g* koristi delav-Jfudeiva. D»Uv-opravičeni do ,fc*r produclra|o. paper i« devoted Interssts of the class. Work-entitled to all it tKey produce. •*00'»'i-ol»»M m*u*r, Dm. «. 1W07, at »he v><«t ofri'* •t CMeairoi III. u»d«i the Act of UoBgrvM of *»rolt Sul. IKtv itev. (No.) 84. Office: 587 So. Centre Ave. i i i i "Delavci vseh dež< združite se1 PAZITE! na Številko v oklepaju ki ee nahaja poleg va-šega naslova, prilepiti« nega »podajali na ovitku. Ako ( H S ) |e številka . V teda| vam a prihodn|o številko našega lista poteče naročnina. Prosimo ponovite jo tako|. Chicago. 111.. 20. aprila (April). 1909 blizo in daleč liberalci in klerikalci domovini so gotovo pravi ker ljubijo svojo "do-—~ Avstrijo, vedno na družili. Črnormeni so do in ljubezen do domovine se ipa raz jezika. nepopisnim veseljem glaau-i x avstrijski zbornici vselej za proračun, za povečanje na suhem iu na morju, za topove in oklopnice. Jpora slovenski narod — in delavec plačevati vsled pa bremena vedno nara-davke. briga slovenske liberalne Hfikalne poslance, ee bežita ii kmet in delavec v Ame-kjer se njirtia ne obeta nič vsled gospodarske krize, za slovenskega kmeta in ia ni v očeh pristnih libe-in klerikalcev pravi patrio- nazoru slovenskih liberal-klerikalcev jo pravi patriote se s pomočjo bajonetov, in oklopnic utrdi ugled Hfike družine iu če se ji s jo tega moril nega orodja ivi udobno življenje, je patriotizem. Slovenski m in klerikalci dokazujejo dejanji. Slovenski narod, ali fssnica ? je letno poročilo 'Arbeiter und Sterbekasse', pod jednote za nemške delavce drž. prinaša podatke, ki kažejo položaj ameriških de- Iharlo je 409 članov. Za j etiko smrlo 89 članov, to je 22 od-otkov. In 42 članov, to je nad I odstotkov je pa zvršilo samo so grozne številke. Več kot tkov članov je končalo življenje s samomorom v ti »rni jednoti. Ali so morda v fošnem delavske razmere boat Mi mislimo da je pri delav-if ki niso člani podpornih dru-[r, ie slabše, ker nimajo v slu-I bolezni nobene podpore. Vslefl li krasnih" družabnih tticr v ameriški republiki smo adanes tako daleč, da vsaki de->i delavec usmrti samega sebe, vrže od sebe življenje kot na-dno breme. Največ delavcev umrje za jeti-> boleznijo, ki ima svoj izvor družabnih krivicah in izkori-flju delavcev. Takoj na dru-® meatu je pa samomor; dela-5 ie usmrti sam, da se reši živ-bede, pomanjkanja in fonja. to »o res krasne razmere! A ne delavce, ampak za kapitaliste. da bodo delavci z» vse veke tako prijazni. s e s Objavi, da so v jeklarski iu železarski obrti znižali plačo delav cem, sledi vest, da trgovina v ti obrti narašča. Iz Pittsburga se poroča, da se muože majhna naro čila. "American Sheet and Tin-plate Co." bo v delavnici v New Castle za belo ploščevino zaposlila 1600 delavcev že tekom tega tedna. V ti delavnici se ni delalo od junija meseca zadnjega leta. Tudi naročila za jeklene plošče se mno-že, železnice pa naročajo ploščevino za jeklene vozove, ki bodo služili za prevoz premoga. Ako so ta naročila resnična, potem bodo železarski in jeklarski trustjani imeli dvojen dobiček, delavci so pa opeharjeni. Ako kapitalisti navaden, visok profit ne spravijo vsaki dan v svoje malhe,- tedaj takoj znižajo plače delavcem. Ce pak "kšeft" —• rop dobro gr?, jim pa še na um ne pride, da bi zvišali plače delavcem. V takem slučaju se spuste kapitalisti z delavci v najhujši boj, pri kterem jih podpira moderna kapitalistična država, ki ni nič dru-zega kot birič novodobnih roparskih klativitezev. • s . \ * — Iz Avstrije se poroča, da me- rodajni nemški faktorji delajo na to, da se sprejme znamenitega nemškega pisatelja Petra Roseg-gerja v višjo zbornico. Nadomestil naj bi pesnika Ferdinanda pl. Saar. Ta vest dokazuje, kolika razlika med nami in Nemci. Pri nas se vsakemu pesniku in pisatelju me čejo polena pod noge. Kette in Jurčič sta umrla mlada, ker v mladosti nista imela kaj jesti. Gre gorčiča in Qovekarja so vbili pritlikavci duševno. Aškerca preganjajo vse njegove žive dni; Etbi-nu Kristanu in Cankarju pa tudi ni na rožicah postljano. Našteli bi lahko še druga imena, a povedali bi nič novega. Naši patentirani kulturojedi bodo pa vzlic temu rekli, da smo kulturen narod. Narod bi bil kulturen ce ne bi imeli politikujo-čih duhovnikov in advokatov, kte-rim je umazana |>olitika več, če jim nosi osebne koristi kot pa kultura slov. naroda. Mi gotovo ne želimo, da bi bili naši slov. pesniki odlikovani s cesarskimi pasjimi znamkami, ker bi bilo to proti našim načelom. Mi imamo edino željo: dajte mir pisateljem in pesnikom. Z dostojno kritiko njiho del, jih pa spodbujajte do boljšega dela, da bomo res zmožni z drugimi narodi skupno se boriti za palmo kulture. — 0 delavskom položaju v Indiji je te dni poročal tf Kodanju dr. Krišna, socialist iz Bombaja. Slikal je ogromno bogatstvo bogatinov iu bedo ljudske iuase, ki broji v Indiji 300 milijonov duš. Bogatini izvažajo pridelke rodovitne dežele. Vsled lakote umrje vsako leto skoro dva milijona prebivalcev. Se ne davno je lakota pobrala G milijonov ljudi v enem letu. Vsako leto pomorita kuga in kolera poldrugi milijon prebivalcev. Od tisoč prebivalcev obiskuje le en sam šolo. Davki in naklade so visoki. Sodniki, sami Angleži dobivajo višje letne plače kot nemški državni kancelar. Angleški uradniki delajo po 20 ur na teden, indijski delavci pa 18 ur na dan. Angleški Častniki dobivajo do 40 tisoč mark letne plače in krasna stanovanja. Najnižji u-radnik dobiva 8 tisoč mark letne plače in prosto stanovanje, Povprečno pa zasluži indijski delavec 40 mark na leto. Indijski delavci so se pričeli radi tega roparskega izkoriščanja organizirati. Podpira jih domača inteligenca. Mnogo štrajkov je končalo z vspehom. Angleška vlada pa nastopa proti delavcem po rusko. Indijsko ljudstvo je pričelo spoznavati, da je edina rešitev v socializmu. Azijntshi delavci pričakujejo, da bo evropejski proletariat toliko pritisnil na vlade, da poneha ropanje v kolonijah. Astmki premokopov trdega moga v Pa. bi radi uničili orga-*cijo premogarjev. O tem da 1 ni dvoma 1 wmogarski baroni so dobro Pnizirani. Ali o tem se jim še Btajflt, da bi priznali organiza-> tudi za premoga rje, ki s svo-delom skrbe za njih udobno (jenje. teniogsrji, ki delajo v premogi trdega premoga, se hočejo l*iti s premogarji, ki delajo frijih, kjer se koplje mehak Tega pa lastniki pretno-ov nočejo, ker vedo, če so vsi nof«rji solidarni, da morajo kapitulirati pred organiza- teroogarski baroni ao dobro frivljeni za vojno. Zaupajo v policijo, ki je navadna Uarna vojaška sila, ktero je **odajni zbor Ph. ustanovil (iajem premogarskem štraj-ker so bili delavci tako pri-I, da so v postavodajni zbor i svoje klavce — demokrate spnblikance. 