljeno besedilo zakonskih točk naravnost iz ljudskega ustnega preizročila ter imamo opraviti z obliko, ki je bila zložena šele po svetovni vojni, ne dai bi mogli ugotoviti, da je zakon takšen, kakor je bil leta 1829. zasnovan, ker je medčasno gotovo dobil tu pa tam kakšen popravek ali vrinek. Kajti starcev, ki bi pomnili besedilo izza leta 1829., v letu 1916., pač ni moglo biti in tega Jelič seveda tudi ne trdi.
Navzlic tej zunanji zgodovini postanka tiskalnega vasojeviškega zakona, za čigar pristnost jamči avtor Jelič in srbska kraljevska akademija kot izdajateljica, moramo izjaviti, da nas je besedilo izredno zan malo, in to tudi v pTavnem pogledu. Komentar ima namreč skoro dve tretjini folklorističnega in zgodovinskega gradiva čudovito plastičnega jezika in le prilično ena tretjina se bavi s pravnimi vprašanji, zlasti javnopravnim. Borba med pravoslavjem in islamom se zrcali prav krepko v zakonu. Nam Slovencem pa vzbuja pozornost zlasti mnogokatera vzporedna poteza med ljudskim pravosodjem vasojeviških sodnih zborov in med slovenskimi vinogorskimi zbori in kvaternimi sodi.
Ze v Zborniku znanstvenih razprav L, str. 100, smo imeli priliko, pokazati na podobnost nekaterih pravnih naprav v Črni gori in pri nas. Iz Jeličeve razprave pa izhaja še mnogo kaj, kar spada k temu problemu. Poed'nih točk vsebinski ne moremo prikazati, ker bi bilo treba za to preveč prostora. Samo to moramo omeniti, da je Jelič delil poedine točke še dalje na §§, katerih je 27, ne da bi naim pojasnil, kako je ljudstvo ločilo ta pravila po tem, kam spadajo. Kajti, da bi vsak poedini stavek tvoril paragraf, ne ustreza resnici.
Jelič je s svojim delom prafv častno proslavil svoi rod
Dr. Metod Dolenc.
Banque Nationale du Rovaume de Vougoslavie. Service des Etudes Economiques. Bulletin trimestriel. NN 1—3. 1929. Beograd.
Leta 1929. je bilo pri Narodni banki ustanovljeno posebno »Odelje-nje za Ekonomska Izučavanja«, na čelu katerega stoji docent beograjske univerze dr. Aleksander Jovanovič. Ta oddelek izdaja vsake tri me« sece publikacijo, ki podaja v uvodu kratko karakteristiko stanja narodnega gospodarstva kraljevine in delovanja posameznih gospodarskih panog, v nadaljnjem delu pa celo vrsto statističnih tabel s podatki o delovanju Narodne banke, o poslovanju1 borz, o deviznih tečajih na beograjski borzi, o tečaju dinarja na glavnih inozemskih borzah, o množini denarja v obtoku, o valovanju indeksa tečaja državnih papirjev (obligacij vojne škode, 7%-nega posojila iz 1. 1921 in 4%-nih agrarnih obligacij), indeksa tečaija delnic 12 večjih kreditnih zavodov in 15 industrijskih podjetij, o poslovanju državne hipoteka~ne banke in poštne hranilnice, o stanju privatnih bank, o državnih dohodkih (direktnih in indirektnih davkih in dohodkih cd monopolov), o valovanju indeksa blagovnih cen na debelo (indeks se izračunava za 55 najpoglavitnejših vrst blaga s pomočjo metode geometrične sred ne, počenši od januarja meseca 1927, pri čemer so bile za 100 vzete povprečne cene za 1. 1926, t. j. za prvo leto po stabilizaciji
Književna poročila.
