24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOV^SKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
Vol. хххп. — leto хххп.
E Q U AL1T Y
SEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE ,V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 19, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 99
Nov grob
jacob a^rose
Kot smo včeraj poročali, je Umrl v Charity bolnišnici Jacob Ambrose, star 54 let, stanujoč na 1003 E. 63 St. Bil je vdovec. Doma je bil iz Slavina na Krasu, kjer zapušča več sorodnikov.
Zapušča hčer Mrs. Anna Brockman v St. Louis, Mo., in Več sorodnikov. Pogreb se bo Vršil v petek popoldne ob 1. uri iz želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave.
Baptisti svarijo, da Vatikan ogroža ameriške svobpdščine
Rimsko katoliška cerkev se maja v Evropi; Vatikan se obrača na Ameriko, da bi našel nove baze za operacije
OKLAHOMA CITY, 18. maja—Okrog 7,000 ameriških baptistov, katerim pripada tudi predsednik Truman, je danes odobrilo predlog, da se resno posvari rimsko-katoli-ško hijerarhijo, da "v Ameriki ne nameravamo zamenjati naše svobodno življenje za totalitarsko diktaturo Vatikana."
vesti
Vstopnice za film "Na svoji zemlji"
Poročano je ^ bilo, da se bo film "Na svoji zemlji" kazalo v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. v sredo zvečer ob 8:15 uri. Vstopnice so že v pred-prodaji in se dobe pri tajniku Slov. nar. doma, Mr. John Tavčarju. Film je nadvse zanimiv ter je do sedaj privabil veliko posetnikov še povsod, kjer se ga je kazalo, zato se vabi vse, ki ga nameravajo posetiti, da si v naprej nabavijo vstopnice.
Redna seja
članstvo društva "Washington," št. 32 ZSZ je vabljeno na redno mesečno sejo, ki se vrši v petek zvečer ob 7.30 uri v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Srebrni jubilej SND
V	nedeljo 29. maja bo Slovenski narodni dom na St. Clalr Ave. obhajal svojo 25-letnico. 2a to priliko bo prirejen slavnostni banket v avditoriju ter se bo pričel ob 5. uri popoldne.
Vstopnice za to pomembno proslavo so že sedaj v predpro-daji in priporočljivo je, da si jih ^si, ki se nameravajo udeležiti, Nabavijo čim preje. Dobite jih v ^cadu tajnika v starem poslopju SND.
Poroka
V	soboto se bosta poročila 9:30 uri v cerkvi Marije
Vnebovzete na Holmes Ave. ^iss Mary Leskovec, hči Mr. in ^rs. Anton Leskovec iz E. 174 St., in Mr. Edward Pozelnik, sin poznane družine Mr, in Mrs. Joseph Pozelnik, 15721 Waterloo Rd. Poročna slavnost se bo ^aila zvečer v Slov. del. domu Waterloo Rd. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu!
Žid je zbrali v sklad $2,500,000
Ameriški Židje, ki zbirajo de-za novoustanovljeno židovsko državo Izrael, so dosedaj obrali $2,5000,000. Kvoto so si Pa določili na $6,237,000.
obisku
Iz Kirkland Lake, Canada, je Prišel na obifk k sorodnikom in Prijateljem Ivan žužek. Nasta-^jen je pri Mr. in Mrs. Joseph pozelnik, ki vodita Waterloo Recreation Center na 15721 Wa-^rloo Rd, Mr, žužek je doma od praznikov pri Turjaku, p. d, pri ^acetu v Strugah, kjer ima že-^0 in družino. Zdaj je to njegov P^i obisk v Clevelandu, kjer Ostane za kak teden dni. Dobrodošel in mnogo zabave v naši ^tropoli!
Ostre kritike proti Vatikanu so bile podane na 92. redni konvenciji južnih baptistov. Gornje priporočilo pa je dal ugledni baptistovski voditelj iz Wash-ingtona dr. Joseph H, Dawson, Priporočilo je bilo sprejeto soglasno.
Dr, Dawson je posebno opozoril, naj konvencija sklene, da se zoperstavlja kakršnemu koli poskusu, da bi se cerkvo združilo z državo.
Rimsko-katoliški glavarji ne priznajo ločitve
Dr, Dawson je opozoril, da so rimsko-katoliški glavarji v Ameriki,, odnosno njihova organizacija "The National Catholic Welfare" objavili manifest, 2 katerim dejansko zavračajo dejstvo, da je kdaj koli v naši deželi bila cerkev ločena od države,
"Vztrajno bodo delovali, da bi razveljavili odlok najvišje sodni je Zedinjenih držav glede tolmačenja ustave, kar se tiče verskega pouka v javnih šolah," je rekel baptistovski voditelj in pristavil:
"Rimska-katoliška cerkev se maja v Evropi, V takšni krizi obrača Vatikan svoje oči na Ameriko in upa, da se bo polastil naše dežele kot baze, ki mu je potrebna za njegove operacije svetovnega obsega."
Totalitarska sila hoče ukazovati Ameriki
Baptisti, kakor večinoma vse protestantovske skupine, katerim pripada večina ameriškega ljudstva, so že večkrat opozorili, da hočejo rimsko-katoliški glavarji v Ameriki po navodilih iz Vatikana uničiti ameriški princip ločitve cerkve od države, (Značilno je, da je znani pro-testantovski voditelj G, Bromley Oxnam obtožil rimskojkatoliško hijerarhijo v Ameriki, da prejema navodila iz inozemstva, to je Vatikana, prav kakor jih prejemajo komunisti iz Moskve).
Svojo trpko kritiko glede vmešavanja Vatikana v ameriške zadeve, je dr, Dawson zaključil s sledečimi besedami:
"Na ta način mi smo priča, kako neka tuja, velika, totalitar-ska sila skuša, da bi kontrolirala naš prosvetni sistem, domačo politiko in zunanjo politiko—celo skuša, da bi spremenila našo ustavo!"
Na zborovanju je bilo zastopanih 22 ameriških zveznih držav.
truman odlikoval gen. claya
WASHINGTON, 17. maja — Predsednik Truman je danes radi izrednih zaslug za "domovino in človečanstvo" odlikoval bivšega ameriškega vojaškega poveljnika v Nemčiji gen, Lucius D, Claya.
Gen. Clay je nedavno podal ostavko, junija meseca pa se namerava umakniti v pokoj.
Z. N. zaključili tretje zborovanje
NEW YORK, 18. maja—Danes se je tu zaključilo zborovanje tretje Generalne skupščine Združenih narodov. Z"
Na zasedanju v New Yorku so bili sprejeti različni sklepi, z druge strani pa mnoga vprašanja na dnevnem redu niso bila rešena.