'di tega so premogarski baro-predrzni, ker verjamejo, — Kruh, moka se bo podražila. Ljudstvu se bode košarica zopet porinila malo višje. Ljudstvo bo moralo plačati en cent več za hlebec kruha, ali se bo pa moralo zadovoljiti z manjšo vago. In zakaj t Gre se za navaden borzni manever. Gospodar na žitnem trgu je ena sama oseba, ki določa cene za pšenico. Mlinarji ne zgube nič, ker podraže moko, ako gre pšenica kviško. Peki pa tudi nočejo zaostati pri ropu, zato mora ljudstvo plačati račun. Na pšeničnem trgu zapoveduje špekulant James Patten, ki je na-skrivoma pokupil pšenice in jo hranil v žitnicah. "(''asi za ceno pšenifo so mino-l.i" je cinično dejal ta špekulant, ko so ga vprašali zakaj je pšenica poskočila na $1.07 bušelj. Patten ima v žitnicah 15 milijonov bušljev pšenice. V zapadnih žitnicah jo ima pa še več. Mino-li teden je prodal 6 milijonov bušljev pšenice po $1.25. Kmet, ki je pridelal pšenico je mora prodati za nizko ceno. Rop na debelo se dandanes blagoslavlja. Vzlic temu pa me-rodajni faktkrji trdijo predrzno, da varujejo ljudske koristij. Ali je to rest ' ~ Avstrijske vlade se je tudi prijela pomorska norost. Oficiozni "Freindenblatt" naznanja, da je v pomorskem programu zahteva za štiri oklopnice, pomorske velikane po 20 tisoč ton najmodernejšega tipa. , Leta 1866, ko je avstrijsko bro-dovje pri Visu pognalo trikrat močnejše talijansko brodovje v beg, še avstijska mornarica ni i-mela oklopnic. Vse ladije so bile lesene, le "Habsburg" in "Ferdinand Maks" sta bili pokriti z železnimi ploščami. Kako se je vse spremenilo, odkar je Avstrija pristopila h tro-zvezi. Njena zaveznika, Nemčija in Italija povečujeta mornamfco. In Avstrija ki nima kolonij in komaj 360 pomorskih milj morskega obrežja, mora enako v soglasju s svojima zaveznikoma poveča vati mornarico, ako hoče, da se ne raz-, bije trozveza in Avstrija še v prihodnje ostane velesila. Tudi u-grabljenje Bosne in Hercegovine je mnogo pripomoglo, da si upa vlada s takimi pomorskimi zahtevami pred avstrijski parlament. Govori in piše se o mirovnih konferencah in razoboroženju. V resnici se pa vse kapitalistične države oborožujejo, kot cestni ropar, ki se pripravlja na odločilni naskok. Zgodovina nam pripoveduje, da je militarizem uničil najmogočnejše države. Grobokop mogočni rimski državi je bil militarizem. Vzlic temu pa pravijo sedanji državniki: Kaj nam mar zgodovina in prihodnjostT Za nami vesoljni potop! Da, vesoljni potop! Morda ni več tako daleč — prihrumel bo v noči, ko se ga ne bo nihče nadjal. In takrat bodo vsa modrovanja prekasna! s s kteri h ni bilo mogoče več dobiti bolnikovega privoljenja. In takš no naziranje je veljalo tudi za vojake. Ali moderni militarizem je stri tudi to mrvico osebne svobode pri vojakih, ne ozira se na bolnike. - s e ■ o — V Chicagi so pri splošnem glasovanju izrekli državljani z o-gromno večino glasov, da hočejo iiiieti bolnico za jetične ljudi. Zdaj, ko je končano glasova nje, je odredil župan, da pojde posebna delegacija v Evropo študirat, kako so zgrajene bolnice za jetične. To potovanje popolnoma odveč. Denar bo vržen na cesto. Kdor hoče hodit na počitnice v Evropo, naj plača troške za počitnice iz svojega žepa. Vsak arhitekt, vsak zdravnik, sploh vsak človek, ki se peča z vprašanjem tuberkoloze, vč, kako so zgrajena zdravišča za jetične. Ako smo pa vsi v ameriški republiki res tako neumni, da tega ne vemo, potem se naj v Evropo piše po staybinske načrte, ki bodo gotovo cenej i, kot potovanje delegacije v Evropo. S e s — Iz Mustogee, Okla. se poroča, da je zvezni državni pravnik izjavil, da se je vlada v Washing-tonu odločila umakniti tožbo proti gubematorju Ilaskell u in šes tim drugim bogatinom radi sle-parstva z državnimi zemljišči. Pred nekaj dnevi je bila tožba zavrnena radi formalnih napak. Zdaj se je pa vlada odločila, da tožbe ne obnovi. Tako je! Kdor ima denar, ima dobre advokate. Kdor ima dobre advokate, temu se ni treba bati, da bo serfel v ječi, ee smo tudi enaki pred pravico. — Iz Rusije se poroča, da bo a meriški trust za poljedelske stroge, ki ima že eno tvornico na Švedskem, zgradil tudi tvornico v Rusiji, ker je Rusija določila u-vozninsko naklado na vse stroje, ki so delani v inozemstvu. Ameriški trust bo s tem činom povišal poljedelskim trustjanom profit, ker je delo y Rusiji ceneje in ne bo treba plačati carine, z druge strani ga bodo pa ruski poljedelci hvalili kot dobrotnika Rusije, ker bodo malo manj plačevali za stroje,, kot do sedaj. Vzlic temu očitnemu dokazu, bodo nekteri delavci in obrtniki, ki se ogibajo pameti, da bi jih ne srečala tekom njih življenja, rekli, da kapitalizem ni mednaroden polip, ki vsem narodom pije mozek, da je neumnost, če se pro duktivni stanovi organizirajo mednarodno. Je že tako n* svetu. Neumnost še slavi svoje triumfe, če prav trdimo, da živimo v prosvitlje-nem 20. stoletju. REVOLUCIJA V TURČIJI. Komaj je avstrijsko srbski spor in ž njim vojna nevarnost zginila iz svetovno političnega obzorja, že je vetloželjni svet presenetila druga veliko važnejša novica: Turčija, predvsem Carigrad je v plamenu revolucije. Stare, nezadovoljne stranke, zlasti fanatični privrženci korana, so minoli teden vprizorili v Carigradu krvavo-nstajo, ubili par ministrov in več ostalih vladnih uradnikov in prisilili sultana, da je imenoval novo ministrstvo, ktero je ugajalo vstajnikom. To je pa razkačilo mladoturško stranko, ktera je lansko leto s pomočjo armade največ storila, da so dobili turški narodi ustavo. Kakor se glasijo najnovejše vesti, zbirajo mladoturaki v Salonikih svojo armado, s l^tero nameravajo naskočiti Carigrad in ubiti sultana, ako jim ne uide. Sultan, kteri se boji viharja; skuša tolažiti neza-dovoljneže, toda topot mu nihče več ne vrjame; včerajšnje brzojavke poročajo, da so dnevi sultanove vlade baje že pri kraju. Obenem so izbruhnili tudi verski boji med moharaedanci in kristjanskimi