45
valute), o produkciji rudarskih in plavžarskih podjetij, o zunanji trgovini s posebno porazdelitvijo predmetov te trgovine po bruxe.les'ki nomenklaturi, s podrobnimi podatki o glavnih vrstah izvažanega in uvažanega blaga ter s podatki o prometu Jugos avije s posamezn mi državami, o številu zavarovanih delavcev in številu brezposelnih po podatkih borz dela, o številu konkurzov in, slednjič, o številu natovorjenih vagonov na državnih železnicah. Ta seznam nam kaže, kako bogata je vsebina Bulle-tina. Ako se upošteva, da je izšla zadnja številka Bulletina, vsebujočega podatke za julij-september 1929 že kancem novembra meseca, potem je treba priznati, da informacije Narodne banke niso samo podrobne, ampak tudi precej pravočasne. Na takih informacijah ni bila doslej bogata Jugoslavija, te bodo imele zato brez dvoma neprecenljiv pomen za organe, ki vodijo državno gospodarsko politiko, za vse gospodarske organizacije in za praktične pridobitne kroge. Ker izhaja Bulletin v francoščini in imajo vse tabele francoske in angleške napise, bo imel Bulletin tudi velik pomen za pravilno in sistematično nfo-miranje inozemstva o gospodarskem položaju Jugoslavije. Tako uvodno besedilo, kakor tudi stat stične tabele so opremljeni s številnimi diagrami, ki olajšajo pregled statističnih podatkov. Posebno bogata je na diagTamih 3. številka. Skoraj vsi podatki so navedeni za vsak mesec posebej, kar podaje možnost opazovati tudi sezonske vairijacije jugoslovenskega gospodarstva. Obžalovati pa je, da privatne banke ne pošiljajo »Odeljenju za ekonomska izuča-vanja« vsakomesečnih podatkov o svojem poslovanju in o stanju svojih bilanc; vsled tega Bulletin prinaša o stanju privatnih bank le letne podatke od 1. 1921 do 1. 1928. Zveza bank bi morala iti v tem oziru na roko uredništvu Bulletina in mu pošiljati mesečne podatke o poslovanju privatnih bank; ti podatki so zelo važni za karakterizacijo splošnega stania gospodarskih poslov v državi. To stanje slika na podlagi vseh zbranih statističnih podatkov tabela št. 1, ki vsebuje vsakomesečne številke za celo 1. 1928 in za 9 mesecev 1. 1929. Na podlagi te tabe'e je sestavljen tudi velik diagram gospodarskih indeksov za 1. 1927, 1928 in 1929. Škoda je samo, da niso ti indeksi navedeni v posebni tabeli, ker diagram ne more nadomestiti številk samih. Razen tega vsebuje ta diagram preveč križajočih se krivulj ter izgublja vsled tega na svoji preglednosti.
Skoraj istodobno z Bulletinom Narodne banke je pričel izhajati v Beogradu gospodarski tednik »Narodno Blagostanje«, ki ga urejuje bivši profesor na beograjski univerzi, eden najboljših nacionalnih ekonomov Jugoslavije dr. Velimir B a j k o v i č. Ta tednik priobčuje vsak mesec »in* deks narodnog blagostanja«, ki tudi predstavlja veliko tabelo, analogno splošni tabeli Bulletina, sestoječo iz vseh glavnih podatkov o poteku gospo« darskega življenja v Jugoslaviji. V marsikaterih ozirih je popolnejša tabela Bulletina, v drugih pa je veliko bolj popolna tabela Narodnega Blago« stanja ( ndeks cen na drobno živeža v Beogradu in v 5 večjih jugosloven-skih mestih, potrošnja sladkorja, alkohola, piva in bencina, detajlni podatki o dohodkih od taks, carin, posameznih monopolskih in trošarin-skih objektov, slednjič, število izseljencev). Omeniti je samo, da se v
46
Književna poročila.
teh dveh tabelah v več primerih eni in isti podatki ne vjemajo med seboj. Krivda teh kompromitujočih divergenc leži, kakor kaže, na strani »indeksa narodnega blagostanja«. Na vsak načm pa morata spričo teh divergenc obe publikacije obrniti posebno pozornost na točnost in zanesljivost številk, ki jih navajata v svojih tabelah.