Generalna skupščina je odobrila deklaracijo o pravicah človeka, posredovala za poravnavo spora med zapadnimi silami in Rusijo v Berlinu, sprejela židovsko državo Izrael za članico organizacije, odobrila osnutek načrta za kontrolo atomske sile, odobrila prvo svetovno pogodbo glede "svobode tiska in informacije."
Dve yažm točki dnjevnpga reda pa sta na glasovanju propadli.
Prva je bila predloga, da se bi italijanske kolonije razdelilo med zapadne sile. Vprašanje je preloženo za jesensko zasedanje skupščine. Drugo vprašanje se je nanašalo na predlog za omilitev resolucije proti fašističnemu diktatorju Španije generalu Francu. Francovi zagovorniki so doživeli občutni poraz, ko je Generalna skupščina tozadevno resolucijo zavrgla in s tem potrdila proti-Francovo resolucijo iz leta 1946,
Zaključni govor sta imela predsednik Generalne skupščine in avstralski zunanji minister Herbert Evatt ter Glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie.
Lie je dejal, da je organizacija v daleč boljšem položaju po končanem zasedanju. Izjavil je, da uspešno deluje, čeprav so tu in tam pomanjkljivosti.
Madžarska vlada je zmagala na volitvah
BUDIMPEŠTA, 17. maja — Madžarska vlada, ki se nahaja pod vplivom komunistov, toda je v njej članov raznih političnih strank, je včeraj naznanila eliko zmago vladnih kandidatov na volitvah preteklo nedeljo.
Neki madžarski uradnik je izjavil, da je ta' velika zmaga zvišala možnosti za poravnavo trenja med rimsko-katoliško hijerarhijo in vlado.
Uradni rezultati kažejo, da je manj od 5 odstotkov vseh glasov bilo oddanih proti vladnim kandidatom. Vladna lista kandidatov je dobila 3,825,332 glasov, proti listi je glasovalo 115,469 volilcev, 57,410 glasovnic pa je bilo razveljavljenih.
Komunisti, socialisti, mali posestniki in nekatere druge politične stranke so postavile skupno (vladno) listo kandidatov. Kljub obsodbi kardinala Mind-szenty-ja, je za vladno listo glasovalo mnogo rinisko-katoliških škofov, duhovnikov in nun. Na osnovi tega uradni krogi domnevajo, da je katoliška hijerar-hija pripravljena na poravnavo.
Kot pravijo nepotrjena poročila, bo tudi kardinal Mindszen-ty še enkrat iz zapora apeliral za poravnavo med cerkvijo in državo. Kot znano, je Mindszen-ty kratko po obsodbi, potem ko je delno priznal krivdo, naslovil madžarskim škofom apel, v katerem je rekel, da želi prispevati za poravnavo spora z državo.
(Značilno je, da^'ao zadnje ^a-se klerikalni časopisi, ki zavzemajo nepomirljivo stališče napram sedanji madžarski vladi, razširili vesti, da je Mindszenty v ječi znorel. Smatra se, da se s takšnimi govoricami želi v naprej zavreči vsako pomirjevalno gesto madžarskih katoliških voditeljev, posebno Mindszenty-ja, kajti če bi se Mindszenty bolj močno zavzel za poravnavo spora, bi nasprotniki takšne poravnave trdili, da kardinal "ni pri zdravi pameti.")
Truman imenoval McCloya za civilnega direktorja Nemčije
WASHINGTON, 18. maja — Predsednik Truman je danes imenoval za prvega civilnega ameriškega visokega poverjenika v Nemčiji predsednika Svetovne banke Johna McCloya.
McCloy je že podal ostavko na položaju predsednika banke, katero je odbor sprejel.
McCloy bo imel položaj ameriškega direktorja zapadno-nem-ške države, katero nameravajo ustanoviti Zedinjene države, Anglija in Francija. Nekakšna "ustavodajna skupščina" Nemcev je v Bonnu že odobrila usta vo za to osnovano državo.
Pooblastila, ki jih bo imel McCloy ne bodo tako velika, kot jih je imel gen. Lucius D. Clay, ki je obenem bil vojaški guverner v Nemčiji in poveljnik ameriških okupacijskih sil.
Connally pravi, da bo vojaški pakt odobren v senatu z ogronmo večino
Časnikar, ki ima raka, čaka smrt
s AN DIEGO, Cal., 18. maja— Časnikar Forrest Warren, ki je star 71 let, je v svoji koloni v "Daily Newsu" San Diego naznanil, da ima raka in da se pripravlja na smrt.
Rekel je, da je svojo bolezen naznanil, ker želi potolažiti one, ki so brezupno bolni*in obenem apelirati za prispevke za raziskovanje raka.
Warren v svojem članku med ostalim pravi:
"Imam raka in bom kmalu umrl, toda ne bojim se. Veseli me, da mi je zdravnik povedal. Mislim, da bi morali vsi, ki imajo raka, to vedeti. Ni prijetna vest—nihče ne želi umreti—toda vam daje priliko, da spravite v red svoj dom in to je važno.
"Sklical sem celo mojo družino in imeli smo dolge pogovore. Pripravil sem skoraj vse, kar je potrebno za moj pogreb. Poklical sem ljudi, katere želim imeti za pogrebnike in vsi so sprejeli. Pokramljal sem tudi s svojim duhovnikom in ga zaprosil, naj bo s svojimi opazkami kratek."
Časnikar Warren, ki pogumno čaka smrt, je začel delati v tiskarni, ko je bil star 10 let.
FRANCO DIVJA, KER po GA Z. N. ZAVRGLI
MADRID, 18. maja. — Fašistični diktator Franco, ki je predvčerajšnjem dobil dve močni klofuti, eno od Z. N. drugo pa od Uvozno-izvozne banke, je danes napadel zapadne sile, češ, da so "izročile večji del Evrope Sovjetski zvezi."
Franco je govoril na otvoritvi "parlamenta". Zunaj pa se je zbralo na tisoče pristašev njegove fašistične stranke Falange, ki so divje vpili in odobravali svojemu vodji.
Največ je Franco, seveda, rohnel proti Rusiji. Napadal pa je tudi Anglijo in Francijo.
Laboritska stranka Anglije izobčila dva znana levičarja
LONDON, 18. maja — Angleška laboritska stranka je danes izobčila iz članstva dva znana levičarja in sicer poslanca Konni Zilliacusa in L. J. SoUeya, ki sta obsojala angleško politiko napram Rusiji,
Poleg tega je stranka izobčila iz važnih položajev v parlamentu pet članov, ki niso ubogali ukaza stranke in glasovali za zakonsko predlogo tikaJjočo se odnošajev z Irsko,
Zilliacus je znan zagovornik miru in poravnave s Sovjetsko zvezo. Na mirovni konferenci v Parizu je obsodil Sevemo-at-lantsko vojaško zvezo, ki grozi z novo vojno. Ameriški državni oddelek mu ni hotel odobriti vi-ze, da bi prišel v Zedinjene države in skupaj s poslanci dveh ostalih evropskih držav pojasml ameriškemu ljudstvu razpoloženje ljudstva v Evropi. Povabil ga je Henry A. Wallace, ki je nedavno zaključil svojo govorniško turo.
