NOVI TEDNIK 40 LET številka 50 • cena 120 din Celje, 18. decembra 1986 GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Malčkom ni mar za nesplužene ceste. Sneg je zanje ena sama radost. Četudi je v čevljih mokro in so noski rdeči od mraza. Kdo bi mislil na to, kadar s sanmi drvi po zasneženem griču?! Sani pa so zdaj avtomobil, zdaj raketa in zdaj konjiček. Hi! Sneg, kakšno presenečenje! , Nič nenavadnega za de- cember, bi rekli, pa je ven- darle mnoge presenetil. Se najbolj voznike. Ti so prekli- njali m grajali cestarje in ko- munalce, čeravno so slednji sneg pričakali še najbolj pri- pravljeni. Dela so se lotili po že utečenem programu, tako da so že ponoči solili magi- jstralne in regionalne ceste, zjutraj pa še lokalne. Nekaj težav je bilo na Halerjevem in mestinjskem klancu ter ponekod v hribovitih prede- lih mozirske in šmarske ob- line. Slabo so se ponekod (na primer v velenjski kra- jevni skupnosti Šentilj) odrezali posamezniki, ki so zadolženi za čiščenje lokal- nih cest. Vozniki pa so se jezili. Če- ravno se je marsikateri na spolzko cesto odpravil brez zimske opreme, potem pa se je čudil ker mu je vozilo ne- ubogljivo plesalo po cesti. Jezili so se tudi v nekate- rih krajevnih skupnostih. Ker zjutraj še niso imeli očiš- čenih vseh poti in dovozov. Drugod so se sami lotili dela. Tisto, česar niso opravili ko- munalci - ker vsega naen- krat pač ne morejo - so opra- vili sami. In so bili zadovolj- ni. Pa še hec so imeli na takš- ni delovni akciji. Pred časom sem na televi- ziji gledala malčke, ki uro in več pešačijo v šolo. Oni se niso jezili, ker jim nihče ni splužil cest do doma. Saj jih niti nimajo. Če je zima, je ponavadi tu- di sneg. In če je sneg. ceste pač ne morejo biti suhe in čiste kot sredi poletja. Nihče ne trdi, da zimske službe svojega dela ne bi mogle opraviti bolje, kot so ga. Brž- kone pa marsikateri srd neu- pravičeno pada nanje, saj lahko kot občani marsikaj postorimo sami, kot vozniki pa prilagodimo vozila in vož- njo letnemu času. Nekaj centimetrov snega pa že toliko nejevolje. Prava zima je šele pred nami! NADA KUMER V nedeljo in ponedeljek je na našem območju zapadlo 18 do 22 centimetrov snega. Nekoliko debelejša snežna oddeja pa je v Hudi luknji (25 do 30 centimetrov), v Lo- garski dolini in na Rogli, kjer so namerili 40 centime- trov novega snega. Smučar- ske naprave na Rogli obra- tujejo. šentjurski otroci za mir v vrsti prireditev, ki so jih šentjurski mladinci pripravili ob ?tošnjem mednarodnem letu miru, je bilo v petek tudi j,^kovno srečanje najmlajših iz vrtca in otvoritev razstave Jkovnih del šentjurskih osnovnošolcev, ki si jo lahko ogle- fate v Merxovi blagovnici. Otroci so na plo.ščadi na Titovem trgu risali na temo »Rišemo ^'r - rišemo za mir«, prireditev pa so popestrili s posebno ^lirovno stojnico, kjer so menjavali igrače. Skupina mladincev - ob stojnici otrokom ponujala za stare tanke in pištole primer- 3'6jše Igrače. Izbirali so lahko med slikanicami, poban.'ankami, -'''šastimi lutkami, sestavljankami in manjšimi sistemi lego '^°<^'k, mladinci pa so vse bojne igrače takoj uničili. Zanimivo je '''edvsem to, da so otroci prinašali tudi skoraj nove igrače in ni f lo le za - kot so nekateri zlobno komentirali - menjavo »staro za eovc,.,. Predstavnica celjskega podjetja je prišla na po- slovni pogovor v neko ljubljansko podjetje. Šef službe, ki živi, kot je dal vedeti na visoki nogi, je ni hotel sprejeti v pisarni, češ da se to ne spodobi in jo je zato povabil v resta- vracijo. Direktor, kot je rekel, mu »je dal naročil- nico za tri dni". Si pred- stavljate razočaranje širo- kogrudne poslovne Ine)- morale, ker se je stranka zadovoljila samo s slabo uro in oranžadol? Novi tednik, 21. 1. 1970) SADEKSOU ZAKLADNICA ZDRAVJA MENTOLAN Imate probleme s prebavo, ste napeti, si želite pomiritve? Zaupajte nam! Hmezad-Agrina-Sadeks Stečaj ne bo preprečil krivic KOMENTIRAMO Nelikvidnim delovnim orga- nizacijam se obetajo težki časi, če bo Skupščina SFRJ potrdi- la predlog Zveznega izvršnega sveta, ki v okviru zakona o sa- naciji in prenehanju organiza- cij združenega dela odpira možnost njihovega stečaja. Če- prav je bil nekaj manj kot šest let star zakon že osemkrat spremenjen, se je Zvezni iz\'rš- ni svet odločil za spremembo, ker seje v zadnjih letih število izgubarjev znatno povečalo (le- tos je bila povprečno vsaka če- trta delovna organizacija nelik- vidna pri plačilu obveznosti svojim upnikom) in ker se je pokazalo, da omejitev pri iz- plačilu osebnih dohodkov ni zadosten ukrep. Cilj predlaganih sprememb in dopolnitev je. da se zagotovi večja ekonomska odgovornost za razpolaganje m gospodarje- nje z družbenimi sredstvi in za- varuje njihova neokrnjenost. Namen je gotovo dober, ven- dar le v primeru, če zvezna vla- da morebitnih pozitivnih učin- kov ne bo sproti izničila. Ome- jitev pri izplačilu osebnih do- hodkov namreč ni dala predvi- denih rezultatov, ker je bilo de- lovnim organizacijam hkrati dopuščeno, da prevrednotijo zaloge ob vsakem periodičnem in ne le ob zaključnem računu, kar omogoča ustvarjanje nami- šljenega dohodka. Zakon bo poleg tega. če se ga bodo družbenopolitične skup- nosti dosledno držale oziroma če zakonodajalec ne bo predvi- del selektivnih meril, za marsi- katero delovno organizacijo krivičen. Pri pristojnem sodiš- ču bo namreč družbenopolitič- na skupnost sprožila postopek za stečaj, če posamezna delov- na organizacija ne bo odpravi- la nelikvidnosti v roku treh mesecev. Po besedah Milana Skoka, glavnega direktorja To- pra, to pomeni, da bo morala ta celjska delovna organizacija v stečaj, tudi v primeru, če bo poslovala pozitivno. Gre na- mreč za to. da plačilne menice oziroma denar za prodane iz- delke prihaja v večini prime- rov v Toper po treh mesecih. Gotovo bi bilo krivično, da bi moral iti Toper v stečaj, med- tem ko bi njihovi poslovni partnerji poslovali pozitivno na račun njihovega denarja. Ker ima uvajanje selektivnih meril običajno za posledico, da postanejo izjeme vse delovne organizacije, ki jim teče voda v grlo, bi bilo gotovo bolj učin- kovito, da bi Zvezni izvršni svet napravil z ostrejšimi pred- pisi red tudi v plačilni politiki. Se več, ureditev finančne poli- tike je nujna, saj obstoječa me- ji že na gospodarski kriminal. VILI EINSPI.ei-ER^ TEMA TEDNA Z nadiilom krize Jubileji so običajno čas, ko pregledamo prehojeno pot, seštejemo uspehe, podeljuje- mo priznanja in smelo gleda- mo v prihodnost. Tudi 40 let izhajanja Novega tednika smo hoteli obeležiti podob- no. Skromno sicer, pa ven- darle. Pa se je ve obrnilo na glavo. V hiši, kjer 30 ljudi pripravi letno 1248 strani ča- sopisa in približno 1620 ur radijskega programa, smo pred vprašanjem, ali bomo dočakali tudi enainštiridese- to leto. Zakaj, sprašujete? Zato, ker sta oba medija zašla v tak ekonomski položaj, da izho- da ni videti. Res. položaj sredstev javnega obveščanja nasploh ni rožnat. Toda, vsaj rešujejo ga. Ali pa časopis ukinejo. Sicer pa vse pogo- steje slišimo, da je treba »zgubarje« ukiniti. In k zgu- barjem se bosta letos vpisala tudi Novi tednik in Radio Celje. Račun je preprost. Na- mesto 75 ostotkov lastno ustvarjenih sredstev in 25 odstotkov sredstev ustanovi- teljev, že nekaj let sami ustvarjamo 92 odstotkov sredstev, le 8 odstotkov pa nam prispevajo ustanovite- lji. To pa pomeni, da je izpad (po določilih dogovora) kar okoli 40 milijonov din, po izhodiščih za leto 1986, ko naj bi dosegli vsaj 18 odstot- kov subvencij v strukturi prihodka, pa okoli 23 milijo- nov din. Če vemo, da smo do novembra ustvarili 192 mili- jonov dinarjev in od tega le 58 milijonov od prodaje ča- sopisa, vse ostalo pa z eko- nomsko propagando in dru- gimi dejavnostmi obeh me- dijev, potem je razlog izgube na dlani. Pa ne gospodarimo slabo. Le vsak izvod časopisa je 54,80 din dražji v proizvodnji kot v prodaji, radijska ura stane 40.705, po osebnem do- hodku pa je lahko novinar- urednik področja primerja z KV delavcem v gospodar- stvu. Ob vsem tem ustanovitelji in bralci ter poslušalci ugo- tavljate, da kvalitetno raste- mo in da svoje poslanstvo korektno in angažirano izvr- šujemo. Zato tudi vztrajamo in načrtujemo za naprej. Upamo, da ne zaman. Kajti tu je čas. ko boste morali ustanovitelji in bralci ter po- slušalci odločiti ali ta prostor potrebuje svoj časopis in ra- dijsko postajo. In če boste rekli »a- (potrebuje), potem bo pač potrebno reči tudi »b« (zagotoviti sredstva za normalno delo). BORIS ROSINA Nitrili y celjski pitni vodi Oporečna voda povzroča slabokrv- nost pri dojenčkih. Stran 15. Legendarni dohtar Štirinajste Sedemdeset let zdravnika in humanista Ivana Kopača Pavčka. Stran 13. Veliko srce na meji Novi tednik ob prazniku JLA med vojaki in graničarji. Stran 12. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 18. DECEMBER 1986 Vse bližle frontnosti Delegatska ocena delovanja šmarske SZDL Zanimiva in vseobsežna je bila raz- prava na redni letni programski seji občinske konference socialistične zveze Šmarje pri Jelšah, ki je bila preteklo sredo. Delegati so ob tej pri- ložnosti izvolili tudi novega sekre- tarja občinske organizacije sociali- stične zveze Šmarje pri Jelšah. Te dolžnosti (zaradi razrešnice doseda- nji sekretarki Milki Dobrave) sedaj opravlja Marjan Šarlah. Delo občinske konference in njenih organov je bilo v preteklem letu do- bro. Delovni ljudje in občani so, zlasti ob pripravah na večje akcije, opozarja- li na nerešene probleme, ko je šlo za zadovoljeanje potreb tam, kjer živijo. ter na neurejene razmere, na primer v kmetijstvu, ptt in podobno. Občinska konferenca je v preteklem letu organi zirala veliko vsebinsko konkretnih razgovorov, javnih razprav, problem- skih konferenc, zbori občanov so bili dobro obiskani. Nenazadnje je tu novo obdobje samoprispevka, za katerega so se občani odločili koncem novem- bra, tudi na osnovi skrbno pripravlje- ne politične akcije v okviru socialistič- ne zveze. Delegatska razprava je bila usmerje- na v probleme delovanja socialistične zveze, njene učinkovitosti, slabosti ob neuveljavljanju stališč in pobud soci- alistične zveze. Konkreten primer je problemska konferenca o kulturi in njeni sklepi izpred dveh let. ki pa še vedno niso uresničeni. Pozornost je pritegnila zlasti razpravo o alternativ- nih gibanjih v mladinski organizaciji. Delegat je med drugim dejal, da je prav, da smo na pojav takšnih interes- nih oblik delovanja mladih pripravlje- ni, da ne bi izgubljali časa z razsoja njem, ali so takšne oblike organizira- nja sprejemljive za naš politični sistem ali ne. Ob oceni delegatskega delovanja v občini, se je razpravljalec vprašal, ka- ko doseči, da bodo krajani sprejemali določene obveznosti in funkcije in po- tem te naloge tudi opravljali po svojih močeh in sposobnostih, po drugi stra- ni pa še vprašanje, kaj zahtevati ter kako doseči, da se bodo vsi komunisti v krajevnih skupnostih, kjer živijo, ak- tivno vključevali v delo socialistične zveze kot fronte. M. AGREŽ Proti skladišču iedrsiiili odpadicov ¥elenjski IS odločno proti gradnji Pred kratkim je delovna skupnost Elektrogospodar- stva Slovenije sprejela spo- razum, podpisali sta ga še Elektroprivreda Hrvaške in Jedrska elektrarna Krško, za izvajanje predhodnih del za izgradnjo skladišča za nizko in srednje radioaktiv- ne jedrske odpadke. Ker podatkov o tem. kje naj bi skladišče gradili v jav- nosti še ni, so se na podpis sporazuma prvi odzvah v ve- lenjski občini, kjer zahteva- jo, da se področje Velunjske- ga grabna, med občinama Velenje in Slovenj Gradec, ne upošteva kot možna loka- cija za izgradnjo skladišča radioaktivnih odpadkov. Že spomladi so Velenjčani v republiški skupščini posta- vili delegatsko vprašanje, s katerim so hoteli odgovor na to, kje se bo gradilo skladi- šče, v pomanjkljivem odgo- voru pa so dobili pojasnilo, da je Velunjski graben ena od trinajstih možnih mikro- lokacij v Jugoslaviji. V tem času so povsem naključno zvedeli za podpis sporazuma o izvajanju predhodnih del, v katerem sicer ni opredelje- ne lokacije, zato so se (ker bi lahko bilo kasneje prepoz- no), odločili za preventiven ukrep. Izvršni svet namreč predlaga delegatom velenj- ske skupščine, podobno pa bodo storili tudi v Mozirju in Slovenj Gradcu, naj republi- ški skupščini dajo zahtevo, da se področje na meji med obema občinama ne upošte- va kot možna lokacija za iz- gradnjo skladišča jedrskih odpadkov. Razlogi za takšno zahtevo so v tem, da je to območje z intenzivno kme- tijsko proizvodnjo, da so na tem območju tudi pomemli ni vodni viri za vse tri obči- ne, da je lokacija blizu av- strijske meje in da je okolje šaleške doline že tako med najbolj ogroženimi pri nas. Menijo, da je za skladišče v Jugoslaviji veliko primernej- ših lokacij. RP Socialistična zveza v Žalcu predvsem o gospodarjenju Na programsko volilni konferenci občinske konfe- rence Socialistične zveze v Žalcu je največ razpravljal- cev govorilo prav o nekate- rih težavah, s katerimi se srečuje gospodarstvo žalske občine. To niti ni čudno, če vemo, da so v nič kaj zavidljivem položaju še zlasti lesna, ko- vinskopredelovalna in tek- stilna industrija. Gre skratka za industrijske dejavnosti, ki v gospodarstvu žalske obči- ne predstavljajo pomemben delež. Ko so govorili o položaju v Likovem tozdu Pohištvo v Šempetru v Savinjski dolini, je nekdo izmed razpravljal- cev predlagal tudi naj odgo- vorni - izvršni svet in skup- ščina - temeljito premislita, če ni druge rešitve kot ukrep družbenega varstva. Na sploh pa so si bili razpravljal- ci enotni v tem, da se gospo- darske težave odražajo tudi na nekaterih drugih področ- jih življenja in dela. Vse več podpisnikov raznih družbe- nih dogovorov se izgovarja, da svojih obveznosti ne mo- re poravnati prav zaradi ne- ugodnega gospodarskega položaja. Res pa je. da se na to izgovarjajo tudi takšni, ki so še do nedavnega dobro gospodarili, pa jim tudi ni bi- lo mar za poravnavo družbe- nih obveznosti. »Treba bo storiti vse, da se bodo takšne organizacije drugače obna- šale,« je dejal predsednik OK SZDL Janez Meglic. Ena izmed ugotovitev je bila tudi ta, da se v preneka- terih okoljih ljudje otepajo prevzemanja raznih funkcij v krajevnih skupnostih in delegacijah. Izgovarjajo se na to, da v tem ne vidijo ni- kakršnega smisla, saj nimajo kakšnih posebnih možnosti za vplivanje na posamezne odločitve. Nekateri se izgo- varjajo celo na nizke osebne dohodke, po drugi strani pa je precej takšnih, ki bi funk- cije lahko opravljali že zato. ker nimajo tako nizkih oseb- nih dohodkov, pa se jim ver- jetno zdi za malo. da bi bili aktivni v krajevnih skupno- stih. Nič čudnega torej ni ob vsem tem, da kar v treh kra- jevnih skupnostih žalske ob- čine niso bili sposobni opra- viti programskih konferenc socialistične zveze. Vse to pa prav gotovo kaže na njen premajhen vpliv in o tem bo treba v bodoče še kako raz- mišljati! JANEZ VEDENIK KOMENTIRAMfK Nedotakljiva dobrina Za pošlo vanje pripra vni- kov za določen čas je proti- zakonito. Vendar večina de- lovnih organizacij več kot polovico mladih, ki zaklju- čijo šolanje, zaposli za dolo- čen čas. Večina teh pozneje dobi stalno zaposlitev. Gle- dano statistično, dokaj uspešno rešujemo problem zaposlovanja pripravnikov. O kakovosti pripravništva in o ostalih problemih, ki se pojavljajo ob tem, pa so go- vorili na posvetu, ki ga je prejšnji teden organiziral medobčinski svet ZSMS Celje. Temeljna ugotovitev po- sveta je. da združeno delo še ni našlo povezave z vzgojno- izobraževalnim procesom, da se še vedno ne čuti odgo- vornega za usposabljanje lastnih kadrov. To se kaže preko slabo organiziranega pripravništva, saj povsod še nimajo programov za izvaja- nje pripravništva in tudi ne dobrih mentorjev, ki naj bi bdeli nad strokovnim uspo- sabljanjem pripravnikov. Zato je pripravnik ponekod še vedno nadomestna in po- ceni delovna sila. In ravno iz takih okolij prihajajo tudi zahteve, naj bi bilo več prak- tičnega dela med učnovzgoj- nim procesom v šoli. Tam kjer je pripravništvo dobro organizirano (Aero. Cinkar- na) pa so z izkušnjami, kijih imajo s pripravniki, celo zelo zadovoljni. Na posvetu so nadalje opo- zorili na neenakopraven po- ložaj pripravnikov, ki so za- posleni za določen čas. Ti se morajo v času pripravništva nenehno potrjevati, kajti čim bolje se bodo izkazali, tem večja je možnost, da dobijo zaposlitev. Tekmovalni duh je zaželen, toda med zaposle- nimi ga ni. Slej ko prej se bo treba spopasti tudi s proble- mom »nedotakljivosti« že za- poslenih, so opozorili na po- svetu. Najtežje pridejo do pri- pravništva in nato dobijo tu- di primerno zaposlitev, pri- pravniki z višjimi stopnjami izobrazbe. Izgovor je seveda v tem. da imamo zaostalo tehnologijo, ki teh kadrov ne potrebuje. Mladi na posvetu so predlagali, da delovne or- ganizacije zaposlijo strokov- njake na »zalogo«, kot alter- nativo so predlagali tudi. da naj bi delovne organizacije omogočile tem kadrom vključitev v republiško akci- jo 2000 mladih razisko- valcev. Oba predloga pomenita dodatno finančno breme za delovne organizacije, toda če bi le-te imele že izdelane dol- goročne kadrovske potrebe, bi bila naložba v bodoče strokovnjake vsekakor eko- nomsko upravičena. Gospo- darstvo še vedno načrtuje kadre iz trenutnih potreb in se je sprijaznilo s stanjem, kakršno pač je. Še vedno prevladuje mnenje, da bomo gospodarstvo prestrukturi- rali zgolj z novimi programi in tehnologijo, nc pa pred- vsem z dobrimi kadri. VIOLETA V. EINSPIELER Preveč prizanesljivo do vodilnih icadrov Na petkovi skupni seji medobčinskih svetov sindikata in partije celjskega območja, ki sta se je udeležila tudi Vla- do Klemenčič, član predsedstva Cen- tralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in Gita Vončina, članica pred- sedstva republiškega sindikalnega sve- ta, so razpravljali predvsem o neugod- nem položaju gospodarstva celjskega območja. V drugem polletju je namreč znatno upadla industrijska proizvod- nja, kar je povzročilo manjšo produk- tivnost. Zelo zaskrbljujoče pa je tudi upadanje izvoza. Vlado Klemenčič je ob tem dejal, da nasprotuje samovoljnemu vmešavanju političnih in upravnih organov v poslov- no politiko organizacij združenega dela, podpira pa sodelovanje kakor tudi pose- ge, ko je to potrebno zaradi slabih rezul- tatov gospodarjenja. Takrat se, po njego- vem mnenju, ne gre ozirati na morebitne pomisleke, češ da ^re za vmešavanje v samoupravljanje. Ce namreč v nekem kolektivu delavcem ne morejo zagotoviti socialne varnosti, gre brez dvoma za bi- stvene motnje v samoupravljanju. Gita Vončina pa je predlagala, da bi v bodoče v ocene o gospodarjenju posa- meznih organizacij združenega dela. zla- sti če pride do motenj v poslovanju, vključili oceno kadrovske sestave. S tem so soglašali tudi drugi razpravljalci, ki so menili, da smo pri nas pogosto zelo priza- nesljivi do vodilnih kadrov in sicer tudi v primerih slabega gospodarjenja. Vse pre- radi namreč pristajamo na izgovore, češ da so za gospodarske težave posameznih delovnih organizacij krivi izključno ob- jektivni razlogi. Za zaključek velja še zapisati, da se bodo prihodnje leto obrestne mere goto- vo dvignile, kar bo najbolj prizadelo ko- lektive, ki nimajo vsaj 30 do 40 odstotkov potrebnih obratnih sredstev zagotovlje- nih iz lastnih virov. Kako hud problem predstavlja pomanjkanje lastnih obrat- nih sredstev pričajo primeri celjskih iz- gubarjev kot sta na primer Lik Savinja in Toper. J. V. Cas in olcolje sta polna sprememb Celje nima tradicije prire- janja raznih strokovnih raz- prav. Eden izmed razlogov je, da ni univerzitetni center. »Danes pa se nam postavljajo številna vprašanja o bistvu družbenih pojavov, saj sta čas in okolje, v katerem živimo polna sprememb, ki jim težko sledimo." Tako je osnovni vzrok za pripravo vrste stro- kovnih razprav opredelila predsednica Društva sociolo- gov in politologov celjskega območja Karmen Gorišek. Ker je ledino lažje orali v dvoje kot sam. je društvo prvo izmed razprav, ki je bila sinoči, pripravilo skupno z občinskim komitejem zveze komunistov v Celju. Namenili so jo biro- kraciji in birokratizaciji v soci- alističnih družbah. Že februar ja pa bo razprava o civilni družbi, pripravili pa jo bodo skupaj celjsko socialistično zvezo V Društvu sociologov in po- litologov se zavedajo, da lahko odpiranje prostora za dialog z jasnimi izmenjavami mnenj \odi k napredku, zato si priza devajo, da v Celje pripeljejc dobre strokovnjake, seznanje ne z najsodobnejšimi dosežk raziskovalnega dela doma in \ svetu. Prvič jim je to uspelo saj je dr. Ivan Bernik, predsed nik Slovenskega sociološkeg: društva, doktoriral prav na te mo "Eksploatacije in konsen; v razredni strukturi socialistič nih družb.- Kaj se skriva za besedami birokracija in birokratizem Ali je to res prevladujoča -ra zredna sila-, nasprotujoča de lavskemu razredu'.' Ali obsto jajo razlike med lehnokracij( in birokracijo'' Razlike obsto jajo, čeprav je njun razredn položaj podoben obe sta po srednici med množico in elite Sami po sebi nista družbeni ra zred. temveč poseben sloj. k se po svojih značilnostih pn bližuje izkoriščevalskemu ra zredu kapitalističnega sistema Različni avtorji pa poudarjajo da \' socialističnih družbah ni dominira birokracija, pač p. politična partija MILENA B POKLK Seje skupščin SIS ¥ Laškem z današnjo sejo skupšči- ne zdravstvene skupnosti in jutrišnjo sejo skupnosti za zaposlovanje se v La- škem zaključujejo zaseda- nja skupščin interesnih skupnosti s področja druž- benih dejavnosti. Delegati so v glavnem obravnavali delo skupnosti v tem letu in sprejemali programe dela za prihodnje leto. Na skupščini kulturne skupnosti so razpravljali tudi o bodočem razvoju ob- činske matične knjižnice, skupnost otroškega var- stva pa je pripravila poroči- lo o sprotnih valorizacijah družbenih pomoči otro- kom. Na skupščini razisko- valne skupnosti pa so se delegati seznanili z analizo stanja inovacijske dejavno- sti v občini Ugotovitve IZ analize so bila tudi izhodišče za pri pravo programa dela te skupnosti za prihodnje leto \'VE Glasu iz baze skoraj ni bilo Aktivisti socialistične zveze morajo biti bolj pri- sotni na terenu, v prihod- njem letu je treba usmeriti moči v priprave na 5. samo- prispevek, pri delegatih vzbuditi večjo zavest pri udeležbi na sejah, v gospo- darstvu pa se še naprej opi- rati na izvoz. Teh nekaj usmeritev je kot rdeča nit povezovalo včerajš- njo programsko konferenco socialistične zveze Sloven- ske Konjice, kjer krepkejše- ga glasu iz baze skoraj ni bilo čutiti. Razprave, ali bolje po- vedano kar referati sicer vid- nejših predstavnikov druž- benopolitičnih organizacij in struktur so dali vedeti, da se konjiška občina kljub tego- l)am sedanjega časa in tre !iutka uspešno mota iz krize, predvsem po zaslugi umne- ga gospodarjenja, prestruk- luiranja gospodarstva in pri- zadevnosti krajano\' samih, ti se znajo v dobrobit na piedka še vedno marskenu, odreči Tam. kjei krajani dr /ijo skupaj kjer se zavzema jo za isto stvar, je toliko bo- lje. To je nakazal razpravlja- lec Rado Hohler iz krajevne skupnosti Tepanje. Krajani so združili vse moči in front- na organizacija je bdela nad njihovimi aktivnostmi, ko so se bili lotili melioracij in zložb zemljišč v njihovi kra- jevni skupnosti. Učili so se iz negativnega vzorca v Konji- ški vasi, kjer ni šlo vse po maslu. Če povzamemo še nekaj misli IZ baznih razprav, po- tisnjenih skoraj na obrobje, se zdi umestno tudi razmi- šljanje tabornika Emila Mo- melja. ki je menil, da se kra- jevne konference socialistič- ne zveze premalo zanimajo za aktivnosti in delo raziič nih društev, da manjka med- sebojnega obveščanja in da zato delo pogosto marsikje zaspi, nič drugačnega mne nja ni bil tudi delegat / Veše nika. Božc^ Kularič. sicei f)redsednik občinske gasi! skc z\eze. ki je uspeh videl prav tako \ boljšem sodelo vanju in povezovanju Na krajevnih konferencah socialistične zveze so ljudje v ospredje postavili komu- nalne probleme, kar na videz s frontno oganizacijo nima nobene zveze, a vendarle so prav ti osnova za dobro vzdušje v nekem kraju, vasi, krajevni skupnosti. Primer: uresničene naložbe iz četrte- ga samoprispevka, ki se bo prihodnje leto iztekel, bodo najboljša naložba za petega. Ta pa je že vodilo konjiške frontne organizacije za v pri- hodnje. Z utemeljeno akcijo bo potrebno začeti nemudo- ma, se dobro zavedajo v soci- alistični zvezi, ki naj bo tudi poslej pobudnica novih in novih skupnih podvigov. Pa naj si gre za reševanje pro- blemov v šolstvu, gospodar- stvu ali pa v društvih. Naj bo povsod. Takšen je tudi njen program za prihodnje leto. Delegati so na koncu za se- kr(>tarja občinske konferen ce socialistične zveze ponov no izvolili Bojana Fijavža MATEJA PODJEU 18. DECEMBER 1986 mmm\ NOVI TEDNIK - STRAN 3 Kako sprejemamo pobude KOMENTIRAMO i^espurno je, da smo na področju obrambnih priprav v naši družbi v zad- njem obdobju štorih veUko, pa čeprav so različni družbeno ekonomski ukrepi ter (udi neugodno razpoloženje med ljudmi yplivah na upočasnjen razvoj. Zapletene družbenoekonomske razme- j-e, ki neposredno m posredno vplivajo tudi na nadaljnji razvoj sistema SLO in družbene samozaščite, sprožajo pri lju- deh različne poglede do mnogih družbe- nih problemov in odpirajo nove. ki jih prinašata čas in življenje. Pri teh različ- nih pogledih je objektivno, da nastopajo tudi različna razmišljanja, ki so včasih j}olj. včasih manj