Armenci v Mali Azi ji. V mestih Mersina in Adana je versko fanatična drhal zadnje dni poklala čez 2000 kristjanov, med njimi tudi dva ameriška misio-narja. Vojne ladije evropskih zemlje gladnih "velevlasti" so že na poti proti Carigradu. Najbrž je tudi to najnovejšo vstajo reakcionarnih strank na Turškem pod k urila evropska "diplomacija", predvsem pa ciganska angleška vlada, ktera s svojo kramarsko politiko ne štedi niti človeške krvi, samo da ima za svoj business gnojna tla. Položaj je vsekakor kritičen. Leto (Vol.) IV. BUSINESS JE BUSINESS 1 BREZ DENARJA NI VERE PRAVI POP. DOKTRINA O PEKLU JE KRI-MINALNA! — Pri vojakih vzamejo človeku zadnjo mrvico individualnosti, kar dokazuje dogodek v Nemčiji. V Šemnici na Saksonskem je te dni vojaško sodišče obsodilo vo jaka na 6 tednov in en dan zapo ra, ker ni privolil zdravnikom v operacijo. Vojaka je na pohodih pokala kola na podplatih. Dvakrat je privolil v operacijo. Ker so bile dve operacije brci vsakega najmanjšega vspeha, se je v tretjič zoperstavil, da bi zdravniki delali posku^nje z njegovimi podplati. Do zdaj je bilo splosno načelo, da se ne more nobenega bolnika prisiliti brez njegove vednosti do operacije. Izvzeti ao bili posebni nevarnostni slučaji, pri M. M. Mangasarin. predsednik Independent Religious Society Chicagu, je na svojem predavanju v Orchestra Hall zadnjo nedeljo pozival navzoče, da naj peticioni-rajo na postavodajo za zakon, kteri naj zatre učenje otrok o peklenskem ognju in večnem pogubljenju. "Doktrina o peklu je kriminalna!" dejol je govornik. "Neumni nauki o peklenskih mukah popolnoma zastrupijo mišljenje otrok, kteri obiskujejo privatne župnijske šole, in še v paganskem Rimu je bilo kriminalno, razbur* jati mišljenje t verskim teroriž-mom. Otroke je treba čuvati pred "peklensko" doktrino. Predvsem naj se združijo matere in zahtevajo zakon, kteri bo čuval otroke ne samo pred tvornico in gledalskim odrom, temveč tudi pred pridigarji o izmišljenem "peklenskem ognju Slovensko-angleška slovnic*, slov. apg. tolmač iti angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Knbelka, 9 Albanv St., N«w York. N. Y. "Cash religion." Rev. T. S. Henson, baptistovski duhoven v Chicagu, je 12. t. m. na rekem shodu izjavil, da "skopo-ritci nimajo pravice do cerkve in do vere." — "Najslabši farani in najslabši verniki" — dejal je pop — "so milionari, ki\so obenem tudi skopuhi. To so ljudje, ki samo zvonijo z denarjem, a za cerkev nič ne dajo. Imel sem enega v svoji fari, pa je dal samo $50 za cerkev, dasi je na nji $10,000 dolga; hvala bogu, sem se ga že rešil. Taki lopovi (milionari) zaslužijo. da se jih po vrsti izobči iz »'. .lii/ ur veru jem v drobiž. IfaMSj, cent in nikel ne zadostuje, na je človek dober cerkvenjak J-OJ % dober (!) kristjan, ✓.'flfoz. kteri neče plačati, ni vreden. da moli (!) v moji cerkvi! Vera, ki se ne da kovati in zme-njati v denar, ni vredna nič! (A religion that can't be coined and cashed is not worth a fraction!)" Živel! Vendar se je našel krist-janski pop, ki je povedal resnico na glas! Katoliški popje, kteri operirajo pod ravnoistim geslom: vera brez denarja ni nič — nečejo tega povedati za ves svet. Seveda, business je tak .... Podjetniki lesa so minoli teden v štirih južnih državah zaprli sto tvornie za nedolo6en •-ts Vzrok: prmizk« eene kis. Podjetniki ho izjavili, da morajo priboriti višje cene, četudi so tvomice leto dni zaprte. Tako znajo kapitalisti! Kaj jih mar za delavce! Naj za i-nji tudi čakajo! Ampak delavcem ,ie to všeč, drugače ne bi podpirali kapitalistov pri vsakih volitvah! Sodrugi, slovenski delavci! Pripravljajte se za prvomajsko slavnost! Prvi maj je mednarodni delavski praznik; vaša dolžnost, dav če mogoče, dostojno proslavite ta svoj dan. Pomnite: prvi ma| |e delavski dan! NI dolgo tega, od kar je "Glaa Naroda" objavil pod naslovom "Chicago": — dolg članek, \ kterem se je silno muzal in napenjal. Urednik bi bil rad nekaj povedal — morda nekaj resnične-, ga o novopeČenem popovskem businessu v New Yorku, ki sliši na ime "Rafaelova družba" in o najnovejši pristno jezuitski prati k i s trcjalskim naslovom "Ave Marija", — toda ni mogel, kajti na ustih mu je, ležala težka roka mistra Saxerja, nekdanjega "na-prednjaka" in svobodoinisleca, kterega prepričanje je danes samo še $ $ $ . Spravil je na dan med drugim komaj tudi tole (kar pa ni razumelo, o čem se gre morda niti 10 odstotkov njegovih či-tateljev): . . . "Pomislite tudi, da nam ni več mogoče vrniti se nazaj v ona stoletja, koja se že minola in vsled tega: pozor! Bližali se vain bodo ljudje in sicer direktnim potoni, ali pa tudi potom vsa-kojakih zakrinkanih cirkularjev (Ave Marija!), za kterimi ne tiči nič druzega, nego business in zopet business, čegar jedini cilj je izmamiti od Vas dolarje in zopet dolarje, v vsakovrstne namene — za kterimi se pa zopet skriva business ... "Z drugimi besedami bi se to glasilo: "Nazaj v mračna stoletja, polna nevede a bujno cvetočega verskega humbu-ga, se nam vrniti ni več mogoče, zato: pozor! Bližali se vam bodo "fotri" a la Skazimir direktno, a-li pa potom jezuitske pratike "Ave Maria", kterih edini namen je, izmamiti iz vas dolarje, samo dolarje ip zopet dolarje, in kterirn ni za drugo kakor za business, samo za business in zopet busi- naaal - - .....—— - - - Tako je mislil "Glas Naroda", dasi je povedal drugače. Toda business je business! V 2. št. Skazi-mirove prat'ke vidimo Sakserjev oglas, cela stran: . . . "prodajamo šifkarte, pošiljamo dena»-itd ... ." Dalje se med "dobrotniki (Rafaelove) družbe" sijajno sveti ime "Frank Sakser, New York, $10.00 in med "družbeniki sta dva Sakserjeva vslužbenca, ktera sta dala po $1.00. Slednjič je f>a tudi soditi po črkah v prat'-ki, da se prejkone tiska pri mistru Sakserju! — Ja, na ta način, Mr. (rims Naroda, aeveda gre business, business in zopet business! G. N. sicer piše po svoje, "Ave Maria" pa po svoje (farbati se mora ta neumni folk!), v resnici sta se pa oba lista našla tam, kjer ima business in zopet business svoj program : $ $ $ ! NOSIL JE NA SEBI NAPIS, DA HOČE DELA. Neki Taljan po imenu Aristide de Paolo je hodil pred kratkem po new-yorških ulicah s tablico na prsih, na kteri je bil napis: "Hočem dela." Vzlic njegovenu para-diranju pa se ni nihče oglasil, da bi mu dal delo, vsled tega ja bil primoran iskati si prenočišta na občinskem prenočišču. Omenjeni je 26 let star, je bil svoj čas tele-grafični operator v taljanski armadi, kjer jev zavzemal mesto tretjega poročnika. — To je zopet lep košček ilustracije \(račujočc prosperitete. so Jtatoje * k » it V londonskom parlamentu je dejal zbornični tajnik Buchanan, da ima vlada najtehtnejše dokaze, da se je v Indiji organizirala zarota, ki je imela namen, zrušiti angleško gospodstvo. Zarotniki niso nameravali tistajc, ampak so delovali v časopisju. S terorizmom so hoteli vladi onemogočiti delo. Več prič v kriminalnih procesih, policajnih uradnikov, so pomorili. Neglede kako majhna je koča v kteri živiš, toliko prostora bo vedno, da postaviš v njo steklenico Anchor Pain Expiller. Trganje, onemoglost in druge pritikli-ne pridejo nakrat — in to je pripomoček. 