Izvršni odbor AFL je soglasno podprl Atlantski pakt; zasliševanja zaključena
WASHINGTON, 18. maja—Predsednik senatnega odbora za zunanje odnosa je Tom Connally je danes po zaključku zasliševanj glede Atlantske vojaške pogodbe izjavil da bo senatni odbor to pogodbo odobril z ogromno večino,
Connally ni hotel povedati,'
kdaj bo senat glasoval za ali pa proti paktu. Rekel je, da bo do prihodnjega tedna njegov odbor pripravil poročilo glede zasliševanj.
Ko je bilo zaslišanih vkupno 92 prič, ki so bodisi govorili za ali pa proti paktu, je predsednik senatnega odbora naznanil, da so zasliševanja, ki so trajala 16 dni, zaključena.
AFL podpira vojaški pakt
Letna konferenca Progresivnih Slovenk Amerike
v nedeljo popoldne se bo v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave, vršila letna konferenca organizacije Progresivnih Slovenk Amerike,
Konferenco se bo otvorilo ob
Število brezposelnih na podpori se je zvišalo
Ohijski Bureau of Unemployment Compensation v Colum-busu je naznanil, da je v teku meseca aprila vložilo prošnjo za brezposelnostno podporo 73,667 nadaljnih brezposelnih delavcev, Skypaj s prejšnjimi brezposelnimi je povprečno število prosilcev za podporo znašalo 123,-149 na teden. To je že šesti mesec, da število prosilcev stalno raste,
V aprilu je bilo izplačanih brezposelnostnih podpor v skupnem znesku $8,204,122. V to vsoto so vključene redne brez-poselnostne podpore, kakor tudi podpore brezposelnim veteranom, ki so na njih upravičeni po določbah- GI Bili č)f Rights.
telegramu iz Clevelanda, kjer se je sestal centralni svet AFL, je predsednik William Green naznanil, da je svet soglasno odobril pakt.
Podobno so podprle pakt tudi nekatere druge organizacije. Z druge strani pa so mnogi posamezniki in organizacije obsodili Atlantsko zvezo, češ da ogroža mir na svetu in priporočili bodisi, da se jo direktno zavrže ali pa vsaj preloži njeno odobritev, dokler se 25. maja ne bodo v Parizu sestali zunanji ministri štirih velikih sil.
Državni tajnik pravi, da Pacifiške zveze ne bo
Medtem pa je državni tajnik Dean Acheson na časnikarski konferenci izjavil, da za sedaj Zedinjene države ne želijo sodelovati v nekakšni Pacifiški vojaški zvezi, katero so priporočili kitajski nacionalisti, ker upajo, da bi tako Ameriko potegnili v vojno proti komunistom,
Acheson je dejal, da je med Atlantsko vojaško zvezo za Evropo in predlagano Pacifiško zvezo velika razlika. Povedal je, da so načrti za "obrambo" Evrope bili ustvarjeni še predno je bil stavljen predlog, da se sklene Atlantsko vojaško zvezo.
zomorci v borbi za politične pravice
RICHMOND, Va., 18. maja Najvišja sodnija bo morala kmalu odločiti o vprašanju, če imajo ali pa ne zamorci South Caroline pravico, da se vpišejo v demokratsko stranko. Vodite
Za zdravila
Pri podr. št. 48 SANSa je družina Charles Lampe iz Bishop Rd. prispevala $10 za zdravila za staro domovino v spomin pokojnega Frank Istenich.
V našem uradu smo prejeli prispevke za zdravila "streptomycin" od sledečih: Mr. Gašper Segulin je prinesel $25 od Slovenske delavske dvorane na Prince Ave.; družina Glažer v Wickliffe, O., je prispevala $5 v spomin pokojnega Joseph Koželj; Mrs. Gertrude Piškur iz Lorain, O., je poslala $5; Mr, in Mrs, Andy Hočevar, 5135 Stanley Ave,, sta prispevala $10 v spomin pokojne Mrs, Jennie Prijatelj,
Vsem prispevateljem se izreka iskreno zahvalo!
sodnija je potrdila odlok neke
stopijo v katero koli politično stranko želijo. Proti temu odloku nameravajo voditelji vložiti priziv na najvišij sodniji.
Tik pred zaključkota. zasliše- 2, uri s ameriško himno, katero vanj sta American Federation boste zapeli članici Danica Hr-of Labor in American Legion vatin in Frances Udovich, Za-priporočUi odobritev Atlantske- tem bo sledil pozdravni govor ga vojaškega pakta. V svojem glavne predsednice Mrs. Cecilije
Subelj. Konferenci bodo podana poročila glavnega odbora in podružnic in razmotrivalo se bo o bodočem napredku organizacije.
Na vsporedu bodo tudi govori in petje. Glavna govornica bo urednica glasila Mrs. Mary Iva-nusch, izmed mlajših članic bo pa nastopila v govoru Sophie SuW krožka št. 7. S pevskimi točkami bodo zabavale Miss Florence Unetich in Mrs. Danica Hrvatin ter Mrs. Frances Udovich.
Po konferenci se bo serviralo večerjo in sicer točno ob 6.30 uri, K večerji so vabljeni tudi možje in prijateljice članic, ker po večerji se bo razvila prijetna domača zabava. Za godbo po večerji bo skrbel Mr, Grabner. Vstopnice za večerjo se lahko dobi pri tajnicah krožkov ter se prijazno vabi vse one, ki se nameravajo udeležiti, da si jih preskrbijo do sobote.
Letna seja glavnega odbora Progresivnih Slovenk se bo vršila v soboto popoldne ob 2.30 uri v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Glavni nadzorni odbor bo pregledal račune in pripravilo se bo dnevni red za nedeljsko konferenco.
To bo prva letna konferenca, katere se bodo udeležile tudi članice zunanjih krožkov, ter se pričakuje lepo udeležbo.