domišljene teze. V zad- njem času posegajo te tudi na področje SLO m DS. Pri tem pa je razumljivo, da se porodi tudi takšna ideja, ki ni povsem naravna s postavljeno smerjo razvoja. V misUh imam različna vprašanja in pobude, kijih sprožajo mirovna in druga gibanja znotraj ZSMS. Poleg pobud za reševanje odprtih vprašanj na področju ekologije, neposrednih volitev, verbalnih deliktov itd., so bile dane tudi pobude, ki zadevajo naše obrambno varnostne pri- prave. Zadnja dva meseca je najbolj vro- ča tema o predlogu ti. drugačnega služe- nja vojaškega roka za tiste, ki zaradi ugo- vora vesti odklanjajo usposabljanje v JLA. O tem je bilo že veliko napisanega. Še vedno pa se veliko govori in piše o tem ali je ta tema sploh umestna za javno razpravo. Takšno razmišljanje je odveč, kajti javna razprava o tem že poteka, č-e- prav formalno še ni dosegla vseh temelj- nih sredin. Moj namen ni pisati o vsebini pobude priznanja ugovora vesti, ki vsekakor za- služi vsul toliko pozornosti, da se temelji- to prouči in z argumentirano razpravo .sprejme ali pa odvrže. K pisanju me je pritegnil postopek obravnavanja in od- nos nekaterih organov (žal tudi s strani ZSMJ) do novih pobud, ki so bile verifi- cirane na kongresu ZSMS. Nerazumljiva je reakcija vodstva jugoslovanske mladi- ne, ki ne dopušča niti razprave o kon- gresni . . . pobudi, češ. da »navadni<^ mla- dinci tako ne premorejo dovolj znanj in sposobnosti, da bi sami skrbeli zase in razmišljali o sebi. To naj bi storili »stro- kovni organi«, katerih stališče pa nam je že znano. Nekateri jugoslovanski časopi- si so tudi zapisali, da z JLA ne more biti pogajanj, ne more biti različnosti, nihče nima pravice dvomiti o tem itd. Torej, ostati moramo »na mestu voljno« in ne razmišljati o nečem novem, pa čeprav to zadeva le peščico ljudi. Določene ideje in pobude pač ne nasta- jajo v pravem času. Kdo le ve, kdaj je pravi čas? In ne samo to. Kdo postavlja kriterije, kje je pravo mesto za nastajanje pobud in kdaj je neka ideja primerna? To je danes temeljno vprašanje mehaniz- mov verificiranja. Ah ni bolj kot to po- membno bistvo ideje? Tudi pojav različnih pogledov na idej- nopolitično zasnovo ter vsebinska in or- ganizacijska vprašanja SLO in DS ima objektivne vzroke. Začeti proces podružbljanja ima zane- sljivo pozitivne posledice, saj smo v zad- njih letih razširili krog sodelujočih v si- stemu SLO m DS, razširili vsebino razi- skovanj m usposabljali ljudi tudi zato. da razmišljajo Vse to objektivno odpira možnost, da mnogi prispevno h konce- pciji nove zamisli, med katerimi so mor- da nekatere zgrešene, ali pa prehitevajo naše možnosti. Zavrnemo jih lahko na več načinov, tudi z represijo (kar si ver- jetno nihče ne želi) ah pa tako. da se vse subjektivne politične sile in javnost an- gažirajo in jih argumentirano ter strpno razčistijo. Zasnova SLO m DS ni nekaj statične- ga. Neprenehoma jo je treba proučevati, dopolnjevati in razvijati. Ugotoviti mora- mo, kje smo. koliko smo zasnovo že reali- zirali m kaj še storiti, da bo obrambno samozaščitno delovanje res postalo stvar slehernega subjekta. Danes namreč še ne moremo govoriti o podružbljenosti obrambno varnostne funkcije v pravem pomenu besede. In zato lahko v nadalj- nem procesu podružbljanja SLO in DS objektivno tudi v prihodnje pričakujemo nove pobude o mnogih odprtih vpraša- njih s področja obrambno varnostnega delovanja, ki pa so danes po mnenju ne- katerih še vedno tabu teme. Tako kot na vseh drugih področjih družbenopolitične aktivnosti, moramo biti tudi na področju uresničevanja kon- cepta SLO in DS odprti za kritične pogle- de, pobude in nove predloge. Nedvomno je, da tudi na tem področju niso vse zami- sli in praktične rešitve vedno najboljše in brez napak. Zato naj zaključim z geslom iz programa ZK, da ne more biti nič tako dobro, da se ne bi moglo umakniti še boljšemu. VIKI KRAJNC IViodra politična odločitev Celjanov Celjski izvršni svet je prejšnji teden podprl akcijo za izgradnjo kabelskega di- stribucijskega sistema v celjski občini, čeprav se za- veda da je v občini veliko resnejših problemov, pri re- ševanju katerih bi bila po- moč krajanov bolj dragoce- na. Ocenil je namreč, da bi bilo politično nespametno, če bi skušali v občini na ka- kršenkoli način zavirati ve- lik interes krajanov za iz- gradnjo kabelskega distri- bucijskega sistema. Akcijo je podprl ne glede na zahtevo ljubljanske tele- vizije, da prevzame investi- torstvo, ker hoče na ta način preprečiti posamično pojav- ljanje krajevnih skupnosti pred za soglasje in dovolje- nje pristojnimi upravnimi * organi. Vloga investitorja naj bi tudi pomenila, da bodo kabelsko distribucijski siste- mi, kot sestavni del celovite- ga oddajniško-prenosnega omrežja RTV Ljubljana, pre- šli v osnovna sredstava ljub- ljanske televizijske hiše. Ne- posredni uporabniki RTV kabelsko distribucijskih si- stemov bodo morali poleg tega prispevati ustrezna sredstva tudi za morebitne stroške, ki bodo izvirali iz av- torsko-pravnih obveznosti RTV Ljubljana do tujih pro- izvajalcev televizijskih pro- gramov. Izvršni svet je predlagal, da SZDL imenuje koordina- cijski odbor, ki naj bi ga se- stavljali predstavniki inve- stitorja, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organi- zacij, občinskega komiteja za urejanje prostora in var- stvo okolja, združenega dela, ki so neposredno zainteresi- rane in vključene v izgradnjo omrežja (PTT, ZPI, LB, SB Celje, SSS Celje, Radio Ce- lje) ter predstavniki izvršne- ga sveta. Obvezal se je, da bo izgradnja kabelskega omrež- ja vključena v prostorsko iz- vedbene akte oziroma, da bo zahteval dopolnitev že spre- jetih. Pred pristopom k iz- gradnji kabelskega distribu- cijskega sistema pa je, po mnenju izvršnega sveta, tre- ba razčistiti tudi pravice uporabnikov, tako tistih, ki se bodo vključili v izgradnjo na samem začetku kot tistih, ki se bodo vključili, ko bo kabelski distribucijski si- stem že zgrajen. Ob vsem tem je še veliko nerazčiščenih vprašanj, naj- bistvenejši pa sta, kaj bodo lahko občani prek kabelske- ga distribucijskega sistema sploh videli oziroma koliko bodo morali za to razkošje plačati. Že zdaj je namreč povsem jasno, da bodo sku- šah pri izgradnji kabelsko di- stribucijskega sistema vsi, ki bodo imeli to možnost, iztrži- ti čim več. Zato se zna zgodi- ti, da se bo prenekateri nav- dušenec premislil, čeprav po prvih izračunih prispevek krajanov, zlastiče jih bo veh- ko, naj ne bi bil prevelik. Go- tovo pa bo pomenila izgrad- nja kabelskega distribucij- skega sistema velik razvojni korak naprej, saj omogoča veliko več, kot samo gleda- nej, sicer očitno mikavnih, satelitskih televizijskih pro- gramov. VILI EINSPIELER Prekoračiteljem grozi prisilna uprava Celjski izvršni svet, ki je na zadnji seji obravnaval tudi poročilo o uresničevanju resolucije glede razporejanja dohodka, je ugotovil, da je precej celjskih organizacij zdru- ženega dela v devetih mesecih povečevalo osebne dohodke hitreje od rasti dohodka. Od prekoračiteljev je zahteval, do do konca leta uskladijo osebne dohodke z dohodkom, ker bo v nasprotnem primeru v skladu s svojimi pooblastili ob zaključnih računih predlagal uvedbo ukrepov družbenega varstva. Sklep ne velja za vse prekoračitelje, ker je delovna skupina spremljala uresničevanje resolucije selektivno. Nanaša se na: Cinkarno, Libelo, Aero. CMI Hmezad. ŽTO, PTT. Kovino- tehno, Komunalo. Surovino, Remont. Steklar, Finomehaniko. Utež, Fotolik in na Zavod za požarno varnost, med prekorači- telji pa so še: Lik Savinja, Toper, Nivo. Gostinsko podjetje Merx. Hoteli Gostinstvo Merx, Tovarna volnenih odej. Vrvica, Obutev, Vulkanizacija, Vrtnarstvo, Zavod za živinorejo in vete- rinarstvo. Petrol. Konus, Kreator, Nego in Reklamo. Ob tem je delovna skupina obravnavala RŠC Golovec in Zdravilišče Dobrna kot gospodarski delovni organizaciji, sicer pa sta prav tako prekoračitelja. Lzvršni svet je ob tem pri Elektru Celje upošteval, da lahko po\^;čuje do konca februarja osebne dohodke enako kot gospodarstvo, Topru pa je kljub izgubi odobril vlogo za poviša- nje mase osebnih dohodkov. To velja prav tako do februarja, s tem, da mora Družbeni svet že januarja oceniti sedanji sanacij- ski program in predlagati nove ukrepe za učinkovito sanacijo Topra. V. E. Zajeli več generacij mladih Erlh Sttašek le no¥l sekretar OK ZSMS Šmarje Delegati občinske konfe- rence Zveze socialistične mladine Šmarje pri Jelšah so pred pol meseca za nove- ga sekretarja občinske mla- dinske organizacije izvolili Eriha Straška. Novo delov- no mesto zanj pravzaprav ni nič novega, večje in širše so edinole odgovornosti, ki:; jih je prevzel. bJekdanji aktivni športnik,"^ atlet, iz Mestinja doma, se je- kmalu zatem, ko je prejel' mladinsko izkaznico, začel: aktivno vključevati v delO' bsnovne organizacije mladih? ^Mestinju, z zaposlitvijo pa 6e v osnovni organizaciji Bo- [lorja iz Mestinja. Kot aktiv- nega mladinca so ga izvolili a člana predsedstva občin- ike konference mladine 5marje oziroma za predsed- nika sveta za družbenoeko- nomske odnose. Stanovanjska problemati- ka med mladimi v šmarski občini ni v ospredju, tudi brezposelnost še ne izbija. Na vprašanje, kateri pro- blem bi v tem trenutku izpo- stavil, je novi sekretar Erih Btrašek odgovoril: »V občini ^ sistem mentorstva nad pripravniki še povsem neiz- l^eian. ni ustreznih progra- ttiov, razen v nekaterih več- % organizacijah združenega »ela. Pripravništvo pa mora JI more doseči svoj cilj edi- nole ob dobrih, sodobnih programih in z usposobljeni- mi mentorji. <• Rak rana šmarske (pa ne samo te) mladinske organi- zacije je pasiven odnos do problemov, do dela v lastni organizaciji. Kje so razlogi za to? "Neaktivnost mladih v mladinski organizaciji je po- sledica programov v prete- klih obdobjih, ko seje delalo pretežno na prostočasnih de- javnostih, in ko smo za delo pridobili le srednješolsko ge- neracijo, mlajši in zlasti sta- rejši pa so nam »ušli«: del na študij v posamezne centre, večina pa v združeno delo, kjer pa jih niso znali priteg- niti k sodelovanju." Na vprašanje, kaj se tre- nutno dogaja in pripravlja pri občinski konferenci Zve- ze socialistične mladine Šmarje pri Jelšah, je Strašek povedal: »Zavedamo se, da morajo biti programi za mla- de zanimivi in aktualni. Tre- nutno pripravljamo pro- blemsko konferenco o pri- pravništvu, delamo tudi na ustanovitvi marxističnih centrov v osnovnih organiza- cijah ZSMS. Programi mar- xističnih centrov naj bi imeli dva dela: izobraževanje z oblikami kot so seminarji, posveti, ter organiziranje okroglih miz, razprav, pogo- vorov o problemih v mladin- ski organizaciji in širše v družbi. Za mlade zadružnike pa pripravljamo v zimskem času strokovno predavanje, najverjetneje bo to tema s področja vinogradništva in kletarstva.« MARJELA AGREŽ Strogo zaupno o znaniti dejstvili ^a petkovem izrednem zasedanju izvršnega sveta žalske 'bčinske skupščine so člani m vabljeni gostje predse na I^Jzc dobili tudi informacijo Službe družbenega knjigovod- S'a o opravljeni kontroli finančno materialnega poslovanja 1. januarja do 30. junija 1986 v delovni organizaciji LIK Vin j a Celje. 1 Pravzaprav so to informacijo dobili vsi razen novinarjev kovinarjem so dejali, da jim informacije ne zaupajo niti za \^^hno obveščenost, ker gre za strogo zaupne stvari, lahko seveda prisostvujejo seji. da bodo napisali, če se izvršni •^^t strinja z uvedbo ukrepa družbenega varstva tudi v ■^^petrskem tozdu ah ne. ijSeda; bi lahko znova razmišljali o tem, kako morajo biti ■ ^Veščem novinarji in seveda tudi bralci in poslušalci, lahko [razmišljali o tem. kako si v nekaterih občinah posamez- ' predstavljajo to. kdo je priviligiran do raznih informacij " njihovem mnenju novinarji že ne) m še o čem. Sreča pa '■ da jc vendarle .še nekaj stanovskih kolegov, ki so stvari, katere v Žalcu menijo, da so strogo zaupne že zdavnaj *'lodanili \- sredstvih javnega obveščanja. JANEZ VEDENIK POGLED V SVET Težavna pot iz bunkerja Piše Jože Šircelj Tudi glavni uredniki so zmoti ji-^ vi. Vsaj nekateri. Med njimi se je ' znašel prvi mož uglednega avstrij-\ skega dnevnika Die Presse. Zmote \ pravzaprav ni povzročil sam, mar- j več je nasedel zagotovilom, da bo predsednik avstrijske republike i dr. Kurt Waldheim obiskal Japon- ■ sko, da je tja povabljen. Uvodnik o tem na prvi strani Die Presse je i naslovil Pot iz bunkerja. Gre nam- \ reč za to, da avstrijski predsednik '. zaradi njegove sporne preteklosti,: se pravi obdobja druge svetovne vojne, ni zaželjen gost v drugih dr-' žavah. To za .Avstrijo in Avstrijce i nikakor ni dobro. Sodeč po poroči- \ lih v nekaterih avstrijskih časni-] kih, je že več vlad dalo vedeti poz- i vedujočim avstrijskim diploma-' tom, da niso zainteresirane na obi-\ sku avstrijskega državnega pogla-\ varja. ' Zadrego, poparjenost spričo na- - povedanega obiska in nato deman-^ tija, so pravzaprav povzročili Ja-\ ponci zaradi svoje vljudnosti. Ali'\ pa vneti prista.ii dr. H'aldheima. ki so prebrali samo prvi stavek, ne pa' tudi nadaljevanja. Japonski pred-*' stavnik je namreč rekel: -Če bo šef] avstrijske države obiskal Japon-\ sko, bo dobrodošel. Vendar ga mi nismo povabili.« Diplomacija pa dostikrat terja bolj zavito izraža- nje; nekako ni vljudno kar narav- nost reči ne. Kjer je dim, tam je tudi ogenj. Ob tej zadevi ni šlo za golo izmišljoti- no bulvarskega dnevnika Kronen Zeitung. Avstrijski veleposlanik v Tokiu se je v resnici o obisku pogo- varjal v japonskem zunanjem mi- nistrstvu s samim zunanjim mini- strom Kuranarijem. Glavni urednik Die Presse, Tho- mas Chorherr, očitno misleč, da je bil dobro informiran, je ob tem za- pisal: -Končno je prišlo! Komu, kaj? Prvo povabilo, seveda. Kurt Waldheim bo naposled smel poto- vati. Na Japonsko. Tam se očitno prav nič ne zmenijo za svetovni bojkot, za katerega se zavzemajo nekateri ljudje.« Pojasnilo iz Tokia je pokazalo, da se tudi tam zmenijo za kritične, po- nekod zelo kritične pripombe na rovaš Waldheimovega ravnanja z lastno biografi jo. zadevajoče nje- govo dejavnost med drugo svetov-, no vojno. Predstavnik japonskega) zunanjega ministrstva je bil tokrat manj diplomatsko uglajen: »Mi ni-j smo nikoli poslali nobenega vabi-, la. Izjavili smo samo, da bi bili Waldheimov obisk na Japonskem . dobrodošel, kar storimo tudi ob, vsaki drugi državi, ki ima z nami, diplomatske odnose. Če želi zvezni ' predsednik priti na Japonsko, bo \ dobrodošel. Vendar ga nismo pova-. bili.« Pot iz bunkerja relativne medna-, rodne izoliranosti Avstrije zaradi spornega predsednika je torej bolj ^ zaprta, kot so ob novici zastran Ja-l ponske optimistično mislili neka- teri, ki jim ni vseeno, kakšen je' mednarodni ugled Avstrije spričo I dejstva, da za zdaj nobene države' ne mika, da bi povabila avstrijske-1 ga predsednika v goste. ■ Pot iz bunkerja bo torej precej dolga in naporna. Za avstrijsko di-\ plomacijo. Za Avstrijce sploh. Po-, kazalo se je pač, da marsikje spo-. min na drugo svetovno vojno, na nacizem in Hitlerja ni zbledel. Da \ je antifašistični duh bolj živ, kot so ^ pričakovali tisti, ki so pod naciz-'] mom stali Hitlerju ob strani. ! 4. STRAN - NOVI TEDNIK 18. DECEMBER 198fi Brez rdečih številk v Topru ne bo šlo Za krizo je krivo tuHi ne dovoii premišijeno širjenje kolektiva v preteklosti čeprav je Topru uspelo zaustaviti rast izgube, bo kljub temu zaključil letošnje poslovno leto z rdečimi šte- vilkami. Med vzroki za izgubo, kate- rim se ta celjski kolektiv v tem tre- nutku ni mogel izogniti, sodijo velika neplačana realizacija, stroški za obresti, ki dosegajo že 20 odstotkov celotnega prihodka in nenačrtovano povišanje plač, ki pa so še vedno niž- je kot v branži in gospodarstvu nas- ploh. Osnovni vzrok za sedanjo krizo je pomanjkanje lastnih obratnih sred- stev in nepremišljeno širjenje kolekti- va v preteklosti. Najpomembnejša in hkrati najzahtevnejša naloga Topra pa je, da povrne zaupanje širše družbeno- politične skupnosti, ker se sam ne bo izvlekel iz težav. Kar zadeva nepremišljeno širjenje kolektiva v preteklosti je Zvone Dež- nak. bivši glavni direktor Topra, pre- pričan, da investiranje v obrate v Bos- ni in Hercegovini, kot sta na primer obrata v Doboju in Donjem Vakufu, ni bila zgrešena poslovna poteza. Hkrati očita sedanjemu vodstvu kolektiva, da sovlaga v nov in veliko večji obrat v Varešu, čemur je sam nasprotoval. Mi- lan Skok, glavni direktor Topra, o tem pravi, da se izhodiščni položaj omenje- nih obratov bistveno razlikuje, vendar hkrati ocenjuje, da Toper v tem trenut- ku ni sposoben, da bi prevzel kakršno- koli dodatno breme. Razlika je v tem, da obrata v Doboju in Donjem Vakufu poslujeta brez last- nih obratnih sredstev, ki jih Toper za- gotavlja z drugimi posojili, medtem ko naj bi obratna sredstva za nov obrat zagotovila vareška občina. V elabora- tu, ki gaje izdelal LIZ Inženiring Ljub- ljana, je nadalje ovrednotena tehnolo- gija, vareško občino pa tudi obvezuje, da zagotovi sredstva za priučitev de- lavcev. Toper naj bi sodeloval pri na- ložbi le s sredstvi iz zveznega sklada za hitrejši gospodarski razvoj manj razvi- tih republik in a\i.onomne pokrajine Kosovo, medtem ko je njegova obvez- nost le v tem, da priuči delavce in da zagotovi prodajo izdelkov nove tovar- ne v Varešu. O dokončni usodi sodelovanja med Toprom in Varešom oziroma o bodoči samoupravni organiziranosti Topra v celoti, bo odločal Družbeni svet. Ne glede na njegovo odločitev, je že zdaj vrsta pomislekov. Slovenija ima do- volj denarja, da bi zadostila vsem po- trebam Bosne in Hercegovine, ki jih skušajo v tej republiki zadovoljevati s pomočjo zveznega sklada. Gospodar- ska banka iz Sarajeva nove tovarne v Varešu ni uvrstila na prednostno listo, kar po vsej verjetnosti pomeni, da va- reška občina ne bo uspela zagotoviti obratnih sredstev. In nenazadnje, To- per s sedanjo kadrovsko strukturo ne more razrešiti niti lastnih problemov, tako da je vsako razmišljanje, da bi lahko nudil novi tovarni strokovno po- moč, več kot optimistično. Ekonomska učinkovitost kot osnova reorganizacije Janez Lenasi, predsednik Medob- činske gospodarske zbornice Celje in Družbenega sveta pri Topru, prav tako ne soglaša s poslovnimi potezami nek- danjega vodstva kolektiva: »Odločitve o Toprovih obratih v Bosni in Herce- govini, na avstrijskem Koroškem in v manj razvitih občinah celjskega ob- močja, so bile sprejete v prepričanju, da mora Toper rasti. Sprejete so bile brez predhodnih temeljitih analiz, spo- razumi o ustanavljanju novih obratov pa so zavajali vse njihove udeležence. Vsak gospodarstvenik namreč ve, da tovarne brez lastnih obratnih sredstev nimajo nobene možnosti, da bi lahko normalno poslovale. To so vodilni de- lavci, ki jih zdaj ni več v Topru. zane- marili do takšne mere, da so bili obrati že v fazi nastajanja obsojeni na životar- jenje. Toper pa na breme, ki ga rešuje- mo še zdaj.« Napak je bilo, po oceni Janeza Lena- sija, še več, tako med drugim Toper nikoli ni zaračunal svojega imena, ki ga nedvomno ima in še vedno veliko pomeni tudi v razvitem svetu. V nor- malnih pogojih poslovanja je treba za dobro ime plačati tudi četrtino vred- nosti celotne naložbe, v Bosni in Her- cegovini pa so ga pojmovali kot »brat- sko pomoč". Prav tako kot Milan Skok tudi Janez Lenasi zagotavlja, da brez zagotovljenih lastnih obratnih sred- stev ni nikakršne osnove za tesnejše sodelovanje med vareško in celjsko občino. To velja tudi za obrate v Dobo- ju, Čelinacu in Donjem Vakufu in si- cer tudi zato, ker, po njegovem mne- nju, Toper nima dovolj strokovnih de- lavcev niti za vodenje celjskega tozda Športna konfekcija. Zato bo moral Družbeni svet razmisliti tudi o drugač- ni samoupravni organiziranosti Top- sporta v Avstriji in šentjurskega ter Šmarskega obrata. Ključni problem so kadri Sanacija Topra bo gotovo dolgotraj- na, saj bo v najboljšem primeru trajala dve leti. Kolektiv bo moral najprej, po besedah Janeza Lenasija, z minimalni- mi sredstvi in z maksimalnimi napori vseh zaposlenih ter z notranjo raciona- lizacijo povrniti izgubljeno zaupanje. To pomeni, da bo moral vsaj na začet- ku računati le na obstoječo tehnologi- jo in proizvodno opremo ter da bo mo- ral nadaljevati s kompenzacijskimi po- sli. Vsem v Topru kakor tudi v celjski družbenopolitični skupnosti pa mora biti najprej jasno, kaj naj bi Toper v bodoče sploh bil. Zato je potrebna te- meljita analiza sedanjega položaja, ki jo bo pripravil Družbeni svet do 24. decembra. Ljubljanska banka Splošna banka Celje pa bo do tega roka izdelala likv^idnostno bilanco. Ključni problem ob tem pa je, kako zagotoviti v Topru sposoben strokovni tim. ki ga ni moč nadomestiti z nobenirn sanacijskim ukrepom. VILI EINSPIELER Nova eiektropeč v Ferralitu Nove eiektropeč v Ferralitu z močjo 2.350 kiloua- tov, ki je začela obratovati pred dnevi, pomeni predvsem to, da bo proizvodnja v talilnici večja za okrog štirideset odstotkov. Peč je veljala tristo milijonov dinarjev. Trideset odstot- kov denarja so prispevali Ferralitovi poslovni part- nerji, trideset odstotkov banka, preostalo pa so Ferrali- tova sredstva. Hkrati s to pečjo so uredili tudi zaprt sistem hlajenja, kar pomeni, da bodo v samem Žalcu prihranili precejš- nje količine pitne vode. Novo eiektropeč so Ferralitovi delavci izdelali skupaj z Metalno iz Maribora in je plod lastnega znanja. Naložba v talilnici Ferralita pomeni pravzaprav prvo fazo posodobitve te tovarne. V naslednjih letih načrtu- jejo v tozdu Livarna še ureditev nove priprave peska, saj je sedanji način zastarel, pojavljajo pa se tudi zastoji v obratovanju, zamenjali pa bodo tudi stroj za kontinuirano vlečenje sive litine. V tozdu Strojni obrati pa bodo gradili nove proizvodne prostore na lokaciji Ferralita pri Vrbnju, kar pomeni, da bodo v nekaj naslednjih letih zapustili staro lokacijo v sre- dišču Žalca. JANEZ VEDENIK Previsoke zaloge žalski IS za ijružbeno varstvo v šempetrskem toztiu Savinje Izvršni svet žalske občin- ske skuščine je na petkovi izredni seji soglasno podprl predlog sklepa o uvedbi ukrepa družbenega varstva za Likov tozd Pohištvo v Šempetru v Savinjski doli- ni. Delegati zborov občin- ske skupščine bodo o tem glasovali na zasedanju, ki bo 24. decembra. S sprejemom ukrepa druž- benega varstva v tozdu Pohi- štvo v Šempetru bi lahko problematiko te temeljne or- ganizacije reševali v okviru delovne organizacije, na ka- tero je, kot so poudarili seji izvršnega sveta, ta tozc življenjsko vezan. Tozd Šempetru ima zaradi relativ no zdrave proizvodne osno ve nekatere prednosti. En; izmed prednosti je tudi boljši oskrbljenosti s surovi nami iz lastne regije. V tozd v Šempetru pravijo tudi, d se lahko pohvalijo z relatii no ugodnim povečevanja fizičnega obsega proizvo( nje. ki v tem času narašči Ob tem pa hkrati pozabljaj« da z dvigom fizičnega obs ga proizvodnje naraščajo ti di zaloge. Omenjajo tudi vi liko večjo kreativnost kot drugih Likovih tozdih, d« stvo pa je, da se novi progr mi še niso popolnoma uvi Ijavili na tržišču. Ob tem seveda ne gre pri zreti tudi tega. da je za šenj petrski tozd značilna visok odpisanost opreme, hkrati' tem pa nekaj nove opren^ niso niti usposobili za obrj tovanje. Zaloge v Šempetr naraščajo hitreje kot v po^ prečju v delovni organizacij tako kot druge temeljne d ganizacije pa ima tudi šeij petrski tozd izgubo na suj stanci. Poglavitni vzrok d njo so obresti za obratB sredstva. Sicer pa je bilo pi manjkanje dolgoročnih V rov trajnih obratnih sredst« zaskrbljujoče že ob zakljui nem računu za leto 1985. i O nezavidljivem položjg skratka govori podatek, d ima tozd več posojil kot zni ša celotni prihodek, nima | tudi nikakršnih lastni virov. J. VEDENJ. Inženiring je več kot le orodje za potrebe sistema Velenjski Inženiring obetavno na poti sanacije_ »če se pri nas neko po- djetje, v katerem je prišlo zaradi izgub do ukrepa družbenega varstva ponov- no postavi na lastne noge, običajno menimo, da mu je pri tem pomagala družba. Vsaj pri velikih sistemih je tako. V našem primeru nam je družba pomagala verbal- no, z dobro voljo in z veli- kim interesom, da delovna organizacija ne bi propadla, saj bi to za družbeno poli- tično skupnost pomenilo precejšnje breme. Drugo pa je vprašanje materialne po- moči. Te ni bilo in smo se reševali sami,« je povedal Jože Rajer, direktor velenj- skega Inženiringa, ter s tem odgovoril na prvo vpraša- nje, čemu ali komu gre za- sluga, da velenjski Inženi- ring ni več v izgubi. Pod določenimi pritiski je bil Inženiring ustanovljen brez minimalno potrebnih obratnih sredstev in z neu- streznimi kadri, od katerih večina ni vedela, kaj inženi- ring sploh je. Uvodoma me je zato zanimalo, ali je bilo tem -prizadevanjem« za ustanovitev delovne organi- zacije kasneje, ko je ta zašla v težave, identično tudi pri zadevanje za sanacijo razmer? Rajer: »Na žalost ne. Članice poslovne skupnosti Farmin so imele mačehovski odnos do Inženiringa, delovne or- ganiazcije. ki naj bi bila skupnega pomena in bi mo rale stati za njo solidarno vse ustanoviteljice. Namesto te- ga je takrat prevladalo da jc n() Inženiring samostojni p:a\ni subjekt, da ni skup- nega pomena in da si mora ■ ■>'/>: I (^Sevati sam V prvi fa --icer nekatere članice še sodelovale v sanaciji, kas- neje pa ne več.« Koristi pa so verjetno iskali? Rajer: »Da, predvsem tiste iz skupnih poslov-projektov poslovne skupnosti in Inže- niringa.