V vsakomesečnih podatkih splošne tabele Bulletina in »indeksa narodnega blagostanja« se nabira gradivo, ki bo po preteku nekega čas? primerno za znanstveno obdelavo s pomočjo novejših metod matematične statistike (izračunavanje sezonskih varijacij, trend črte, konjunkturnih va; lovanj, korelacijskih koeficientov, enačb regresije) in proučevanja kon« junkturnih fluktuacij narodnega gospodarstva Jugoslavije. Pričeti s tako znanstveno obdelavo statističnih podatkov je nadaljnjo naloga lepe in z vsako številko izpopolnjujoče se publikacije Narodne banke. »Odeljenje za ekonomska izučavanja« pri Narodni banki kraljevine Jugoslavija mora torej zrasti v jugoslovenski »konjunkturni institut«.
Aleksander Bilimovič.
Dr. Kadečka Ferdinand. Das iisterreichische Jugendgerichtsgesetz mit den Motiven und der Durchfiihrungsverordnung. Manzsche Verlags* und UniversitatssBuchhandlung. Wien 1929. Str. V + 238.
Za Nemčijo, ki je že 1. 1923 temeljito reformirala svojo zakonodajo o mladini, je tudi Avstrija z zakonom z dne 18. julija 1928 obnovila in korenito preosnovala svoje zastarelo mladinsko kazensko pravo (Bundesgesetz vom 18. Juli 1928, BGB1., Nr. 234, uber die Behandlung junger Rechtsbrecher (Jugendgerichtsgesetz).
Dr. Kadečkin komentar se deli na dva dela: prvi vsebuje besedilo novega zakena in štirih naredb zveznega justičnega ministra, drugi pa podroben komentar zakona in izvlečke iz uradnih motivov. Zakon je završitev dolgoletnih teženj po preosnovi mladinskega kazenskega prava v Avstriji. Prejšnji poskusi v tej smeri (načrt justičnega ministra dr. Franca Kleina [1. 1907], načrt iz 1. 1917 in dr.) niso prodrli predvsem vsled različnih parlamentarnih komplikacij. Edini važni pozitivni korak je bil storjen z zakonom z dne 25. januarja 1919. S tem zakonom je b 1 justični minister pooblaščen, da ustanovi še pred uveljavljenjem novega zakona mladinska sodišča in izda najpotrebnejše predpise o postopanju v mladinskih zadevah. Uradni motivi zakona iz 1. 1928. duhovito označujejo ta ukrep z besedami: »Man baute ene Klinik, aber es fehlten die Instrumente und die Heilmittel«. Novi zakon iz 1. 1928. hoče zadostiti prav tej potrebi in zasigurati mladinskemu sodniku resnično' možnost, udejstvovati moderna načela v postopanju napram maloletnikom.
Izhodišče pri preosnovi mladinskega prava v Avstriji je, da povračilna kazen ni primerno sredstvo v boju zoper mladinsko zločinstvenost. Treba je zaščititi mladino pred pretečo moralno propalostjo. V to svrho služi lahko tudi kazen, toda le pod pogojem, če ustrezata kazen in način njenega izvrševanja vzgojnim smotrom. Kazen je vsekakor le ultima ratio, praviloma pa naj se uporabljajo vzgojna sredstva. Zakon predvideva ustanovitev primernega števila državnih zavodov za vzgojo
Književna poročila.
47
mladine (Bundesanstalten fiir Erziehungsbediirftige). To je najvažnejši pogoj resne reforme. »Sozialen Misstanden kann man mit blossen \Vorten — und waren es auch Gesetzesvorte — nicht begegnen, sondern nur durch Taten.« Mladinske stvari spadajo po avstrijskem zakonu pred skabinska sodišča, in ne pred sodnika poedinca kakor po našem novem zskoniku o kazenskem sodnem postopanju 1929. V tem kratkem poročilu ne moremo presojati novega avstrijskega zakona glede njegove vsebine, čeprav bi bilo primerjanje tega zakona z zadevnimi določbami naše nove kazenske zakonodaje zanimivo in poučno.