Kitajski komunisti vdrli v Šangaj
ŠANGAJ, 18. maja, — Kom-nisti so danes z več strani vdrli Iji stranke se zoperstavljajo v predmestja Šangaja in isto-sprejemanju zamorcev v stran- časno z zavzetjem Woosongo
.	odrezali vse morske zveze z naj-
Četrta distriktna apelapijska večjim mestom Kitajske.
v Šangaju odmeva grmenje
nizje sodnije, da zamorci ne sa- težkih topov. Pričakuje se, da mo, da imajo volilno pravico, se bo vsak čas zlomil odpor na-pač pa se jim mora dovoliti, da cionalistov, ki so naznanUi, da
Pozdravi
Iskrene pozdrave iz Wyo-minga, kamor je bila pozvana radi bolezni svoje starejše hčere, pošilja poznana Mrs. Mary Bozich. Zdravje se hčeri polagoma izboljšuje in Mrs. Bozich bo tam ostala še nekaj tednov, ko bo graduirala njena najmlajša hči.
bodo branili mesto.
Zmagoslavne sile Ljudske armade napredujejo tudi na jugu in sicer proti novemu glavnemu mestu nacionalistov, Cantonu.
Nacionalisti so že uvedli strogo cenzuro vesti v svoji začasni prestolnici, da bi preprečili nemire in paniko. Nekateri uradniki pravijo, da bo položaj Can-tona postal kritičen verjetno že koncem tekočega tedna, ker komunistične čete vdirajo proti jugu ne da bi naletele na resnejši odpor.
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
ENAKOPRAVNOST
UREDNIKOVA POŠTA
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto)___________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)____________________
For Three Months—(Za trl mesece) ___________________________________
-_$8.50 _ 5.00 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.-$10.00 - 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KAKO DELOVATI DEMOKRATIČNO
Javne šole v mnogih mestih vse preko Zedinjenih držav skušajo naučiti otroke ne samo, kako živeti srečno na svetu polnem različnih plemen, ver in narodnostnega izvora, temveč tudi, kako "pozabiti" predsodke, katerih so se celo zelo majhni otroci navzeli od staršev in sosedščine. V prizadevanju, da ustvarijo v svojih razredih demokratično vedenje, šole niso osamljene; deležne so sodelovanja skupin, ki se zanimajo za ugodne človeške zveze. Vse delujejo skupno tako, da ne bo kak otrok v njihovih šolah mogel vprašati, kar je vprašal učenec v Battle Creek, Mich.; "Ali so Črnci Amerikanci?" Ali da bi se kateri otrok izrazil kot se je izrazil sedemletni otrok v Philadel-phiji: "Vsi so skopuhi. In to pomeni Jude."
Starši mnogih šolskih otrok v obrtnih mestih Srednjega zapada in Vzhoda so južno ali srednjega evropskega izvora. V San Diego, California, kakor tudi v drugih mestih Južnega zapada, vključuje šolsko prebivalstvo mnogo Indijancev in Mehikancev. Tekom vojne se je priselilo v San Diego toliko teh otrok,- da se je število učencev podvojilo. In kmalu je prišlo zopet do nasprotij med različnimi skupinami. Šolski nadzornik, s pomočjo razumnih učiteljev, je vpeljal med-vzgojni načrt ne samo za otroke v svojem področju, temveč tudi za njihove starše in za celo občino. Ta desetletni načrt naj ugotovi poleg drugega, kako naj se uredi šolsko življenje tako, da bo vsak otrok, neglede na njegovo družinsko ali vzgojno ozadje, deležen sprejema in spoštovanja svojih soigralcev in, kot v nagrado, dorastel tako, da bo znal ceniti "razlike," ki tvorijo našo živahno amerikansko kulturo.
Na nasprotni strani celine, v, mestu New York, s silno različnim prebivalstvom, je šolski upravitelj ravnokar objavil, da se bo ustanovilo v septembru osem posebnih središč, katere bodo upravljali učitelji javnih šol in ki naj pospešijo boljše odnošaje med mestnimi verskimi in plemenskimi skupinami.
Namen vseh takih vsporedov je združiti osamljene skupine tujerodnih otrok ali otrok, ko jih vera, vzgojno ozadje ali pleme jih izločuje iz večine, v eno samo "svetovno" občino.
Nekateri teh vsporedov obsegajo delovanje izven šolskih prostorov. To se je priredilo pred kratkim, ko se je podalo 13 dečkov in isto toliko deklic visoke šole na štiridnevni obisk v domove Črncev, amerikanskih Japoncev in judovskih dijakov.
Za razvoj takih vsporedov, tako kakor izven šole, je pa treba imeti učitelje, ki se sami vedejo kot demokratje, kar šole prav dobro vedo. Za vzgled, mladi moški in ženske, ki se uče za učitelje na učiteljišču Columbia univer-zitete, New York, so ravnokar dovršili poizkus naučiti se, "kako druga veroizpovedanja molijo," kot del tečaja za "vodstvo mladine." Poizkus je vključeval obisk cerkev in sinagog v New Yorku preko dobe več tednov. Koncem poizkusa je izjavila mlada metodistovska dijakinja, da so služili njeni obiski sedmerih judovskih sinagog "v i;azšir-jenje izkušenj, ki so mi vzbudili čut, da stremimo v življenju vsi za istim—razlika je edino v načinu in izražanju."
Po obisku obče cerkve, na sestanku, ki so ga pirerdili kvakerji, se je neki judovski dijak slično izrazil: "Vsi smo približno enaki," je izjavil, "neglede na našo različno vzgojo." Katoličanka je ugotovila, da so bili njeni obiski raznih cerkev vzhodnega izvora "enostavno podučna" izkušnja. Rekla je; "V meni se je obudilo globoko spoštovanje za vere naših sosedov na Daljnem vzhodu."
Ti mladi moški in ženske se pripravljajo, da postanejo učitelji kakršnih se potrebuje v mnogih šolah vse preko Zedinjenih držav. Toda, di ti učitelji vspejo pomagati ame-rikanskim otrokom izpolniti obljube ameriške demokracije, potrebujejo sodelovanje šole v občini, kjer služijo, in zlasti sodelovanje staršev. Kakor milosrčnost, se tudi demokracija prične doma.
(Common Council)
ARGENTINSKI IZVOZ ŽITA
Med letom 1948 je Argentina izvozila 22 milijonov stotov pšenice to je okrog dva milijona stotov več kakor v prejšnjem letu. Največ pšenice je bilo izvožene v Italijo ( sedem milijonov stotov)., v Španijo (štiri milijone) ter v Brazilijo 2,900,000 stotov.
pristajanje ladij v argentini
. Argentinska vlada je oprostila jugoslovanske ladje, ki pristajajo v Argentini posebnega davka na dohodek, ki se pobira v poi:;ors:;era prometu.
y "Enakopravnosti" dobite ved,10 sveže dnevne novice o (J,o'^cCyji po svetu in doma!
"Vaška Venera" v Strabane, Pa.