« Sedanji rezultati so men- da ugodni, niste več v izgu- bi, kljub temu da ste morali poplačati precej dolgov. Pa tudi vam še mnogi dolgu- jejo? Rajer: »Če jih primerjam s cilji, rezultati niso ugodni, so pa pozitivni, kar je tudi uspeh, če upoštevamo, da smo dohodek ustvarili sami. Precejšnja ovira pri tem je bil letošnji velik izvoz na Ki- tajsko, saj je plačilo Kitajcev precej kasnilo. zamujala pa je tudi naša država s stimula- cijo za IZVOZ. Mi smo seveda morali v tem času poplačati vse kredite in obresti za pri- pravo izvoza in vrniti narod ni banki v točno doUK^eiictn loku kredit za sam izvoz. Kaj lahko hi torej bili ne- gativni. Gospodarski trenu- tek ni naklonjen izvozni- kom. O tem se zadnje čase veliko govori? Rajer: \'elik() iiaspretno sti se. milo rečeno, odvija v naši družbi v zvezi z izvo- zom. Od same vrednosti di- narja, pa stimulacij za razne podražitve in stimulacij za razne države, pa dolg proces in vehko birokracije da pri- deš do stimulacije, kar lahko že samo po sebi večje izvoz- nike privede v rdeče števil- ke. Vsa ta dolga pot namreč negira termine, določene za periodične obračune, bilan- ce in je lahko zato delovna organizacija neutemeljeno v izgubi. Ukvarjanje z izvozom je torej docela rizično de- janje.« Da bi se lahko delno izog- nili takšnemu riziku, bi bila za vas dobra povezava s kakšnim večjim, denarno in tudi drugače bolj podprtim sistemom. O tem ste resno razmišljali že lani. Zakaj se je ustavilo? Rajer: »Res smo že v za- četni fazi po ukrepu družbe- nega varstva razmišljali o tem, ter pripravili konkretne elaborate in predloge ter jih posredovali Hmezadu. Na naše predloge je bilo nekaj dvomov, vendar pa danes stvari ponovno oživljajo, saj so vodilni ljudje sozda spoz- nali korist takšne integraci- je, v okviru katere pa bi bil inženiring precej samostojna delovna organiazcija. ne le kot orodje za potrebe siste- ma. Gre seveda za inženiring v pravem pomenu besede, ki bi deloval na področju agro- kompleksa. Ta. kjer se gradi Dci ribnika do mlekarne, pa ic tako širok, da ga ludi vključno s Hmezadovim zna njem ne bi mogli nikoli do volj izkoristiti. Ce bi bilo do volj poguma, energije in dol goročnih ciljev na obeh stra neh. bi lahko naredili enega najkvalitetnejših inženirin- gov pri nas. Inženiring bi sestavljalo 150 do 250 strokovnjakov, in- terdisciplinarno usmerjenih, vseh profilov, ki bi lahko vo- dili velike inženiring posle - od izvajalskega inženiringa. Consulting razvoja, projekti- ranja in izvajanja projektov. Inženiringa ni, če nima last- ne tehnologije, ki pa jo mi za določena področja agrokom- pleksa imamo. Pri tem mi- slim predvsem na tehnologi- jo za perutninarstvo, kunče- rejo in ostale kožuharje, ter ostale sisteme pri prireji in proizvodnji. Imamo tudi em- balažo za agroživilstvo. kjer smo doma, o čemer z uvaja- njem novih proizvodov ne- prestano kreativno razmi- šljamo. Poleg našega bi v enoten inženiring združili še manjšega Hmezadovega, ki ga imajo bolj kot neko inve- sticijsko službo, pa živilski inženiring iz Ljubljane in še manjšo projektno organiza- cijo za področje agrokom- pleksa IZ Ljubljane. S takš- nim inženiringom bi lahko hitro prešli v poslovanje ob- sega od pet do deset milijard celotnega prihodka.- Po Jugoslaviji že imate razvejano mrežo svojih predstavništev. Kadri v teh predstavništvih so bili menda slabi? Rajer: »Inženiring ne mo- re obstajati brez trga, če ni na trgu živo prisoten, če ne pozna gospodarskih razmer, navad ljudi, kulture in celo religije. V preteklosti smo imeli zgrešen koncept, malo dane smo imeli le malo bolj še kurirje, ki so posredovali podatke, ob tem da informa cij sploh niso znali prenašati Danes ie ta mreža takšna, da imamo v republikah kreativ- ne kadre, ki z velikimi poo- blastili samostojno delujejo na trgu. To je bil prvi pogoj kadrovske prenove, ki je skoraj povsem zaključena.« Poslovna nemorala in fi- nančna nedisciplina precej škodita našemu gospodar- stvu, pa tudi vam, ki se uk- varjate pretežno z investi- cijsko dejavnostjo. Tudi v agrokompleksu ni veliko denarja za naložbe. Kljub temu ste pred podpisom po- mebnih pogodb? Rajer: »Res smo pred pod- pisom nekaterih pogodb v tujini in doma, ki naj bi jih podpisali letos ah y začetku prihodnjega leta. Čas inve- stiranju res ni naklonjen, tu- di v agrokompleksu ne, za katerega družba vse od po- vojnih let sem išče pravi mo- del. Največje težave, s kateri- mi se sami ukvarjamo, so predvsem finančne narave. Tako se, recimo vedno najde tisoč vzrokov, da se zavrnejo plačila. Duri ne veljajo, izvrš- be mandatke itn. to ima vse nenormalno dolgo pot in to je naš največji problem. Po- slovna nemorala in finančna nedisciplina gre v škodo ce- lotni družbi, ne le gospodar stvu, ki vse globlje tone v teh medsebojno nerazčiščenih vprašanjih kdo je uspešnejši in kdo ni. Tako tudi sedaj nekdo razpolaga z 28 milijar- dami starih dinarjev našega prihodka in jih prikazuje v svojih poslovnih knjigah. Ob tem ni toliko važno, da je on recimo uspešnejši od nas, (ki bi lahko zato bili tudi v izgu bi), bolj žalostno je, da je na- še delo razvrednoteno. To lahko trdim, pa četudi dobi- mo \^se obresti poplačane.- RADO PANTELIČ SAOEKSOVA ZAKLADNICA ZDRAVJA mam Hladni dnevi brez prehlada so prijetnejši Sadeks vam nudi prijateljsko pomoč Zaupajte nam' Hmezad-Agrina-Sadeks 18. DECEMBER 1986 ifflfl mm NOVI TEDNIK - STRAN 5 Ocpidv »1121 tliBti«, lednik in radio v novem zagonu pružbenoekonomska In programska Izhodišča Novega ieilnlka In Radia Celje v letu 1987 Leto, ki ga zaključujemo, pomeni v 40 letni zgodovini izhajanja Novega tednika eno najbolj kritičnih. Kljub nenehnim opozorilom vsem samoupravnim in družbe- nopolitičnim subjektom o temo, da se dužbenoeko- nomski položaj obeh regij- skih medijev nenehno slab- ša, ni bilo od leta 1983 dalje n-Ogoče najti načina za si- stemsko ureditev vprašanj sofinanciranja s strani usta- noviteljev, občin celjskega območja (razen Titovega Velenja). Družbeni dogovor o pre- vzemu ustanoviteljskih pra- vic, vlogi in zagotavljanju materialnih pogojev za izha- janje Novega tednika m od- dajanje Radia Celje predvi- deva 75 odstotkov lastnih sredstev v celotnem prihod- ku. 25 odstotkov pa naj bi prispevali ustanovitelji pre- ko proračunov in samo- upravnih interesnih skupno- sti. Poznamo težave poveza ne s financiranjem skupne in ' splošne porabe, zato smo te decembra 1985 v razpravah o i delovnih in programskih izhodiščih za leto 1986, ko si- tuacija ni bila bistveno bolj- ša, zapisali. »Vsi vloženi na- \ pori žal ne bodo mogli pokri- i vati nenehne rasti stroškov. ! Notranje rezerve so do kraja ; izčrpane, vse dodatne aktiv- nosti so vezane na vašo de- . javnost, zato stroškovno ne- sprejemljive (tisk. papir), pa še potrebnih kadrov m. Edi- ' na rešitev torej je, da v regiji j kot celoti, zlasti pa vsi usta- \ novitelji, dosledno izvredno- ■ stijo svoj vsebinski (ne raču- novodski) odnos do vloge obeh medijev in na tej osno- ' vi zagotovijo v letu 1986 vsaj ^ 18% sredstev v strukturi ce- ! lotnega prihodka s progresi- ' vo tako, da v letu 1988 dose- ' ženo že proklamirano raz- ' mene 75:25.« Rezultat razprav je pora- zen. Namesto 18 odstotkov ah 41.788.000 din, smo v letu 1986 dobih od ustanoviteljev le 8.8 odstotkov ali 18.628.361 din. Če upošteva- mo, da smo z lastnim delom ustvarih 91,2 odstotka pri- hodkov, da o razširjeni re- produkciji ne upamo niti sa- njat, da smo tehnično slabo opremljeni, da so osebni do- hodki diplomiranega novi- narja - urednika področja na ravni KV delavca v gospo- darstvu, daje proizvodna ce- na enega izvoda Novega ted- nika danes 174,80 dm, proda- jamo ga pa po 120 din in da pri radijski naročnini ne par- ticipiramo ničesar, smo po- vedah dovolj. Izpad prihodka iz naslova sofinanciranja nas je potisnil v letošnjem letu na rob izgu- be. Pri tem pa so nesporne ugotovitve o kvalitetnejšem, bolj poglobljenem in angaži- ranem obveščanju, bolj »ži- vem« radiu in doslednem uresničevanju programske- ga koncepta. V redakciji se zavedamo pomembnosti našega po- slanstva, zavedajo pa se ga tudi občani, saj kljub neneh- nim podražitvam časopisa ostajajo naši redni bralci in poslušalci. Ravno zaradi njih vztrajamo in načrtujemo tu- di v letu 1987 zlasti vsebin- ske in kvalitativne premike. Bistveno izboljšanje kvah- tete dela pa je absolutno ve- zano na ureditev materialne- ga položaja obeh medijev. Naša notranja prizadevanja smo dokazovali v vseh dose- danjih letih, sedaj so na pote- zi ustanovitelji. Povedati bodo morali ali Novi tednik in Radio Celje v tem prostoru potrebujemo ali ne. In če ga potrebujemo, bodo morali poleg moralne podpore najti tudi vsaj tisti del sredstev, ki bo zagotav- ljal obema medijema v pri- hodnje ob vseh naših priza- devanjih normalno delo. Novo besedilo Dogovora o ustanoviteljskih razmerjih, ki je usklajeno z zakonom o javnem obveščanju poudarja vlogo družbenega vpliva na oba medija, dosledno pa do- loča tudi razmerje med dele- žem ustanovitelja in našimi lastno ustvarjenimi sredstvi (75:25). Dogovor je v teh dneh v obravnavi pri občin- skih konferencah SZDL v občinah. Upamo lahko sa- mo, da se skupaj zavedamo, da družbeni vpliv zajema v svoji vsebini tudi skrb za materialni položaj medijev, katerih ustanovitelji so. Spodtiulali bomo dialog Novi tednik bo tudi v letu 1987 obdržal obstoječo orga- nizacijo časopisa, obseg in ri- tem izhajanja. Iz tega sledi, da bo Novi tednik izhajal vsak teden ob četrtkih v po- prečnem obsegu 24 strani. Tudi v letu 1987 bo izšlo 52 številk, s tem, da bosta dve številki dvojni: prvomajska, ki bo izšla 23. 4. in novoletna, ki izšla 24. 12. S svojim pisanjem bo Novi tednik zlasti spodbujal de- mokratični dialog v družbi, poročal bo o dogodkih kraj- še, pogumneje zavzemal sta- lišča, predvsem pa bo ko- mentiral dogajanja na celj- skem območju. Stalnice v novinarskem delu morajo ostati: zavzemanje za kultu- ren, strpen in argumentiran demokratični dialog; vztraja- nje na usmeritvah iz letoš- njih kongresov, še zlasti zveznega in republiškega kongresa ZK; spodbujanje delovanja in razvoja delegat- skega sistema z zagotavlja- njem različnih mnenj, ustreznimi predinformacija- mi in vztrajanjem na kontro- li izvrševanja sprejetih odlo- čitev; vztrajanje pri odgovor- nosti vseh nosilcev odloča- nja in izvršilnih organov na vseh ravneh odločanja; raz- vijanje mobilizatorske vloge NT pri razreševanju skupnih vprašani. V zvezi s tako zastavljeni- mi opredelitvami vsebinske zasnove bo moral Novi ted- nik še zlasti razvijati mnenj- ske rubrike. Z novim letom bomo v Novem tedniku zato uvedli nove stalne rubrike z na- slednjimi delovnimi naslo- vi in usmeritvami: Iz dveh zornih kotov: gre za rubriko, v kateri bo Novi tednik objavljal različne po- glede, mnenja in stališča na razreševanje določenega šir- šega družbenega vprašanja v eni od družbenopolitičnih skupnosti ali v regiji. Želja je, da s predstavitvijo »ek- stremnih« mnenj širimo krog razmišljanja o vpraša- njih in ga skušamo voditi v oblikovanje variantnih pred- log6v. Po sledi pobud in vpra- šanj: gre za rubriko, v kateri bi šli novinarji po sledi dele- gatskih vprašanj in pobud, razkrili ozadje pogostoma drobnih, a za ljudi, ki ta vprašanja sprožajo, življenj- sko pomembnih zadev. Izjave, mnenja ... gre za rubriko, v kateri bi skušali z objavo izjav in mnenj opozo- riti na značilna razmišljanja posameznih nosilcev javnih funkcij in drugih občanov o določenih, največkrat odpr- tih vifrašanjih. Razigrane note: gre za ru bliko, v kateri bomo pred- stavljali zabavno in narodno- zabavno glasbo na našem območju, opozorili na do- godke na tem področju, predstavljali skupine in po- sameznike, ki se ukvarjajo s tovrstno glasbo, itd. Podališan spored Radia Celje Zaradi omejenih tehničnih možnosti in premajhnega števila novinarjev v zadnjih letih nismo časovno širili ra- dijskega sporeda. Čimveč ti- stega, kar se nam je zdelo pomembno in zanimivo, smo skušali povedati v štirih urah in pol na dan. Danes, ko poslušalci zahtevajo poleg objektivne in popolne tudi čimbolj svežo informacijo, je postal ta čas občutno prekra- tek. Zato z naslednjim letom podaljšujemo spored za 2 uri na da. Dopoldne bo RC oddajal od 8.00 do 11.00, po- poldne pa se bomo oglasili že ob 14.00. Tudi ob nede- ljah bomo začenjali spored že ob 9.00, torej eno uro prej kot doslej. S tem bomo pri- dobili več časa za objavljanje najbolj svežih novic, podat- kov in drugih aktualnih in- formacij pa tudi za bolj ne- posreden stik s poslušalci. Zato uvajamo v popoldan- ski spored voditelje, dežur- ne novinarje. Izboljšalo se bo tudi razmerje med govo- rom in glasbo v »korist« slednje. Skratka, naš spored bo bolj informativen, pred- vsem pa bolj sproščen, razgi- ban, bližnji poslušalcem. S tem želimo bolj izkoristiti prednosti radia pred drugi- mi mediii. Z letom 1987 ne uvajamo novih daljših govornih od- daj. Nekatere popoldanske programske bloke bomo raz- bremenili sedanjih strogo določenih tematskih in ča- sovnih okvirov, tako da bo- mo lahko v vsakem času obravnavali katerokoli temo, tisto pač, ki bo takrat naj- aktualnejša in najzanimivej- ša za poslušalce. Opozorimo naj le na nekaj spreme?nb: Sredini popoldnevi bodo odslej namenjeni predvsem mladim in njihovi proble- matiki, petkovi popoldnevi pa turizmu in dogajanju ob koncu tedna. Hortikulturna oddaja bo na sporedu vsako prvo sredo v mesecu do- poldne in ne več ob četrtkih kot doslej. Novost pa bo oddaja za stik s poslušalci, s katero vas želimo spodbuditi k so- delovanju s pripombami in predlogi za izboljšanje radij- skega sporeda. Oddaja bo vsaj enkrat na mesec in sicer ob torkih dopoldne. Glasbeni spored: pri izbiri glasbe bo še naprej naše os- novno vodilo »za vsakogar nekaj, a tisto kakovostno«. Tudi tu želimo spored čim- bolj razbremeniti stalnih, ža- nrsko vnaprej določenih daljših oddaj. Več pa bo kraj- ših rubrik, v katerih bomo vrteli vse zvrsti glasbe, pred- stavljali avtorje in izvajalce ipd. Od stalnih glasbenih od- daj ohranjamo obe lestvici (ponedeljek narodnozabav- na, sobota zabavna) in odda- jo Iz zakladnice zborovske glasbe, ki bo po novem na sporedu ob torkih ob 17.30. V njej bomo tudi v bodoče skozi pogovore in posnetke predstavljali predvsem zbo- re z našega območja, s čimer želimo prispevati h kako- vostni rasti zborovskega pet- ja. Več časa bomo lahko na- menili izvirni ljudski pesmi, zlasti tisti iz celjske okolice. Prav te dni snemamo na te- renu precej tovrstne glasbe, naš arhiv pa bogatimo tudi v sodelovanju z Radiom Ljub- ljana oz. njihovim uredni- štvom za ljudsko glasbo. Še na eno novost moramo opozoriti poslušalce: odslej bodo Čestitke in pozdravi poslušalcev na sporedu tudi ob ponedeljkih. Tako kot vse druge dni v tednu, jih bomo predvajali od 16. ure naprej. Sodelovanje z Radiom Ljubljana bo postalo še tes- nejše, saj bomo po zagotovi- lih RTV končno dobih teh- nično povezavo z Ljubljano. S tem se bomo lahko nepo- sredno vključevali v skupni program slovenskih radij- skih postaj in zagotovili bolj- šo obveščenost slovenske javnosti o dogajanju na celj- skem območju. 22.730 dni za slavo Celja častitljiv jubilej - 95 let Janka Orožna »S celjsko zgodovino sem se pričel ukvarjati pravzaprav po naključju. Ko sem prišel leta 1924 kot profesor zgo- dovine, zemljepisa in slovenščine na ' celjsko gimnazijo, se je pokazala po- ' treba, da svoja predavanja iz domače ' zgodovine izpopolnim tudi s snovjo iz J. celjske preteklosti, ki je imela tudi v ' slovenski zgodovini pomembno vlogo. ^ Kar je bilo tujega, nemškega, je bilo bodisi zastarelo ali pa pisano iz vidi- kov, ki Jih ni bilo mogoče sprejeti. Ta- ko se mi je poleg rednega dela kar sama od sebe ponudila naloga, da v domačem jeziku obdelam celjsko zgo- dovino, tako da znova preverim sporo- čene vire, obenem pa upoštevam vse novo gradivo, ki se je bilo v zadnjem času nabralo.« Pri zbiranju gradiva za svoje publi- kacije je profesor Janko Orožen pre- gledal nič koliko domačih in tujih ar- hivov. Zdaj nestor slovenskih zgodovinar- jev tega ne počne več. Prešibek je nje- gov korak, v toplem okolju svojega doma pa še vedno prebira, dela zapi- ske, zbira spomine, ki so dragocen pri- spevek naši preteklosti. Neverjetno natančen je v svojem pripovedovanju, prav tako kot pri svojem delu; Izpasti ne sme nobena podrobnost, mravljica ponese v svoj hram vsak prahec. Profesorja Janka Orožna-Ateka, se spominja nešteto generacij, maturanti izpred druge svetovne vojne, vse po- vojne generacije. Vsem je bil najtoplej- ši očka, lastnost, ki jo premore malo- kateri pedagog. Ob njegovem častitljivem jubileju, ki ga je doživel še čil in zdrav, predv- sem pa topel in blag, smo veseli. Veseli zato, ker je kljub vsemu ostal »mož jeklen«, pravi in resnični staro- sta slovenske zgodovine. ZDANKA STOPAR Slavljenec Janko Orožen se je rodil 10. decembra 1891 leta v Turju nad Hrastnikom. Po končanem učiteljišču k v Pragi študiral pravo, kjer gaje zajel Val prve svetovne vojne. V Galiciji so Sa ujeli Rusi. potem pa se je kot jugoslo- \'anski dobrovoljec mudil na solunski fronti. Po prvi svetovni vojni je na ljub- ljanski univerzi diplomiral iz zgodovi- ie. geografije in slavistike. Te predme- ta je poučeval tudi na celjski gimnaziji i^sc dotlej, dokler ga niso Nemci leta 1941 izselili v Srbijo. Takoj po vojni je ^Plal v Beogradu na inštitutu za medna- ■"odna vprašanja, leta 1946 se je vrnil v ^elje, kjer živi in dela še danes. Bera njegovega dela je izredno velika, ^hsega več sto strokovnih člankov in :''azprav, učbenikov in knjig. Zbral je jPfavljice in ostalo narodno izročilo pod i^aslovom Gradovi in graščine na Celj- l?kem, napisal Zgodovino Trbovelj in ^S:odovino Hrastnika. Med njegova naj- ^f^niembnejša dela pa sodi Zgodovina ^elja v treh knjigah. Na intimnem sprejemu, katerega je častnemu občanu mesta Celja pripravila občin- ska skupščina so bili: predsednik skupščine ing. Tone Zimšek. predstavniki druž- benopolitičnih organizacij Celja, predstavnik vojne komande mesta Celja, pred- stavniki nekdanje organizacije Dohrovoljcev, predstavnik izseljencev, prijatelji. Foto: EDI MASNEC 6. STRAN - NOVI TEDNIK 18. DECEMBER 198fi Celovita skrb za zdrave in bolne ¥ Celju najboljša ambulanta v ljubljanskem armadnem območju Ambulanta celjske garni- zije je letos najboljša v ljub- ljanskem armijskem ob- močju, po strogih tekmo- valnih merilih v JLA pa je bila tudi lani med najboljši- mi. Upravičeno, saj bi se lahko v njej marsikaj nauči- li tudi zdravstveni delavci v civilu, kar še zlasti velja za organizacijo dela. Če po- enostavimo, lahko rečemo, da v tej ambulanti dejansko delajo vse tisto, za kar v ci- vilnem zdravstvu že vrsto let govorijo, da bi morali in da bodo. Garnizijska ambulanta je pravzaprav zdravstveni dom in bolnišnica v malem - ima- jo namreč tudi ležeče bolni- ke. V celoti jim zagotavljajo splošno medicinsko pomoč, zobozdravstvene in laborato- rijske storitve. Skrbijo ne le za vojake in oficirje, temveč tudi za upokojence in za dru- žinske člane. Zdravstveni delavci so zato usposobljeni za vsa področja dela, pri tem pa so tudi korak pred sicerš- njim delom v zdravstvenih domovih. Mali kirurški pose- gi, osnovna internistična di- agnostika in podobno delo, ki ga pri nas opravljajo spe- cialisti, so sestavni del red- nega dela. Čimveč skušajo narediti sami in bolnike po- šiljajo k specialistom samo Kaj je narobe z zdravjem vojaka Gojka Šimunoviča iz Grude pri Mostarju bosta ugotovila dr. Dinko Pintarič in dr. Andrej Likar. takrat, ko je to nujno - a ni- koli brez celovite zdravstve- ne dokumentacije. Najpomembnejša dejav- nost je pri njih preventiva - od skrbi za zdravo vodo in prehrano, do predavanj, pre- ventivnih pregledov in zdravstvene vzgoje. Preven- tivne preglede na primer de- lajo tudi upokojencem, zanje pa razvijajo tudi patronažno službo. Široko razvejano delo je mogoče obvladati le z dobro organizacijo dela. Čakalnih dob v resnici ne poznajo, saj zlepa ni treba čakati več kot četrt ure. Vedo, kdaj pridejo vojaki, kdaj upokojenci, kdaj je čas za preiskave, kdaj za recepte . . .« To bi se dalo urediti tudi v civilu,« je pre- pričan upravnik ambulante dr. Andrej Likar. Res pa je, da je v vojaški ambulanti to lažje. Zadošča na primer do- govor na skupščini vojnih zavarovancev, pa upokojen- ci prihajajo takrat, ko se do- menijo. Kljub temu pa gre predvsem za medsebojni po- sluh. To se jasno kaže pri iz- biri različnih predavanj - so o tistem, kar največ ljudi za- nima ali potrebuje. Poleg preventive in zdrav- ljenja opravlja ambulanta še usposabljanje bolničarjev za vojne naloge. To je dodatna naloga, ki zahteva precej ča- sa, a tudi tej so kos, tako kot stalni dežurni službi. Pri tem imajo zdravstveni delavci dve prednosti. Najpomemb- nejša je gotovo stalno stro- kovno usposabljanje. Poleg specializacij omogočajo usposabljanja po lastni izbiri in potrebi v strokovnih insti- tucijah, interno usposablja- nje pa je sestavni del življe- nja. V zadnjem času name- njajo posebno skrb usposab- ljanju za potrebe urgentne službe. Tako kot usposoblje- nost pa je pomembna tudi dobra opremljenost. Imajo vso potrebno medicinsko opremo, poleg tega pa tudi lekarno, tako da lahko vsak- do dobi zdravila takoj in pre- cej potov je prihranjenih. Ci- vilistom pa bi gotovo še naj- bolj ugajal predpisan odnos do bolnika. MILENA B. POKLIC Armada smo vsi Pod tem naslovom v občini Žalec obeležujejo vrsto aktivnosti ob praz- novanju dneva oboroženih sil v orga- nizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Poleg priložnostnih pro- slav pripravijo vrsto strokovnih in de- lovnih aktivnosti, pri katerih je glavni namen uskladiti delovanje oboroženih sil in povezati lete s temeljnimi nosilci obrambnih priprav. Na Polzeli, kjer se je zbralo blizu petdeset predstavnikov javnega življe- nja občine Žalec, so skupaj s predstav- niki mariborske garnizije z vrsto aktiv- nosti javnosti prikazali vlogo JLA v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, učenci osnov- ne šole Vere Šlander Polzela pa so v domu Svobode pripravili lepo prosla- vo. Na sliki: Vojaki in oficirji med raz- govorom z učenci osnovne šole. T. TAVČAR Stalno prilagajanje razmeram Celjska teritorialna obramba dobro izvaja naloge Letos je minilo 18 let od ustanovitve teritorialne obrambe pri nas. V teh letih je naredila teritorialna obramba velik skok tako glede organiziranosti, kot opreme in usposobljenosti pripadnikov in je postala pomemben del oboroženih sil v našem sistemu splošne ljudske obrambe in družbe- ne samozaščite. • V vseh teh letih smo opravili velike reorganizaci- je. Takšne reorganizacije pa še bodo potrebne, saj se ne nehno prilagajamo novim razmeram, novim spozna njem in se organiziramo gle- de na naloge, ki bi jih imeli v morebitni vojni,« pravi ko- mandant celjskega občin- skega štaba teritorialne obrambe Vili Skrt. Enote teritorialne obram- be v celjski občini so bile glede na ocene vedno med najboljšimi v republiki, kar je seveda zasluga dobro pri- pravljenih vaj in drugih oblik usposabljanja pripad- nikov enot. Pomembno vlo- go pri tem igrajo tudi aktivi ZK v enotah, medtem ko žal aktivi mladincev niso odi- grali svoje vloge kljub več- letnim kritikam in prizade- vanjem, da bi boljše delali. »Aktivi članov ZK se se- stajajo pred vsako vajo in tu- di med vajami in v veliki me- ri je prav njihova zasluga, da imamo dobre, homogene vo- jaške kolektive oziroma, da so tisti, ki se izmikajo nalo- gam, v veliki manjšini in praktično ne vplivajo na oce- no dela enot.« pravi Vili Skut. Pomemben element vsa- kega usposabljanja je tudi dobro sodelovanje z organi zacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi tam, kjer se vaja odvija. Celjske teritorialne enote imajo pri tem že precej dobrih izku- šenj in rezultatov, zadnja takšna primera dobrega so- delovanja pa sta z letošnjih vaj v Hramšah v krajevni skupnosti Galicija in v kra- jevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini, kjer so poleg skupnega mitinga krajani or- ganizirali peko kruha v do- mačih pečeh, leritorialci pa so se jim oddolžili s pomočjo pri njihovih opravilih. Ob vsem tem si celjski len torialci prizadevajo, da bi fi nančno cimnianj obremenili icl)sk() /druženo delo. S ŠROT Na usposabljanju v Lažišah in Malih Grahovšah Po letnem programu uspo.sabljanja je občinski štab teritorialne obrambe v Laškeni . rganiziral usposablja- nje dveh enot v Malih Grahovšal. 'n Lažišah. V piif)ravaii na \aj(i m pn sami ■z\'edbi programa so pomagali tudi krajani, ki so člane teritorialne obrambe namestili \ primernih gospodarskih poslopjih V treh dneh so v celoti uresničili prodiram usposabljanja, proti oklepni boj pa so i/peliali adnjih letih ni zmanjšalo. I Na celjski območni skupno- :>ti Zavarovalne skupnosti "Triglav pa so nam povedali, ida število zavarovanj na- rašča. Toda inflacija je ven- darle načela tudi razmero- iBa trden in dobro zasnovan >»ačin tovrstnega zavaro- ;Vanja. Po besedah Toneta Pav- ■^^rja, vodje sektorja avto- 'nobilskih zavarovanj pri Celjskem Triglavu, prav zara- !