Dr. Kadečkin komentar je naravnost vzoren. Vsako vprašanje je temeljito in skrbno obdelano v vseh podrobnostih. Povsod, kjer je to potrebno, so poudarjene razlike v primeri z dosedanjim pravom ter so navedeni vsi viri, na katere se sklicuje zakon. Za praktične cilje morebiti variante besedila v različnih prednačrtih, ki jih navaja komentar, niso tako nujno potrebne. Kot čisto zunanji nedostatek smatramo le to, da je besedilo zakona tiskano z bolj drobnim tiskom kot pa komentar sam.
A. Maklecov.
Pržič A. Ilija: Država i pravo u delu Leona Digia. Novi Sad, 1929. Str. 30.
Sourednik beograjskega Arhiva za pravne in društvene nauke, asistent beograjske univerze Ilija Pržič je v letopisu Srpske Matice (knj. 22., zv. 2) sintetsko prikazal delo nedavno umrlega svojega učitelja Leona Duguita, profesorja javnega prava v Bordeauxu. Vpliv tega francoskega misleca na pisatelje pravnih in družbenih ved je izredno velik ne samo v Franciji, kjer se dele pravniki v dva velika tabora Duguit ovih pristašev in pa nasprotnikov, marveč tudi v vsem ostalem znanstvenem svetu, kjer prodirajo nauki slavnega Francoza zmerom bolj. V pričujoči razpravi, ki leži v odtisku pred nami, govori g. Pržič najprej o razvoju doktrin svojega učitelja in potem podaja analizo njegovega nauka. Duguit je postavil pravno sociologijo nai pozitivizem, evolucionizem in organizem, a na mesto subjektivnega prava individualistične šole objektivistični sistem, v le»tem pa kot osnovni element pravno pravilo. On je razločil pojem prava od pojma države ter ta dva pojma vsakega za sebe rekonstruiral po eksperimentalnem potu. V borbi proti subjektivistom je svojo teorijo razširil tudi na zasebno pravo. Svoj nauk o državi je sistematska izpeljal v svojem sistemu ustavnega prava (1. 1911., v drugi izdaji leta 1921—1925). On smatra za dokazano, da je bilo pravo po svoji naravi in po svojem postanku poprej ko država in zunaj le«te. Le tako si je moči razlagati, da more pravo omejevati tudi državo ali, z drugimi besedami, zakaj je meddržavno pravo mogoče. Dosledno negira Duguit suvereno pravno osebnost države, zameta razlikovanje objektivnega prava pa subjektivnega in trdi, da v. dobi pred objektivnim pravom ni bilo nikakih subjektivnih pravic. Na tej podstavi je razvil svojo teorijo o funkcijah države in njenih o-ganih. Naše največje zanimanje zasluži Pržičeva razprava v tretjem delu, kjer raziskuje pisatelj, kak vpliv je imel Duguit na druge in zlasti na jugoslovenske pravnike, na Slobodana
48
Književna poročila.
Jovanoviča', dir. Dragoslava Jovanoviča in dr. Mihajla Ilica, dalje na Bor. M. Pbpoviča, dr. Evgenija Spektorskega, dr. Čed. Mairkoviča in dr. Gjorgja Tasiča, našega ljubljanskega ordinarija. Od Slovencev imenuje samo mimogrede dr. Leonida Pitamica. Zato menim, da bi bilo dobro, ako bi se slovenski pravniki z Duguitovim naukom seznanili vsaj po Pržičevi razpravi, kjer je pisatelj dokumentiral vprav izredno obrazo» valnost, združeno s sijajnim slogom. Dr. France Goršič.
Dr. Rappaport A.: Rechtsfalle aus dem Erbrecht, Perles Moritz. Dunaj 1929. Str. 94. Cena S 4.