25e in 50c. .<- yr » PROLITARIC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in IsdaJatslJ: Jugoslovanska delavska tiskovna druiba v Chicago, III. Naročnina: Za Anr.»rico |t 50 ca ctlo teto. 7Sc ga pol lata. Za Evropo $2 lK)K. Najboljše in najfinejše oblel so po nizki ceni na \ pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Ch Velika zaloga klobukov, čep vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev darilo. Aka hočeš dobro naravno viu< oglasi ae pri na debelo ni šel tako od rok, kot mnogo članov; Zveza pivovarških sta določila sultan in gt*podska ! jn sodavskih delavcev je celo celih druhal. ki se senči v njegovi mi- ,1000 članov na novo pridobila, loetl j Društvo knjigovezov pa je zelo Umor Armencev" na debelo v trpelo vsled krize. Njegovi izdat-Adani, ki je imel namen služiti ki za brezposelne so grozno veliki. Zveza tiskarjev zaznamuje v 1. 1098 dobo mirnega razvoja. 1000 novih članov je pridobila, in sta- kot znamenje, da se prične s splošnim klanjem drugo vercev in vzplamti mohemedanski verski fanatizem se je posrečil le v Adanijnje premoženja "se je pomnožilo do evropejskih mahomedaneev pa a 40.000 kron. Občutna izguba je to klanje na debelo ni imelo pri- gadeia delavstvo v kemični indu-vlačne sile. Tudi program za atriji, število članov je padlo od umor vseh merodajnih .*eb v ko-]20.027 na 18.620. Na podporah je mitejugza zvezo i p napredek v zveza kemičnega delavstva izpla- 620 Blue Island Avenu Telefon Canal 843 cm Pri njemu dobifc najbolja kalil ska in iraportirana vina. I. STRAU! Carigradu se ni zvrsil tako, kot so pričakovali sultan in ryizad-njaki. Protirevolucija je v začetku ponesrečila! To so uvideli tudi sultan in nazadnjaki: zato prise-zajo zopet, da bodo čuvali ustavo. Komedija! Umevno, da Mladoturki po tem izdajskem in bestijalnem činu sultana in njegovih privržencev niso mogli držati križem svojih rok. V Saloniku se je pričela zbirati armada, ki ima marširati v Carigrad, tla sultana in njegove krvižejne privržence pouči, kako je treba držati slovesne prisege. Brzojavka iz Salonika poroča, da so Mladoturki izrekli: "Zmagali bomo, zasedli borno Carigrad in pobelili najvišje in najnižje izdajalce na drevju nasproti parlamenta." In če Mladoturki zvrše svojo grožnjo, kaj o neki zvršili s tem? IYot i revoluciji so vrnili šilo za ognjilo v prid napredku ip razvoju! Zavcrtnik .Tože. AVSTRIJSKO STROKOVNO OI-BANJE V L. 1908 Leto 1908. je bilo zelo revno glede na pomembne dogodke za avstrijsko strokovno gibanje. Začenjajoča kriza je ohroinovala akcijsko možnost, strokovna delavnost pa je stala vidno pod znaki depresije. Kriza ni prišla v Avstrijo hitro in ne da bi se popreje ne slutila. Konjunktura ni bila tako pomembna kot v drugih industrijalnih državah, zato ni bilo nazadovanje konjunkture enako padcu. Konjunktura je za če val a padati v prvi polovici 1. 1908, ne hitro, polagoma ali nezadržno. Tudi ne pri vseh industrijskih panogah. N. pr. železarska, kovinarska in strojna industrija je vzdržala do korica 1908, ker je imela večja naročila za železnice. Nasproti temu pa je zadela najpoprej predilniško in dustrijo, ki je doslej v konjunkturi korakala na čelu. Poročila o skrčevanju podjetij se gromadijo. Mase odpuščenih delavcev iz predilniških tovaren se množe. Znatno izgubo dela je končno provzročil bojkot v Tur čiji, ki je zlasti pogubno vplival na predilniško industrijo. Steklar ska industrija in pa stavbniška stroka sta bila poleg predilniškc industrije še najbolj prizadeti. Kriza se je zlasti proti koncu 1. 1908. opazila. Danes moramo gotovostjo računati, da bo 1. 1909. še znatno poslabšalo konjunkturo. Radi krize so trpele naše strokovne organizacije v vsakem ozi-ru. Da je šttfvilo članov še vedno ostalo tako visoko, je pripisati dejstvu, tla se res naše strokovne organizacije trdne v vseh ozirih. Skupne organizacije so v tem tako neugodnem letu izgubile komaj 8.000 Članov, in sicer je bilo valovanje tako le: 25.000 jih je odstopilo, 17.000 pa pristopilo. Ta izguba je sicer bridka, ali kdor pomisli na vse okolnosti, mora biti zadovoljen, da je sploh *e tako ostalo. Poglejmo siyno poročila posameznih strokovnih organizacij, o-pazili bomp takoj eno, namr(^: zlriKi čala 95.014 kron. Strokovno društvo krovcev je napredovalo. Zveza struga rje v je pa bila po krizi prav zelo prizadeta, samo brezjH>selne podpore je izplačala 60.607.50 kron. Splošno strokovno in pravarstvenQ društvo železničarjev je doseglo v 1. 1908 velikanske vspehe, zvišalo se je pa tudi število članov od 51.832 na 56.000. Malo društvece brivskih pomočnikov tudi lepo napreduje.' Osrednjo zvezo steklarskih delavcev je pa kriza na vso moč hudo zadela: prav obilo članov je odpadlo — a kljub temu se premoženje ni zmanjšalo. Člani so se pokazali zelo požrtvovalni. Zveza trgovskih in prometnih uslužbencev je napredovala. Kriza je prizadela največ — blagajni, članstvo jo je že še preneslo. Zveza lesnih delavcev je bila v 1. 1908. zamotana v celo vrsto teskih bojev, ali kljub vsemu je pridobila 2000 novih članov. V I. 1907. je bilo v tej zvezi 7925 brezposelnih, Jvi so prejeli 130.940 kron podpore v 1. 