^ negativnega zavarovalno- f^ehničnega rezultata in neak- ijUalnosti franšiz (zaradi in- flacije) uv^ja zavarovalnica i''ziroma zavarovalna skup- nost nove franšize. Te so do- ločene v relativnih zneskih ?d novih nabavnih cen vozil ^ sicer: zavarovanje brez ^anšize in zavarovanje s "■anšizo - odstotek, dva, šti- % osem in šestnajst odstot- W od nabave cene. Od iste 'Osnove se določa tudi letna premija, pri čemer še naprej '^Ija, da se franšiza odbija •^mo pri prometni nesreči in *^arcu oziroma padcu pred- *|eta na vozilo. Pri vseh osta- ^ nevarnostih zavarovalni- ca franšize ne odbija. Prav to dejstvo je še vedno premalo znano pri zavarovancih, zato ga posebej poudarjamo. V zavarovalnici Triglav pa razmišljajo tudi, da bi za ko- lektivno kasko zavarovanje vozil uvedli obročno odpla- čevanje. Ali bo ta možnost veljala že od 1. januarja 1987, še ni povsem ai&iesljivo. Zavarovalna skupnost po- večuje tudi možnosti popu- stov pri prvi sklenitvi kasko- zavarovanja. Ta bo pri zava- rovancu, ki ima bonus 20 od- stotkov pri zavarovanju av- tomobilske odgovornosti, za isto vozilo znašal 10 odstot- kov. To je veljalo že doslej. Novo pa je, da bo za zavaro- vanca s 30 ali 40-odstotnim bonusom popust znašal 20 odstotkov, za zavarovanca s 50-odstotnim bonusom pri avto-odgovomosti pa bo po- pust znašal že 30 odstotkov. Tisti, ki je že doslej imel 40- odstotni bonus pri kasku, pa mu po novem pripada 50 od- stotkov popusta, če v zad- njem letu ni uveljavil škode. Ob vsem tem je še nekaj novosti za spodbujanje do- brih voznikov. Premija ka- sko zavarovanja za vozilo staro več kot šest let bo za desetino manjša. Za prav to- liko bo manjša tudi, če se v delovni organizaciji, ozdu, tozdu, društvu in podobno, vsaj šest lastnikov motornih vozil dogovori za sklenitev kasko zavarovanja. Tu pa je še možnost obročnega od- plačevanja; govori se o 12 obrokih, ki bi jih odtegovali od mesečnih akontacij oseb- nih dohodkov. Pa tudi na slabe voznike so pomislili pri Triglavu, zato so se odločili tudi za poveča- nje malusa. Doslej je veljalo, da je moral voznik, ki je pov- zročil dve, tri, štiri, pet in več nesreč, pri obveznem zava- rovanju doplačati 40, 70, 100 in 150 odstotkov osnovne premije. Od novega leta da- lje pa bodo »kazni« večje in sicer: 50, 80, 120 in 200 od- stotkov osnovne premije. MITJA UMNIK Za boljšo preglednost novih franšiz pri kasko zavarovanju objavljamo še pogoje, kot bi veljali za Zastavo 101 GTL katere vrednost je 2,118.000 dinarjev j , J,... ^ premija po novem brez odbitne franšize 105 4341 odbitna franšiza 20.000 74 744 odbitna franšiza 40.000 67 500 odbitna franšiza 80.000 56 211 odbitna franšiza 170.000 41 418 odbitna franšiza 340.000 30 393 NA KRATKO Novo vodstvo SZDL na Polzeli Na Polzeli je bila prejšnji te- den volilna konferenca SZDL. O delu v zadnjih štirih letih je poro- čal dosedanji predsednik Dani Pfeifer. KK SZDL je bila prisot- na na vseh ravneh življenja in gospodarjenja v krajevni skup- nosti, je povedal. Največ dela je pa bilo v tem obdobju okrog uvedbe krajevnega samoprispev- ka, za katerega so se na referen- dumu krajani odločili in prvi re- zultati teh skupnih vlaganj so že vidni. Po krajši razpravi so bili spre- jeti sklepi, da naj krajevna skup- nost prouči možnosti prodaje pli- na na Polzeli, zaradi varnosti peš- cev bo treba zgraditi peš pot od doma krajanov do odcepa ceste v Tovarno nogavic, za naselje Zalo- že morajo čimprej rešiti problem pitne vode in drugo. Za novega predsednika KK SZDL Polzela so izvolili Slavka Resnika, za namestnika Marin- ko Marovt in za sekretarja Boža Cvima. IzvoUli so tudi nove ko- ordinacijske odbore. T. TAVČAR Nagrade za esperantiste Ob Zamenhofovem dnevu (av- torju mednarodnega jezika esperanto) so se slovenski espe- rantisti srečali letos v Ptuju. S kulturnim programom v med- narodnem jeziku so slovenska esperantska društva počastila tudi Dan človekovih pravic. Ob tej priložnosti je Zveza esperantskih društev Slovenije podelila nagrade za najboljše spi- se in likovne izdelke, ki so jih učenci poslali na temo »Leto mi- ru in esperanto«. Mladi esperan- tisti so poslali preko 40 spisov in več kot 60 likovnih izdelkov. Med nagrajenci so kar štirje esperantisti iz štorske osnovne šole. Knjižno nagrado za spis sta prejela Patrik Godec, učenec 4. b razreda in Zalika Rudar iz 8. ra- zreda. Za likovni izdelek pa sta prejela nagrado Vesna Spreitzer in Alenka Kelenc, obe učenki 5. razreda. Celjski esperantisti so Dan člo- vekovih pravic in Zamenhofov dan počastili tudi včeraj v pro- storih svojega kluba. SP Prizidek k šoli na Blagovni Na Blagovni so že začeli pri- pravljati vse potrebno za iz- gradnjo prizidka k podružnični šoli. Gradbeni odbor je namreč pri- pravil samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo, predvidevajo pa, bi morali zbrati 250 milijonov dinarjev. Od tega bi jih 70 odstotkov prispevala Cinkarna, kar je del dogovora s krajevno skupnostjo kot nekakš- na odškodnina za bodoče odlaga- lišče sadre. Ves ostali denar bi zbreile interesne skupnosti v šentjurski občini in krajevna skupnost Blagovna. S prizidkom bi dobili da nova oddelka za predšolsko vzgojo otrok. O teh načrtih so razpravljali tu- di v skupnosti otroškega varstva, kjer te aktivnosti podpirajo, saj se zavedajo potreb na Blagovni. Zaradi pomanjkanja denarja je prizidek izpadel iz njihovega pro- grama ob izdatni pomoči Cinkar- ne pa bi ga lahko zgradili. V gledališče v Celje v laški občini nimajo primer- ne gledališke dvorane, da bi v njej gostovala poklicna ali lju- biteljska gledališča. Zato se je občinska zveza društev mladine odločila, da otrokom iz vse obči- ne pokrije stroške za prevoz v Celje, kjer si bodo le-ti lahko ogledali predstave, ki se že ves teden vrstijo v slovenskem ljud- skem gledališču. Najbolj živahno bo zadnji te- den pred praznikom. Vse šole bo obiskal dedek Mraz. Učenci viš- jih razredov bodo imeli novolet- ne plese, na njih bo gostoval pe- vec Nace Junkar. V soboto 27. decembra društvo prijateljev mladine iz Radeč organizira no- voletni sejem in zabavo za otroke iz Radeč in okolice, novoletni ples za vse otroke iz Rimskih To- plic in okolice bo prav tako v soboto, v nedeljo pa bo dedek Mraz s sprevodom krenil po la- ških ulicah. Vaški vodovod končan v zaselku Podvrh v krajevni skupnosti Braslovče je bilo mi- nulo nedeljo zelo slovesno, saj so namenu predali vaški vo- dovod. Za gradnjo vodovoda so se odlo- čili zaradi vsakoletnega pomanj- kanja vode. Veliko so napraviU sami. Opravili so okrog 2500 udarniških ur, pri izkopu primar- nega in sekundarnega voda ter pn izgradnji zajetja in rezervoar- ja za 50 kubičnih metrov vode. Poleg prostovoljnega dela so kra- jani v denarju prispevali še 1,35 milijona dinarjev. SIS za komu- nalo in ceste je primaknil 600 ti- soč din in krajevna skupnost Braslovče okrog 1,5 milijona di- narjev. Zdravo pitno vodo je v zaselku Podvrh dobilo devet go- spodinjstev. Delo so opravili v sedmih mesecih. T. TAVČAR iz sodelovanja v pobratenje Sredi lanskega leta so v kra- jevni skupnosti Ljubečna začeli sodelovati s krajevno skupnost- jo Cezanjevci v Ljutomerski ob- čini. Obe krajevni skupnosti imata vrsto skupnih značilnosti. Zato jim tudi ni težko najti stič- nih točk s katerimi želijo utrditi medsebojno sodelovanje. Pred- stavniki cezanjevške krajevne skupnosti so bili že trikrat na Ljubečni. Na Zlato harmoniko so se pripeljah kar z avtobusom. Funkcionarji krajevne skupnosti na Ljubečni pa so bili prvič v Cezanjevcih pretekli petek. Po prisrčnem sprejemu, ki so jim ga pripravili učenci osnovne šole, so si ogledali zanimivosti kraja, gradbišče prizidka k šoli in se dogovorili o nadaljnjem sodelo- vanju. Tako jih bo že sredi marca obiskala folklorna skupina in pevski zbor. V aprilu pa bo v Ce- zanjevce odšla godba na pihala in moški pevski zbor iz Ljubeč- ne. Sodelovali bodo tudi športni- ki in gasilci. Možnosti za sodelo- vanje je veliko. Zato so se dogo- vorili, da bodo najprej lepo sode- lovali nato pa bi se obe krajevni skupnosti v letu 1988 tudi pobra- tili. MB Pomagali pri obnovi hiše v krajevni skupnosti Savinja si je KK SZDL že nekaj let pri- zadevala, da bi oživila delo mla- dih, vendar ji to ni uspelo. Pred dvema letoma je bil na program- ski konferenci izvoljen odbor, vendar se je pri predsedniku za- taknilo. V zadnjem času pa kaže na bolje. Mladi so se namreč se- stali in za predsednico osnovne organizacije izvolili Aleksandro Torov. Sestavili so program dela, ki naj bi pritegnil tudi tiste, ki so doslej stali ob strani. Poleg ožje- ga odbora so zaenkrat ustanovili ,le kulturno in športno sekcijo. Menijo namreč, daje bolje začeti s krajšim programom in ga tudi uresničiti. Prva akcija mladih je že uspela. Pomagali so namreč pri obnovi pogorele stanovanj- ske hiše v Spodnjih Liscah, ki je tudi po zaslugi mladincev dobila novo ostrešje v dveh dneh. MILAN GOMBAČ Zadovoljno bruGovanje v soboto so v dvorani Narod- nega doma bnicovali celjski študenti. Udeležba je bila mno- žična, vzdušje pa-zadovoljivo. V prostorih Narodnega doma se je zbralo precej »zelenjave«, manjkalo pa ni tudi »starih bajt«. Tudi letos smo ugotavljali, da med množico celjskih študentov očitno ni nikogar, ki bi bil pri- pravljen ali sposoben izvesti pro- gram, primeren za brucovanje. Že res, da smo izbirali miss in mistra brucovanja (žirija je svoje delo dobro opravila), res je tudi, da smo izžrebali vstopnico, ki je prinesla lastniku sedemdnevno letovanje v Makarski za dve ose- bi, dlje pa nismo prišli. V goste smo povabili tudi študenta iz Ma- dagaskarja, ki sta brucovanje obarvala nekoliko eksotično s predstavitvijo narodne afriške glasbe. Žal, je bilo njuno koncer- tiranje mnogo predolgo, zato je pripomoglo k nekoliko »zateže- nem« vzdušju v dvorani. Študentarija seje razživela šele proti jutru, k čemur so pripomo- gli člani ansambla, ki so ves ve- čer skrbeli za zabavo. Njim gre vsa pohvala. N.G.. 8. STRAN - NOVI TEDNIK mmm 18. DECEMBER 1986 IVIoralnopolitIčna meditacija Na rob premieri Večerja ¥ vlll P. v celiskem SLG Novo Mikelnovo delo, katerega krst- na uprizoritev je bila v Celju na dokaj poudarjen simbolni datum 12.12., se na- vezuje na avtorjevo »aktualno politično kroniko« Mor. pol. kvalif. tov. Gubca. Tudi sledijo je uprizorilo celjsko gleda- lišče pred nekaj leti. Politično gledališče, ki se hoče ukvar- jati z našo sedanjostjo, bi seveda lahko operiralo z zgodbo in zgradbo bolj ali manj utečenega kova. Zdi se pa. da želi avtor s poenostavljeno tehniko »dialo- škega sukanja mečev« čimbolj odkrito predstaviti težko in že kar morečo pro- blematiko naših dni in stvari. To mu je gotovo uspelo, saj se ob očitnem pluraliz- mu mnenj in mišljenj nastopajočih oseb tudi gledalec nerazrešljivo zaplete v para- dokse teorije in prakse, oblasti in ideolo- gije, besed in dejanj. Liki, ki predstavlja- jo prerez vseh generacij od starih borcev (okoli 70 let) do današnje mladine (okoli 20 let), so sicer le bežno označeni, vendar psihološko v glavnem ustrezni (pri ko- molčarskem oportunistu Komarjevega značaja je sicer dvomljivo, da bi se tako razkril, kot se v igri). Medtem ko je okvir aktualne politične debate v Mor. pol. kvalif. tov. Gubca partijski sestanek, je povod soočanja raznih stališč v novi Mi- kelnovi igri praznovanje 60-letnice parti- zanskega književnika Kranjca. Slednji je prikazan kot mehkosrčni razočarani »idealist«, večina so praktični pragmati- ki, kot vizija - spomin pa se pojavlja 18- letni partizan Sonce, predstavnik tistih »najboljših, ki so padli« (prim. naslov Da- kijevih spominov) oziroma tistih, »ki jih bogovi ljubijo« (prim. izrek: Kogar bogo- vi ljubijo, umre mlad). Igra nakazuje kljub kratkosti mnogo stvari, s katerimi se bomo še kako srečevali in spopadali danes in jutri. Režija Francija Križaja je bila usmerje- na v razvidno in poudarjeno tolmačenje dejstev. Izrazita debatna, konverzacijska igra potrebuje disciplinirano osredotoče- nost na bistveno, to je na tekst. Prizori spominov (vizij) so se nevsiljivo prepleta- li s sedanjim dogajanjem. Scena Nika Matula je nakazovala monumentalost re- volucionarnih izročil s fresko v ozadju, v ospredju pa so se vrstih predvsem opazni stoh. Primerna kostumografija je bila de- lo Cvete Mirnik. Igralci niso imeli možnosti za kake večje kreacije, so pa zanesljivo opravili svoj posel. Miro Podjed je svojemu Kranjcu vlil opazno krhkost in občutljivost, spremljano z nekako otroško naivnostjo. Tršati, oblastniško odločni Johan je bil Jože Pristov. Premišljeno in zadržano in s kritičnimi poudarki je izpeljal svoj lik Borcev Janez Bermež. Primerno je ne posebno resno mladino upodobila Mila- da Kalezič. Za Komarja (50 let) premladi Iztok Valič je dal svojemu liku podobo zoprnega povzpetnika (Zdi se, da je ob spominu na Komarja v Cankarjevih Hla- pcih to edini izrazitejši nesimpatični lik v igri, ki noče delovati črno-belo pri obde- lavi figur). Komarjevo ženo Sonjo je v njeni trpki zapostavljenosti lepo izpeljala Mija Mencejeva. Odločno, a čutečo staro revolucionarko Marto je predstavila Na- da Božičeva. Zgovorna in živahna Barba- ra je bila Jana Smidova. Glavni interpreti Igre o Mengeleju so bili tu manj zaposle- ni: resni in rezki Maks je bil Stane Potisk, v ozadju se mudeči organizatorski pred- sednik je bil Bruno Baranovič in idealizi- rani partizan Sonce Bojan Umek. Sode- lovala sta še Borut Alujevič kot Balmaš in Sava Subotič kot šefinja strežbe. Ali bo to »poročilo o nenavadnem in sploh neresničnem dogodku«, kot svoje delo podnaslavlja avtor, delovalo vzne- mirljivo-osveščevalno ali pa zgolj žalost- no-resignirano, je odvisno od značaja gle- dalcev. ANDRIJAN LAH V Gornjem Gradu obnavljajo katedralo Obnova katedrale v Gornjem Gradu prav gotovo ni stvar samo mozirske občine - oziroma tamkajšnje kulturne skupnosti. Zavoda za spomeniško varstvo, župnije in mariborske škofije, pač pa tudi stvar repu- bliške kulturne skupnosti. Katedrala v Gornjem Gradu je ena največjih v Slove- niji in znana tudi zunaj meja naše države tako po zgodovinskih dogodkih kot tudi po notranjih znameni- tostih. Katedralo je načel zob časa in ugotovili so, da bi za najnujnejša obnovitvena dela potrebovali vsaj petindvajset milijonov dinarjev. Katedrala je bila poškodovana med vojno in kasneje tudi med potresom, zaradi dotrajanosti pa so številne poškodbe kar dobro vidne. V zadnjem času so popra- vili kupolo in streho okoli nje ter uredili odvodnjava- nje. Voda je namreč napravila kar precej škode, zlasti pri tleh. Poleg tega so namestiU nekaj žlebov ter delno popravili severno zunanjo steno. Vse to seveda ne zadošča, zato je nadaljnjo pomoč pri obnovi obljubila tudi slovenska kulturna skupnost. Ob tem je treba zapisati tudi to, da na sami zgradbi vedno znova odkrivajo še nove poškodbe, takšne, ki se sicer na zunaj ne vidijo. Samo za obnovo dotrajanega podnožja kupole bi potrebovah pet milijonov dinarjev. Vsekakor pa si pohvalo zasluži tudi domači župnik, ki skrbi za obnovitvena dela ter krajani, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč, tako da mnoga dela opravijo ce- neje. JANEZ VEDENIK Narodno prebujanje s pesmijo Ob obletnici rojstva ar. Benjamina Ipavca Včeraj, 24. decembra je mi- nilo 157 let odkar se je v Šent- jurju rodil skladatelj dr. Be- njamin Ipavec, 20. decembra pa 78 let odkar je skladatelj v Gradcu umrl. Tam je tudi po- kopan. Razen številnih skladb je dr. Benjamin Ipavec ustvaril prvo slovensko opereto Tičnik, kiji je sledilo njegovo največje de- lo Teharski plemiči. Slovenske novice so 10. de- cembra 1982 o dr. Benjaminu Ipavcu med drugim zapisale: ko se je pred dvema letoma razširila vest, da dr. B. Ipavec zlaga novo opero, obradostila je ta vest ne samo glasbene kroge naše, nego tudi vsakega Slovenca, zakaj že dolgo se ni pojavil pri nas kak dramatično glasben umotvor slovenski in je torej naravno, da smo željno pričakovali, da nam kdo ustva- ri kaj novega, kaj izvirnega na našem glasbenem polju. Dr. Benjamin Ipavec, znani skla- datelj Tičnika s katerim je otvoril slovensko opereto poi- skal se je libretista in ko ga je našel v osebi našega vrlega pesnika Antona Funtka, začelo se je dopisovanje. Skladatelju samemu, doma iz Šent. Jurija ob južni železnici na Štajer- skem, treba je bilo ogledati se malo okrog sebe in prikazalo se mu je v sinji daljavi staro- davno zidovje celjskega gradu in nedaleč od njega zgodovn sko znamenita vas Teharje . ., Anton Trstenjak, ki je pre 94. leti napisal to besedilo z Slovenske novice je imel pre( očmi kulturni moment, vede je, da slovenske spevoigre dobi slovenskega narodneg prebujanja mnogo doprinaš^ k utrjevanju narodnega pon( sa s katerim se povečuje velji va slovenske narodnosti. ERNEST REČNI Spomin na skladatelje Ipavce v Šentjurju ne bo zamrl. To j potrdil tudi uspel koncert pesmi skladateljev Ipavcev in nji hovih sodobnikov, ki ga je šentjurska kulturna skupnost < soboto pripravila v okviru Ipavčevih večerov. Številnim poslušalcem, ki imajo očitno radi to zvrst glasbe, s( se predstavili trije pevski zbori: Moški pevski zbor skladatelje! Ipavcev Šentjur, Moški pevski zbor zdravilišča Rogaška Slatini in Mešani pevski zbor France Prešeren iz Celja. Pev^ci so skupa z dirigentoma Edvardom Goršičem in Francem Plohlom pripra vili prijeten in bogat pevski večer. MBI Od kozolca do dvorane 80 let kulture v Šmartnem ob PakI V kulturnem domu v Šmartnem ob Paki so v sobo- to proslavili 80-letnico kul- turne dejavnosti v kraju in deseto obletnico Gledališča pod kozolcem. Krajani, zvesti pesmi in be- sedi so napolnili dvorano do zadnjega kotička in si ponovno z veseljem ogledali Veseli ve- čer, ki so ga gledališčniki po- novili še v nedeljo. Na osrednji slovesnosti je zapel tudi moški pevski zbor. Zvestim pevcem so podelili jubilejne Gallusove, članom gledališke skupine pa Linhartove značke. Za kulturno dejavnost v Šmartnem ob Paki smemo upravičeno reči, da ima globo- ke korenine, še posebej v pev- ski kulturi. Ko so pri kultur- nem društvu ob 75-letnici razi- skovali zgodovino kulturnega snovanja v kraju, ob tej prilož- nosti so izdali tudi poseben bil- ten, so naleteli na zanimive po- drobnosti. Od starejših ljudi so izvedeli, da so se prve kulturne prireditve odvijale pod kozol- ci. Leta 1906 seje pod enim od kozolcev prvič predstavil pev- ski zbor pod vodstvom Franca Klančnika, očeta zdajšnjega zborovodje. Po prvi svetovni vojni, je zapisano v kroniki, so se pod Bizjakovim kozolcem prvič zbrah ljubitelji gledaišča in z uspehom zaigrali Čašico kave. Potem so se prireditve vrstile ena za drugo. V kraju so kmalu ustanovil tudi knjižni- co, ki je delovala v okviru dru- štva do leta 1978. ko jo je pod svoje okrilje prevzela velenj- ska knjižnica. Pesem in beseda tudi med drugo svetovno voj- no nista utihnili. Nasprotno. Budili sta narodno zavest ljudi v teh kr^ih in ob Klančnikovi harmoniki so se zbirali pevci in partizani. Ko je vojna vihra minila, so v kr^u organizirali izobraževal- ne tečaje, oživili so dramsko dejavnost, kasneje tudi plesno. Folklora je zlasti v zadnjih de- setih letih dosegla vidne rezul- tate, ko so se okoli Eme Gor- šek in Karle Podvratnik začeli zbirati navdušeni plesalci. Ustanovili so skupino Oljka, ki ohranja izročilo plesa iz tc krajev. Bogomir Veras pa , zbral gledališko družino, ust novili so gledališče pod koze cem in kmalu jeli žeti uspeh : uspehom, kakršen je bila tu predstava Županove Micke, se je v kraju sploh ne navelič jo gledati. Zato so se gledališ niki odločili, dajo bodo 27. d cembra ponovili. V mesecu; nuarju pa se bodo predstavil novo premiero, adaptacijo te sta Ervina Fritza Biti ali ne 1 ti. Jubilej društva so z razsta obogatili tudi likovniki, nast pa pripravljajo še folklorij Za kulturno sušo se zatore; Šmartnem ob Paki zlepa bati. MATEJA PODJ O glasbi med NOB na Slovenskem Glasbena mladina Slovenije že nek^ let pripravlja kviz-t( movanja za osnovnošolce, vsako leto pa izberejo osrednjo ter tekmovanja, da se vprašanja z glasbenega podroočja ne ponavljala. Letos so odlično drugo mesto na zaključnem fin; republiškega tekmovanja osvojile učenke osnovne šole Frai Malgaja iz Šentjurja. Osrednja tema letošnjega kviz-tekmovanja je bila glasba rr narodnoosvobodilnim bojem na Slovenskem, gradivo pa je si paj z glasbenimi kasetami pripravil profesor Ciril Cvetko, tekmovanje so se odločili učenci 102 slovenskih osnovnih šo polfinalu pa sta z enakim številom točk zmagali ekipi šentjun osnovne šole Franja Malgaja in osnovne šole 12. SNOUB Novega mesta. Obe ekipi sta se pomerili v petek na zaključ mariborskega festivala Kurirček. Novomeščani pa so bili koncu tekmovanja boljši za tri točke. V šentjurski ekipi, ki j< vodila mentorica Majda Škerjanc, so tekmovale Polona Fenc Nataša Rečnik in Mateja Obrez. Ljubezen do plesa ni dovolj Dnevi plesa 86, ki so bili ob koncu tedna v Cankar- jevem domu v Ljubljani, so še enkrat potrdili, da imamo v Sloveniji kako- vostno sodobno plesno de- javnost. V primerjavi z lansko predstavitvijo mladih ljubi- teljskih skupin, je letošnja prireditev korak dalje tako v obvladovanju plesnih tehnik kot tudi v vsebinah, iskanjih in plesnih smereh. Imamo dobre plesalce. Ka- ko jih bomo usmerili, da bodo dali kar največ od se- be, je vprašanje, ki si ga končno moramo zastaviti tudi tako - kdaj bomo imeli šolo za sodobni ples? Ravno raznolikost te mlade plesne moči tudi otežuje končno oceno nji- hovih dosežkov. Če gleda- mo na splošno, lahko ugo- tovimo, da plesalci bolj kot prejšnja leta iščejo vsebino, čeprav nekatere skupine še preveč gradijo na estetiki giba zaradi giba, kije bližja revijskemu plesu. Ples kot ena izmed možnosti izpo- vedi sicer prevladuje, toda vsebine so še pretežke. Mladi se lotevajo prikazo- vanja občečloveških pro- blemov, dilem in konflik- tov, ki jim niso kos. Zato ostajajo nekatere kreacije izpovedno prešibke in ne- razumljive. Teža vsebin, ki se jih lotevajo, pa zapelje v patetiko, pritiska plesalce k tlom, namesto, da bi jim dala razmaha v mladostni radoživosti, igrivosti z od- krivanjem telesa, skoki, vr- tenjem itd. . . . Med skupinami, ki so največ pokazale sodi tudi Akt iz Celja. Obe noviteti, Tehtanje duš (po ljudski pesmi) in Kure (parodija na medčloveške odnose) sta zelo uspeh plesni študiji, ki potrjujeta, da ni dovolj, če nekdo ima rad ples. Ples je potrebno raziskovati in ob njem nenehno raziskovati tudi plesalce. To počne Ana Vovk Pezdir, ki je tudi letos pokazala, da s svojim pedagoškim, študijskim in raziskovalnim pristopom do dela lahko iz svojih ple- salcev potegne n^več. WE Klubski večer - srečanje z bralci Ob 40 letnici krajevne knjižnice na Polzeli je DPD Svo- boda pripravilo klubski večer - srečanje z bralci, ki so se ga poleg številnih bralcev udeležih tudi Milan Gerželj, ustano- vitelj knjižnice, Pepca Korber, ki je pomagala z zbiranjem knjig za ustanovitev knjižnice pred štiridesetimi leti, pred- stavniki občinske kulturne skupnosti, matične knjižnice Žalec in krajevne skupnosti Polzela, ter pisateljica Meta Riener in shkarka Darinka Pavletič-Lorenčak. O štirideset letnem delu knjižnice je govoril predsednik Svobode Polzela Stanko Novak in poudaril, da je imela knjižnica ob ustanovitvi okoli osemdeset knjig, danes pa jih ima 6864. Število bralcev je iz leta v leto rastlo in jih je danes vpisanih 1020, rednih pa je desetkrat manj. V kulturnem programu sta nastopila tamburaški orkester in recitacijska skupina Svobode Polzela. Na sliki: Milan Gerželj, ustanovi- telj knjižnice in Pepca Korber, ki mu je pomagala pri zbira- nju knjig, sta si z zanimanjem ogledala prostore sedanje knjižnice in nekatere knjige. T, TAVČAR Mohorjevke med bralci Naša najstarejša založba na Slovenskem - Mohor- jeva družba - je poslala med bralce Koledar za leto 1987 in redno zbirko 1986. Ob Koledarju jo sestavljajo naslednje knjige: Kuha- rica, knjiga treh avtoric in sicer Milene Motoh, Mire Šile in Anice Šušteršič. To je tudi knjiga, ki ima naklado 50.000 izvodov, največ od vseh letošnjih Mohorjevih knjig. A si to tudi zasluži, saj predstavlja strokovno tehtno in skrbno zbrano gradivo, ki pa je podano na sproščen in zelo pristopen način in bodo bralci radi posegali po njej - tudi tisti, ki imajo doma že več podobnih knjig. Pesem o Bernardki je knjiga, ki jo je napisal židovski pisatelj Franz Werfel, roman, ki ne govori samo o lurdških dogodkih. Tretja knjiga je delo Lojzeta Kožarja z naslovom Kamen in srce in je 136. zvezek Slovenskih večernic, posvečena pa je tudi 75-letnici duhovnika Kožarja. Še beseda o Koledarju: po vsebinski zasnovi ostaja zvest svojim predhodnikom. Likovna oprema je tokrat posvečena delu velikega slovenskega arhitekta in obh- kovalca Jožeta Plečnika. Naklada počasi, a vztrajno raste, saj predstavljajo knjige Mohorjeve družbe še vedno tisto branje, ki je tudi po ceni izvoda med najbolj dostopnimi našim bralcem. Je tudi svojevrsten dokaz vztrajanja knjige kot medija med ljudmi. D. M. Nov/ tednik - Radio Ce- lje, Trg V. kongresa 3a, Celje. Telefoni vredniš- tva: 22-369, 23-105, 27- 728,28-408. I 18. DECEMBER 1986 mmm NOVI TEDNIK - STRAN 9 Naravnih lepot ne znajo dobro vnovčiti Klepei s planincem Markom Gabrovškom o turizmu v Gornje Savinjski dolini Kadar govorimo o turizmu, v mislih pa imam predvsem turistično poslovnost, pogo- sto ugotavljamo, da imamo pri nas toliko naravnih le- pot kot redkokatera dežela, a da žal na račun tega ne znamo tako zaslužiti kot v razvitejših turističnih go- spodarstvih. Na našem turističnem ob- tnočju je dober primer tega Gornja Savinjska dolina, eden najlepših kotičkov na- še ožje in širše domovine. A po zglede, kako na račun na- ravnih lepot zaslužiti nekaj več, ni treba ravno v tujino. O tem sem se pogovarjal z Markom Gabrovškom, ki se je s planinskim društvom Celje letos udeležil potepa po Durmitorju. Ob primerja- vah organiziranosti turizma v tem našem prelepem na- rodnem parku z Gornjo Sa- vinjsko dohno je tekla bese- da predvsem o planinstvu. V Durmitorju niste bili prvič, pa vendar, kakšne so razlike med letošnjim in prejšnjimi obiski gora in drugih lepot tega narodne- ga parka? »Napredek, posebno v zadnjih desetih letih, je pre- cejšen, posebej pri izgradnji številnih hotelov, zimsko- športnega centra in pri ureje- nosti narodnega parka. In kar je spodbudno, stvari so se v Durmitorju lotili precej profesionalno in uredili šte- vilne stvari, ki takoj dajejo vtis, da si na območju narod- nega parka. Označbe, opozo- rila, izredno profesionalni- uniformirani čuvaji, bivaki in koča za planince ter hoteli za tiste, ki iščejo večje udob- je, kažejo na to, da si prizade- vajo za počutje obiskovalca, na račun katerega pa znajo tudi zaslužiti. Menda bodo od obiskovalcev pobirali tu- di vstopnino za narodni park, kar po mojem sicer ni čisto prava pot, vendar pa znajo tudi številne goste ho- telov, ki so menda kar dobro zasedeni, pritegniti in usme- riti na ogled gora in naravnih lepot. Organizirano seveda in za precej visoko ceno. Ob tem za turiste organizirajo tudi splavarjenje po Tari in še vrsto drugih aktivnosti. Skratka, lepote malce bolje prodajajo kot mi.