Dr. Klang H.: Rechtsfalle aus dem Sachenrecht, Perles Moritz. Du« naj 1929. Str. 123. Cena 3.20 Mk.
V dr. Petschekovi zbirki »Rechtsfalle fiir Ubungen von Studierenden und von Anwartern juristischer Berufe«, ki izhaja izza 1. 1928. in v kateri so doslej izšli pravni primeri iz delovnega, meničnega in čekov* nega, pogodbeno-zavarovalnega, civilnopravdnega, kazenskega ;n kazen-sko-pravdnega prava, sta pravkar izšla gori citirana nova zvezka. Odlikujeta se po istih vrlinah, ki so bile poudarjene, ko je izšel prvi zvezek (gl. Slov. Pravnik 1. 1928. str. 182—183). A ponoviti je tudi tam izrečeno pr pombo, da se nam zde objavljeni primeri pretežavni, da bi služili za vaje mladim pravnikom. Ti še ne obvladujejo prava in ga še np. uporabljajo, ampak se mu šele učijo, in zato bi se jim pri reševanju predloženih primerov morala nuditi neka pomoč. Če se že ne navajajo določbe zakonov, katere je uporabiti, naj bi se navajale vsaj tiste, katerim se je ogniti. Zdi se, da so pravni primeri zajeti iz najkompliciranejše prakse in da so bili predmet judikature višjih, če ne najvišjih sodnih instanc.
Bruns Carl Georg: Grundlagen und Entvvicklung des internaziona= len Minderheitsrechtes. Eine Uebersicht. Selbstverlag der Deutschen Gesellschaft fiir Nationalitatenrecht. BerlimSteglitz 1929. Str. 48.
Delce je pisano z vidika Nemcev. Bavi se pretežno s poljskim manjšinskim vprašanjem. Ipak bo vsakdo, ki ga prečita, dobil izvrstnih informacij, ki mu bodo hasnile pri presoji naših potreb. Zlasti opozar* jamo na lepo zaokroženo sliko o nacionalitetnih kongresih, na katerih imamo baš Slovenci svojega odličnega reprezentanta v osebi predsed« nika dr. Wilfana. Zanimanje za vsa ta vprašanja moramo pokazati v prvi vrsti juristi. Za uvod v študij perečih vprašanj iz manjšinskega prava smemo omenjeno brošuro toplo priporočati.
Dr. M. Dolenc.
Zeitschrift fiir offentliches Recht (1. 1929, zvezek 3) prinaša raz« prave o boju za javno pravo (K. Hermann), pravno filozofsko študijo o bistvu prava (E. R o e n a u), kratko, a jako poučno sliko o raz* \oju manjšinskega vprašanja na zadnji, seji Sveta Društva Narodov v Lugano, pri čemer pisatelj (H e y k i n g) kaže posebno na možnost, da se vsi pravni manjšinski spori rešijo pred Mednarodnim sodnim dvorom v Haagu. Hugelmann objavlja iz Schererjeve zapuščine odlomek nje* govega zasnovanega učbenika cerkvenega prava in sicer o beneficialnem
Razne vesti.
49
pravu. E. V o e g e 1 i n kritizira teorijo o vrhovnosti (suvereniteti), kakor jo zastopa ameriški profesor Dickinson. P. V i 11 o r e 11 i ¦ nam opisuje delovanje avstrijskega ustavnega sodišča tekom njegovih prvih 10 let. Dr. Ivan Tomšič.
Razne vesti.
V Ljubljani, meseca januarja 1930.
XL. redna glavna skupščina društva »Pravnika« se je vršila dne 29. januarja t. 1. v ljubljanski pravosodni palači. Podpredsednik dv. sv. Bežek se je v pozdravnem nagovoru zahvalil ministrstvu pravde, ki je za izdajanje društvenega glasila tudi v preteklem letu naklonilo večjo denarno podporo, dalje odvetniški zbornici v Ljubljani, ki je za prireditev predavanj iz nove zakonodaje naklonila znaten znesek. Dalje je omenjal prizadevanja društvenih članov v Celju, da bi se oživotvorila celjska podružnica in želel tem prizadevanjem obilo uspeha, društvu sploh pa mnogo novih članov.
