IV. D.: Publikacije Slov. Šol. Matice. Nimam namena pisati ocene publikacijam, ki nam jih je za zadnje leto dala Slovenska Šolska Matica in prepuščam cceno »Popotniku«. Pečati se hočem s Slovensko §olsko Matico bolj v organi7ačnem oziru. Slovenska Šolska Matica razipošilja za zadnje leto pravkar štiri knjige, in sicer: 1. Pedagoški Letopis, XVIII. zvezek; ' 2. Dr. I.judevit Pivko: Telovadba, I. snopič — po Tyršovem setavu; 3. Fr. Fink: Posebno ukoslovje slov. učnega jezika: Ji. J. Dirnnik: Upravni odbor, imenik društvenikov in zaznamek izdanih in založenih knjig Slov. Sol. Matice. V dvajsetih letih je izdala Slovenska Solska Matica 69 knjig. med njimi zelo mnogo takili, ki bi sicer le s težavo za- gledale beli svet, ker bi težko našle založnika. kljub temu. da velja učiteljstvo za enega najboljših odjemalcev na našeni književnem trgu. Založniki računajo vedn6 s širšim krogom odjemalcev kot je iičiteljstvo samo. Od leta 1901. je preorala Slov. Šolska Matica mnogo ledine na našem domačem pedagoško-literarnem polju in nam je poleg pedagoško-znanstvenih knjig izdajala tudi mnogo praktičnih knjig za šolsko uporabo učiteljstva. Kljub velikemu pomenu in kulturnemu delovanju ni našla Slov. Šol. Matica pri bivši državni upravi toliko milosti. da bi prejela vsaj malenkostno podporo od vla-* de v lažje izvrševanje svojih visokih namenov. Vzdrževalo jo je slovensko učiteljstvo samo, iz svoje sramotno nizke plače, zato je temveč ponosa lahko v njem, da si je vzdržalo poleg okrilja svoje organizacije do danes tudi _ta svoj kulturni zavod. Enako z našo bivšo državno upravo so korakala naša učiteljišča, ki so seznanjala učiteljski naraščaj z vso obširno nernško pedagoško literaturo. niso pa našla potrebe in časa. da bi vsaj opozorila učiteljski naraščaj na ta naš stanovski kulturno-pedagoški zavod ne-le, rla bi ga vsaj malo seznanila z našo domačo pedagoško literaturo. Pač so se danes le razmere nekoliko izpremenile! Naši Slovenski Šolski Matici se odpira malo boljša bodočnost. Zelo izdatno ji je priskočila ljubljanska in beograjska vlada na pornoč. priznala je nje Domen in jo gmotno podprla, da ji ne bo potreba sprejemati le del, ki ji jih več iz zavednosti in interesa do stvari naklanjajo pisatelji. ampak bo na podlagi te podpore lahko tvuli razvila konkurenco na polju 'ledagoško-literamega delovanja. Ob našerp programu smo vedno vstrajali pri načelu, da je dolžnost države podpirati naše kulturne pedagoške zavode in institucije ter naše pedagoške liste. \ Dasi je razširjena Slov. Šol. Matica naiobsežneje v Sloveniji, ni pozabila. da ji je dolžnost podpirati kulturno tudi šolo in naše stanovske tovariše v neodrešeni domovini in obsega v seznamu še vedno Idrijo. medtem ko moramo z obžalovaniem konštatirati. da pogrešamo Goriške in Trsta. ki sta bila poprej dobra in zvesta odjemalca Slav. ^ol. Matici. Lepo se razširja Slov. Sol. Matica tudi na univerzitetne oddelke in srednješolske zavode | v Sloveniji, tal je pa našla že tudi v Datmaciji, Zagrebu in v Srbiji. Članov šteje danes 2132, kar nikakor ne moremo smatrati kot končno dosegljivo število in. kaže tq_ na indolenco, ki še vlada napram Slov. Sol. Matici med učiteljstvom. Če prerešetamo scznam članov. pogrešamo posebno mlajših učiteljev in učiteljic na posameznih šolah. Konštatirati pa moramo, da najdemo med člani učiteljstvo vseh strank in kulturnih naziranj, kar znači. da v Slov. Šol. Matico ni bil zanešen ogenj strankarskega razkola; na drugi strani pa, da je Slov. fiol. Matica znala varovati s cvojimi publikacijami. značaj strogo kritične znanstve"he institucije ter je s tem ovračala vse strankarske predsodke do nje. Želimo ji te poti tudi v bodočnosti! Stvarna. kritična in znanstvena pre?oja bi bilo prvo spoznanje k skupnosti stanovskih interesov. kljub različnosti nazorov. Od letošnjih publikaciji moramo posebno pozdravljati dr. Pivkovo »Telovadbo« — po Tyrševem sestavu in n]egov učni načrt za telovadbo v Letopisu, kakor smo lani z veseljem pozdravlja!! zvezek Skrbstvene vzgoje. Ne mislimo se spuščati v nivo strankarskih vod dnevne politike, ki je iz upeljave Tyrševega sestava v naše šole napravila politično strankarsko vprašanje. povdarjamo pa prepotrebno reformo i» enotno nreditev telovadnega pouka za vso državo. In temu je dr. Pivko s svojo knjigo ustregel! Učiteljstvo danes zbira po tozadevni literaturi. potreba je nadomestitl staro z novirn in ker je vzgojeno samo povečini še vedno po starem. se mora po* truditi samo. da se poglobi v nove tnetode, v nov sestav. v novo terminologijo itd. Skrbstvena vzgoja nam je izpopolnil* vnanjo organizacijo našega šolstva '8 iam podala smernice za isto, dr. Pivkova Telovadba nam odpira notranjo reformo enega dela pouka v šoli. In da je Slov. Šol. Matica pravi ^0' rum za take spise, nam dokazuje dejstvo. da se publikacije najbolj razširijo potoifl nje med učiteljstvom, ki je prvi faktor & jedro vsake šolske reforme. ki se hoče » državi upeljati.