« Tipičen primer na našem območju, ki ga kot planinec prav gotovo dobro poznate, je Gornje Savinjska dolina, kjer naravnih lepot ne zna- jo prav vnovčiti? »Dejstvo je, daje še pred leti pred vstopom v Logar- sko dolino stala tabla z oz- načbo Narodni park in da danes, ko o zaščiti naravnega okolja vedno bolj govorimo, table ni več in kar je po- membneje, do danes še ni ti- stega, kar bi oblikovalo na- čin izkoriščenosti teh narav- nih lepot. V Logarski danes ni življenja, ni družabnosti, ni poletnega, še manj pa zim- skega živžava, takšnega, ki je bil včasih. Druga stvar pa je, da so vse te doline in lepi koti izhodišča za planinske ture, česar pa tudi ne znajo izkoristiti in stacionarne tu- riste, ki jih obiščejo, organi- zirano popeljati v gore, jih voditi po poteh in pokazati lepote. Tako pa gostje hodijo v gore sami. koUkor pač ho- dijo, v glavnem pa se držijo doline.« Domači planinci se seve- da znajdejo, tudi tisti tujci, ki hodijo po transverzalah in predvsem pešpoti E 6 še nekako, kdo pa naj bi poskr- bel za te, ki bi jim lahko organizirano pokazali gore in tudi vse ostale naravne in druge znamenitosti? Vodnikov imamo pri nas kar precej saj je vzgoja tega kadra v planinski organiza- icji še kar dobra? »Vodnikov res ni premalo, premalo pa jih je po mojem v podnožju gora. Ni jih med domačini. Vodniki so danes tudi v delovnih organizaci- jah, vodijo sindikalne izlete, grejo se množično planin- stvo, kar tudi ni napak, ven- dar ni pa tistih, ki bi v Lu- čah, Solčavi, v Logarski sprejeli turista, ga znali pri- vabiti v gore, mu tudi znali povedati, kam vodijo poti, oblikovati turo in ga tudi spremljati po poti. V svetu poznajo razne organizirane oblike planinskega turizma, od popolnoma individualne- ga, ko si lahko gost sam naja- me vodnika, do vodenja skupin.« Posebno vlogo bi verjetno morala pri tem imeti tudi turistična in planinska dru- štva v krajih? »Predvsem povezava teh je pomembna in tudi širša povezava v nekem okolju, saj vemo. da turizem ni le eno turistično društvo niti planinska ali gostinska orga- nizacija, temveč je to sklop vseh dejavnosti. Ob tem, da ni povezave, pa so tudi druge ovire. Vemo, da Logarska še do danes nima urejenega kampa, četudi je zasebnik s kampom v Varpolju dokazal, kako zanimiva je lahko Gor- nje Savinjska dolina za tujce. Tudi ostale nočitvene kapa- citete se niso povečale, kar je slabo, saj vemo da so gostje vse bolj zahtevni in poleg sonca in gozda iščejo tudi določeno udobje in razvedri- lo. Turistu manjka razvedri- la. Pa poglejmo samo Logar- sko!? Edino, kar lahko storiš zvečer je, da se sprehodiš do sosednjega doma. Kompas z svojm Malim mistom je na primer dobro pokazal, kaj je aktiven oddih.« Kaj takšnega bi si lahko privoščili tudi v Gornje Sa- vinjski? »Brez dvoma, saj manjka družabnosti, športnega in re- kreativnega udejstvovanja, zabave, organiziranih izletov v gore po stopnjah zahtevno- sti. Vemo da so danes pla- ninske koče pretesne za vse planince, a za turiste, o kate- rih govorimo in ki zahtevajo večje udobje, pride v poštev bivanje v dohni, z enodnev- nimi izleti pa jih lahko pope- ljemo v gore. Danes, ko so gozdne ceste speljane prav do gozdne meje, takšna orga- nizacija ni več noben pro- blem. Mislim, da bi morali imeti v turističnih društvih v povezavi z ostalimi dejavniki predvsem jasne programe in cilje pri pridobivanju obi- skovalcev, predvsem pa bi te programe morali znati izva- jati. Če bi šlo pri tem še za kakšen počitniški klub, sploh ni važno ali je poleg še Kompas ali Izletnik, po- membna je dobra povezava in organiziranost dela med vsemi.« Ne ffre seveda le za izlete v gole, saj skriva Gornje Savinjska še marsikaj dru- gega? »Ob Logarski, Ojstrici, prelepem Robanovem kotu, Radmirski zakladnici je tam še vrsta drugih naravnih, kulturno zgodovinskih in et- nografskih znamenitosti. Ve- čini so seveda Znani Matkof škaf. Igla, veliko se govori o Ledeniški jami pod Raduho. ki žal za obiskovalce ni odpr- ta. Pod Raduho je tudi kme- tija, tehnični muzej v malem, kakršnega morda ni v Evro- pi. V svetu takšne stvari zna- jo pokazati in tudi »prodati«, v Gornje Savinjski pa so še pri prvem nespretni. Dobra ilustracija, da je temu res ta- ko, je denimo presihajoči studenec pri Igli, na katere- ga opozarja sicer kažipot, ki pa turistu ničesar ne pove, saj ni nikakršnega opisa, za kaj gre. Pa še veliko drugega je neizkoriščenega. Denimo Golte, ki poleti še ne živijo, predvsem ker manjka dejav- nosti, ki bi v primeru Golt morala biti v dolini, pn Že kovcu, ki pa nima niti avto- busne zveze z Mozirjem. Za- to je tudi gondola poleti pre- cej manj izkoriščena, kot bi lahko bila. Škoda tudi, da so o turistični vasi v Mozirju doslej le govorili, storili pa še ničesar. Skoda predvsem za- to, ker turizem nudi veliko delovnih mest. Žal so v Gor- je Savinjski v zadnjih letih predvsem odpirali manjše industrijske obrate, namesto da bi ljudi potegnili v turi- zem, ki ima na tem območju precej večje možnosti raz voja. RADO PANTELIČ Foto EDI MASNEC piAninski kotiček Pohod na Tišje V nedeljo je bil že šesti pohod na Tišje, ki se ga je udeležilo kar precej planincev iz Savinjskega MDO od Polzele do Stor, največ pa iz Celja, kjer je prevoz organiziralo planinsko društvo Železničar. Pohod je povsem uspel. Naslednje leto bodo udele- ženci vseh sedmih pohodov prejeli zlate značke. Naš naslednji pohod bo novoletni na Kum, prihod- nje leto pa se pričnejo pohodi po naši dolini: Pohod krajanov na Marija Reko, Zdravju naproti (ta bo iz železniške postaje v Titovem Velenju na Goro Oljko), Pohod mladih po delu poti XIV. divizije, v februarju pa pohoda na Stol in Porozen. Š. J. Kam še ta mesec s PD Celje? Nedelja. 21. decembra: 8. spominski pohod na Javor- nik (1240 m). Odhod ob 6. uri s posebnim avtobusom z Glazije do vasi Črni vrh nad Idrijo. Od tam do Pirna- tove koče (dve uri hoda). Vodstvo Nejc Rus iz Logatca. Prijave in vplačila za avtobusni prevoz (2000 din) spre- jema pisarna PD Celje (tel. 22-192). Petek, 26. decembra: Sestanek ob gruzijskem črnem čaju v Celjski koči. Odhod iz Pečovnika ob 16.30 čez Grmado. Ža povratek bo potrebna žepna svetilka . . . Prvi izlet PD Celje v letu 1987 bo v petek, 2. januarja, na razgledno Stenico (1092 m). Odhod z rednim avto- busom ob 8. uri z glavne avtobusne postaje do Vitanja. Povratek mimo razvalin zgodovinskega Lindeka v Frankolovo. poceni smučanje na Gozdniiiu Smučišče Gozdnik v žal- li občini bo tudi v letošnji tiučarski sezoni predvsem .fužinsko in popoldansko T^učišče. tČeprav se je upravitelj, ilnučarski klub Gozdnik iz ijllca trudil, mu tudi letos ni ipelo pripraviti še ene pro- iQ, ki bi bila namenjena ^*edvsem za tekmovanja. 4k() bosta na Gozdniku 'oratovali otroška vlečnica '* 500 m dolga dvosidrna .Jčnica, ki prepelje na uro "^oli 450 smučarjev. Novost ^ tem smučišču bo le ob- jjct. \- katerem bo okrepče- llnica. ki ga je ob spodnji , staji obnovil Pepi Pe . ivc V niem bo poslei lah ■. ko ponudba bolj pestra in se- veda tudi boljša. Obe vlečnici bosta na Gozdniku obratovali predv- sem ob sobotah in nedeljah od 9.do 16. ure ter ob delav nikih od 13 do 16 ure. V času šolskih počitnic in tek movanj pa bodo pognali vlečnici tudi dopoldne Smučišče na Gozdniku je mogoče premalo zahtevno za boljše smučarje, zato pa je zelo primerno za otroke in s tem tudi za šolo v naravi. Ta- ko je imela tu, v sodelovanju z Lovsko družino Griže, vsa- ko leto šolo v naravi griška osnovna šola Letos pa na- meravajo ponuditi to tudi drugim šolam. Smučarski klub Gozdnik Žalec letos zagotavlja, da ne bo nobenih težav s cesto, ki je bila mogoče v zadnjih le tih kriva za slabši obisk smu čišča. Sklenili so pogodbo s kmetom, ki bo redno plužil cesto, tako da bo vedno pre vozna Prav gotovo bo smučanje na tem smučišču med najce- nejšimi v naši regiji, saj bo celodnevna karta za odrasle stala le 1.000 din, poldnevna 800 din, za otroke pa bo ce- lodnevna 700 din in pold- nevna 400 din. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 18. DECEMBER 198f Poti nazaj ni mmm Letos marca uveljavlje- nemu pravilniku o ugo- tavljanju m plačevanju kakovosti mleka menda ni bilo kaj očitati, saj so ga »žegnali" na slovenski zadružni zvezi in ob zad- nji redakciji dodali še klavzulo, da dobi najbolj kakovostno mleko oziro- ma tisti, ki takšno mleko namolze, doplačilo v viši- ni petih odstotkov osnov- ne odkupne cene mleka. Za »super-mleko« pa šte- je tisti, ki zdrži reduktaz- ni preizkus mlekarjev nad štiri ure. Ta klavzula ni zaživela, saj je bil tudi dogovor, da takšno »su- per-mleko« le evidentira- jo, ne pa obračunavajo. Morda je prav zato sli- šati skoraj vsak dan kak- šen glas mlečnega proiz- vajalca, ki se pritožuje nad kakovostnim kriteri- jem za plačevanje mleka. Dokler se pritožujejo ti- sti, ki namolzejo res zelo kakovostno mleko, so pritožbe najbrž upraviče- ne. Manj prepričljivi pa so tisti, ki kar povprek kritizirajo (žal, je med nji- mi veliko takšnih, ki mol- zejo mleko slabše kako- vosti) kakovostne kriteri- je, ki so, mimogrede po- vedano, v primerjavi s kakšno Švico. ZDA ah drugimi zahodnimi, mlečno razvitimi država- mi, še vedno dokaj blagi. Res je. odločili smo se namolzti čim več mleka, hkrati pa čim več kako- vostnega mleka, higien- sko neoporečnega. Prav pri zahtevi po kakovosti poti nazaj ni. p.a četudi bomo morda zaradi tega namolzli in popih kakšen liter mleka manj. MITJA UMNIK IZ DVEH ZORNIH KOTOV V široki javni razpravi, ki jo je organizi- ral Hmezadov Kmetijski kombinat v Šmarju, se kmetje-kooperanti srečujejo z vprašanji in dilemami okoli kombinatove- ga predloga o združitvi dveh temeljnih or- ganizacij: temeljne organizacije kooperan- tov in tozda Kmetijska preskrba. Na zbo- .rih kooperantov so bili ponekod za združi- tev, ponekod pa proti. Danes vas bomo v novi rubriki soočili z dvema stališčema, za združitev in proti njej. Zlatko Hobnjec, predsednik začasnega KPO v Hmezadovem Kmetijskem kombi- natu Šmarje pri Jelšah: Ukrep družbenega varstva, ki je začel ve- ljati na začetku lanskega leta in je zajel de- lovno organizacijo kot celoto, ne pa tudi posameznih temeljnih organizacij, je ublažil nekajletni trend slabšanja poslovanja oziro- ma večanja izgube. Nadaljnje izvajanje sa- nacijskih ukrepov zahteva tudi temeljitejši poseg v organiziranosti delovne organizaci- je, da bi s tem trajneje zagotovili pogoje za uspešno poslovno politiko, upoštevajoč predvsem naravne danosti in ob pospeševa- nju primarne dejavnosti. V času priprav na reorganizacijo v KK Šmarje se je izkazalo, da le-te ni mogoče izvesti celovito, da pa so docela jasni pogoji in povezanost v poslova- nju TOK Kooperacija in TOZD Kmetijska preskrba. Prvi večji korak naj bi bila združi- tev omenienih dveh temeljnih organizacij. Pogoji za združitev so poleg povezanosti in soodvisnosti dveh temeljnih organizacij v reprodukciji podani tudi s tem, da nam je letos uspelo odpraviti poglavitne vzroke za izgubo v temeljni organizaciji Kmetijska preskrba. Polletni in devetmesečni rezultati poslovanja kažejo na pozitivne premike v povečevanju produktivnosti, večanju do- hodka in hitrem zmanjševanju izgube, kije. kot predvidevamo, po zaključnem računu za letošnje leto ne bo. Katere so prednosti združitve? Pričakujemo bolj usklajeno delo trgovcev in pospeševalcev pri nabavi, po- speševanju in oskrbi kooperantov z repro- materiali. Večji bi bil vpliv strokovne službe oziroma pospeševalcev pri nabavi in oskrbi z novejšimi sortami semena in z zaščitnimi sredstvi. Prednost so tudi manjši stroški poslovanja (en zaključni račun), poenostavi- tev pri odvozu in razvozu denarja po zadruž- nih enotah. Večji bi bil tudi vpliv kmetov na poslovanje in strokovne odločitve v trgovi- nah, saj bodo imeli kmetje v predvideni novi organizacijski obliki večino v samou- pravnih organih. Združitev pomeni tudi ka- drovsko racionalizacijo.« Franc Potočnik, kmet. Gubno, št. 38, član te- meljne organizacije kooperantov: »Imamo dovolj argumentov, zaradi katerih dvomimo v pravično združevanje, zlasti z vidi- ka nas, kmetov. Menimo, da reševanje tozda Kmetijska preskrba ne more iti po plečih kme- tov našega toka, ampak je potrebno pošteno razčistiti z vzroki za nastalo izgubo v Kmetijski preskrbi. Mimogrede, ne gre zgolj za kmetijsko preskrbo, ampak tudi za trgovsko in gostinsko dejavnost v okviru tega tozda. Prepričan sem, da bi morali v občini razčistiti tudi s tem, zakaj imamo pn dveh trgovskih sistemih (Hmezadov in kombinatov ter Merkatorjeve Jelše) praktič- no na enem dvorišču isti asortiman tehničnega blaga, pri čemer je Merkatorjeva ponudba sa- mo rahlo boljša. Hkrati smo prepričani, da gre pn predlogu za združitev tudi za kadrovske probleme, finančni pa so poglavje zase: če bi se združili s stanjem 30. 9. bi naš TOK prinesel 18 milijonov dinarjev »na poroko«, Kmetijska preskrba pa 12 miijonov dinarjev izgube. Pov- sem logično je, da bi združeni celo izkazovali plus, vendar, kaj bo potem z regresiranjem obrestne mere za nakup mineralnih gnojil, kar nam je obljubljeno zaradi dobrih poslovnih rezultatov v TOK? Če se združimo, ne bo več tega denarja in za te namene. Izguba v tozdu Kmetijska preskrba ni nasta- la zaradi prometa s kmetijskim reprodukcij- skim materialom, ker za to ob dobri organizaci- ji ni potrebno imeti nobenih zalog. Rok za združitev, da bi po novem poslovali združeni s 1. 1. 1987 je prekratek tudi po načelih demokra- tičnosti postopka, pri čemer predstavniki kom- binata priznavajo, da samoupravnih aktov in organov še nimajo pripravljenih. Menda naj bi dosedanja dva samoupravna organa kar »se- šteU«. Mi pravimo: če do 30. junija ne najdejo naj- boljše rešitve, naj trgovsko in gostinsko dejav- nost dajo komu drugemu v najem, ali pa jo ukinejo. In kako bo z reprodukcijskim materi- alom? Še vedno gre lahko preko temeljne orga- nizacije kooperantov, kakor je ponekod že ta- ko, medtem ko naj nas z drugim delom repro- materiala oskrbi ena od trgovskih organizacij na našem območju. In končno, združitve ne podpiramo zato. ker mislimo, da bo zaradi tega glas kmetov-koope- rantov še šibkejši, kar tudi ni v skladu z usme- ritvami kmetijske politike. Razmišljamo in svetujemo, da bi lahko v šmarski občini imeli samostojno delovno organizacijo - kmetijsko zadrugo, ki bi bila še najbolj naša, kmečka. Res je sicer, da so bili v času reorganizacije KK v tozdu pred leti mnogi za to da trgovina ostane s kooperacijo. Vendar takrat so bili zlasti za trgovino boljši časi (potres na Kozjanskem in izjemno velik promet trgovine z gradbenim materialom in drugim), medtem ko so danes povsem drugačne razmere. Verjamemo, da ima vodstvo kombinata velike težave pri sanaciji izgub, vendar nekako čutimo, da mu prav zato zmanjkuje energije in časa, da bi se bolj poglo- bili prav v kooperantske odnose z nami. kmeti« Obvezen pregied prašičjega mesa Izvršni svet skupščine občme Celje je sprejel odredbo, s katero je za območje občine Celje predpi- san obvezen veterinarsko-sanitarni pregled mesa vseh prašičev, ki niso zaklani v klavnici. Ta pregled je obvezen tudi, če se zakolje prašiča za domačo porabo. Za pregled zaradi tnhineloze je treba pn zakolu vsa- kega prašiča odrezati košček mesa, velikosti približno 10 dekagramov od mišičnega dela trebušne prepone in ga dostaviti v preiskavo pooblaščenem laboratoriju. V občini Celje opravlja te preiskave Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, Cesta v Trnovlje. Preiskave opravi zavod že do naslednjega dne, najkasneje pa v štirih dneh, vzorce pa sprejemajo vsak delovni dan od 7. do 10. ure. Če je meso okuženo s trihinelami, ni uporabno za prehrano ljudi, niti za krmljenje živali in gaje potrebno uničiti. Stroške pregleda mora plačati lastnik mesa, pregled vzorca pa stane 3.000 dinarjev. Kršitev določil navedene odredbe se kaznuje kot prekršek z denarno kaznijo najmanj 10.000 dinarjev. Po podatkih veterinarske službe je doslej zaradi trihineloze zbolela ena oseba in sicer iz Tiroseka pri Novi Štifti v Zadrečki dolini. Uživala je prekajeno meso prašiča, ki so ga domači kupili na svinjskem sejmu v Kamniku. Pričakovati je, da bosta podobni odredbi veterinarske inšpekcije kot v Celju, sprejeli tudi občini Mozirje in Velenje. Trihineloza je nalezljiva bolezen, kije po svoji etiolo- giji zoonoza. To je bolezen, ki se prenaša z živali na ljudi. Povzroča jo zajedalec, podoben majhni glisti, Trichinella spiralis. Odrasli zajedalci živijo v tankem črevesju. Ličinke tega zajedalca se iz črevesja preri- nejo v krvni in limfni obtok in potem najprej v mišice. V mišicah ličinke rastejo in se obdajo z ovojnico, ki je produkt vnetnega procesa okrog ličinke. Te ličinke so v mišičnem tkivu tujek in povzročajo vnetne in dege- nerativne spremembe, ki se manifestirajo kot hudo revmatično obolenje. Zabubljena trihinela se v mišič- nem tkivu ne more naprej razvijati, če jo z mesom ne poje drugI gostitelj. Človek se okuži, če poje meso, v katerem so ličinke trihinele. To pa je najpogosteje prašičje meso. Goveje meso ni kontaminirano s temi zajedalci, ker se govedo ne hrani z živalskimi tkivi. Prašiči pa se lahko okužijo s pomijami, v katerih so ostanki kontaminiranih živalskih tkiv, ali pa. če pojedo glodalce, ki so tudi prenašale! te bolezni. Na območju občine Celje ni ugodno epizootiološko stanje glede trihineloze. Večina prašičev, ki jih zako- Ijejo, je kupljenih v drugih republikah, kjer je ta bole- zen zelo razširjena zaradi načina reje prašičev. Zato je veUka nevarnost, da se pojavi ta bolezen tudi na območju občine Celje. Če hočemo preprečiti prenos bolezni na ljudi, je treba meso vsakega zaklanega pra šiča pregledati zaradi suma na trihinelozo. V klavnicah je ta pregled sestavni del veterinarsko sanitarnega pre- gleda in se opravlja redno, odkar poznamo to bolezen. Veterinarski inšpektor FRANC LEMUT, dipl. vet. iVierxovi žitni siiosi so iačni Obveznost biti nosilec os- novne preskrbe z moko in kruhom na širšem celjskem in koroškem območju za celjski sozd Merx ni majhna. Njegovi silosi za zrnje na Hudinji po- goltnejo 26.000 ton na leto, če- prav so mlevske zmogljivosti manjše, letne potrebe pa zna- šajo celo 32.000 ton moke. Merx se lahko oskrbi s pšenič- nim zrnjem iz slovenskih njiv komaj z 8.000 tonami, vse osta- lo pa lahko le »uvozi« iz žito- rodnejših krajev Jugoslavije, največ iz Vojvodine in panon- skega dela Hrvaške. Tradicija sovlaganja v sozdu Merx je že nekajletna. Doslej je Merx vla- gal finančna sredstva zato, da bi se oskrbel s pšenico oziroma koruzo in še nekaterimi najpo- membnejšimi prehrambenimi izdelki, kot so olje, sladkor, na večjih področjih. Na seznamu za sovlaganje so Servo Mihail Zrenjanin, Sirmium Sremska Mitrovica, PIK Sombor, pa Kanjiža, PPK Orahovica iz Sla- vonije in zaradi sladkorja še Belje, Crvenka in domači Or- mož ter za pšenico tudi ABC Pomurka. Pred dnevi so na osnovi sa- moupravnega sporazuma s Kmetijsko prehrambeno orga- nizacijo Labudnjača iz Bača v Vojvodini posodili 150 milijo- nov dinarjev ter tako učvrstili 15-letno poslovno sodelovanje, še prej pa so odobrili podobno posojilo v višini 100 milijonov kombinatu v Somboru MITJA UMNIK 18. DECEIVIBER 1986 mm mmm NOVI TEDNIK - STRAN 11 Dobili smo teiefone Ob koncu leta smo dobili telefone. Tako smo se rešili zaostalosti, ter se z živo bese- do vključili v svet. Pobudo za napeljavo telefonov sta dala Ignac Mastnak in Milan Pintar. Za finančne zadeve in za prehrano je skrbela Cvetka Hrastnik. Krajani se za opravljeno delo najlepše zahvaljujemo. STANE KURNIK, Slivnica Koliko ie tehtal bik 1. septembra letos sem KK Š.narje prodal bika za zakol. Že ko smo ga pripeljali na odkupno postajo na Sladki gori sem videl, da ni tehtnice za kontrolo teže. Po odkupni proceduri me je odkupova- lec Potisk vprašal, če sem stehtal bika. Stehtal ga ni- sem, sva ga pa s sosedom, ki ima več prakse pri tem izme- rila in ugotovila, da ima pri 196 cm prsne mere okoli 675 kg. Razlika med domači- mi merjenji in Hmezadovo formulo je bila nemogoče ve- lika. Ker me je živa teža bika pred klanjem zanimala, sem naslednji dan poklical Mes- nine, kjer pa sem dobil poda- tek le za težo mesa, ne pa tudi za živo težo. Teža mesa je bila 321 kg. Še do danes nisem dobil podatka o biko- vi živi teži. Ponudili pa so mi formulo za izračun žive teže iz teže mesa: teza mesa x 100 ziva teza = -—-- 56 ^^1^ = 573 kg. 56 Na KK Šmarje so me sku- šali potolažiti, da nismo prav merili, da je bila slaba klav- nost itd. Priznavam ljudsko reklo >'pq toči je prepozno zvoniti«. Če sem kot polpro- letarec laik za merjenje živi- ne, pa to zagotovo ni sosed, ki ima vsakodnevne opravke z živino. In če je tako, so v zmoti tisti, ki so objavili te tabele in merila. Zanima me ali je odkup brez predhodnega tehtanja dovoljen? Tudi s pravnega vidika bi bilo dobrodošlo na- vodilo, kako ukrepati v takih primerih in zaščititi rejca ži- vine. Zato naj se nihče ne čudi, če marsikdo svojo živi- no pelje na odkup v sosednjo Hrvaško, kjer plačajo živino po kg žive teže. Na našem odkupnem me- stu je že dalj časa še en pro- blem. Nakladalna rampa, če lahko tistemu tako rečem, je na Sladki gori popolnoma nezavarovana in skrajno ne- primerna za nakladanje. Že večkrat je prišlo do nesreč. Tudi, ko so nalagali mojega bika. Ob nakladanju je stopil namesto na stranico tovor- njaka mimo in omahnil me- ter in pol pod škarpo. K sreči si ni nič zlomil, čeprav ni šlo brez odrgnin, bolečin in po- novnega spravila na tovor- njak. Ob spravilu naslednje- ga goveda pa je čez škarpo padel še en domačin, k sreči brez posledic. Navzoč je bil tudi veterinar, tovariš Ku- pec. Od Potiska je zahteval, da se škarpa ustrezno zava- ruje in uredi, v nasprotnem lahko nakladanje prepove. Do danes se ni še prav nič spremenilo. Mar čakajo na kakšen zasilen zakol ali člo- veško žrtev? Bo to pismo za- dosten opomin inšpekcij- skim službam? ALBERT DOBRNIK, Sladka gora Goiding Rubin Gold pomeni zlato. Goi- ding je boljša vrsta hmelja. Rubin pa je drag kamen rde- če barve, najdragocenejši za diamantom. O hmelju goldingu govore, da je zeleno zlato. Tega ime- na pa si ni pridobil samo za- radi visoke cene, ki jo v ko- njukturnih letih dosega na tržišču, ampak tudi zaradi napornega dela, kije vloženo v njegovo pridelovanje, kajti vrednost blagu določa trud, ki je vložen v delo, da to bla- go pridobimo. »Golding-Rubin« - ti dve besedi sta z velikimi črkami napisani na južnem pročelju impozantne stavbe v meste- cu Žalec. Hotel B kategorije. Tako mogočne betonske stvaritve ne vidimo na vsa- kem koraku. Kje pal V pritličju, kjer je tudi re- cepcija, je nad vrati napisana beseda »Bistro«. V francoš- čini pomeni manjša, zakotna gostilna, krčma. Kar pa vse- kakor ni. To je moderno ure- jen bife. Strežba je raznolika. Zdaj v čisti slovenščini, po- tem v srbohrvaščini. Gost dobi, kar želi. Pravzaprav je v bifeju eno samo gibanje, živahni sprotni pogovori. Človek skoraj ne more verje- ti besedam ljudi, ki imajo po- slovanje znamenitega hotela v mezincu, povedo pa kar glasno, da so v hotelu »skri- te« kar zajetni milijoni izgu- be. To ni hotel »Golding-Ru- bin«, modruje eleganten mo- žakar, znan občinski gospo- darstvenik. Napisati bi mo- rali: Hotel zgube - prosimo za solidarno pomoč. Naj bo tako ali drugače, to je stvar podjetja »Hmeljar« in seveda tudi občine. Mi, navadni občani o teh peripe- tijah nimamo pravice javno govoriti, kaj šele dejanska stanja obsojati. Gre bolj za primer občana X, ki je 2. no- vembra v bifeju popil pol- drugo steklenico ledeno mr- zlega piva in dva šilčka vi- njaka. Pogovor živahen kar se da, čistilka pa čisti in bik- sa. Gost pogleda pod noge in v odsevu zbiksanih ploščic vidi svoj obraz. (Snažilka, pri pičli plači čast in hvala! Po- vedal sem ti, da je bil tvoj oče partizan prostovoljec in da sem o njegovih borbenih podvigih veliko lepega napi- sal. Obljubil sem celo, da ti bom to pisanje prinesel. Po- nosna boš, ko boš prebrala, koliko je tvoj oče žrtvoval in nesebično dal za ta naš soci- alizem. On je v grobu, ti pa čistiš najimgozantnejši hote! v mestecu Žalec. Še dobro, da veruješ, da je vsako delo častno. Četitam!) In kaj se je zgodilo z obča- nom X! Nekaj je bilo narobe z njim. čeprav