Tajnik dr. Sajovic je podal nastopno tajniško poročilo:
Slavna glavna skupščina!
Tudi v preteklem letu se je, kakor v zadnjih letih sploh, pomnožilo naše članstvo za skromno število. Šteli smo namreč koncem leta 1929. štiri častne člane in 670 rednih članov. Na novo je pristopilo tekom ieta 41 čanov, izgubili smo jih 16. Izmed teh je umrlo 7 društvenikov, in sicer: notar dr. Fran F i r b a s, ki je bi zvest naš član cd ustanovitve društva, odvetniki dr. Tone Gosak, dr. Kari G r o s s m a n n in dr. Fran H u b a d, višja sodnika svetnika dr. Pavel Skaberne in Mihael Veho v ar ter minister na razpoloženju dr. Gregor Žerjav.
Kakor je sklenila lanska glavna skupščina, proslavili smo štirldeset-Ietnico našega društva s slavnostno skupščino, ki se je vršila dne 23. marca 1929. Skupščino so obiskali v impozantnem številu člani, počastili so jo s posetem tudi mnogoštevilni zastopniki oblastev, naših kulturnih organizacij in mnogi drugi odlični javni delavci. Slavnostnega banketa isti večer se je udeležilo okoli sto članov. Dnevno časopisje je posvetilo temu dogodku izredno pozornost, je dajalo proslavi Stirit desetletnice širši, občni značaj in je ni prikazovalo samo kot nekakšno interno društveno slavje. Tako je prodrl glas o našem društvu, njega delovanju in zaslugah tudi med širše občinstvo1, ki mu sicer naše delovanje ni tako znano.
Dne 9. junija smo priredili družabni izlet v Domžale, ki je bil združen z ogledom tamošnje radijske postaje. Izlet je uspel izborno in v zadovoljstvo vseh. Udeležilo se ga je okoli 30 oseb.
50 Razne vesti.
Drugi manjši dogodki so bili registrirani v našem glasilu, tako da m. je porolati le še o strokovnem društvenem delu.
V preteklem letu je bilo v društvu 12 predavanj. Spomladi 1929. so predavali: univ. profesor Aleksander Maklecov: »Zločini zoper osebno svobodo po novem kaz. zakonu« (20. marca), univ. pro« fesor dr. Aleksander B i 1 i m o v i č : »Racionalizacija gospodarstva« (10. aprila) ter ravnatelj in docent dr. Ludovik B o h m : »Karteli in sta« liš"e d-žave nasproti njim« (17. aprila). Zimska predavanjiai so imela za predmet novo kazensko pravo. Predaval je: rektor dr. Metod Dolenc o tatvini in utaji (27. novembra 1929.), o kaznivih dejanjih zoper živ-. ljenje in telo (30. novembra 1929.) in zoper pravosodje (7. decembra 192^.) ter o veljavnosti prejšnjih kazenskih določb glede prekrškov (16. januarja 1930). Iz kazenskega materialnega prava je bilo nadalje predavanje g. univ. profesorja A. Maklecova: «De!ikti zoper javno moralo« (18. decembra 1929). S kazenskim postopnikom se je bavil g. ape« lacijski sodnik dr. Edvard Pajnič v treh predavanjih pod naslovom: »Sreska kot kazenska sodišča po novem kazenskem postopniku« (13. de« cembra 1929., 11. in 22. januarja 1930.). Dne 24. januarja 1930. pa je predaval g. univ. profesor dr. Stanko L a p a j n e o zaščiti naših manjšin v Italiji, torej o problemu, ki mu morajo naši pravniki posvetiti tudi svojo pozornost.