Dramsko društvo "Naša zvez. da" iz Euclidu, O., bo na spominski dan dne 30. maja, gostovalo v znani slovenski naselbini Strabane, Pa. Ob tej priliki bodo naši igralci vprizorili nadvse komično ' burko v treh dejanjih "Vaška Venera." Igra se bo vršila v ondotnem Narodnem domu, pod pokroviteljstvom krožka Progresivnih Slovenk. Ta igra je bila vsled pristnega humorja in svojevrstnih dramatičnih zapletljajev, že večkrat z uspehom podana- v Clevelandu, Euclidu, Detroitu, Chicagi in Piieblu. Zato opozarjamo Strabančane, da ne zamudijo te prilike in napolnijo on-totno dvorano do zadnjega kotička. Obenem pa naj se prepa-sejo čez trebuhe, da ne bodo od smeha popokali.
Kot nam je znano, je Venera zvezda in obenem boginja ljubezni, katero je vpodobil slavni kipar De Millo, če se ne motim. Ampak "Vaška Venera" pa bo brhka kmečka in silno častihlepna deklica Majda, katero bo igrala ena izmed najboljših igralk našega odra Olga Marn. Izčrpek vsebine poteka nekako takole:
V neko hribovsko vas pride na počitnice "mestni škric" in predsednik žrebcev, (pardon) predsednik društva za rejo plemenskih žrebcev in športnik Ci-čigoj, katerega bo markiral Frank Česen. Ker je velik bab-jek in premožen, si dovoli razne pustolovščine. In tako napumpa naivno Tičkovo Majdo, (s kate ro ima nečedne namene), da je ob proslavi tristoletnice občine, nastopila gola kot Venera.
Ala boner, arduš — pa se je stvar zasukala čisto drugače, čeravno je čičigoj s svojim načrtom omamil tudi prebrisano in hudo gospodinjo Cecilijo, ka tero bo igrala kot vstvarjena za to vlogo Marian Bashel. V Majdo je namreč zaljubljen tudi mlad hlapec Brulčev Polde, (Ivan Sterle), v kateri skuša preprečiti Cičigojeve namene.
Na pomoč mu je prišel slučaj, ko je prišla v tisto vas Filome-na (Mrs. Barton) Iz njenih pogovorov se je pronašlo, da je Polde nezakonski sin čičigoja in Filomene. Tedaj je pa nastala prava godlja in cirkus, katerega se je predvsem razveselila nekoliko prismojena dekla Špela (Gusti Zupančič), ker jo je čičigoj zmerjal z bunko. Ala boner — čičigoj se je znašel v kaši. Vsi so planili po njem, zlasti pa Gospodinja Cecilija, ki je od jeze kar^ivjala. Konečno sta ga iz zadrege rešila sin Polde in Filomena. čičigojeva zaroka se je seveda razdrla, namesto njega je pa poročil Majdo njegov sin Polde, čičigoj se je pa oklenil stare ljubezni Filomene. Ala boner!
. Od srca se bodete nasmejali oblastni gospodinji Ceciliji, katera ima svojega možička pod copato, da je že kar od sile. Revež mora celo kuhati — pa še kako! Višek bo pa dosegel, ko bo delal štruklje. To bo pač dobra šola za ženske? Ha, ha. Matevža bo igral znani "šuštar" Andy Ogrin, tako kakor pač on zna. Igro bo režiral izkušen igralec in režiser John Stebla j. Seveda je nemogoče opisati celo igro, ki traja dve uri in pol — in to samega smeha. Zato je n.ajbolje, da pridete na predstavo in sami zasledujete dogodke na odru. Pričetek bo ob 3. uri popoldne. Iz Euclida nas bo prišlo celi autobus pa še z "motovili" kot pravi Tičkova mama. Torej, na svidenje! Ala boner.
Pankracij čičigoj.
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
Otvoritev izletniških prostorov SNPJ
V nedeljo 29. maja se vrši otvoritev izletniških prostorov SNPJ na Heath Rd., Chardon, Ohio. Odbor farme dela, da bo omenjeni piknik vsestransko uspešen. Za ples bo igrala Pin-tartar in Gerchman godba. Naš Ženski odsek Farme bo imel kuhinjo v oskrbi. Ker so vsa ta dekleta izvrstne kuharice, se sploh ne more drugega pričakovati kot da bo vsa postrežba v kuhinji prvovrstna. Seveda tudi točaji bodo sami izurjeni fantje, kateri vam bodo postregli z najboljšo pijačo.
Torej, v nedeljo 29. maja gremo vsi tja, gor na Chardon Rd. do Heath Rd. in zavijemo na našo Farmo, ker tam bo zabave za vse dovolj.
Carl Šamanich bo navzoč s kamero ter bo slikal ves piknik. Imeli boste priliko kdaj pozneje videti sam sebe na sliki.
Odbor Farme se iskreno za hvaljujfe vsem delavcem, ki ho dijo že več nedelj zaporedoma delati na našo Farmo. Naš predsednik ima vsa imena delavcev zabeležena, ter jih bo ob priliki priobčil. Naše članice Farme pripravljajo delavcem kosilo. Fantje pravijo, da na Farmi je jed bolj okusna, celo ječmenček ali ješprenček.
Dan pred otvoritvijo, to je 28. maja bo veliko dela na Farmi. Kogar veseli in ako ima čas na razpolago, bo dobrodošel pri delu.
Odbor izletniških prostorov SNPJ.
Dopis h Slovenske Koroške
HEROJ VOJKO
Vipavska dolina in z njo vfea Primorska se bosta v prihodnjih dneh zbrali ob truplu na rodnega heroja Janka Premrla Vojka. Prekopali ga bodo in prenesli iz št. Vida, njegove rojstne vasi, v Ljubljano, kjer bo po kopan v skupni grobnici narod nih herojev. Ko je lani ob prekopu posmrtnih ostankov heroja Vojka izročil armadni poveljnik Vojkovemu očetu odlikovanje narodnega heroja, je bila to počastitev velikega junaka, počastitev očeta, ki je vzgojil takega sina, obenem pa tudi po častitev vsega primorskega ljudstva — junaka v borbi za pravico in svobodo.
Vprašajte po Primorskem o Vojku, partizanskem junaku pa vam bo vsakdo povedal čudovite zgodbe o velikem sinu te zemlje, ki je v neizprosni borbi stal na braniku pravic svojega zatiranega ljudstva in za njego ve pravice dal vse.