je natakarica pozneje povedala, da je bil trezen ter da ni kazal znakov vinjenosti. Ze, ko seje spuščal po str- mih stopnicah proti WC-ju, je pomislil na težke invalide. Predno bi prilezel do tja, ka- mor gre tudi cesar peš, bi se na poti polulal in pokakal. Pri zidanju tako impozant- nih stavb nikoli ne pomislijo na invalide. Žal je to kruta resnica! Komaj je bil državljan X stopil v »oddihalni« prostor, tla zbiksana, solni gladki in visoke pete (X je namreč niz- ke rasti, pa že kar v letih), zdrs in že ga je vrglo na zapr- to školjko, kjer je v nezavesti obsedel dobro uro. Prišel je pogledat prijazen natakar, ki je natakarico ljubeznivo ob- vestil: čovek spava. Občan X sije malo opomo- gel. Rad bi se dvignil na no- ge, pa znova zdrs in seje ovil okrog školjke. Izvm v kolku leve noge, v kolenu, gležnju. Od bolečin je za dve uri zno- va padel v komo. Ho, tri ure niso mačje solze! Takrat so se v bifeju zaresno zmigali. Občan X je vendar naš stalni gost! Kaj se godi z njim? Do- ma nima telefona. Telefoni- rajmo sosedu Y. Ni jim pri- šlo na pamet, da je tako re- koč pred nosom ambulanta, pa da bi lahko pokhcali reše- valno postajo, pa da je mo- žen tudi infarkt?! Sosed Y je bil v trenutku na licu mesta (Stokrat hvala!) - in s po- močjo natakarice (Mogoče koga drugega) spravil obča- na X na noge, pa po stopni- cah navzgor, potem v avto in domov. Kaj bi lahko iz tega izlušči- li? Dokler za šankpm plaču- ješ, si gost ena a. Če pa se ti na veceju kaj hudega pripeti, si v treh urah ali navadno prase ali mrlič. Hvala za tako zveneče naslove kot je »Gol- ding-Rubin«. Na srečo je ob- čan X nesrečo preživel in tu- di okreval. Kako pa bi prišel domov brez pomoči občana Y? Univerzitetni profesor Slodnjak je napisal roman ■Pogine naj pes«. Nimamo pravice vse gostince metati v en koš. Mnogo jih je, ki poleg solidne strežbe nosijo v sebi tudi srčno kulturo. V prime- lu občana X bi hotelu (oseb- ju nekaterim) nikakor ne pripel turističnga nageljna. marveč na levo stran veliko BODEČO NEŽO"^ DRAGO KUMER. f Jotovljc PRIREDITVE Slovensko ljudsko gledališče Celje: Četrtek, 18. decembra ob 9.00 in 11.30. un: Gostovanje ANDRESA VALDESA s prirejenim programom pantomine za osnovnošolce. Četrtek, 18. decembra ob 21. un; Vinko Moderndorfer: PRILIKA O DOKTORJU JOSEFU MENGELEJU, za izven. Petek, 19. decembra ob 10.00. in 13.00. uri: Carlo Collodi: OSTR- ŽEK. gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. Sobota, 20. decembra ob 10.00. in 13.00. uri; Lyman Frank Baum; ČAROVNIK IZ OZA, gostovanje Prešernovega gledahšča iz Kranja. Nedelja, 21. decembra ob 15.00. uri; Otfried Preussler in Stanko Potisk; RAZBOJNIK ROGOVILEŽ, za izven. Po predstavi zaklju- ček letošnjega I. TEDNA OTROŠKEGA PROGRAMA v Celju z obiskom Dedka Mraza. Program bodo popestrili otroci iz WO Zarja. Ponedeljek, 22. decembra ob 9.00. in 12.00. uri; O. Preussler in S. Potisk: RAZBOJNIK ROGOVILEŽ, zaključeni predstavi za Zvezo prijateljev mladine Celje. Torek, 23. decembra ob 9.00. in 12.00. uri; O. Preussler in S. Potisk; RAZBOJNIK ROGOVILEŽ, zaključeni predstavi za KS Laško. Sreda, 24. decembra ob 9.00. in 12.00. un: O. Preussler in S. Potisk; RAZBOJNIK ROGOVILEŽ, zaključeni predstavi za KS Laško. Sreda, 24. decembra ob 9.00. in 11.00. uri: O. Preussler in S. Potisk: RAZBOJNIK ROGOVILEŽ, zaključeni predstavi za Zvezo prijate- ljev mladine Celje. Dom kulture Titovo Velenje: Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane danes, 18. decembra zaključuje s predstavami Carrollove ALICE V ČUDEŽNI DEŽELI, ki so po posebnem razporedu name- njene otrokom velenjskih osnovnih šol. Knjižnica Titovo Velenje: V ponedeljek, 22. decembra in v torek, 23. decembra bo ob 16. in 17. uri gledališka igralka Breda Pugelj iz Maribora pripravila uro pravljic. Otroci od 4. do 7. leta bodo poslušali Zavrženo knjigo, za otroke od 7. do 10. leta. seveda pa tudi za starejše, pa je igralka pripravila Zlato ptico. Dom kulture Titovo Velenje: V torek, 23. decembra ob 19.30. uri bo Prednovoletni koncert Rudarske godbe iz Titovega Velenja. V večeru Vedrih melodij boste lahko poslušali Leharjeve, Straussove, Simonitijeve in Gregorčeve skladbe. Galerija Titovo Velenje: Jutri, v petek 19. decembra ob 18.00. uri bo otvoritev novoletne razstave Gasparijevih razglednic. V kultur- nem programu ob odprtju razstave 370 različnih razglednic Maksima Gasparija bo nastopil citrar Rado Kokalj iz Kranja. Zdravilišče Rogaška Slatina: V Pivnici bo jutri, v petek 19. decembra ob 19.30. uri nastopila študentka Visoke glasbene šole iz i Gradca Simona Žgeč. Pripravlja solistični harmonikarski nastop. ' V Zdraviliški dvorani bo v torek, 23. decembra ob 19.30. uri večer' jugoslovanske folklore, ki ga pripralvja Kulturno umetniško društvo ' Študent iz Maribora. ^ Kulturni dom Gornji Grad: V nedeljo, 21. decembra ob 15. uri se; bodo predstavili amaterski gledališki igralci Kulturno umetniškega i društva Zarja iz Trnovelj. Nastopili bodo z Gogoljevo komedijo' Ženitev. Kulturni dom Štore: V petek, 19. decembra pripravlja pihalni; orkester Štorskih železarjev Novoletni koncert plesne glasbe, ki soj ga poimenovali -Zaplešite z nami«. Po koncertu bo zabavni večer. ' Kulturni dom Vojnik: Amatersko gledališče Železar Štore bo danes, v četrtek 18. decembra ob 11. uri nasotpilo z delom Ali slišiš, Kekec. v režiji Ane Tomažin. Zadružni dom Ljubečna: V soboto, 20. decembra ob 19. uri pri- pravljajo Novoletni koncert. Nastopila bosta moški pevski zbor kul- turno umetniškega društva Ljubečna. ki ga vodi Matjaž Železnik in moški pevski zbor iz Komende. Hotel Evropa Celje: V soboto, 20. decembra ob 17. uri bo novo- letno srečanje v organizaciji delavcev Turističnega društva Celje. Pripravljajo humoristični program, družabne igre in obisk dedka Mraza. Nastopili bodo plesalci celjske folklorne skupine, člani kul- turno umetniškega društva Zarja Trnovlje in pevec Josip Stjepa- novič. Hotel Golte: V soboto, 20. decembra ob 14. uri pripravljajo na Golteh vesele igre na snegu. Sodelovali bodo predstavniki Partizana Skale, krajevnih skupnosti Luče, Žekovec in Trnavče, po igrah pa bo igral ansambel Diasong. Avla Razvojnega centra: Do 27. decembra bo odprta novoletna prodajna razstava likovnih del, ki so jo naslovili »Želja - misel - delo«. Muzej revolucije: V razstavnem salonu do 21. decembra razstav- ljajo svoja dela člani Društva likovnih amaterjev iz Celja Džemo Bačaj. Zoran Jošič in Jože Perčič. Stara grofija: Do 20. decembra si še lahko ogledate razstavo Pokrajina na podobah celjskega muzeja. Knjižnica Edvarda Kardelja: Na ogled sta razstavi Sakralni spo- meniki srednjeveške Srbije in Turistični vodniki. Avla hotela Dobrna: Svoje slike, tapiserije in keramiko razstavlja Cvetka Miloš iz Brežic. Likovni salon Celje: Prodajna razstava Darilo za darilo je odprta do 20. decembra. Galerija Kulturnega centra Ivan Napotnik: V Titovem Velenju je odprta prenovoletna prodajna razstava slik, grafik in plastik. Laški dvorec: Prodajna razstava likovnih del v laški občini je odprta do 20. decembra. 12. STRAN - NOVI TEDNIK Veliko srce na meji Konus In občina Konjice pokrovitelja karavle Bistriški Jarek Prijateljstvo in pobratim- stvo z graničarji na karavli Bistriški jarek v radeljski občini traja dobra dva me- seca, a je trdno in srčno. Ko- njiška občina in Konus sta za občinski praznik, 12.ok- tobra letos, podpisali listi- no, kjer stoji črno na belem, da sprejemata pokrovitelj- stvo nad karavlo Bistriški jarek, in sicer z namenom, da bi tudi na tak način kre- pili usposobljenost fantov na meji. Tu ne gre samo za listino, ki bo čez čas postala orume- neli kos papirja. Gre za toplo človeško dlan, klepet, kram- ljanje, obisk pokroviteljev na meji. ali pa čuvajev naših meja v delovni organizaciji ali občini. Za prvi stik je Ko- nus poklonil fantom na kara- vli barvni televizijski spre- jemnik, ki je dobil častno mesto v omarici v jedilnici. Kramljali pa smo pred dnevi, ko v zraku še ni dišalo po snegu, ko je jesensko son- ce metalo poševne žarke skozi okna in risalo srčkaste sence na steno, kjer je pripe- ta maršalova slika. »Boste videli, to je Jugo- slavija v malem,« nas je, predstavnike občine in tiska, spomnil že Žarko Matic v ka- sarni Bukovlje v Dravogra- du. Potem smo razpletli po- govor o velikem pomenu takšnih stikov, obiskov in pomoči vojakom, ki žive da- leč vstran od mestnega utri- pa, in ki so, vsi po vrsti, za te naloge posebej izbrani. Komandir karavle Gajo Dapčevič, Črnogorec, doma iz Cetinja. zdaj pa že 28 let živi v Radljah ob Dravi in opravlja vojaško službo, ima za te fante vselej odprto srce. Šest let prihaja vsak dan v karavlo med Branikom, Mla- kami in Pernico, ki je od av- strijsko-jugoslovanske meje oddaljena le 171 metrov, kjer je tudi maloobmejni prehod Muta za bližnje kmete. Narobe bi bilo, če bi misli- li, da so naši vojaki na meji sami, oddaljeni, skriti v hosti in da jim je edini konjiček odštevanje dni od šestih me- secev, koUkor jih vsak preži- vi na služenju vojaškega ro- ka na meji. Res daje njihova prva naloga varovanje meje, a se v prostem času fantje srčno radi zapode za žogo in ker je soteska ozka. Bistriški jarek pa hudournik, je name- sto nogometa »varneje« igra- ti košarko, šah, namizni tenis. Srečujejo se tudi s svojimi vrstniki v krajevni skupnosti Muta ali tovarni Gorenje, včasih odidejo v Vuzenico, poleti na pomoč bližnjim kmetom. Letos so jim poma- gali napeljevati telefone. Ostali so prijatelji in domači- ni radi pridejo tudi na obisk v lepo urejeni drugi dom fan- tov iz vseh koncev in krajev naše domovine. Vseh ne bo- ste nikoli našli doma. Mnogi bodo na dolžnosti. Morda prav tisti hip na najvišji toč- ki Branika, na 1387 metrih. Morda bo za njimi že 15 pre- hojenih kilometrov in ko se bodo vrnili, bodo najprej po- moleli glave v majhno kuhi- njo, kjer se pripravljajo ku- hinjske umetnosti. Ko je be- seda nanesla na hrano, so fantje povedali, da imajo naj- raje pasulj. Temu je pritrdil tudi mladi kuhar Huse Der- vič iz Bosanske Krupe, ki je po poklicu sicer zidar, a seje kuhinjskih veščin naučil pri stricu v Rovinju. Tistega dne, ko smo mi pomolili gla- ve v kuhinjo iz katere je pri- jetno dišalo, je Huse cvrl je- tra prašiča, ki so ga bili sami vzredili. Gajo Dapčevič je ponosen tudi na svoje vrtnarje. »Mar- sikaj sami pridelamo,« je po- vedal, ko smo se sprehodili do vrta, kjer je ostalo še ne- kaj zimske zelenjave, med- tem ko so se zeljne glave že prerivale v velikem sodu, »Tudi v vojski uresničujemo zeleni načrt in stabiUzacija ni le beseda,« je še dodal. Pod Branikom utripa veli- ko srce. Srce na meji. O tem smo se bih prepričah tedaj, ob našem obisku na karavli Bistriški jarek, ko smo si ob stisku rok obljubili, da se kmalu spet vidimo. Genera- cije čuvajev naših meja bodo sicer odhajale, štirje letni ča- si pa bodo tudi v prihodnje minevali pod pokrovitelj- stvom skupščine občine Slo- venske Konjice in Konusa, v prijateljstvu s krajani, na igrišču, vrtu. pred malim za- slonom, predvsem pa pod vselej budnimi očmi naših vojakov na meji. Iskrene čestitke za vaš praznik, srčni fantje v naši Jugoslovanski ljudski ar- madi! Tekst in foto: MATEJA PODJED Za spomin in slovo še skupni posnetek z gosti in gostitelji- Radomir Jovaševič iz Lučanov v Srbiji in Rajko Jovano- vič iz Nikšiča z nemškim ovčarjem Stekom na avstrijsko- jugoslovanski meji. Med Celjani v uniforn Dan, ko praznujemo začetek delovanja naše prve proletarske briga- de, ni le praznik pripad- nikov naše armade, voja- kov in starešin, je praz- nik vseh Jugoslovanov. Dan JLA je tudi še ena priložnost več, da vojaki pokažejo kaj znajo, tako na vojaško borbenem kot tudi kulturno zabav- nem področju in kar je tudi pomembno, je pri- ložnost za zbližanje voja- kov in civilov, na kar v zadnjih časih tisti izza zidov vojašnic radi po- zabljamo. Prav zato smo v krajši anketi med vojaki celjske vojašnice poleg tega, kakšno je njihovo voja- ško življenje zastavili naj- več vprašanj v zvezi s tem, kako gledajo nanje civili, kako so se vživeh v Celju, novem okolju, kije od njihovega doma odda- ljeno tudi do tisoč kilo- metrov. Sabo Nandor. gojenec šole za rezervne starešine iz Srbobrana: »Prvič sem v Celju, prišel pa sem sep- tembra, potem ko sem šest mesecev služil v Beogradu. Daleč sem od doma. a mo- ram reči, da ni tako slabo. če si pn vojakih malo dlje, ne samo zato ker spoznaš novo okolje, temveč ker se tako med seboj bolje spoz- namo. Kljub temu. da me bodo na mesto vezali lepi spomini, se namreč morda sem nikoli ne vrnem. Celje vojaku sicer ne nudi toliko kot recimo Beograd, vsaj kar se tiče tistega prostega časa izven vojašnice, a kljub temu nam v prostih urah ni dolgčas, za kar z vrsto prostočasnih aktivno- sti poskrbimo predvsem v vojašnici. Prav zdaj se pri- pravljamo na praznovanje Novega leta, na vojaški na- čin seveda, kar pa ne pome- ni, da ne bo ravno tako slo- vesno kot v krogu do- mačih,« Bajro Kožljak, aktivni starešina in predsednik mladinske organizacije: •Že štiri in pol leta sem v Celju, tako da se štejem kar za Celjana, kjer imam mor- da že kar več prijateljev kot pa v rojstnem Sarajevu. Si- cer pa, razen v zasebnem življenju prijateljstva skle- pamo tudi skozi delo naše mladinske organizacije, v povezavi z mladimi v Celju in drugod. Ob tem, da je delo naše organizacije zelo dobro se namreč lahko pohvahmo tudi z sodelova- njem s šolami in mladinski- mi organizacijami v podjet- jih. Posebno dobro je to so- deloval^ Ema.« Jorde' štipa, g( zervne s sece set sem iz I da je Ce zlike v ni, v ob« je lepo. 1 rečem, ( daje v k jateljstvi Celju m( precej d doniji, p je.« Janko ce: »Po se kar di ško življ temeljite najstarej prav kai vrstniko ovira, z( memo. I nist st športnik službo stem ča mojim ši tako kot planinsk obredel i nente, te ki jih o I Ijam za vi južnih I šport na! moram p in prijate Sabo Nandor Bojro Kožljak Jorde Ti Steklarna uspešno i(oiii(urira Za še večji Izvoz bo treba več narediti z reklamo, ki Je v ZDA nujna »1'san very busy man« (Zelo sem zaposlen), se je postavil po robu John Hook, Corporal Crystal Buyer firme Emporium-Capwell iz San Francicsa in bolj ali manj uspešno zatrl prizadevanje, da bi za pogovor žrtvoval svoj prosti čas. Obremenjenost odgovornih delavcev ameriških poslovnih partnerjev Steklarne Boris Kidrič iz Rogaške Slatine pa še zdaleč ni edina zapreka, ki ti preprečuje, da bi dobil poglobljene informacije o medsebojnem poslovnem sodelovanju. Čeprav si je težko ustvariti vtis o pomenu in vlogi tega šmarskega kolektiva v Združenih državah Ame- rike, je mogoče zapisati, da uspešno konkurira naj- boljšim in najbolj priznanim svetovnim proizvajal- cem kristala. Če v tej deželi ne znaš brati, ne prideš nikamor. Prav tako ne gre brez zna- nja angleščine. Prva res- na težava nastopi, če ho- češ telefonirati. kajti evropsko znanje o telefo- niji prav nič ne pomaga brez branja navodil in po- slušanja avtomata, ki se oglasi vsakokrat, ko si storil napako. Avtomat ti pojasni vse: da si premalo plačal oziroma koliko ko- vancev potrebuješ za po- samezne klice, da števil- ka ni prava, ker so jo spremenili, v vsakem pri- meru ti pa svetuje, da po- kličeš telefonista. Ko se z vsem seznaniš, se dogovoriš za zmenek s prikupno Cinthio Tosc- hes. Corporal Crvstal Bu- yer trgovske hiše Macy"s iz Neu- Yorka. steklarna je zanesljiv poslovni partner Vsak ima svojega na- drejenega, ki je podrejen drugemu nadrejenemu in sam ne more ničesar od- ločiti ali izjaviti. Zato Cinthia, ki bi se zelo rada udeležila večerje v dvoje, vendar si tega zadovolj- stva zaradi prevelike za- poslenosti ne bi mogla privoščiti prej kot čez te- den dni, ni bila preveč zgovorna. Šarmantnemu predvsem pa vztrajnemu nagovarjanju se kljub te- mu ni mogla povsem upreti: »Promet Steklar- ne Boris Kidrič iz Roga- ške Slatine z Macy"s je za- čel upadati. Delno je kri- va za to menjava lastnika naše trgovske organizaci je. ki je prešla iz delniške družbe v privatno lastni- no. Posledica tega je na- mreč varčevanje na vseh ravneh, zlasti pri potova- njih nakupovalnih komi- tejev v tujino.« Če hočeš v poslovno stavbo, te povsod priča- kajo vratarji. Moraš se podpisovati. vpisovati ure, razlagati, k komu si namenjen, ki te mora tudi priti iskati k vratarju . . . Enako se ti godi, če hočeš fotografirati v kateri iz- med trgovskih organiza- cij. Okoli tebe se v trenut- ku zberejo prodajalci, ki ti razložijo, da se pri njih tako ne dela in da tudi to ne gre brez posebnega dovoljenja oziroma spremstva. John Hook mi je dovo- lil, da se sklicujem na nje- govo ime. To ne bi veliko pomagalo, če se ne bi rav- nal po pravilu, da je na- pad najboljša obramba. Dva ali tri najbolj vnete prodajalce sem strogo prijel in jim zagrozil, da Jih bo John Hook vrgel iz službe, ker takšnih pro- dajalcev, ki ne znajo mi- sliti z lastno glavo pač ne potrebujejo v firmi kot je Emponum-Capwell, Fo- tografije so uspele, kaj bi na to rekel John Hook. pa nisem utegnil povprašati. Ravnal sem se pač po na- svetu Liride Havlovv. Cor- poral Cr\'stal Buyer tr- govske hiše Macy's »Na- redi se neumnega in foto- grafiraj, vendar ne pove-^ dati, da sem to jaz predla- gala.« Linda je še pristavila: »S Steklarno Boris Kidrič iz Rogaške Slatine zelo dobro sodelujemo. Zado- voljni smo tako s kako- vostjo njihovih izdelkov kot z roki dobave. Gre za zanesljivega poslovnega partnerja, zato se bojimo, da se bo preusmeril na za- hodnoevropsko tržišče. Zaradi pa namreč ai za Steklar nimivo.« S sodelc sko Stekli Ijen tudi sin lastni newyoršk daja je bil njih mese enakem o liko pa o kolekcija set izdelk: mnenju r; zahtev arr 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 13 Janko Humar Goran Velicki Predrag Paramentič Naim Bečir idinii iz iz ProLi- le za re- »Tri me- prišel pa temu, rtesto, ra- lomovini e po svo- ina lahko ki dobri, eliko pri- (ar me v a je tukaj v Make- Ij hladno ! Koritni- ecih sem el v voja- udi Celje am. Sem 1, pravza- [arejši od posebna se razu- kot alpi- liunskega vojaško v pro- iniram z eveda ne Iko sem s ipravami se konti- edavanji, priprav- jdvsem v h je ta bpoznan, ise vojaki ^ vojašni- ci zanj precej zanimajo. Ra- zumevanje za moje delo in kondicijske treninge imajo tudi starešine v vojašnici.« Goran Velicki iz Zagre- ba; »Tako kot Janko sem tudi jaz v svojem vodu naj- starejši, sem tudi poročen in imam hčerkico, zaradi česar mi je seveda služenje malce težje. A dolgčas nam ni, tudi v prostem času ne, ki ga sam najpogosteje izrabljam za pripravo naše- ga stenskega časopisa. Ce- lje je lepo mesto, privlači me predvsem njegova zgo- dovina. Kar pa se tiče od- nosa civilov do nas voja- kov, mislim da ta ni takšen kot v južnih republikah. Ta odnos je, ne vem sicer za- kaj, drugačen, ni takšne od- prtosti in pristnosti v na- šem druženju.« Naim Bečir iz Djakovice;- »Celja prej nisem poznal, še več, ko sem dobil poziv, sem malce pobrskal po zemljevidu. Tembolj sem bil zato presenečen nad mestom in njegovo ureje- nostjo. Razen v vojašnici imam tudi v mestu nekaj prijateljev, prosti čas pa v vojašnici najraje preživ- ljam s treningom teka. Sem septembrska klasa, zato je še prehitro za štetje dni, ki jih bom preživel kot vojak.« Predrag Paramentič iz Valjeva: »Prvič sem. dlje ča- sa v Sloveniji. Ko sem pri- šel, sem mislil da bo služe- nje vojaškega roka napor- nejše, a temu, predvsem za- radi velikega prijateljstva med nami, ni tako. Tudi v mestu sem spoznal veliko prijateljev, s katerimi se lahko dobim. Mislim pa, da je odnos civilov do nas od- visen tudi od tega, kako se mi vojaki obnašamo, da ne delamo neredov in podob- no. Tu se kot aktivni košar- kar valjevskega Metalca ukvarjam tudi s košarko. Žal mi je sedaj poškodba preprečila, da bi se udeležil vsearmijskega pn,-enstva.« R. PANTELIČ »rja je tržišče dnj za- li žmar- Jdovo- MiUer, tenske f '■PlO- ,i letoš- To je zato, da ohranim stik s stroko. Rad delam z ljudmi, bistrim duh. To je nujno za duševno zdravje vsakega intelektualca. Pri tem ne zanemarjam telesnih aktivnosti. Smu- čam, plavam, igram tenis, delam na vrtu, lopatam, kopljem,..«, se prisrčno nasmeji. Moj dom je moja trdnjava Zasebno življenje je sa- mo njegovo, zato le malo odškrne vrata, da poku- kaš vanj. Štiri otroke ima dr. Kopač: tri hčere in enega sina, pa tri zete in šest vnukov. Vsi skupaj živijo V skromnem domu na Aljaževem hribu v Celju. »Običajno nas je doma kar šestnajst. Družino v naši družbi premalo ceni- mo. Moja žena ni bila ni- koli v službi, ker se otrok nismo branili, je veliko koristnega naredila. Tudi vseh šest vnukov je varo- vala in jih še varuje. Mi smo čisto patriarhalna družina, kjer vlada dolo- čen red. Vsak družinski član si ustvari določeno spoštovanje in vsakega upoštevamo.« Kakšno je mesto moža, očeta in dedka dr. Ivana Kopača. legendarnega dohtarja Pavčka, ki se je kalil v Štirinajsti, ni težko uganiti. Za njih je edini, nednadomestljiv, tako kot za vse tiste preživele ranjence, ki se vsako leto zberejo okoli njega, da bajajo o stvareh, ki so se resnično godile, za Pavč- kove vnuke pa so to baj- ke, kjer njihov dedek na- stopa kot velikan. ZDENKA STOPAR Foto: EDI MASNEC »Ena sama etika je, obča, vse obsegajoča. Zdravniška etika je samo en del - čeprav izredno pomemben del. Humano je torej, da se borimo za podaljševanje življenja, za daljšo, lepšo, prijetnejšo jesen, primerno povračilo za trud in napore, ali kakor pravimo, za minulo delo. Etika zdravnikov, v družbi, ki je humanizem zapisala na prvo mesto v ustavi, ne more biti višja od družbenih etičnih načel in njih uresničevanja.« (dr. L Kopač, NT, 1974) »Predvsem je treba priznati, da ima socialistična samo- upravna družba več osnov za razvoj humanizma od vseh doslej znanih sistemov. V razrednih družbah je zdravnik trgovec s svojimi storitvami. Je, hoče ali noče, pod vpli- vom denarnega Moloha, s katerim se seveda bori ali pa mu podleže... Nova socialistična demokracija s svojimi samoupravnimi mehanizmi ne samo omogoča, marveč zahteva moralnoetične zavesti, vesti in odgovornosti zdravstvenega delavca. V močno izpostavljenih načelih socialističnega humanizma je zdravstvena služba brez dvoma prva v spregi. Zdravnik je zavezan varovati vsako življenje, poudarjam, od spočetja naprej, skrbeti za zdravje in življenje človeka.« (dr. L Kopač, NT, 1974) 14. STRAN - NOVI TEDNIK 18. DECEMBER 1986 ATEUE, TISKARNA. TRGOVINA. RAZGLEONICF Pionirji fotografirajo Prvič se je naši akciji priključil tudi foto krožek, ki deluje na osnovni šoli na Polzeli. Javila se je Polona Juhart, kate- re posnetek tudi objavljamo. Vprašuje, če lahko sodeluje tudi z manjšim forma- tom fotografij, ali morajo biti večje. Polona SI je za korajžo in objavljeno fotografijo prislužila tudi vrednostni bon Fotolika, ki ga bo po pošti prejela v teh dneh, tako kot tudi vsi ostali, ki le-tega to šolsko leto še niso prejeli. Poloni tudi priporočamo, da nam slike pošilja v več- jem formatu, saj bodo prišle v izbor za zaključno razstavo, kjer je seveda učinek fotografij večjega formata povsem druga- čen kot pri manjših sličicah, ki so sicer prikladne za družinski album. Polona bo seveda prepričala tudi prijatelje, da nam pokažejo, kako so se naučili fotografirati. Mi dajemo le nasvet, da vnesejo v kadre nekaj življenja, učinek pri objavljeni fo- tografiji bi bil morda boljši, če bi po stop- nicah graščine nekdo stopal. Poskušajte slikati sošolce, kako se mučijo pri prepi- sovanju nalog, sošolke, ki osvajajo uboge fante, učitelje, ki se mučijo z spraševa- njem. Morda imate tudi zanimive ljudi v kraju, ki bi jih s sliko lahko predstavili. Idej je veliko, verjamem, da je nekaj te- žav s fotoaparati, verjamem pa tudi, da vam bo vaš mentor rad priskočil na pomoč. UREDNIK FOTOGRAFIJE Oh, ta sreila Le kdo je izumil šolo? Zakaj? Ko bi le vedel, kakšne skrbi je povzročil s tem. Oh, raje ne po- mislim. No. saj ni vedno tako hu- do, toda včasih bi raje bila bolna, samo. da mi ne bi bilo treba v šolo. Joj, ko bi bila to sreda! Ob sre- dah imamo namreč GROOOZEN urnik. Vsako drugo sredo imamo ob 7. uri poklicno izobraževanje. Kakšen dolgčas! "... lahko pa se vpišete na dru- ge šole, kot so: bla, bla, bla. bla . . .<• nam vedno razlaga soci- alna delavka. Kdo bi poslušal? Vsi se raje oborožimo za mate- matiko. To pomeni, da naredimo naloge in se učimo, saj doma za to ni časa. Raje gremo na spre- hod, gledamo televizijo in po- dobno. Saj to je vendar mnogo pomembnejše! •'Ciiiiiiin!- ■Oh, končnol" si oddahnemo. Ko pridemo pa do matematič- ne učilnice, lahko drug drugemu poslušamo, kako nam utripa sr- ce. Najzanimivejši je začetek ure. ko padajo v tovarišicin zvezek ra- zlični znaki: - in o. Drugače je pa še kar v redu. Po dobri, stari matematiki je na vrsti angleščina Zame je ta predmet super, drugače pa misli- jo nekateri ostali O heptanih, ra- dikalih, alkenih ... pa posluša- mo pn naslednji uri; un kemije. Pri kemiji so najboljši poskusi. Tisočkrat hvala tistemu, ki se je tega spomnil. Tisočkrat »ne hva- la« pa izumitelju testov. Ti izumi- telji so prava pokora. No. če dela- mo poskuse, je 45 minut kar hi- tro mimo, drugače pa . . Pred koncem kemije postane mo vedno malo bolj dobre volje ko se spomnimo na zemljepis, še prej pa na rekreativni odmor. Ta krat se pogovarjamo z "bejevci' - ja, o šoli. seveda. O čem pa naj bi se? »Noter!