Druga stran našega strokovnega delovanja se predstavlja v izda« janju »Slovenskega Pravnika«. Zaključili smo lansko leto XLIII. letnik in je bilo priobčeno v njem 18 pravnih razprav poleg dru« gega, tudi nikakor ne nevažnega gradiva. Slavnostna številka s svojo izbrano vsebino, izdana ob proslavi štiridesetletnice, ostali snopiči pa osobito vsled upoštevanja novega pravnega stanja so vzbudili veliko pozornost in priznanje daleč preko mej naše ožje domovine. In to po pravici. Po obsegu zaostaja sicer »Slovenski Pravnik« za drugimi prav« niškimi časopisi v naši državi, toda kar se tiče vsebine, nikakor ne. To stanje, kakor je razveseljivo, nas vendar na noben način ne more zado« voljevati. Ob štiridesetletnici smo ugotovili velik razmah društvenega udejstvovanja v vseh smereh, le »Slovenski Pravnik«, dasi vsebinsko visoko nadkriljuje početke svojega izhajanja, ne more razširiti svojega, ob ustanovitvi tesno mu odmerjenega prostora. Najsi je bil tudi lanski letnik izmed vseh doslejšnjih najobsežnejši, saj je obsegal z odloč« bami vred 452 strani, vendar je bila ta obsežnost bolj izredna, prila« goden a samo trenutnemu slavnostnemu društvenemu dogodku. In vendar bo treba list na vsak način trajno razširiti. Dvoje nam bo potrebno zato: gmotna in vsebinska pomoč. Lanska prizadevanja, da bi pomnožili član; stvo, so se izjalovila. Misliti bo treba na zvišanje članarine. Na drugi strani pa vabimo vse naše pravnike, da stopijo aktivno v kolo naših so« trudnikov. Gradiva, ki čaka obdelave, je v današnjih dneh dovolj. Dobro« došel je vsak prispevek, da le ustreza tistemu znanstvenemu nivoju, ki ga mora varovati vsak resen pravniški list.
Prosim, da se vzame to poročilo na znanje.
Razne vesti.
51
Blagajniško poročilo dr. R u t a r j a je pokazalo naslednjo sliko o društvenem denarnem stanju:
Dohodki v letu 1929 so bili:
Saldo  leta   1928      ....... Din   2.731. V)
članarina        .........»   46.808.48
prodaja knjig........»     1311.—
podpora min. pravde......»   17.910.—
predplačila ........»     1320.—
obresti .........»      158.87
razno .........»    13550.—
Skupaj
Din 83.789.54
Izdatki so bili: tiskarna honorarji ekspedicija upravni stroški razni  izdatki saldo koncem leta
1)
1929
41722.— 11538.— 1087.— 1718.50 15481.76 12242.28
Skupaj.......Din 83.789.54
Proračun za leto 1930 izkazuje vseh izdatkov Din 57.000, dohodkov pa Din 50.000 (članarina Din 42.000, podpora ministrstva pravde Din 8000).
Obe poročili sta bili z odobravanjem na znanje vzeti. „
Pregledniško poročilo je podal dr. Ž i r o v n i k. Knjige in računi so v redu in je predlagal zato zahvalo in absolutorij blagajniku. Skup« ščina je sprejela predlog soglasno.
Na predlog odv. Bulovca je izvolila skupščina soglasno zopet ves stari odbor in oba preglednika. S tem je bil dnevni red izčrpan.
Komisija za mednarodno sodelovanje profesorjev in docentov ad= ministrativnega prava in političnih ved. Po iniciativi prof. Hilarowicza (Varšava) se je osnoval meseca maja in junija 1929 organizacijski odbor Mednarodnega instituta za administrativne nauke. Začasno so bili iz« brani za podpredsednike: prof. J. Hoetzl (Praga), prof. H. Teodorescu (Bukarešta) in prof. Dj. Tasič (Ljubljana), a za generalne tajnike: prof. P. Negolescu (Bukarešta), prof. T. Hilarowicz (Varšava) in doc. J. Ma« tejka (Praga).