Janko Premrl-Vojko se je ro dil v Štč Vidu pri Vipavi 29. februarja 1920. leta. že v rani mladosti je bil pogumen in za veden človek. Ni mogel prenašati sužnosti, v kateri je živela njegova vas, Vipava, vsa Pri morska. Že kot otrok je živel in čutil s svojim narodom. V kri mu je bilo vsajeno sovraštvo dđ zatiralcev, ki so plenili njegovo rodno zemljo,- jemali njegovim ljudem njihovo besedo, nalagali trde davke in bremena, preganjali in zapirali v ječe in odganjali v internacije zavedne domačine. Tako je mladi Janko že kot otrok občutil krivico in (Dalje na.3. strani)
plzenjsko pivo z
letalom v Arabijo
v preteklih dneh je prvič dospelo v Saudijevo Arabijo letalo s tovorom plzenjskega piva. Pivo prevažajo v posebnih posodah iz papirja, ki niso za zračni prevoz nič slabše od običajnih lesenih sodčkov, a so mnogo lažje, kar je bistvenega pomena za ta način prevažanja. Ceho-slovaška namerava v bodoče razširiti prevoz piva z letali na mnoge dežele, zlasti v Sredozemlju.
Nacistično nasilje, pod katerim so koroški Slovenci preživljali najtežje dni, je tudi pri njih prebudilo nove sile,"^rodilo odpor, v katerem ni bilo koroško ljudstvo postavljeno na preizkušnjo le kot celota, marveč se je pokazala tudi vredno vsakega posameznika.
V	preizkušnjah vojnih in povojnih let je stara generacija popustila v svoji odpornosti, se vdala nemškemu pritisku ali zavzela skrajno oportunistično stališče manjšega odpora, danes pa je postala orodje angloame-riških imperialistov. Izraziti predstavniki te struje na Koroškem so Tišler, Vinko Zwitter in drugi stari politiki in bivši predstavniki koroških Slovencev.
V	težkih preizkušnjah pa ni odpovedala mlada generacija. Novi, v ognju borbe prekaljeni ljudje, so se zbrali tedaj in se zbirajo še danes v Osvobodilni fronti za Slovensko Koroško.
Borba Osvobodilne fronte kot edine politične organizacije koroških Slovencev ni lahka. Treba Je upoštevati zlasti splošni politični položaj v Avstriji, kjer si mlado, napredno gibanje le s težavo utira pot .v borbi proti socialni demokraciji in klerika-lizmu, ki ima zlasti pri kmečkih množicah globoke korenine. Da so tem vplivom podvrženi tudi nekateri koroški Slovenci, ni treba še posebej poudarjati. Vodilno vlogo pri tem političnem odtujevanju koroških Slovencev ima celovški ordinariat.
Izrabljanje verskih čustev je glavno orožje reakcije v borbi proti Osvobodilni fronti. Duhovniki na prižnicah dan za dnem govorijo o preganjanju cerkve in vere v državah ljudske demokracije. To gonjo so podesetorili pred začetkom mirovnih pogajanj v Londonu ter jo nadaljujejo še danes, škofijski ordinariat je po vseh župnijah Slovenske Koroške organiziral tudi tako imenovane misijonske tedne. Misijonarji so iz Jugoslavije pobegli belogardistični duhovniki, ki na prižnicah nesramno obre-kujejo novo Jugoslavijo in sploh vsa napredna gibanja na svetu.
Tudi angleške zasedbene oblasti ne opuste nobene prilike, da ne bi škodovale interesom koroških Slovencev. Tudi oni sprejemajo v službo pobegle belogardiste. Pri "Koroški kroniki," glasilu angleške poročevalske službe, so na primer bivši policist Čuješ, ki je v ljubljanskih zaporih pretepal in mučil ljudi,-dr. Hočevar, SS-oficir Palouz in podobni.
Tudi najnovejšo spletko proti Osvobodilni fronti, to je tako imenovano "Reorganizirano vodstvo Osvobodilne fronte," ki je trenutno še v ilegali, je pripisati imperialističnim agentom, ki se zaradi svoje odtemjenosti pri koroških Slovencih ne upajo pokazati s pravim imenom. To "reorganizirano vodstvo" Osvobodilne fronte izdaja časopis "Novi Vestnik," ki je zaradi podlega klevetanja in pobalinskega zmerjanja naletel na ogorčen odpor pri vseh plasteh koroških Slovencev celo pri nazadnjaško usmerjenih.
Pod zaščito angleških okupacijskih oblasti Avstrijci še nadalje ponemČujejo koroške Slo* vence in oživljajo stare nacistične bratovščine. Tako je bila ustanovljena v začetku 1947. leta organizacija BHS (Zveza domovini zvestih Korošcev), katere pripadniki so bili člani nacistične stranke. Ta zloglasna nacistična organizacija je izdajala do junija meseca lanskega leta Celo svoj časopis. Kot izrazito nacistično organizacijo jo je odklonilo celo avstrijsko ljudstvo da o Slovencih niti ne govorimo.
Kljub temu pa je ta organizacija naletela na pomoč pri koroških deželnih oblastnih organih
kot pomožna organizacija za zatiranje koroških Slovencev. BHS je bila zlasti do poletja 1948 zelo aktivna, člani te organizacije so setavljali in še sestavljajo tako imenovane "Wurkfkoman-de," ki so na javnih prireditvah pod pokroviteljstvom zasedbe-nih oblasti brez kazni lahko pretepali in razganjali koroške Slovence.
Ta nacistična organizacija je poživila svoje delo prav v dneh, ko se je deželni glavar Wedenigg po svoji vrnitvi iz Londona na shodih po vseh krajih Slovenske Koroške širokoustil, kako enakopravni so koroški Slovenci in kakšno svobodo uživajo v svoji "domovini" Avstriji.
Na zboru v Beljaku 27. marca letos so se ti "domovini zvesti" Korošci ponovno zaobljubili, da bodo vsak čas na razpolago, če bo treba nastopiti proti koroškim Slovencem. Časopis "Volkszeitung," organ krščanske ljudske stranke je posvetil dva stolpca poročila temu nacističnemu shodu. Pisal je, da je 54,000 članov BHS jasno izpričalo težnje južnih Korošcev.
Čemu taka pozornost? Pred kratkim so amnestirali večino bivših članov NSDAP v Avstriji, nad pol milijona ljudi. Sedaj se obe vodilni stranki v Avstriji, to je ljudska stranka in socialistična stranka pulita zanje, ki doslej niso imeli volivne pravice.
Za boljše razumevanje avstrijskih razmer omenimo še naslednje: zakon o amnestiji je bil namenjen le "malim nacistom," dočim so veliki nacisti že preje zavzemali visoke položaje, zlasti v ljudski stranki.
Po dr. Gruberjevih besedah, da ni na svetu države, ki bi dala manjšini več pravic kot jih imajo koroški Slovenci, bi človek sodil, da imajo koroški Slovenci vsaj pravico do svojega narodnega jezika. Ne in še daleč ne. Po vseh uradih so namreč nastavljeni zagrizeni Nemci ali nemčurji, ki slovensko nočejo govorrti, četudi morda znajo. Neredki so primeri, da Slovencem, ki so napravili prošnjo ali kako drugo vlogo v slovenščini, take vloge vrnejo s pripombo, da morajo biti napisane v nemščini. In vendar so na Koroškem slovenske vasi, kjer zlasti starejši ljudje na znajo niti besedice nemškega jezika.