« se čez 20 minut zade- re šolska mularija. Predno pride- mo do zemljepisne učilnice, pre- hodimo najmanj 50 metrov stop- nic. Preden pride tovariš v ra- zred, je še dosti časa za naloge in razne razprave. No. po njegovem prihodu še imamo razprave, ven- dar pred tablo. Pn spraševanju in tudi druga- če so zemljepisne ure zelo pope- strene s smehom. Tako se vam včasih zdi, da kar prehitro zvoni. Ko pridemo iz zemljepisne učil- nice, se spomnimo slovenščine in ugibamo, kakšne volje je tova- rišica. Naše slovenske ure pote- kajo kar pestro. Včasih smo de- ležni pridige, drugič spraševanja, tihe vaje ali testa. Učimo se, go- vorimo o raznih prireditvah, o okolici in podobno. Tovarišica je namreč tudi naša razredničarka. Zanimiva pa je naslednja ura; zgodovina. Da je res tako, si lah- ko predstavljate, če povem, kaj delamo medtem, ko tovarišica razlaga. Ena bere ljubezenske zgodbe, druga piše pesmi, tretji piše pismo, dve se pogovarjata o fantih, nekateri rišejo ... in tako na koncu ostane le pet tistih, ki sodelujejo. Podobno je vsako sredo. Po- navljajo se šolske ure, skoraj ena- ko mine dopoldne, podobni so si tudi vsi popoldnevi in noči. Sicer pa - kaj bi drugače delali ves dan, teden, mesec, leto in vse živ- ljenje? NATALIJA DOLAR. 8. a OŠ Bratov Juhart ŠEMPETER Nepričakovana zmaga Mama mi zaželi srečo in že sem na avtobusni postaji. Čakam to- varišico Kohnejevo, da me odpe- lje v Slovenske Konjice, od tam pa bomo šli v Celje na tekmova- nje Kviz glasbene mladine. Trepetam. Od mraza in od tre- me. »Kaj, če bomo prvi?! Ah, kje pa! To je res nemogoče« Iz pre- mišljevanja me zbudi hrup avto- mobila, ki je pravkar ustavil. Vožnja z avtomobilom se je vlekla. Končno smo prispeli v Konjice. Tam nas je sprejela to- varišica Hanžičeva. Vstopili smo na avtobus. Ves čas smo se pogo- varjali, a kviza nismo veliko ome- njali. Bilo nas je strah. V Celju smo imeli še veliko časa, saj je bilo tekmovanje šele ob enajstih. Tovarišica Hanžičeva nas je po- vabila na pizzo. Pizze so bile za naše želodce prevelike, tovariši- ca pa se je jezila, ker jih nismo pojedli. Šolo, na kateri je bilo tekmova- nje, smo hitro našli. V primerjavi z našo je bila mnogo, mnogo več- ja. Hodili smo ob šoli in skušali najti vhod. a vsa vrata so bila zaklenjena. Zunaj pa tako mrzlo! Zagledali smo žensko, ki se je približevala. Na srečo je bila rav iiateljica, ki nas je brž povabila noter. Bili smo prvi. Mi trije Venci, Sandi in jaz smo raziskali vso šolo. Čez čas smo šli v glasbe no učilnico, kjer naj bi tekmova li. Tudi tukaj smo bili prvi. saj smo vedeli, kji'je. drugi pa sojo šele iskali. Ko smo čakali na ko misijo, so se se vsi učili Porabili so še zadnjo minuto, da so še kaj prebrali iz Glasbene mladine. Gledali smo, kako nekateri tre- petajo in ugotovili, da nas prav- zaprav sploh ni več strah. Bili smo prav dobre volje. Pisali smo drug drugemu po rokah in si na- gajali. Delovne liste smo dobili prvi, ker smo pač sedeli v prvi klopi. Za izpolnjevanje smo imeli samo 10 minut časa. Se dobro, da smo imeli dva svinčnika. Dva sta pi- sala, eden je poslušal. Med poslu- šanjem glasbe med NOB smo re- ševali, kar nismo utegnili prej. Liste smo prvi oddali. Čakanje na rezultate je bilo najbolj mučno. Venci seje poša- lil: »Prvi smo prišli, prvi bih v učilnici, sedeli v pr\'i klopi, prvi dobili liste, jih prvi oddali in zato bomo tudi prvi.« S Sandijem sva ga nejeverno pogledala. Komisija je začela z razglasitvi- jo rezultatov. Kdor bo prvi, se bo uvrsil v polfinale. Bila je smrtna tišina. Tekmovalo je petnajst skupin. Z izbuljenimi očmi ter na stežaj odprtimi usti in ušesi smo strmeli v tovarišico iz komisije. Začela je pri zadnjem mestu. »Petnajsti nismo, štirinajsti tudi ne, trinajsti ne, dvanajsti ne«, smo šteli mesta. Kaj če bomo enajsti? Kakšna sramota bi to bi- la! Ne, nismo. . . . deseti, deveti, osmi, sedmi. . . smo odštevali, nas pa nikjer. PeU ne, četrti tudi ne .. . »Bravo!« Joj, bili smo tako živčni. »Tretji nismo, torej drugi. Ne, prvi smo, prvi!!« Od veselja smo skoraj ponore- h. Seveda je bila tudi tovarišica Hadžičeva vesela. Nismo si upali pričakovti, da bomo prvi, čeprav je vsak v sebi upal - mogoče pa le. Venci se je pobahal: »No, vidi- te, saj sem rekel!« Zaploskali so nam, saj smo aplavz res zaslužili. Nekateri so se nam prej posmehovali. ko smo jih gledali, kako se učijo. Sedaj pa smo mi važno dvignili nosove. Ta zmaga je bila res nepričako- vana, to je priznala tudi tovariši- ca. Toda zdaj je pred nami še huj- ša naloga - polfinale. Upam, da bomo tudi tam tako pogumni, predvsem pa, da bomo tudi tam tako dobro znali. SABINA HAJDNIK. 8. b OŠ Ljubo Šercer LOČE Srečanje s čebelo Moje srečanje s čebelo je bilo boleče. Bilo je nekega poletnega dne. Bil sem še malček. Na vrtu sem se igral z vodo. Otroško ba- njico sem imel za bazenček Spu.ščal sem ladjice, škropil sem naokrog z vodo. Bos sem tekal po vodo in jo dolival. Nenadoma, še sam nisem vedel kdaj. meje \ nogo pičila čebela. Mamica mi je izvlekla želo. na boleče mesto pa mi je dala mrzel obkladek. Po nekaj dneh je bila bolečina pozabljena, veselje na \ rtu pa se jc nadaljevalo SVIT KORAN. 2 ,i OŠ Peter Šprajc-Jui ŽALEC Zdravo, prijatelji! ste videli, kako preroške so bile moje besede prejš- nji teden, ko sem vas priganjala pripravljati smuči in sanke. Zdaj ga pa imamo! In še koliko! Snega, namreč. Več kot dovolj za čisto pravo zimsko veselje. Bojim se le, da ga do počitnic ne bi že zmanjkalo. No. upam da ne. Naj raje do takrat zapade še veliko novega. Pa naj se odrasli jezijo, kolikor hočejo, kajne'' Vaša Nadja Atifina zanlV Celju imamo 30 športov, kar pa gospodarsko nismo spo- sobni vzdrževati. Žal pa trenutno nimamo niti ene- ga vrhunskega športa in športnika.« Pavle Bukovac: »Prema- lo je družbenih priznanj za prostovoljno delo športnih delavcev, ki mnogokrat žr- tvujejo za to celo družinsko življenje.« Albin Cocej: »Vzdrževa- nje športnih objektov je po- trebno zagotoviti, kajti dru- gače bomo doživeli hudo kritiko Celjanov, če ne bo bazena in bo drsahšče sredi zime odpovedalo.« Bojan Planinšek: »Nek- daj paradne discipline v Celju nazadujejo, na drugi strani pa se pojavljajo no- ve, zlasti plavanje.« Stane Mele: »Če bomo hoteli v bodoče dosegati boljše uspehe bomo morali združiti finančne in ka- drovske moči ter ob tem tu- di nadaljevati z amater- skim delom.« Roicometni praznik v Celju v soboto, 20. decembra, bodo rokometaši Aera prosla- vili skupaj s starejšimi rodovi štiridesetletnico roko- meta v Celju. Že ob 9. un se bo rokometni praznik pričel s finalom mladinskega republiškega prvenstva. Ob 16. uri pa bodo moči pomerili rokometaši ŽRK Celje in ekipa Slovenj Gradca. Nastopili bodo igralci, ki so se z rokometom ukvarjali leta 1966, ko so celjski rokometaši prvič osvojih naslov republiških prvakov. Zanimivo bo tudi ob 17. uri, ko se bosta srečala ŽRK Celje in Aero Celje. Za ŽRK Celje bodo zaigrali igralci, ki so igrali leta 1976, ko so osvojili naslov prvaka v II. zvezni rokometni ligi in si tako pridobili pravico nastopati med najboljšimi. Naj vas spomnimo kateri rokometaši so bili to: brata Bojovič, Božič, Anderluh, Pevnik, Levstik, Mrov- Ije, Ivezič, Vukoje, Marguč, Tomič in Zorko. Večina našte- tih se bo v soboto ponovno predstavila celjskim ljubite- ljem rokometa. Po zaključku rokometnih srečanj, bodo podelili še priz- nanja tistim, ki so prispevali k razvoju in popularizaciji celjskega rokometa. N. G. Najboljši športniki v Žalcu Najboljše športnike, športnice, ekipe in tiskovno službo, Sloveniji bodo tokrat razglasili v Žalcu in sicer v ponedelje| ZZ. decembra 1986 ob 19. uri v kulturnem domu. V Žalcu so organizatorji - Društvo športnih novinarjev naleteli na veliko razumevanje skupščine občine Žalec in Tele- nokulturne skupnosti, hotela Golding Rubin in številnih deloi nih organizacij. Prireditev bo vodil Franck Trefalt, slavnosti nagovor pa bo imel predsednik skupščine občine Žalec Ludvj Semprimožnik, ki za vse udeležence od športnikov, novinarj« do gostov pripravlja pred prireditvijo tudi poseben sprejem. V kulturnem delu programa bodo nastopili ansamh Čudežna polja in Mladinski pihalni orkester iz Žalca, ki slavi 1 let obstoja, vmes pa se bodo prepletali pogovori z najboljšin slovenskimi športniki, ki jih bodo povezovali slovenski športi novinarji. Posebno mesto bosta imela tudi vidna športnika ža ske občine konjenik in državni reprezentant Franc Mesaric, čla KK Gotovlje ter perspektivna mlada šahistka Suzana Uris^ Adi in Matjaž Arzenšek s slikami ter Keramična industr^ Liboje s spominki bodo poskrbeU, da bo celotna skupina n{ boljših slovenskih športnikov zadovoljna zapustila Žalec. T. VRAB Plavalci v bazenu Golovec Tekmovanja se je udeležilo pet plavalnih klubov - Celuli zar Krško, Jeklo-Branik Maribor, Ljubljana, Fužinar Ravne j Klima Neptun Celje. Mlajši pionirji B so imeh na programu I kolo, n^več točk so zbrcdi predstavniki Fužinarja 5489. sled^j Ljubljana 4570, Klima Neptun 4562, Celuloza 3256 in Jekl Branik 1775. Mlc^jši pionirji A so imeli 3. kolo, zmagali pa s predstavniki Klime Neptuna 8035 pred Celulozarjem 6260, Jekl Branik 5083, Fužinaijem 3676 in Ljubljano 3006 točk. Pri m pionirjih B je Celjan Goran Jurak zmagal dvakrat na 50 m prsn in 100 m mešano, pri pionirjih A pa so zmagali Dejan Krušič n 100 m kravi in 200 m delfin, Gašper Gorenak na 100 m prsni Simona Selič na 100 m kravi, 200 m delfin in 100 m prsni ncgboljši pa sta bih tudi obe štafeti 4 x 200 m kravi. V tej skupil so celjski plavalci osvojili vsa možna prva mesta, kar pomeni, d dobivamo nov perspektiven plavalni rod. T. VRAB Optimizem za prihodnje leto Prejšnji teden sta bila dva delovna sestanka pri Atlet- skem društvu Kladivar. Najprej se je zbralo 45 sodnikov, ki so združeni v sodniški organizaciji ter ocenilo svoje delo, ki je bilo tako kot prejšnja leta vzorno. V bodoče bo sodniško organizacijo vodil Vlado Vidmar. Do manjšega nesporazuma je prišlo pri občnem zboru več kot 300 članskega atletskega kolektiva, saj iz različnih reizlogov mnogi niso dobili obvestil, da občni zbor bo, tako tudi ne naša redakcija. Eden najstarejših članov AD Kladi- var Mirko Polutnik (letos je dobil tudi Bloudkovo prizna- nje) je zadnji občni zbor ocenil za izredno konkreten, kjer so se v razpravi zlasti izkazali mlajši atleti, ki so opozarjali na vrsto težav in pomanjkljivosti, ki zavirajo nadaljnji hitrejši razvoj celjske atletike. Trenutno je največji pro-, blem, da ne morejo dobiti ustrezne osebe, ki bi opravljala delo tajnika kluba, ki je za takšno dejavnost nujno potre- ben. Problemi so tudi z ogrevanjem, saj je treba na mesec odšteti že 500 tisoč din. Dosedanjemu vodstvu so izrekli priznanje zlasti zaradi pomoči pri obnovi stadiona, oblju- bili pa so tudi, da bodo v bodoče pomagali klubu iz težavne finančne situacije. Za novega predsednika je bil izvoljen Peter Privšek in vsi upajo, da bo s sodelavci, kjer je največ mladih in nekdanjih atletov, uspešen pri obnovi kvalitetne celjske atletike v prihodnjih letih. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik Atletske zveze Slovenije Stane Mele. T. VRABL II. ZKL - ženske: 8. kolo je pri- neslo ekipi Korsa Rogaške prvi poraz. Zadnjeuvrščena Mursa je v Osijeku nadigrala do sedaj vo- deče Slatinčanke 89:83 (38:40). V naslednjem kolu, zadnjem prve- ga dela, bo Kors Rogaška gostila ekipo Rijeke (1.). Z zmago nad velikimi konkurentkami bi prvi poraz lažje pozabile. Pešičeva je proti Mursi dosegla 24 točk, Ci- glarjeva 19 in Polutnikova 18. SKL ženske: Košarkarice celj- ske Metke so se z gostovanja v Cerknici vrnile z zmago 81:76(35:39), potem ko so v 2. pol- času kvalitetno metale na koš 18:8. Dobro je ob Juršetovi zai- grala mlada Obrovnikova. Za prijetno presenečenje so v Slovenskih Konjicah poskrbele domačinke, ki so premagale Kla- divarja iz Žirov 77:74. Na tej tek- mi je bilo doseženo skupno kar 17 trojk. Konjičanke igrajo ved- no bolje in se bodo po vsem so- deč na lestvici še povzpele. Tre- nutno so na 9. mestu. I. SKL moški: Pričakovali smo, da bo tekma med Rogaško in Libelo derbi kola. Toda Libela je pred domačim občinstvom laž- je kot smo pričakovali premagala goste s 110:83 in se znova prebila na orvo mesto v liei. Pred polno dvorano so Celjani z zavzeto igro v obrambi gostom odvzeli veliko žog in si pripravili odskočno desko za hitre protina- pade in lepe akcije ter številne mete. Gostje so tekmo začeli brez Sarajlije, celjska peterka Turk, Pipan, Gole, Urbanija in Kah- vedžič, v kateri vsi zaslužijo poh- valo, pa je začela »mleti« takoj. Pri Rogaški ni bilo razpoložene- ga igralca, pri Libeli pa je navdu- šil Pipan, tudi zaradi velike iz- najdljivosti prav pod košem. Libela je zaradi nepričakova- nega poraza Metalne Branik v Kranju sama na prvem mestu, kjer pa se lahko še bolj utrdi v naslednjem kolu, kajti gostuje prav v Mariboru pri omenjeni ekipi. Po besedah trenerja Jeriča Celjani pričakujejo zmago, pose- bej če jim bo uspelo s posebno obrambo, ki jo pripravljajo, usta- viti odličnega Mirta. Rogaška je 6., v 9. kolu pa gosti novomeške- ga Novolesa (9.). Comet je v Slovenskih Konji- cah visoko izgubil s Postojno 97:121 (60:66), Rozman pa je do- segel 30 točk. Comet je trenutno predzadnji, v soboto pa gostuje v Sežani pn zadnjem. Kraškem Zi- darju. II. SKL - moški: Kovinar je dosegel pomembno zmago v Ru- šah. Temperamentne domačine so Štorčani nadigrali z uspešnimi meti za tri točke, saj so jih zadeli 10, rezultat pa je bil 80:85. Kljub poškodbi Planka v 1. minuti tek- me pa trenerja Subotiča razvese- ljuje misel, da bo že prihodnjo soboto zaigral Kramperšek, ki je bil kaznovan s tremi meseci ne- igranja. Kovinar vodi na lestvici. V drugi skupini je ekipa Šent- jurja v derbiju kola doma ugnala vodečo Elektro 97:90(53:54) in se jim tako oddolžila za poraz iz pr- vega dela. Polzela, ki je sicer še vedno pr- va skupaj z Elektro, je izgubila na gostovanju z Zagorjem 94:90(49:45). Polzelani so v 2. de- lu še vodili 67:60. vendar predno- sti niso obdržali. SKL kadetinje: Mlade celjske košarkarice so z zmago nad Mari- borom 64:48(29:23) osvojile prvo mesto vzhodne skupine in se ta- ko uvrstile v republiški finale SKL kadeti: Polzela je visoko porazila Rudarja v Trbovljah 95:65(49:28). V nedeljo se bodo polzelski kadeti pomerili s Šošta- njem. DEAN ŠUSTER Trener Libele Rudi Jerič: »Po- kazala se je prava kvaliteta obeh ekip, tudi pred tekmo se nisem bal za zmago. Gostje so realno gledano slabši od nast^ Bi- li smo hendikepirani zaradi izo- stanka bolnega Medveda, ven- dar ga je dobro nadomestil mla- di Gajšek, ki pa nas sredi sezone zapušča zaradi odhoda v JLA.« Vodja ekipe Rogaške Miloš Sagadin je prav tako trezno oce- nil dogodke na igrišču: »Libela je zasluženo zmagala. Popustili smo na psihološki plati, kar se je pokazalo takoj na začetku tekme, ko so si Celjani priigrali vplikn nrerinnsf« na kratko Presenetila Leonida Gozdnikar v Kranju je bilo drugo sloven- sko pozivno prvenstvo za strel- ce s standardnim zračnim orož- jem, kjer so velik uspeh dosegli tudi strelci iz Rečice pri La- škem in T. Velenja. Pravo prese- nečenje je med mladinkami pri- pravila Leonida Gozdnikar iz Re- čice, ki je s 368 krogi premočno osvojila 1 mesto pred državno reprezentantko Denis Bola iz T. Velenja 360. medtem ko je ena izmed favoritinj za prvo mesto Rečičanka Helena Lavrinc zaradi slabega zdravja tokrat pristala šele na 6 mestu s 348 krogi. Tret la iz ekipe Rečice pn Laškem no- \inka Suzana Jakopič pa je bila solidna na 8 mestu s 332 krogi Med člani s standard pištolo je osvojil 2 mesto Janez Štuhec 573. 4 Alojz Trstenjak 561 (oba SD Mrož T. Velenje). 7 pa Vinko Lavrinc (SD D. Poženel Rečica pn Laškem) Nastreljal le 553 kiofjov lahko pa bi bil še boljši (■<■ tii mel nepotrebnega izpa da v začetnih serijah, saj je v zad- nji od 100 možnih nastreljal kar 99 krogov! Med mladinci je slavil Velenj- čan Fortunat Legner iz T. Vele- nja s 356 krogi. Zmaga celjskih hokejistov v 7.kolu medrepubliške ho- kejske lige so Cinkarnarji go stovali v Kranju in v derbiju premagali Triglav 7:3 (0:0, 5:0, 2:3), strelci pa so bili Filipovič in Marčec po 2 gola ter B. Ber- njak, Strašek in Podsedenšek po enega. HDK Cinkarna tako še vedno brez poraza vodi v tej ligi. v prihodnjem kolu. v soboto. 20 decembra pa bo gostovala v Ljubljani, kjer se bo srečala s Ti volijem. kije na drugem mestu. Pionirji Cinkarne so gostovali na Bledu in po boljši igri izgubili (ioiiiačini :i:2. strelec obeh go lo\ pa je bil Kelgai Mladinci .so odigrali dve tekmi n obe i/gubili \^ Kranju s Trigla vom 8:1 - strelec Kelgar - in v Ljubljani s Kompas Ohmpijo 17:2, strelca pa sta bila Podse- denšek in Kelgar. Sindikalna hokejska hga: Ko- vinotehna - Libela 11:5 in Zlatar- na - Opekarna 5:1. prosta pa je bila Grofija. Vodi Zlatarna s 16. točkami pred Opekarno 10. Kovi- notehno 9. Grofijo 8 in Libelo, ki je še vedno brez točke. Zadnje kolo v letu 1986: derbi Grofija - Zlatarna in Opekarna - Libela. medtem ko bo Kovinotehna to krat prosta. MARJAN SORSAK strelci Kovinarja v M. Soboti Ob 40 letnici so strelci Murske Sobote pripravili večje tekmo- vanje, kjer so člani Kovinarja iz Štor osvojili odlično tretje me sto v postavi Ivan Kočevar, Franc Hočevar in Branko Ma- lec. Celjani so bili tokrat slabši saj so osvojili šele 12 mesto \ postavi Barbara Jager. Jože Je ram in Ervin Seršen. Med posa mezniki je bil Branko Malec tret ji. veteran Franc Hočevar (oba Ko\ inan pa peti T.) Polutnik zmagal v Kranju V Kranju je bil Špelin memo- rial, spominsko tekmovanje na prerano umrlo domačo izredno nadarjeno plavalko Špelo Re- bolj, ki je izgubila življenje v katastrofi v letalski nesreči na Korziki. Nastopili so tudi plaval- ci Klima Neptun iz Velenja. Pla- vanju na 1500 metrov je zmagal Celjan Polutnik. drugi pa je bil njegov klubski tovariš Zupane. Med dekleti je Mijočeva iz T. Ve- lenja zmagala na 100 m delfin in bila druga na 800 m kravi, kjer je bila tretja Rednakova prav tako IZ T Velenja Trije najboljši atleti Generalni pokrovitelj sloven ske atletike Iskra iz Kranja je skupaj z atletskimi delavci iz- bral najboljše atlete za letos v Sloveniji. Za najboljšega atleta med člani so proglasili Romea Živka IZ T. Velenja, za najboljša pn pionirjih in pionirkah pa Mira Kocuvana in Andrejo Kvas. oba člana AD Kladivar iz Celja Ali se obetajo s tem hf)ljši časi celjski atletiki'' Celjski šahisti samo drugi Končalo se je republiško pr- venstvo v vzhodni šahovski ligi, kjer so nastopile tudi tri ekipe s celjskega območja. Favoriti Ce- ljani niso upravičili tega naslova, saj so osvojili samo drugo mesto za Radensko, ki se je s šestimi točkami prednosti pred Celjani uvTstila v enotno republiško ligo. ŠŠK Velenje iz T. Velenja je osvojil peto. Slovenske Konjice pa sedmo mesto med dvanajsti- mi ekipami. V zadnjem kolu so se Konjičani in Celjani razšli s 3:3, Velenjčani pa so zmagali pro- ti Impolu v Slovenski Bistrici 3,5:2,5. Ob koncu prvenstva zla- sti s Celjani ne moremo biti zado- voljni. Celje je ena od zibelk slo- venskega šaha, ki z vsakim letom bolj in bolj tone v sivino sloven- skega šahovskega poprečja. Vzrokov je več, najbistvenejši pa ta, da se starejši igralci raje odlo- čajo za igranje v tujini, mlajši ni- majo prevelikega interesa, ekipo pa Franci Pešec po najboljših močeh krpa iz kola v kolo. Škoda je zapravljanje dobrega imena na takšen način. Vsekakor bo potre- ben resen poseg, kako naprej. Tako. kot je sedaj, gotovo ne. T VRABL Vesti iz kegljaškega športa Republiška moška liga: v 2 kolu je Savinja doma zabeležila prvo zmago v novem prvenstvu, ko je premagala Slovana iz Ljub- ljane 5193:5072 Zanimivo je. da nihče od tekmovalcev obeh ekip ni podrl več kot 900 kegljev, naj boljši pa je bil Celjan Nareks 893 V 3 kolu bodo Celiani gosto\a h pn ekipi HidrtJ Republiška ženska liga: C Ijanke so v 2. kolu doma visol premagale novinke v ligi Izc 2524:2261. Vseh šest tekmova je preseglo mejo 400 keglj« Lesjak 402. Grobelnik 434, G bec 418. Razlag 403, Šeško 417 najboljša Pečovnik 450. v 3. kc bo derbi v Ljubljani med vodil ma kegljaškima ekipama v S veniji SCT Ljubljana - Savii Celje. Zanimivo je, daje SCT \ kolu nepričakovano izgubila gosteh s poprečno ekipo Tek! ne z dvema kegljema razlike bo tako še bolj ostro startala p ti Celjankam. II. republiška liga mo: vzhod: Hmezad je v Žalcu p magal Rudarja iz Trbo\ 5016:4991. Ingrad pa je doma gubil z Rudarjem Hrasti 5180:5194 Zmagala Urisek in Grobelnik Na mesečnem hitropotezn turnirju v organizaciji ŠK Ža je nastopilo 14 šahistov, zma la pa sta Urisek in Grobelnik sta osvojila 10,5 točk, sledijo Blatnik, Pipal, Turk, Uebec i Ob koncu decembra bodo ] pravili še novoletni hitropote turnir, kjer pričakujejo bol udeležbo kot tokrat JOŽE GROBEL^ Dekleta v Zenico \ petek, 19. decembra, bo < pa treh deklet iz Rečice pri škem odpotovala na 2. pozi' zvezno tekmovanje v Zenico bo v soboto in nedeljo. Med r dinkami bodo nastopile Leor Gozdnikar. Helenca Lavrinc Suzana Jakopič VINKO L.^VRI l8. DECEIVIBER 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 17 Bloudkove značke nnozirianom Talesnokulturna skup- nost občine Mozirje in ZTKO Mozirje vsaki dve leti podeljujeta občinska priznanja in Bloudkove značke dolgoletnim delav- cem na teiesnokulturnem področju in uspešnim športnikom. Telesna kultura, šport in rekreacija se v mozirski ob- tini IZ leta v leto bolj razvi- jajo, kljub temu, da na tem področju prav vsi telesno- kulturm delavci delajo po- polnoma amatersko. Zato si takšna priznanja toliko bolj zaslužijo. Bloudkove značke letos prejmejo: Planinsko dru- štvo Mozirje. Vida Skok, Peter Krajnc, Andrej Grud- nik. Marko Hribernik, Jože Kramer, Joško Kopušar, Stane Marolt, Ivo Tesov- nik, in Jože Korenjak. Občinska priznanja ZTKO pa prejmejo: delov- na organizacija Elkroj, Iz- tok Benetek, Franjo Šte- iner. Žare Krajnc, Marko Kolenc, Stanko Prodnik, Martin Juvan, Franc Pa- pež, Franc Repenšek, Dani- lo Dobovičnik, Janez Jan- žovnik in Milena Benetek. HAJKO PINTAR Množičnost in kakovost iger Konjiška športnica leta je Blanka Gorinšek V Slovenskih Konjicah je bila v petek slovesnost, na ka- teri so razglasili rezultate de- lavsko športnih iger ter pode- lili priznanja in pokale. Delavsko športne igre vsako leto organizirajo telesno kul- turna skupnost, zveza telesno kulturnih organizacij in občin- ski sindikalni svet Slovenske Konjice. Značilnost letošnjih iger je bila množičnost in ka- kovost, kar seje odrazila v od- ličnih rezultatih. Nekateri posamezniki so do- segli letos izjemne rezultate pri različnih športih in na njihovi osnovi je posebna komisija pri zvezi kulturnih organizacij ob- čine za najboljšo športnico v občini razglasila Blanko Go- rinšek. V opredelitvi njenega priznanja je zapisano, da je Blanka Gorinšek dosegla v le- tu 1986 nek^ izvrstnih rezulta- tov v strelskem športu, pri če- mer izstopa 1. mesto na repu- bliškem prvenstvu v streljanju s standard puško. Posebno priznanje za dose- žene rezultate je prejela tudi vrsta taborniškega odreda Ze- lena Rogla, kije letos že tretjič dosegla prvo mesto na republi- škem taborniškem mnogo- boju. Tekmovanje v delavsko športnih igrah se je odvijalo preko celega leta v 17. športnih panogah. Nastopalo je 20 ekip v moški konkurenci in 11 ekip v ženski konkurenci. Pokali za najbolje uvrščene ekipe v žen- ski konkurenci so odšh v Uni- or. Konus, Lip, VIZ, Zdrav- stveni dom. Dravinjski dom in Comet. Skupni prehodni pokal za kvaliteto in množič- nost so dobile športnice Konu- sa. V moški konkurenci so n^- več pokalov odnesli športniki Konusa, ki so tudi dobitniki prehodnega pokala za kvalite- to in množičnost. Poseben pokal so dobili tudi športniki Kostroja za najšte- vilčnejšo udeležbo na oplotni- škem maratonu. Organizatorji so podelili tudi priznanja ženski ekipi košar- karskega kluba Cometa, mla- dinski ekipi kadetske repre- zentance in Andreju Zorcu, članu nogometnega kluba Dra- vinja, ki je tudi stalni član slo- venske mladinske reprezen- tance. Velika zasluga za razvoj športa in rekreacije gre tudi športnim animatorjern v de- lovnih organizacijah. Štirje od njih. Vida Klemene, Vojko Vo- dovnik, Dušan Stropnik in Ivan Umnik so za svoje nese- bično amatersko delo dobili posebno priznanje. Slavnostni govornik na pri- reditvijo bil predsednik občin- skega sindikalnega sveta Slo- venske Konjice Albin Borko, ki je med drugim dejal: »Žal ugotavljamo, da delež sred- stev, ki ga namenjamo za teles- no kulturo, pada v primerjavi s stopnjo rasti družbenega pro- izvoda. Da namenjamo prema- lo sredstev za telesno kulturo, pove tudi podatek, da je pri- spevna stopnja 0,34 v konjiški občini bistveno manjša od povprečne stopnje v repubhki, ki znaša 0,49 odstotkov. Pa vendarle razvoj v športu ni stagniral, čemur gre posebna zahvala združenemu delu, ki izdatno podpira telesno kul- turno dejavnost delavcev.