1908. pa jih je bilo brez dela — 9350, kojim se je izplačalo 210.400 kron. Zveza strojarjev je izgubila nad 400 članov; blagajna je bila tudi občutno prizadeta. Lepo se je razvijala zveza poljskih in gozdnih delavcev. Zveza slikarjev in pleskarjev je obdržala dosedanje člane in pomnožila svoj imetek. Centralno društvo zidarjev je pa zelo trpelo. Izgubilo je skoro 4000 članov. Vzrok je, ker se je zelo malo zidalo. Tudi zveza kovinarjev je izgubila okrog 1000 članov. Konec 19Q7 jih je bilo 63.790, konec 1908 pa jih je ostalo 62.787! Premoženje pa se je približalo že milijonu kron! Zveza kamnosekov je zvišalo članstvo, pravtako Strokovna zveza tobačnih delavcev in delavk. Lep napredek je pokazala Unija opekarskih delavcev ter zveza tesarjev, ki je znatno pomnožila svoje Člane. I. t. d. i. t. d. Ni nam mogoče omenjati v tako kratkem poročilu vseh zvez, unij in društev. Na sploh se more le reči, da ni ravno najboljše, pa tudi slabo ne. Gotovo je, da bodo naše strokovne organizacije takoj znatno napredovale. ko pojenja kriza in nastopi le nekoliko ugodnejša konjunktura. Rrez dvoma je. da kriza izčrpna moči in opravičeno je povsem, če državna strokovna komisija poročajoč o 1. 1908 svari preti cepljenjem moči in sil. Strokovno gibanje mora ostati •notno; ako hoče res doseči svoje namen*. "Rdeči Prapor" Sveži kruh in fino pecivo dobite vedno v hrvatsko eloveneki pekarni Curiš I Rad&kovič 623 Bo. Throop Street Vozi tudi na dom CHICAGO. Valentin Poti sek gostilničar 1004 looo J JOS. BERNARI VABILO NA BANKET kterega prirede SKUPNA CHICAŠKA DRUŠTVA S. N. P. J. v proslavo petletnice Slovenske Narodne Podporne Jednole dne 24. aprila ob osmi uri zvečer v gornjih prostorih (št. 1 & 3) Narodne dvorane na 587 So. Centre Ave. Ustopnim zi moške zniti $1.00 t prosto jedjo in pijačo. — Zinske plačajo 50c, otroci v spremstvu izpod 10 let so prosti. Cisti dobiček le namenjen v agilacijske svrhe in v obrambo Slovenske Narodne Podporne Jednole. — Ustopnice se dol* pri glavnem tajniku F. Kržetu na 12«9 S Lawndale Ave Lhicago, III , in pri razprodajalcih. Kdor se želi udeležiti banketa, naj naznani najkasneje do 20. aprila na imenovani naslov, da se ve napraviti vse potrebno tflede jedi in pijače. Naročilom se mora priložiti denar. Člani in prijatelji Jednole, ne pozabile priti. URAR 336 W. 18th St., Chlcai Ima večjo zalogo ur, verižic, nov in drugih dragotin. IzvržuJ vsakovrstna popravil« v tej str« zelo nizki čemi. ObiMite ga! Drufitvene regalie, kape, prekorai bandera itd. za slovenska druitva najbolje pr« Emil Bachm Rabite premog? Rabite drva? Ali se selite? To: vam najboljše in najbitiejfce preskrbi Frank Udovič, EKSPRESMAN 539 W. 18th street rCHICAGO, ILL. 580 So. Centre Ave., Pre vaza Vobi.;tvo, premo*, drva in drugo. Og]a ntlkl n. \i! ■ ? . • druge bolezni. Preižče ln svetuje zastonj. * 3 ' ot*kl,Q»—tok DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST. CHICAGO. (Med. Randolph in Lake St.) Uradu je: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop izvanredno visoke izdatke, 1237-lst St.. U Salle, lil To« v*, gostilni podrejene pijate i ose pri poro As rojakom aa obibm oblak. Postrežba tofna t« solidni V slučajih nesreče icvijenja udov, ako skoti kost Iz svojega leil&ča itd, rabite takoj Dr R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller. On auSi, zdravi In dobavi udobnost. „ Imejte ga vedno doma in skrbite, tla si nabavite pravega z pnA<> varnostno ^ znamko sidrom na eti- iTiketl. \IT V vseh lekarnah po ^T 25 in 50 centov. F.AD.RICHTER&C0. 213 Pearl 8treet, New York. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegljl&en 8veže pivo v sodčkih in buteljkah in druge ramo vrat ne pijače ter unijake smodks. Potniki dobe čedno preno čiMe za niako cono. Postrežba točna ln taborna. Veem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, »64 SO. CENTER AVE.. CHICAGO M, A, Weisskopf, M. D, Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldiie in od 6—9 zvečer. 885 8o. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago.,Til M* Podpisani naznanjam, da točid turno domače vino in dobro piv« Na razpolago imam tudi prosti DVORANO^ i 7.a veselice, za svatbe in seje. Za obilen obisk se priporoča 1 franc Ceh, 568 So. Centre A v«. CM Halo, Johny! Kje ai pa bil včeraj? Saj vež kje, kjer je največ zabave. Ali Se n« da je največ zabave v GOSTILa John Košičelo 590 So. Centre Ave., Cblcaf _ j Jože Sabath advokat ln pravni zastopnik v sklh ln ci vinih sadevah. Pilite slovenski I 1629-1638 Unit j Building 78 Dearborn St., Chi Res. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 72TL Leopold Salt ODVETNIK v kazenskih in eivilnih Auto Phone 6065. Offiee Phone Main 8065 i Residence Phone Ii CRAD: 27 METROPOLITAN Ssvsroaap. ogel Raadolpkj in La Salle ulice Stanovanje: 1217 Shsrldan Pristno domače CATAWBA...........70—1 BELO VINO..............< RDEČE VINO......... RDEČE 8TARO VINO RMENO VINO........ Posoda prosta. Te cene v«^ cmslcem od 50 galonov nspr« kot 50 galonov se ne polllja. Mljatn proti predplačilu sli po po val Amer\kl- Priporočam ae rojakom tudi moje leno urejeme gostilne c pijačami In s vedno pripravljal stim prigrizkom. Za dobro in točno poetrelhal tudi aa pristnost vina jamčim. 1 JOSIP ZALOK 899 Edlsoi Road N, E„ Clltl ZBORA JUGOSLOVAN-SOC. DEM. STRANKE NA KRANJSKEM.. (Palj.t.) ^ideiuo otl tega aplo&nega ei-stranke na položaj jugo-socialne demokracije in datf razmere pred nami. Tudi »vuirsk.i social no-(i»'iuokra-gtranka laiiko a samoza-stjo in ponosnem poudarja, da ijfckem jugu. In s tega real-Mi alalia - o/rimo na dane loomične, soeialns, politične in Tile razmere na jugoslo-in predvsem slovenskem ju. Kon.stutiramo, da ne Slone Hrvatje nimamo vele-itrije in veletrgovine, marveč V rokah nemških. Hainan ih in sploh inorodnih kapitali-ov. povečem akcijskih družb. Že raditega je boj jugoslovanske Kialno-dem«>kratične stranke doda internacionalen boj, ker ima *d seboj internacionalnega so- C; s tega stal ja vsako takozvano narodno ritvsko gibanje samo oft) sebi. p|ič korustatirajmo, iki je sko-sa veletrgovina in Vele in d u-rija osredotočena v edinem veli-em mestu, t. j. v Trstu, ki se raz-ija od leta 1890 z orjaškimi kora-v zniislu velekapitalizma. Nein-;i in italijanski podaniki, vele-apltalisti« se "družijo na tem to-iŠču, da izkoriščajo svoj kapital i pritezajo nase mase slovenske-a delavstva, ki se zbira iz revnih laninskih in kraških naših kra-bv. Socialni položaj konstatiraj-K> z realnega našega stališča tako. * od slovenskega prebivalstva Iktraj 95% spada v odvisne pror ttarske sloje, maso našega Ijud-[tva. Fabrkfnega