O dvojezičnih šolah
Toliko hvaljene dvojezične šole so le uspešen pripomoček za raznaradovanje koroških Slovencev, ki naj bi isšli iz njih kot "Domovini zvesti južni Korošci." V teh šolah se vzgaja mladina v sovraštvu do svojega naroda in v protijugoslovanskem duhu, za kar skrbijo nacistični in iz domovine pobegli belogardistični učitelji ter duhovniki.
Pred seboj imam knjigo, ki jo je izdal deželni šolski svet za dvojezične šole: "Naš dom." Knjige s tako revno vsebino pri nas nima in ni imela nobena šola. Namen čitanke je vedno bil, da se prikaže lepota narodnega jezika ali pa, kakor so* sestavljeni učbeniki za tuje jezike, da učenec dobi vsaj pojme o jeziku in slovnici. Ta knjiga pa ni ne prvo ne drugo. Njen namen je, da so otrok č""i manj nauči in da se mu učenje jezika zaradi primitivnih in brezvsebinskih beril ter pesmic pristudi.
V knjigi ni niti besedice o slovničnih pravilih ali o slovnici sploh, poleg tega pa so knjigo sestavljali ljudje, ki ali sami niso obvladali slovenščine ali pa 30 namenoma delali napake. Niti besedice ni v njen o prvakih slovenskega jezika in literature: o Prešernu, Župančiču, Cankarju itd. In to je poleg še slabše črkovnice edina knjiga za vse razrede dvojezičnih šol, vštevši tako imenovano Hochschule, neke vrste meščansko šolo.
Še nekaj o metodah in kadru,
19. maja, 1949.
ki poučuje slovenščino v teh Šolah. Slovenščina se v dvojezičnih šolah poučuje samo dve al' tri ure na teden, dočim se ostali predmeti poučujejo izključno v nemškem jeziku. Učitelji so P® večini bivši nacisti ali pa belogardisti, pobegli iz Jugoslavije-Nekateri učitelji ne znajo niti dobro slovenski. Ta kader seveda skrbi, da se otroci ne naučijo preveč slovenskega jezika, kaf je glede na učbenike in učni načrt že samo po sebi izključeno. _ Vinko Petd'
SVETOVNE ZALOGE VOLNE
Ob koncu vojne so bili svetovni proizvajalci vglne, zlasti Avstralija in Nova Zelandija, zelo zaskrbljeni, kako plasirati velike zaloge volne, ki so jih nakopičili v vojnem obdobju. Avgii' sta leta 1945 je bilo v zaloga!* na svetu po cenitvah organizacije za volno (Joint Organization) okrog 10.5 milijonov bal voln^' Takrat so računali, da bodo lab' ko razprodali vso to količin® blaga šele v 13 letih. Stvarnost pa je pokazala, da je okrog ^ odstotkov zalog pošlo v dveh 1®" tih. Na koncu leta 1948 pa J® preostalo še okrog 2.5 milijono^t a od tega le nekaj nad 800, bal fine volne merinos. Okro^ dve tretjini vseh svetovnih zal"? volne je bilo takrat v Avstraliji' nekaj nad 600,000 bal v Novi Zelandiji ter okrog 90,000 v JuŽ"' Afriki. Vse kaže torej, da je svetovna potrošnja volne moču" narastla, zlasti v pogledu fineJ' ših vrst. Le s tem se razla:
visoke in trdne cene tega proi%' voda na mednarodnih tržišči'' in to v obdobju splošnega na2®' dovan ja cen.
GOSPODARSKI POLOŽA^ V ARGENTINI
Institut za mednarodne fina? ce na newyorski univerzi je ^ svojem zadnjem poročilu opi® gospodarski položaj v Argentic''
V Argentini vlada veliko P"' manjkanje dolarjev. Rezef^'® zlata in deviz Osrednje arge^ tinske banke so padle od 5.6^ milijonov pezov v deceinl"'^ 1946 na 2,287 milijonov milijonov dolarjev) v februaO*' 1949. Argentinske banke so P"' leg tega dolžne ameriškim v zV®' zi s trgovinskimi posli 250,00^'' 000. Zaradi tega je bila argeO' tinska vlada primorana uves^' strožje nadzorstvo nad zunanJ" trgovino in zajeziti uvoz iz gih držav.
Finančne težave argentins''® vlade so se pomnožile zaradi kupa tujih podjetjij v Argen^'' ni, dalje odkupa argentinski posojil, zlasti odkupa argent''* skega posojila v dolarjih.
gentinska Osrednja banka
danes popolnoma obvlada ves кГ® ditni sistem.
Država je vzela v svoje ro"® skoro ves prevoz kakor tudi ^е liko število podjetij osnovne dustrije. Vlada ima monopol izvoz glavnega blaga in izvaJ^ nadzorstvo nad uvozom. DrŽa^^ izvaja odločujoč vpliv na raZ^^J industrije in kmetijstva.
ZEMELJSKI PLIN ZA KUHANJE
Budimpešta sledi pri«*
lei^
tve
po ceveh izpeljala naravni ki prihaja iz zemlje. Prvi naćr ' - -	;iceV
Moskve, ki je iz velike dalj^^
da bi plin iz petrolejskih vrel ^ Lispe dovedli po novih ceveh^_^
na-
Budimpešto, ni bil izveden iz
nančnih razlogftv, zdaj so ■
pravili poizkus, da bi dovaja
na-
teki»
nančnih razlogov. Zdaj so veh. Poizkus je uspel in v
dveh dni so po petrolejskih veh dovedli v Budimpešto 1^ ' 000 kubičnih metrov plina.