« Za prijeten zaključek letoš- njih delavsko športnih iger sta s humornim nastopom poskr- bela igralca mariborskega gle- dališča Milena Muhič in Janez Klasinc in ansambel Ohver Twist iz Celja. MATEJA PODJED LokostrelGi prvič v Celju vora državna rekorda med pionirji In članicami Prav mogoče je, da si bo športno Celje »kostrelsko tekmovanje v nedeljo, 14. ecembra zapomnilo po tem, da ga bo ovezalo z rojstvom lokostrelskega klu- a v Celju. Lokostrelski navdušenci v elju obljubljajo ustanovni občni zbor t februarja. Nedeljska tekma v lokostrelstvu v celj- tem Golovcu je v veliki dvorani zbrala reko 80 predstavnikov iz vseh 16 slo- enskih klubov in dveh iz Hrvaške, iz araždina in iz Reke. Organizacija tekme ! bila ob velikem razumevanju zavoda folovec. ob materialni podpori EMO Ce- e, strokovni pomoči lokostrelskih klu- ov iz Gornjega grada in Kamnika in eveda po zaslugi pobudnika iz Celja - !irila Piliha - na visoki tekmovalni rav- i. Takšno oceno so dali zastopniki vseh kip, pa tudi predsednik Slovenske loko- trelske zveze Valentin Prelovec. Dosežena sta bila tudi dva državna re- orda in sicer v kategoriji pionirji - pro- to, kjer je zmagal Peter Tul iz Ankarana er v kategoriji članice - prosto, kjer je Iržavni rekord postavila članica Koke iz faraždina Zvonka Matkovič. ' Ekipno se je n^bolje v disciplini pro- 0 odrezala ekipa Lokostrelskega kluba. Koka Varaždin (Matkovič, Horvat, Slu- kič), v disciplini - instinktivno streljanje pa ekipa Mengša (Ves, Smole, Čolnar). Prva mesta so osvojili v posameznih kategorijah: pionirji instinktivno Matej Purnat iz Gornjega Grada, mladinci - prosto Robert Medved iz Ankarana, mla- dinci - instinktivno Matjaž Tomše iz Mengša, članice - instinktivno Tanja Be- zovšek iz Gornjega Grada, člani - prosto Stane Natlačen iz Postojne, člani - in- stinktivno Žare Krajnc iz Gornjega Gra- da, člani - coum pound - prosto Peter Tomazin iz Kranja in člani - coumpound - instinktivno Rok Hlebš iz Ljubljane. MITJA UMNIK MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE V CELJU Enodnevni zaslužek, vplačan od 21. novembra do 4. de- cembra OBČINA CELJE Komunala Celje, TOZD Pokopahška služba 47,878 Komunala Celje, TOZD Vodovod 182.147 Komunala Celje, TOZD Toplotna oskrba 123.966 Komunala Celje, TOZD CE-KA 667.026 Komunala Celje, TOZD Javne naprave 389.290 Komunala Celje, DSSS 342.193 Komunala Celje, TOZD Plinarna 199.177 Zavod za živinorejo in veterino Celje 326.453 Srednja šola Maršala Tita Celje 986.747 Nivo Celje, DSSS 514.796 Nivo TOZD VG 1,583.946 Srednja zdravstvena šola Celje 274.787 Srednja šola Borisa Kidriča Celje 428.887 Zapori Celje 10.910 Zapori Celje 284.362 Samoupravna stanov, skupnost občine Celje 281.217 Hmezad DO Celjska mesna industrija TOZD Proizvodnja Celje 820.5943 Hmezad DO Celjska mesna ind. TOZD prod. na veliko 215.270 Hmezad DO Celjska mesna ind. Tozd prod. na malo 530.339 Hmezad DO Celjska mesna ind. Združene hlad. Celje 88.122 Hmezad DO Celjska mesna ind. DSSS 309.829 OBČINA ŽALEC HMEZAD Tovarna krmil Žalec 87.430 HMEZAD TOZD Kmetijstvo Latkova vas 398.018 HMEZAD DSSS Žalec 135.285 HMEZAD Kmetijstvo Žalec 840.937 HMEZAD KZ Savinjska dolina TZO Prebold 304.000 HMEZAD KZ Savir^jska dolma TZP Šempeter 368.000 Feralit Žalec DSSS 364.500 Feralit Žalec TOZD Modelarna 103.400 Hmezad Export Import Žalec 331.126 Feralit Žalec TOZD Strojni obrat 452.500 Feraht Žalec TOZD Livarna 1.037.800 KIL TOZD Keramika Liboje 1,453.149 KIL TOZD Grafit Liboje 78.041 KIL DSSS Liboje 593.217 Hmezad KZ Sav. dol. TZPO Polzela, prisp. združenih kmetov 488.000 KZ Sav. dol. Žalec TZO Vransko, prisp. kmetov kooperantov 523.000 Hmezad Žalec KZ Sav. dol. TZO Gotovlje, prispevek kmetov kooperantov 114.000 OBČINA LAŠKO Prenos sredstev enodnevnega zaslužka delovnih org. 3,565.000 OBČINA ŠMARJE VIO TOZD OŠ Boris Kidrič Rogaška Slatina 406.043 VIO TOZD OŠ EK. Rogatec 183.078 VIO TOZD OŠ Marija Broz Bistrica ob Soth 128.071 VIO TOZD OŠ Tončke Čečeve Lisično 77.199 VIO TOZD VVO Rogaška Slatina 338.142 VIO TOZD OŠ Bratov Simončič Rog. Slatina 94.535 VIO TOZD OŠ BB Kozje 75.310 VIO TOZD OŠ Šmarje pri Jelšah 474.471 Steklarna Boris Kidrič TOZD Dodelava R. Slatina 508.407 Steklarna Boris Kidrič TOZD Kristal R. Slatina 1,637.478 Steklarna Boris Kidrič TOZD Dekor Kozje 723.645 Steklarna Boris Kidrič TOZD Osnovna obdel. 1,766.621 Steklarna Boris Kidrič DSSS 941.295 Steklarna Boris Kidrič Servis, dej. R. Slatina 333.990 OBČINA MOZIRJE Osnovna šola Ljubno ob Savinji 150.157 OBČINA ŠENTJUR DO VIZ Šentjur 2.120.140 Pod Gradom in Lopata Partizanski društvi Pod gradom in Lopata imata redno vadbo svojih oddelkov na osnovnih šolah Frana Kranjca in Veljka Vlahoviča. To je tudi pravilni odgovor nagradne igre Partizan št. 14 za katero smo dobih 54 kuponov, žal pa le 34 pravilnih, ki smo jih tddi uvrstili v boben za zaključno žrebanje junija prihodnje leto za ogled Univerziade 87 v Zagrebu. Pokrovitelja sta Aero in Cinkarna. Pripravljamo tudi druge nagrade! Tokrat so nagrajenci sopokrovitelja Aero: Katja Jurkošek, Zagrad 70, Celje, Gabriela S^ko, Gradišče 14, Trbovlje in Greta Vesič, Frizerski salon Štuklek, Tehju-ska 2, Celje. M. TREBIČNIK 18. STRAN-NOVI TF^ 18. DECEIVIBER 1986 FRAN SALESKI-FINZGAR Pod svobodnim soncem 60 »Azbad izposluje še danes pri despojni, da sme zajeti s palatinci mojo hišo. Če se to zgodi, nimam kotička, da bi skril Ireno. Cejo dobe pri meni, je izgubljena, z njo vred jaz. Strašna zagata! Ali naj gre na jadrnico in odplove? Kako ubežim potem jaz, če bo sila? Proč pa mora. Ko Teodora še izve, kaj je opravil kvestor - da je prišel s praznimi rokami, bo delala z vsem peklom, da nas uniči. Strašna zagata! Da bi se vsc(j Iztok vrnil! Moreče slutnje se me polaščajo čedalje bolj.« Grk bi bil postal skoraj malodušen. Dasije bil njegov duh živahen kakor mladeniča, je vendar staro telo obču- tilo breme, ki si gaje naložil. Skoraj mu je bilo žal, daje prevzel to nevarno igro, v kateri morda celo izgubi - zaigra vse. Ni se bal smrti, bal seje sramote in zavesti, da utegne končati sije^jno življenje, polno ugleda in boga- stva, sramotno, nečastno, uničen od krempljev te peklenske hijene. Dobiti je moral najprej Iztoka, da se posvštuje. N^ ima službo kjer koli, pustiti jo mora, da se zglasi pri njem. N^ obvesti Slovene in Gote - če bi Azbad napal hišo, da so pripravljeni. Pa n^ se prične pravi boj, revolucija - vseeno. Naglo je napisal košček pergamenta ter odposlal v vojašnico do magistra peditum najhitrejšega tekača na konju s pozivom, naj se Iztok takoj oglasi na domu. Na slokega konja, kije bil slovit v hipodromu, seje povzpel takisto slok Arabec, najboljši jahač. Epafrodit je naročil, naj ne prizanaša konju, naj pre- dirja kampos, gre od vojašnice do vojašnice, dokler ne najde Iztoka, katerega naj takoj privede. Vratar je prijel za zapah ter odprl težka vrata pred vežo, konj se je povzpel in nestrpno grizel v brzdo. Kar zadoni krepak udarec na vrata. »Iztok,« je pomislil Epafrodit. Vrata se odpro, zasveti se zlat šlem. Grka prešine veselje. A za prvim šlemom se pojavi drugi, tretji. Ni bil Iztok. Tuj stotnik je prišel na čelu oddelka palatincevin povprašal po Epafroditu. »Govori, pred teboj stoji!« se mu je mrko predstavil gospodar. »Vzvišenost načelnika palatinske vojske, magister eguitum, Azbad, vpraša tvoje gospostvo, ali ni tukaj Slovena Oriona-Iztoka?« »Sporoči, da ga pogrešam sam in takisto vprašujem po njem. Tukaj jezdec s pismom do njega, naj se vrne domov, ker ga je obiskal oče.« Epafrodit je potegnil pergament Arabcu izza pasu in ga ponudil stotniku. »Beri!« Ko stotnik prebere, vrne list in pravi: »Torej je utekel, nehvaležni barbar! Šest Slovenov je izginilo nocoj z njim vred s straže v carski palači. Tekači so šli za njim. Pa ga ne ujemo - zakaj nedosegljiv je.« Epafroditu seje zazdelo, da se mu je zazibal marmorni tlak pod nogami. Z največjo duševno prožnostjo je zata- jil pred stotnikom, kako je učinkovalo nanj to strašno poročilo. Tehtno je ponovil za stotnikom: »Torej je utekel, nehvaležni barbar!« »Zahvaljujem tvoje gospostvo za sporočilo. Vendar dovoli, da ostaneta dva hoplita pri vratih, dva pa gresta k morju v pristan. Tako veleva Azbad, magister eguitum, po ns^jvišjem naročilu svetega despota.« »Svobodno!« Centurio je po vojaško pozdravil, odbral štiri hoplite ter jih razpostavil na določena mesta. Z drugimi vojaki se je vrnil s sporočilom k Azbadu. Ko je prišel Epafrodit v peristil, seje sesedel na kam- nito klop. Glava mu je klonila na prsi, pred dušo seje razgrnila silna zmeda in v hipu ni vedel ničesar. Ponav- ljal je samo v krčevitih vzdihih: »Iztoče, Iztoče, kaj si storil? Irena - sirotica! Oj nezve- sti -.« Če je dobil trgovec poročilo, da se mu je razbila barka, če so njegovo karavano zalotili roparji, če je v hipodromu zaigral vreče zlata, namračilo seje njegovo čelo, toda njegov duh ni klonil. Še več je tvegal in še z večjo vztrajnostjo seje lotil dela. Ta vest pa, daje utekel Iztok, ko je izvabil Ireno, ko je njega pritiral na rob pogube, ta vest je potrla njegovega duha. Dolgo je slonel kot brezdušen na trdem kamnu.' Zgrozil bi se bil, ko bi bil zvedel: Iztok je padel od roke\ zavratnega morilca. Toda občudoval bi ga in mrtvega bi ljubil. Tako pa je otel sebe in umoril najboljše srce; ubil Ireno in njeno srečo. j Polaščala se ga je neobčutnost; napisal bi oporoko in 1 obdaril Ireno, sam pa segel po strupu -. \ Pretresla ga je misel. ' Šinil je pokonci. »Ne, nikdar, nočem! Če je ves svet izdan satanu, jaz se ne umaknem. - Novi načrti! Epafrodit zmagan? Telo mi zmorete, duha ne boste!« Hitro seje napotil na vrt k Ireni. Pod pinijo je sedela ob žuborečem studenčku. Cirila ji je spletala šopek iz natrganih rož. { 20. STRAN - NOVI TEDNIK mm JSJjECEMBE^m HORTIKULTURNI KOTIČEK Novoletni cvetlični aranžmaji Misel na novoletne praznike je vedno povezana z novoletno krasitvijo, ki tem prazničnim dnem da svojevrstno obeležje. Sem sodijo tudi cvetlični aranžmaji, ki naj ne bi bili samo okras stanovanj, marveč likovno dovršene strukture, ki bi ponazarjale doživetje narave in poudarile simboliko prazno- vanja. Cvetlične ureditve naj bi bile nekaj več kot samo spretnost, to je čim bolj osebne in sproščene. Ustvarili bi radi majhno simbo- lično združbo za praznovanje. Tako ustvarjalno dejanje nas bo obogatilo bolj kot že izdelana cvetlična ureditev. Pri tem čutmio svojevrsten oddih in zadovoljstvo, še več, to povezovanje z naravo v tem času ni samo prijetnost, temveč tudi potreba. Z našim bogatim rastlinskim izborom lahko ustvarjamo cvet- lične ureditve, ki so raznolike, vsaka ima svojo individualnost, prav tako kot ima vsako človeško bitje svojo osebnost. Pri tem- pa naj bi poznali življenje rastlin, pravila in sloge združevanja, i obvladah tehniko in poudarili občutje, ki je v teh dneh svečano, ^ veselo, sproščeno. Le s pomočjo teh osnov ustvarimo nekajj lepega. Cvetje, veje, Usti, plodovi, dopolnilni material, postanejo nekaj več kot samo vsota svojih delov. Ko se to združi, je' ustvarjeno nekaj več, združba, ki izraža življenje rastlin in hkrati srce ustvarjalca. Tukaj ni poudarjena samo velikost, barva, tem- več tudi razvrstitev in estetska organizacija. Ustvarjeni so skladni prostorski odnosi med izbranimi rastlinskimi struktu- rami, vnesena je ritmika med različno grajenimi listi in vejami. Za tako združevanje lahko segamo tudi po preprostih tvari- nah. Uporabimo lahko prav vse, kar daje narava. Poleg cvetja so primerni zimzeleni listi, plodovi in simbolični izdelki. Primerno je posušeno cvetje (artičoka, statice, rman . . .) in sveže rezano cvetje (božična zvezda, gerbere, vrtnice, orhideje, teloh, kale . . .) Tudi med zelenjem je izbor pester (smrekove veje, pušpan, bor, brinje, batika, mahonija, tisa, jelka, cedra, duglazija . . .). Plodovi vsebujejo seme. s katerim napovedujemo v mrtvem zimskem. času na novo vzbujajoče življenje. Radi uporabljamo suhe plo- dove iglavcev (cedra, macesen, bor, smreka) in listavcev (pla- tana, oreh, želod . . .) ter mesnate plodove (sipek, ognjeni trn . . .). Zelo mikavno delujejo številne posušene trave, kore- nine, veje, ki so zanimive zaradi bodic in rastne razgibanosti. Ne pozabimo na mehko svetlobo sveče in steklene krogle, ki pona- zorijo oblike plodov. Za osnovo vsake cvetlične ureditve lahko vzamemo nizke ali \dsoke vaze (steklene, porcelanaste, kovinske, keramične, lesene). Izbiramo lahko tudi lesene podstavke, korenine, lubje, pluto, večje storže, podstavke iz mahu, pletene pladnje in podobno. Podloga je sestavni del vsakega aranžmaja in pravilno izbrana daje poudarek harmonični celoti. Pripravljene in narezane dele rastlin natikamo v gobe, mah, ježke, redkeje v druga sredstva. Preden pričnemo razporejati dele ra.stlin. jih dobro očistimo in sortiramo. Združbo nato obli- kujemo. Samo pravilna razporeditev učinkuje privlačno. Nekaj primerov je prikazanih le v vzpodbudo, vi pa jih lahko spremenite v lastne kompozicije. dipl. ing IRENA ROJC RECEPT TEDNA Medenjaki Potrebujemo: 25 dag masla ali margarine, šest jajc, 25 dag sladkorja, 25 dag medu. klinčke, cimet, limonino lupinico, en kg moke, eno žlico sode bikarbone. Rumenjake in polovico sladkorja penasto vmešamo. Dodamo med, vse začimbe, moko, pomešano s sodo bikarbono, in trd sneg iz beljakov, v katerega smo vtepli drugo polovico slad- korja. Vse skupaj dobro zmešamo. Na pomokani deski obliku- jemo iz testa svaljek, ga razrežemo na koščke in iz njih obliku- jemo kroglice. Z dlanjo jih sploščimo in polagamo na pomaščen pekač. Premažemo z beljakom. V sredino vsakega medenjaka položimo polovico oreha ali olupljen mandelj. Spečemu pri 200 °C. Lestvic! Radia Celje Zabavne melodije: 1. TAKE MY BREATH AWAY - BERLIN 2. TRUE BLUE - MADONNA 3. MANDARINA-DON JUAN 4. HIGHER LOVE - STEVIE WINWOOD 5. SANDY - MIKI ŠARAC 6. SEMPRE, SEMPRE - AL BANO IN ROMINA POWER 7. RIMLJANI - BAJAGA 8. KUDA IDU IZGUBLJENE DEVOJKE - BORIS 9. SLOW MOTION - DŽORDŽE BALAŠEVIČ 10. THORN IN MY SIDE - EURYTHMICS Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15 uri. DomaČe melodije: 1. JANEZ, JANEZ - ŠTAJERSKIH 7 2. JURJA Ml DAJ - ŠTIRJE KOVAČI 3. NAJBOLJŠA MAMICA - KOGRAS 4. PODOKNICA - ŠKOBERNE 5. KOZJANSKA DEŽELA - KLAVŽAR 6. SREČNO DEKLE-AVSENIK 7. LJUBEZEN JE VEČNA ZVEZDA - SLAK 8. MOJECELJE-CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET 9. SREČNO ŠOFERJI-SAVINJSKIH 7 10. ZELENI MOŽICI-HENČEK Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15 uri. Nagrajenca Štefka Vodeb. Voduce 3. Gorica pri Slivnici Jožica Jelene. Moše Pijade 24. Celje Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje. Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v prodajalni MELODIJA v Celju. 24. STRAN - NOVI TEDNIK 18. DECEIVIBER 198( V življenju je veliko lepega Matilda Bark se z zadovoljstvom spominja svojih 90 let v času, ko kar naprej poslušamo negodova- nje in jadikovanje nad težkim življenjem, vi- sokimi cenami, zamudami vlakov in avtobu- sov, nezaloženostjo trgovin, poštarjem, ki spet ni prinesel pokojnine ob pravem ča- su____pa konec koncev tudi nad prevročim poletjem in premrzlo zimo ali pa poletjem, ki splob ni pravo poletje, saj kar naprej dežuje, in zimo, ki še snega ne ponudi, je toliko bolj prijetno poslušati Matildo Bark. Kljub svo- jim devetdesetim letom, ki jih je zaokrožila konec prejšnjega meseca, je še vedno čila in zdrava ter zadovoljna z življenjem. In prav optimizem, s katerim zre v prihodnja leta svojega življenja, je najbolj značilen zanjo. Pravi, da ji še nikoli ni bilo tako lepo kot sedaj. »V domu upokojencev na Polzeli so prijazni ljudje, tukaj v depandansi Šenek sem si v treh letih našla veliko prijateljic in prav nič mi ne manjka", pripoveduje in hkrati spretno preple- ta volnene niti v novega pajacka. No, morda bo pod njenimi prsti nastala punčka, ki je sicer oblikovana iz samih volnenih ostankov, a zato otrokom nič manj ljuba igrača. Prav takšna drobna ročna dela in seveda knjige, kijih sedaj prebere toliko kot še nikoli prej, pa ji tudi izpolnjujejo minute življenja. Čeprav se Matilda ne more pohvaliti, da jo je življenje v mladih in tudi kasneje, v zrelih letih pestovalo, pa se vendarle ne pritožuje. Le veh- ko željo, ki seji zaenkrat še kar izpolnjuje, nam je zaupala ob svojem prazniku. »Zdravja, takš- nega ali pa tudi malce slabšega kot je sedaj, si želim. Potem bo vse ostalo dobro in še naprej bom lahko prebirala knjige in časopise ter se igrala s temile končki volne. Saj se res lahko iz teh niti naredijo prav prijetne igračke«, je z nasmehom odložila svoj nov izdelek. Sicer pa ni samo Matilda dočakala tako viso- ko starost. V Šoštanju ima .še brata Janeza, ki je star 92 let, le tri leta pa je mlajša njena sestra Frančiška, ki živi v Mozirju. Večino svojega življenja je tudi Matilda preživela v Mozirju. Rodila seje namreč v delavski družini in starši so le s težavo prigarali toliko, da je bilo dovolj za pet otrok. Zato je Matilda že z desetimi leti odšla »s trebuhom za kruhom« po svetu. »No, saj ni bilo daleč,«, pravi in hitro doda, da je v Šmihelu nad Mozirjem pol stoletja služila pri kmetih. Ko so jo počasi zapuščale moči, je v Mozirju še dvajset let varovala otroke, pred tremi leti pa je pričela izdelovati volnene otro- ške igračke in prebirati knjige skupaj s svojimi prijateljicami v Šeneku. In, kaj bi dodali ob rob devetdesetletnici Ma- tilde Bark? Kaj drugega kot to, kar si tudi sama najbolj želi. Zdravje je namreč tisto, kar najbolj potrebuje in kar ji lahko olepša visoka leta njenega življenja. TONE TAVČAR Old-timer v Celju Mrzlega 26. decembra leta 1926, je iz Maribora v Celje odpeljal prvi avtobus. Šofer, ki je bil hkrati tudi avtome- hanik, je na poti imel polne roke dela. Avtobus je kar dva- krat obstal, zaradi česar pa niso bili slabe volje niti pot- niki, ki so v času, ko je šofer popravljal avtobus, popili ko- zarček ali dva, niti šofer, ki si je po opravljenem delu prav tako privoščil dobro kapljico. V spomin na to vožnjo pred šestdesetimi leti je v petek, ob 10. uri prispel natančno po voznem redu stari mercedesov old-timer, ki je pripeljal poln avtobus predstavnikov Certu- sa ter pevce, ki so ubrano zape- li radovednežem, ki so se zbra- li na celjski avtobusni postaji ter predstavnikom Izletnika. Stari mercedesov avtobus so Mariborčani obnovili letos, v to pa so vložili okoli deset tisoč prostovoljnih ur dela. Avtobus so junija, ko so ga na novo »uredili«, pričeli Mariborčani uporabljati v turistične name- ne, prav pa jim je prišel tudi ob Veseli jeseni. Prvič je bil old- timer na generalnem pregledu, ko je na števcu že kazalo krep- ko čez milijon prevoženih kilo- metrov! Old-timer ima mehanični vo- lan, motor pa ima 90 konjskih moči (današnji avtobusi jih imajo okoli 260). Če lahko ver- jamemo šoferju Poldetu Kore nu, ki je starega old-timerjj uspešno pripeljal v Celje, lah ko doseže hitrost tudi do 10 kilometrov na uro. Na 100 kilo metrov pa porabi približno 1; litrov nafte. Po krajši slovesnosti na celj ski avtobusni postaji je Poldi Koren z belimi rokavicami ob jel volan starega old-timerja ii popeljal delavce Izletnika m vožnjo po celjskih ulicah. Šte vilnim radovednežem v poz drav pa je stari, svetleči se old timer nekoliko utrujeno za trobil. NATAŠA GERKEi Foto: Edi MASNE( FRANCEK FRAKEU' Mej duš, to si pa ne dam reči, da za novo leto prina- šam zastarela darila. Pa vi podarite komu kaj, kar bo šele narejeno, razen če ste politik, seveda ... (Novi tedmk,^ 29. decembra 1969L Tatjana s puloverji Tatjano Dremelj poznamo kot pevko. Sedaj jo lahko spoz- namo tudi kot modno oblikovalko puloverjev. Začela je pred mnogimi leti. Najprej je pletla zase, pa za sina in prijateljice, nato je nekaj modelov prodala v najrazličnejše modne salone. Sedaj jih pod lastnim imenom predstavlja na prodajni raz- stavi v modnem salonu Stil v Tkanini Celje. »Oblikovanje je že od nekdaj moja velika ljubezen. Obiskovala sem tudi šolo za oblikovanje v Ljubljani, žal časa nisem imela dovolj, da bi šolo tudi zaključila. Dovoljenje za avi:orizirano prodajo puloverjev sem dobila od avtorske agencije. Zlasti je pomembno, da puloverji niso kopije, ampak izvirno avtorsko delo. Vsak izdelek je unikat in obli- kovno zaključena celota.« Tatjanine puloverje odlikuje enostavna modna linija z umirje- nimi a domiselnimi vzorci in kombinacijo barv, različnih voln in drugimi dodatki. Tatjana pripravlja tudi kolekcijo poslikanih steklenih predmetov. Rada bi odprla lokal, majhno trgovino za pletenine, poslikano steklovino, nakit in druge modne drobna- rije. In kakšno mesto ima ob vsem tem glasba? »Glasba je še vedno na prvem mestu. Pripravljam kaseto in longplejko, ki naj bi izšli aprila pri založbi Obzorja Helidon.« VIOLETA V. EINSPIELER Piše Milena Gerar-Domian PO JUŽNEM PACIFIKU 2 Drug za drugim se začnemo seliti v kabino pod palubo, kjer pa je tako slab zrak, da zdržim samo deset minut. Končno naj- dem kotiček na krovu, kjer prihaja topel zrak od motor- ja, pa tudi škropi ne preveč in tam preždim naslednjo uro in pol vožnje. Kmalu se mi pridruži eden od mornar- jev in se predstavi kot Luke. Sprašuje me od kod sem, in ko povem, da iz Evrope, sa- mo pokima z glavo in reče: »To je pa zelo daleč.« Ker se utrga vrv na jadru, me mora Luke zapustiti in tako naprej občudujem otočke, mimo katerih se vozimo. Vsi so po- raščeni s kokosovimi palma- mi in obdani z lepimi plaža- mi. Le redko kateri je še de- viški, saj se je turizem že povsod razpasel. Na Otoku zavržencev nas pričaka sku- pina domačink s pozdravom BULA in cvetom hibiskusa. Počasi se nam začne vračati dobra volja. V restavraciji nam pripravijo pravo fidžij- sko pojedino: na tri različne načine pripravljen riž, preka- jena govedina, popečeni koščki teletine z zelenjavo (nekaj podobnega našemu golažu), jed iz mletega mesa, ki malo spominja na musa- ko, makaroni, kuhani v mle- ku in zapečeni ter različno tropsko sadje. Vse skupaj je servirano na palmovih listih na ogromni mizi in je prava paša za oči. Čeprav so sesta- vine tega kosila čisto običaj- ne, pa jim dajo poseben, pravzaprav čisto drugačen okus njihove začimbe. Uro pred povratkom celo posije sonce, ki me tako razveseli, da si na plaži naberem kake pol kile drobcenih školjk za ogrlico. Wal(a in lova Zadnji dan se odpraviva proti severozahodu, v 24 km oddaljeno mesto Lautoka, kjer morava obiskati nekega Indijca. Mesto ima približno 30.000 prebivalcev, precej razvito industrijo z največjo rafinerijo sladkornega trsa v državi in s tovornim prista- niščem. Kot vsa industrijska mesta po svetu, tudi Lauto- ka nima preveč čistega in le- pega videza. Najin vodič po mestu nama poleg kolidža in moderne bolnišnice, z veli- kim ponosom kaže kot glav- no zanimivost predstavni- štva različnih tujih bank. Na- ma je zelo všeč tržnica, kjer prodajajo vse, od mesa, školjk, rib, do sadja, zelenja- ve in spominkov. Zanima me, zakaj uporabljajo drob- ne posušene korenine, ki jih je povsod na kupe. Vprašam enega od prodajalcev in ra- zloži mi, da je to WAKA iz katere se dela KAVA - fidžij- ska nacionalna, oziroma obredna pijača. Od velike vročine nama postaja slabo in kar z grozo pomisliva na kosilo pri indij- ski družini, kamor sva po- vabljena. Ko prideva tja, je dnevna soba polna črnolasih in bosonogih otrok, ki prav zaverovano gledajo kasetno televizijo - indijski film. Kasneje ugotovim, da je po- lovica otrok sosedovih. Med seboj se pogovarjajo v enem od indijskih dialektov, z na- ma pa govorijo gladko an- gleščino. Ker sem prvič v go- steh pri Indijcih, me za mizo čaka pravo presenečenje. Najprej mi ne gre v glavo, zakaj imajo v kotu jedilnice umivalnik, ko pa sta vendar v hiši, ki ni ravno revna, še dve kopalnici. Preden sede- mo h kosilu, si vsi umijejo roke in tako storiva tudi midva. Ko gostiteljica prine- se hrano na mizo, se začnem spraševati, s čim bomo pa jedli, saj ne vidim nobenega pribora. Šele tedaj se mi po- sveti, da Indijci jedo z roka- mi. Kosilo je proti pričako- vanju zelo okusno: koščki piščanca s currijem, riž, ocvrta riba in teletina z zele- njavo. K temu so servirane nekakšne palačinke, ki jih z rokami trgamo in pomaka- mo v omako. Seveda pa na- ma gostitelj pove, da je zara- di naju vse za polovico manj začinjeno kot običajno. Iz Lautoke se popoldne odpeljeva nazaj v Nandi na letališče. Na obeh straneh ceste so polja s sladkornim trsom, ki ga ravno žanjejo in nakladajo na vagončke ter po ozkotirni železnici odpe- ljejo v rafinerijo. Na Samoi Zvečer odletimo z majh- nim propelerskim avionom proti Zahodni Samoi. Na sre- čo je vreme lepo, kajti pri- znati rhoram, da nimam nič kaj prijetnih občutkov v ta- ko majhnem letalu, posebej zato. ker sem dve uri poprej videla motor taistega letala popolnoma razstavljen. Ime- li smo namreč tri ure zamu- de iz tehničnih razlogov. Po dveh urah in pol letenja pri- stanemo na majhnem otoku Wallis Island, kjer se eden od potnikov izkrca. Seveda vsi zlezemo iz letala in si ogledu- jemo majceno letališko stav- bo. Čeprav je sredi noči, je ob ograji vse polno domačih firbccv, kar pomeni, da tukaj letala bolj poredko pristaja- jo. Sicer pa je otok francosl kolonija in videti je, da ima. tu vojaško bazo. Do Sam( imamo še pol ure letenj vendar, ker smo preleteli d tumsko mejo, pridobimo ( dan in tako namesto dam ponoči pridemo tja včer ponoči. Na letališču nas čal hotelski avtobus in vsak pc nik dobi za dobrodošlii ogrlico iz školjk. Vožnja ( glavnega mesta Apie tra približno pol ure in vsi se č dimo, da so po vaseh skoi vse hiše razsvetljene, pa tu dosti ljudi je na cestah, c prav je ura ena po polno Ko odpreva hotelsko sot ugotoviva, da sva v bist vdrla k nekomu, ki napol spanju vleče rjuho nase ir angleščini sprašuje, kaj dogaja. Nimava se časa n opravičiti, tako hitro se un kneva in med čakanjem drugi ključ, se do solz r smejeva. Očitno so v recep ji naredili napako. Naš ho se imenuje Tusitala, kar v ; moanskem jeziku pom( pripovedovalec zgodb; ta so domačini klicali anglešl ga pisatelja Roberta Lu Stevensona, kije tukaj pr€ vel zadnjih pet let svoJ€ življenja. Hotel je zgrajen vzorcu tradicionalne san anske hiše, imenovc FALE.