delavca, obrtne-[a delavca, posla, malega posest-lika. malega obrtnika, malega Tgovca. učiteljstvo, nižje in sred-ije sloje uredništva lahko grupirano kot odvisno proletarsko pasti, ki se ima boriti proti izko-iwanju nemškega in italijanskega velekapitala in višje birokra-sije. Le majhen otoček naše slo-renske buržoazije se zbira še oko- i pristne liberalne skupine, dejansko pa ne tvori drugega soeial-lih predsodkov, nasprotno vsa keen razvoju in nesposobno vsakega ■esnega boja. Za to malo buržoa-ajsko skupimo velja rek sodruga C.iutskega na dunajskem zboru LJI01.: * Danes buržoazija več ne i nisli resno nas potlačiti, marveč las skuša le diskredirati." in rek; odruga Nemca na Brnskem zbo-! m 1899: "nemška buržoazija je' narastična. pod kupna in brezmoč- j la, mladočeška pa pogoltna po do-nŽku. brutalna in brezobzirna." ^litične razmere pred nami so 'azdejane |>o neplcxlnem delu v leželnih zborih, korakom, štajer-ikem. kranjskem, goriškem, trža-ikem. istrskem in dalmatinskem. Pae obstoječe stranke, klerikalne, iberalne, ali že buržoazijske ali mrodno-napredne ali agrarne, so' tapletene med seboj v malenko-: rten oseben boj, brez enotnega po-itičnega cilja, združene v boju le >roti nam, socialnim demokratom,! ilutee, da je to ona stranka, odj tatere preti edina nevarnost za >odočnost. Enako nerazrešeno sto-' ii pred nami narodnostno vpraša-»je kot eminentno kulturno vprašanje. Za vsako ljudstvo, posebno >a za tako demokratično, gospo-larsko zaostalo, kakor je sloven-iko, je vprašanje končne ureditve judskih, srednjih in višjih šol ftninentno vitalno vprašanje. No->ena stranka pa se ne poteza za rešitev teh vprašanj z realnega »tališča, vse je le strankarsko tek-novanje s frazastimi manifestacijami in proklamacijami. Iz teh danih razmer pred nami je pokazana pot jugoslovanski loeialni demokraciji za bližno bo-Jočnost. Bolj kot kdaj mora jugo-tovanska socialno demokratična itrsnka biti in ostati poklicana zastopnica delavstva, bolj kot kdaj fnpra stremeti po polni demokratizaciji vseh javnih naprav, in kot (>rvi korak v dosego tega mora za-loneti iz naših vrst klic po splošni molilni pravici za občinska in deželna zastopstva. Demokracija pa Jam ne more biti, kakor je poudarjal sodrug Kautskv na dunajskem zboru, neodvisnost naše-' ?a ljudstva. In zavedati se mora-| no. da dokler traja kapitalistična Ifodukeija, ne more postati neod-! Imen niti oni narod, ki ima polno fczvito veletrgovino in veleindu-1 rtrijo Zavedati se moramo, da slovensko in hrvaško ljudstvo, ki j (Dalje na 4 str.) | Slov. soo. klub it. 3 Conemaugh, Pa., uajuljudnjeje vabi vse sodruge, da se polnoštevilno udeleže seje dne 1. maja 1909 v prostorih Jos. Mele Franklin ' (Oonemaugh) pri seji pridejo važne točke na dnev-ri red zatoraj opozarjam sodruge, da agitujejo, seja se vrši točno ob 8 uri. Josip Brieelj. Protest. Slov. sY,tem trenutku na vrhuncu. — je pravil mož, ki je govoril kakor vnet član organizacije. Ljudje v klavnicah so dovolj dolgo prenašali velike krivice, a sedaj trpljenje prekipeva, in vsak dan se je bati, da izbruhne štrajk. Po teip razgovoru je Harper tajno poizvedoval, kakšen človek da je Jurgis, in za nekaj dni je že prišel z zanimivim predlogom k njemu. Ni še sicer popolnoma siguren, je rekel; misli pa, da, če bi JurgivS šel v klavnice in storil, kar bi se mu reklo, ter znal držati jezik za zobmi, mu je v stanu preskrbeti redno plačo. Harper, — "Bush" Harper, kakor so ga splošno nazivali — je bil desna roka Mike Scully-ja, demokratičnega bosaa v klavniškem okraju; in te volitve bodo nekaj prav posebnega. Predlagalo se je Scully-ju, da bi postavil svojim kandidatom bogatega pivovarnarja, stanujdčega na elegantni boulevard i tega okraja, in ki hrepeni po dostojanstvih in po 44častitljivem" naslovu aldermana. . Pivovarnar da je Jud in poleg tega strašno neumen, sicer pa prav nedolžen človek, in pričakovati je z gotovostjo, da bo dal na razpolago v agitaeijske svrhe ogromne svote. Scully je predlog sprejel in potem šel k republikancem, da jim s svoje strani stavi predloge. Ne ve prav, če bo z Judom prodrl, in svojega okraja r;ie mara postavljati v nevarnost; vsledtega naj bi republikanci postavili svojim kandidatom nekega ljubeznjivega Scullyjevega prijatelja, moža, ki se sedaj ukvarja s postavljanjem kegljev v kleti gostilne na Ashland avenue, in čegar izvolitev hoče on, Seullv, doseči potem z judovim denarjem; na ta način bi bila zmaga na republikanski strani. V zahvalo za to naj bi republikanci prihodnje leto ne postavili nobenega svojega kandidata. ker želi potem Scully sam postati alderman. To ponudbo so republikanci sprejeli z obema rokama: toda vražja stvar je to, — je razlagal Harper, — da so republikanci vsi vprek osli, — saj je že to neumnost, če se kdo v klavniškem okraju, kjer kraljuje Seullv. izdaja za republikanca! "Stvar jim bo popolnoma ue jasna, in izključeno, je da bi se demokrati, ti plemeniti rdečekožei bojne lige, javno priznali za republikance. Težave bi morda še ne bile tako velike, da ni nastala neka druga okolnost, — v zadnjih letih so se stvari v političnem oziru začele nekamo čudno razvijati v klavniškem okraju: pojavila se je čisto nova stranka. Bili so to 44socijalisti'\ in to je vražja svinjarija, — kakor se jo izrazil Harper. Edina slika, ki je Jurgisu pri besedi "socijalist" stopila pred dušo, je bil ubogi mali Tamoszius Kusz-leika, ki se je nazival soeijalistom in hodil okrog s par drugimi možmi ter se v sobote večer nakričal na cestnih vogalih do bripavosti. Tamoszius je skušal Jurgisu raztolmačiti. kaj ta stvar prav-zaprav pomenja, toda Jurgis. ki se nikdar ni mogel globočje razmišljati, ga ni nikoli razumel; sedaj se je zadovoljil z razlago svojega novega prijatelja, da so socijalisti sovražniki vsake ameriške uredbe, —v da se r.e dajo niti podkupiti, niti se ne marajo 44pogajati" in sklepati "kompromisov". Mike Scully da je nekoliko vznemirjen vsled te nepričakovane politične situacij^, ker jim je dal s svojimi zadnjimi spletkami sam v roke močno orožje, — demokrati klavniškega o-kraja so baje silno razljučeni pri mislih, da je njihov kandidat kapitalist, in če že enkrat pride do tega, da bi menjali svoje prepričanje, potem ni nemogoče, da se nagnejo na soeijalistično stran in da bo v njihovih očeh