Pod vodstvom prof. Hilarowicza je razvil varšavski generalni sekretarijat v kratkem živahno akcijo in je 1. izdal dvoje poročil o delih prof. Hilarovvicza, prof. Tasiča, strokovno izjavo prof. Kelsena (Dunaj); 2. priredil v Zagrebu predavanje prof. Hilaro\vicza o proble« mih v upravnem postopanju; 3. organiziral koncem septembra 1929 v Varšavi mednarodno znanstveno konferenco. Na tej sta referirala prof. Teodorescu iz Bukarešte in prof. Dominik iz Brna, dočim je bil referat prof. Tasiča iz Ljubljane prečitan. Konferenca se je bavila z vprašanji
52
Razne vesti.
o študiju administrativnega prava na vseučiliščih in o analogni uporabi civilnopravnih kot občnih pravnih načel za administrativno pravo.
Ker je bila že po ustanovitvenem aktu organizacija tega odbora začasna (tako da je bil tudi njega naziv začasen do konca septembra 1929) in ker se je že z dotičnim aktom sklenilo, da se bo organizacija spremenila v mednarodno društvo profesorjev in docentov javnega prava, je prevzela sedaj nadaljnje delo v tem pravcu komisija za mednarodno sodelovanje profesorjev in docentov upravnega prava in političnih ved.
Pripominjamo, da teče neodvisno od te še druga akcija in sicer akcija za osnovanje federacije institutov za upravne nauke v posamez* nih državah, s katero se bavita poljski in romunski institut za upravne nauke. Vendar zasleduje ta akcija druge svrhe; zlasti ima federacija institutov širši značaj in ne gre pri njej za osebno sodelovanje članov, kakor pri komisiji. Slednja se zato omejuje na stvari visokih šol.
To samo v informacijo. Ker je generalni tajnik imenovane komisije prof. H i 1 a r o w i c z v Varšavi podpredsednik Društva prijateljev Jugo* slavije in se tudi v tej organizaciji posebno udejstvuje, se lahko nadejamo, da bo otvorila s tem komisija novo polje, na katerem bodo Jugoslovani s Poljaki skupno sodelovali.
Prošnja. Podpisani prosi vse posestnike »Tolmača h kazenskemu zakoniku«, da popravijo naslednje pogreške:
Str. 15., vrsta 9.: »Franc« namesto »Friedrich«.
Str. 163., vrsta 16.: »petnajst« namesto »dvajset«. •       Str. 225., vrsta 16.: »ali v vojnem času vobče« namesto »vobče«.
Str. 274., vrsta 15.: »zaporom ali v denarju« namesto »zaporom v denarju«.
Na sami razlagi k §§ 78. in 123., ki je bila napravljena itak po izvirniku, ni nobenega popravila potreba. Dr. Metod Dolenc.
Kazalo za prvi knjigi vrhovnosodnih odločb priložimo prihodnji številki.
Naročnina za ..Slovenski Pravnik"
znaša 60 dinarjev. Gg. naročnike prosimo, da zaostalo naročnino čim prej poravnajo; tudi uprava mora poravnati svoj dolg tiskarni. Po-služijo naj se v to priloženih položnic; kdor pošilja naročnino s pošt. ali čekov, nakaznico, naj jo naslovi na »Društvo »Pravnik« v Ljubljani" (ne osebno na blagajnika), ker se pripisuje vsa naročnina čekovnemu računu pri poštni hranilnici. Tudi reklamacije naj se naslavljajo tjakaj; upoštevajo se samo prvih 14 dni potem, ko je list izšel. Prav tam se dobe Štefan Lapajne: »Državni osnovni zakoni", Spomenica na drugi Kongres pravnika, Spomenica za III glavnu skup-štinu Kongresa pravnika in letniki „Slov. Pravnika" od I. 1909 naprej. Cena s poštnino vred za »Državne osnovne zakone" — 12 Din, za Spomenico o ljubljanskem Kongresu — 25 Din, za Spomenico o sarajevskem Kongresu 30 Din, za »Slovenski Pravnik" letniki od 1923 do 1929 po 70 Din, ostali letniki po 36 Din.