soeijalističen kandidat boljši kakor pa demokratski 4 bum". In raditega se ponuja tukaj Jurgisu prilika, da si pribori ugledno družabno in gmotno stališče, — je nadaljeval Harper; on, Jurgis, je pripadal svoječasno delavski organizaciji in bil v klavniškem okraju znan kot delavec; moral je torej imeti na stotine znancev, in ker nikdar ni govoril o politiki, mogel bi sedaj nastopiti kot republikanec, ne da bi vzbujal le najmanjšo sumnjo. Denarja je ko peska za vse. ki se izkažejo uslužne in pridobivajo 44pristaše": in Jurgis sme računati na Mike Scullv-ja, ki se ni se nikdar izneveril prijatelju. Kaj mu je potem storiti? — je uprašal Jurgis čisto zmedeno, in oni mu j* pojasnil natančno. Predvsem bi moral iti v klavnice in delati, kar bi se mu sicer morda ne dopadlo prav; toda imel bi denar, kar bi si ga prislužil z delom, in povrh tega še to, kakor bi dobival kot posebno, nagrado. Moral bi spet pristopiti v delavsko zvezo in poskusiti, da dobi kak urad. kakor je to storil on, Harper; moral bi vsem svojim prijateljem pripovedovati vse najboljše o Dovle-tu. republikanskem kandidatu, in kar največ slabegs o Judu; in potem mu bo Seullv preskrbel dvorano za shode, in ustanoviti bi moral 44Republikansko mladeniško zvezo" ali kaj temu podobnega, in razdeljevati eele sode piva bogatega pivovarnarja, prirejati umetalne ognje ingovore, natančno tako kakor bojna lisra. * Saj Jurgis gotovo vendar pozna na stotine ljudij, ki bi mu poma-ali uganjati take in enake burke; sicer so pa itak tu še Skalni republikanski voditelji in mešetarji, ki mu bodo tudi sli na roko, — in na volilni dan bodo gotovo slavili veliko zmagoslavje! Ko jc Jurgis to razlaganje in pojasnjevanje poslušal do konci. je rekel: 44Ali kako naj dobim v klavnicah delo? Zapisan sem v Črnem imeniku!" "Bush" Harper se je glasno nasmejal. "To bom že jaz uredil," je rekel. Tn Jurgis je odvrnil: 4 4 No, torej je stvar dogovorjena: jaz setn Vas." Tako se je Jurgis vrnil nazaj v klavnice in bil predstavljen političnemu okrajnemu glavanju, bossu chikaškega župana. Scully je bil oni mož. ki je posedovtil opekarne, odkladališča in ledišče, — toda Jurgis tega ni vedel. . Scully je bil oni človek, ki je nosil krivdo, da ni bila tlakovana cesta, na katerej je Antanas utonil; Seullv je bil oni, ki je nastavil sodnika, kateri je Jnrgisa prvič obsodil v j*čo; SmIIv je bil glavni delničar družbe, ki je prodala Jurgisu podrto »O in ga potem za njo osleparila. Toda.o vsem 1. m Jurigis ni V« del niČ. ravnotako kakor tudi ni vedel, da je bil Scully le slepo orodje« in igrača v rokah klavničarjev. V njegovih očeh je bil Scully mož, ki je imel v svojih rokah združeno vso oblast, — zdel se mu je 44največji" človek, ki ga je kedaj spoznal. Bil je majhen, suh Irec, čegar roke so se tresle. Govoril je nekaj Časa z Jurgisom, opazoval ga ostro, kakor bi ga ho^el s svojimi podganjimi očmi prodreti, in si potem napravil sodbo o njem; slednjič mu je dal listek na Mr. Harmona, nadpaznika v Durhamovi klavnici, glaseč se tako-le: "Prinesitelj tega, Jurgis Rudku*, je moj poseben prijatelj, in iz jako važnih razlogov bi mi bilo drago, ako mu naklonite dobro mesto. Bil je enkrat nepremišljen; toda blagovolite mu to spregledati " Mr. Harmon je dvignil oči upraSujoče, ko je to čital: "Kaj hoče stem reči, da ste bili "nepremišljeni"t", je uprašal. "Zapisan sem v črnem imeniku, gospod", reče Jurgis. Nadpazniku se je obraz stemnil. "Črni imenik t" reče "Kai je lot" (Dalje prihodnjič.) IZ VII. ZBORA JUGOSLOVANSKE SOO. DEM STRANKE NA KRANJSKEM (Nadaljevanje s 3. str.) nima lastnega velekapitala, torej ne ruore postati neodvisno,— zopet nova zahteva, da mora ostati uaš boj internacij anal on da se mora i*vno slovensko in hrvaško ljudstvo najtesneje opirati na pn>-letarske delavske mase razvitejših narodov v Avstriji. 4 Realne razmere pa jugoslovansko socialno demokracijo silijo, da stremi bolj kot proletarske mase razvitih narodov po tem, da postane naša stranka splošna politična stranka iu da išče dotike z ostalimi, dejansko proletarskimi sloji slovenskega ljudstva, t. j. da mora pridobiti fabričnega, obrtnega in kmečkega delavca, kmeta, obrtnika in trgovca, učitelja in uradnika. Neznosne, nezrele politične razmere kategorično zahtevajo krepak taktičen nastop naše stranke, da zahtevamo združitev naše narodnostne skupine kot eno celoto potom narodne in splošne sa i no u p ra v e. Soc i al n o -d e mo kr a-fična stranka kot ediua enotna slovenska stranka mora zastaviti svoje moči, da se kulturne, narodnostne nase zahteve, predvsem srednje in višje šolstvo uredi brez odloga. Edino naša stranka je pri tem vprašanju prosta .strankarskih predsodkov, edino za našo stranko je merodajna le kulturna zahteva, merodajna le pravica do samouprave našega ljudstva. Ako se ozremo na dejansko moč lastne stranke in nasprotnih strank, moramo konstatirati, da je danes naša stranka narasla takofc da ni več njen obstanek izključno in prvo taktično merilo. Ako je se leta 1891 sodmg Sadnik na cfunaj-skem zboru konstatiral, da ie državno pravdništvo v Ljubljani prepovedalo izdajanje prvega strankinega lista zato, ker je bilo na čelu lista pisano: 4'da je gladilo slovenske socialne demokracije", in taka ne eksistira, ako se je šele meseea novembra 1893 dejansko ustanovilo strankino glasilo in ako smo šele meseea avgusta 1896 pričeli živeti pravo strankarsko življenje s svojim prvim jugoslovanskim strankarskim zborom, lahko danes s samozavestjo pogledamo po vseh kronovinah, kjer prebiva slovensko ljudstvo, in konstatiramo rastoče število političnih in strokovnih organizacij, konstatiramo lahko, da imamo danes v listih 4'Rdeči Prapor" in 44Delavski List" dva lista, ki smeta po svoji vsebini zavzemati prvo mesto med slovensko žurnalistiko, in oba lista imata toliko zavednega delavstva za seboj, da bodeta rasla in da trdno pričakujemo, da tudi slovenska socialno-demokra-tična stranka pride v doglednem času do svojega dnevnika. Zadnja deželnozborska volitev v Ljubljani, kjer je sod rug Etbin Kristan prišel t delavskimi močmi v ožjo volitev, je najživejši dokaz rastoče nase moči. Besno napadanje umirajoče liberalne stranke, bur-žoazijske in napredne, je drugi dokaz naše eksistentnosti in naše moči, strah nasprotnikov pred nami je morda tudi naš najboljši zaveznik. Ako se ozremo na sovražne vrste, nam stoji nasproti močna, enotna klerikalna stranka. Moramo pa takoj konstatirati, da je ta stranka prišla do te svoje moči vsled dvajsetletne polne nedelavnosti liberalne stranke, vsled pomanjkanja vsakega načelnega konsekvetnega nasprotnika v liberalnih strankah in drugič, da se je klerikalna stranka znala ako-modirati demokratičnemu značaju našega kmečkega ljudstva, je a-nektirala ves naš socialni in ekonomični program in ga kolikor-toliko skušala uveljaviti med kmečkim ljudstvom. Moramo pa kot realna stranka konstatirati, da je socialno-demokratična stranka deloma sokriva klerikalizma na Slovenskem, ker je taktično nastopala izključno kot delavska, proletarska in ne kot splošna politična stranka in ni iskala nobene dotike s tudi .proletarsko našo kmečko maso. Tako je socialno-demokratična stranka stala nede-lavna nasproti gibanju malega malega obrtnika, malega trgovca in učitelja in nižjih slojev urad-ništva ter liberalni tabor in da so ti sloji danes vzgojeni s predsodki ene ali druge stranke proti nam, da jih je predvsem versko ali narodno načelo trgalo od naše stranke. (Dalje prih.) Nova vera — novi Bog. ff (MODERNO NAZIRANJE O BOGU.) - Po Ingersollovik spisih za Slovenec predelal IVAN KAKER. (Nadaljevanje.) Če splošno zavržemo nauk, da je večno bitje ustvarilo silo in tvarino ter spisalo zakonik z natančnimi določbami, kaj in kako se ima vse na svetu vršiti, V- potem je ideja o božjem vladanju in božji previdnosti brez vsakega pomena. Pravi, resničen duhovnik potemtakem ne bo gramofon svojega namišljenega samodržca v nebesih, marveč tolmač narave, ki nam razlaga in pojastiuje prirodne zakone. Od tega trenotka naprej preneha cerkev eksi-stirati. Voščene sveče na zaprašenih oltarjih bodo ugasnile; molji bodo razjedali oguljeni žamet na prižuieali in cerkvenih klupeh; sveto pismo bo zavzelo ponižen prostor med ostalimi svetimi knjigami druzilF»starih religij; pojmovali ga bomo tako, kakor pojmujemo danes egipčansko, starogrško, starorimsko bajeslovje s svojimi neštetimi bogovi; — in okovi ponižujoče vere bodo slednjič odpadli od človeškega duha: veličastna verska zgradba se bo zrušila v prah in pepel! 44Ali," — oporeka nam duhovnik — 44vi ne morete pojasniti vsega, ne vsega razumeti, in baš to, česar niste v stanu razumeti in razjasniti, je bog!" Kaj še! Napredujoča veda nam odkriva vsak dan nove resnice; neprenehoma razrešujejo učenja M velike svetovne uganke, katerih je vedno manj in manj; — iz tega sledi, da postaja tudi vaš bog z vsakim dnem manjši in manjši. In enkrat pride čas, ko ga bo popolnoma zmanjkalo. Nemoteno zatrjuje duhovnik nadalje, da mora vendar imeti vsaka stvar svoj vzrok, in prvotni vzrok vsemu da je bog. V odgovor na to trditev je treba vedno in vedno spet opozarjati na neizpodbitno temeljno resnico, da mora imeti vsak vzrok svoj učinek; kajti če tega ni, pa o 44vzroku" s Moli ni govora. Vsak učinek pa potem spet postane vzrok nadaljnim pojavom. Zadnjega vzroka torej ni, in to raditega ne, ker mora 44zadnji" vzrok spet učinkovati na ta ali oni način, in ta učinek je spet novi vzrok. Istotako logična resnica je obratni stavek: Vsak učinek mora imeti kak vzrok, in vsak vzrok je posledica prejšnjega učinka. Vsledtega nikdar ni moglo biti "prvega ali prvotnega vzroka"; prvi vzrok je ravnotako nemogoč, kot zadnji učinek. Izven vesoljstva ni ničesar, in v vesoljstvu ne eksistira in ne more eksistirati nič čeznaravnega. Čim se bo ta velika resnica popolnoma razumela. posplošila in priznala, izginila bo vera ua splošno in posebno božjo previdnost sama od sebe. Od tega trenotka naprej bo Človek nehal z brezuspešnimi prizadevanji, da bi dosegel dopadajenje in ljubezen nekega namišljenega bitja: obračal bo svoj prosti čas in svojo pozornost izključno zadevam tega sveta. Človek bo opustil bedasto in ponižujočo misel, da more kaj doseči z molitvami, prošnjami in pri-lizovanjem. Izobrazba se bo dvignila visoko in razširila v vse sloje: ljudstvo bo postalo zrelejše, mislilo bo s svojimi lastnimi možgami in dalo bo svojim 4voditeljem", ki ga sedaj pod krinko izobrazbe 44vodijo" (namreč za nos!), in raznim drugim ro- kovnjaškim osretVvaUljem zasluženo breo. ČJj ojunačen po velikih zmagah nad prirodiiuiii tij se bo v umskem in moralnem oziru povzpel do veličine, o kakoršni se spoznavalcem te ali one še nikdar sanjalo ni. V načrte človeštva ne posegala razdirajoče vsemogočna roka kakei mišljenega bavbava, in nikdo ne bo ver ver ji bi moglo kako božanstvo, pa naj se že potem nuje kristjanski Bog ali judovski Jehova ali pgj hamedanski Allah, ohrauiti ali pokončati cele de ali posamea^e ljudi. Iz verig pobo/. ti,jaških | in verskih predsodkov osvobojena veda, se bo vijala svobodno, neovirano po zbesneli verski nei nosti. Človeški duh bo lahko brez strahu pivd kvenim prokletstvom svobodno razmišljal, r&n val, in tako dobljene resnice objavljal brez boj pred strupenim preganjanjem mračnjaških dubo kov. Pobožnim vernikom se ne bo treba več kri če jim kdo pove pravo resnico o postanku sveti nobenemu katoliškemu 44znanstveniku" se ne treba jeziti, ako se Mozesova pravljica o stvarje vkljub napornemu trudu s cerkvene strani, ne spraviti v soglasje s pridobitvami moderne geolo (zemljeznanstva); ljudje bodo nehali s pobo spoštljivostjo gledati na judovske svete knjige na božje razodetje. Kakor hitro bo vzelo znan cerkvi moč, katero zlorablja človeštvu v škodo, do učenjaki in vsi oni, ki iščejo resnice, želi še večje uspehe; slogaštvo med vedo in vero in a kritosrčno primirje, ki ga neodločni filozofi tn tam še zagovarjajo, bo zginilo ,irt prekanjeno t janje od strani cerkve se bo moralo umakniti tr splošni zmagi vede nad nevedo. Če bi hoteli priznati, da je bila osoda posai nikov in celih narodov v rokah vsegarnogoči bitja, potem bi bila vsa svetovna zgodovina le | na, krvava igra spletkarskega boga. Stoletja letja so močnejši slabeiše teptali z nogami; pri njenci in rokovnjači so nesramno sleparili in sfa pošteno misleče, kruto zatirali nedolžne, ter jih lesno in duševno zasužnjevali; nikjer v ztrodd človeškega rodu ni zabeleženo, da bi bog ponu] zatiranim, ako niso prijeli sami za meč in se osvobodili. Človek naj ne pričakuje pomoči od zgoraj, že vendar enkrat spozna, da nebo nima ušes,