Zgradili so nov vod; tako do tedensko dovajali v рИпаГ''^ v Budimpešti okoli 400,000 bičnih metrov naravnega
S tem bodo prihranili 150 do milijonov goldinarjev
ЈбО
đ
19. maja, 1949,
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
ZADNJE USTOLIČENJE NA GOSPOSVETSKEM POLJU
Odkar so zamenjali v Karan taniji — predhodnici naše koroške dežele — slovenske vojvode frankovski grofje in odkar je prišlo v deželo nemško plemstvo, so bili Slovenci, naši predniki, omejeni le še na podložni-ške socialne sloje brez političnih pravic. Le še v ustoličenju. koroških vojvod se je skoraj do konca srednjega veka ohranil spomin na nekdanjo slovensko svobodo: po letu 1414 pa je izginil tudi spomin. Tako so naši predniki 18. mf^rca 1414 zadnjič svobodno in v slovenskem jeziku ustoličili svojega vojvodo na Gosposvetskem polju. Iz "Koroškega zbornika" povzamemo naslednji članek o ustoličenju:
Prav ob propadu svobodne slovenske karantanske države So se že začeli izločevati posamezni k o s e z i kot "plemeniti možje", "možje, izšli iz dobrega plemstva" in "prvaki" izmed ostalih kosezov. Izoblikovala so se že tudi prva zemljiška gospodarstva. Po vsem sodeč, so bili Pa to še redki primeri. Ko pa So prišli Slovenci pod Franke, je frankovsko že izoblikovano plemstvo odrinilo te slovenske zametke in ustanovilo naravni razvoj. Posamezne odličnejše Slovence so prevzeli medse in So jih odtujili ^arodu, iz katerega so izšli; celoten stan kosezov pa je ostal sprva v svojem vmesnem položaju: gospodarski in socialni pritisk jih je v teku srednjega veka znašli na stopnji navadnih podložnikov. Samo že iz njihove vloge pri Ustoličevanju in iz nekaterih olajšav pri dajatvah je sijala njihova nekdanja velečina. Prav v tem prelomu samostojnega slovenskega družabnega razvoja je bil največji usodni pomen propada slovenske karantanske države. • •	- • ;
Vladar karantanske države se je imenoval knez. Zdi se, da je bila v 8. stoletju knežja oblast že načelno dedna# v moški črti. Ta dednost je bila pa pogojena se z drugim, demokratičnim elementom. Po smrti starega kneza je namreč odločal o novem knezu zbor kosezov (posebna oblika slovanske veče), ki je mogel kandidata odkloniti. Karan-tanija je bila torej nekaka knežja republika.
Po knezovi smrti je dobil vrhovno sodno in upravno oblast Začasno v roke sodnik, ki so ga knezi izvolili iz svoje srede. Ta Sodnik je sklical zbor kosezov o d n o s n i njihovih zaupnikov ("dobrih ljudi") in je na njem vprašal vsakega koseza posebej m vse skupaj, če se jim ta, ki je določen za kneza, zdi prime-1'en za vladarja. Če je večina pritrdila, so ga slovesno ustoličili na Gosposvetskem polju. Novega vladarja sa oblekli s sivo kmečko obleko, ga posadili na konja in ga peljali h knežjemu kamnu pri Krnskem gradu. Medtem ko so ga peljali trikrat okrog tega kamna in mu s tem simbolično izročili njegovo oblast, je pelo okrog stoječe ljudstvo zahvalne obredne pesmi v slovenščini. Ta stara oblika obreda se je ohranila v švabskem
zrcalu, nemški pravni knjigi iz poznega srednjega veka. Pod nemškim in krščanskim vplivom se je obred pozneje precej spremenil, pa tudi v tej mlajši obliki je ostala slovenščina obredni jezik, koseški zbor in koseškega sodnika pa je zamenjal ko-sez iz rodbine vojvodskega kmeta iz Blažnje vesi. Ta čast je bila v njegovi rodbini dedna že vsaj pred ustoličenjem 1. 1386.
Prvotna oblika ustoličevanja, tega edinstvenega obreda v vsej Evropi, je doma brez dvoma v slovenski karantanski državi. Bistvo obreda ob knežjem kamnu je očitno to, da kosezi kot najvišja plast slovenske družbe izroče novemu vladarju njegovo oblast. Nastati je mogel samo v času, ko je bila Karantanija slovenska (obredni jezik) in ko so bili kosezi njen najvišji družbeni sloj. Od karolinške dobe dalje pa so odločali v deželi nemški plemiči. Odtlej dalje torej ta obred ni mogel več nastati. Tudi zgodovinski viri ga omenjajo prvič že sredi 8. stoletja, ko
nemškega plemstva še ni bilo v deželi.
ANTON AŠKERC:
Knežji kamen
\
"Polje lepo, polje Gosposvetsko, dežele koroške ti cvet! Kaj pomeni kamen stari v tebi, svedok iz neznanih nam let?"
V kresni noči krasni, tajnopolni kum Stojan se vrača domov. Gre po polju Gosposvetskem
ravnem,
a bliža se doba — duhov!
Pride h kamnu: "Ni to prestol, kali?"
Kdo sedel je tukaj? Povej!
Nem si! Mah e te obrašča zelen, razpadeš pač pre] ali slej!
Nem si! Tiho vse okoli tebe. Ko sonce ti sije, molčiš;
a ko noč na tebe pade črna,
ti ves oživiš — govoriš!"
"Čuj, svobode naše pokopane pomnik je ta kamen edin!
Tujcu suženj, ti pozabil davno, da otcev svobodnih si sin!
Knezov naših prestol je slovenskih ta kamen! Tega ti ne znaš?
Samo sedel tu, Borut, Gorazd je pa Ingo, poslednji knez naš!
Tu volili smo sami si kneza:
kmet sam mu dajal je oblast; narod sam iz sebe mu izročal moč žezla in krone je čast . . .
Domovine le iskati sreče,
vsem braniti pravdo vsekdar, z mečem v roki tu prisezal glasno v Jeziku je našem glavar!
čitaj črke tu na kamnu svetel ■ Mi vdolbli smo v kamen jih, znaj! PRAVDO BHANY VDOVE —
domovine . . .
A kdo jo vam brani sedaj?
Mi sedeli s knezom smo za mizo — za vrati stojite zdaj vil . . .
Mi iz polnih skled obedovali, a vam še ne dajo kosti! . . .
Kdaj izpolni se napis na kamnu? Da duh bi moj mir že objel!
HEROJ VOJKO
(Nadaljevanje z 2. strani)
nasilje — in se mu uprl. V šoli so ga hoteli obleči v fašistični-balilski kroj. Brez pomisleka je vrgel kroj na smetišče. Ko so ga v šoli zasramovali s "sciavo", se je takoj spoprijel z žaljivci slovenskega imena. Svojega fašističnega učitelja je sovražil iz srca. Nekoč je s staro avstrijsko puško celo streljal nanj. Iz rastoče domovinske ljubezni je mladi Vojko bral slovenske knjige, na sestankih z vrstniki pa prebiral Prešernove in Gregorčičeve pesmi. Zmerom in povsod je v svojem iskrenem odporu proti tujemu nasilniku po-
PRIČNE
SKUHA
UGASNE
BREZ KUHARICE!
Krasne nove popolnoma avtomatične plinske peci
VZEMITE KUHARICO
PROČ OD KUHE
Naj bo več popoldanov vse vaših. Servirajte okusne, polne obede brez, da bi porabili eno minuto v kuhinji, ko se kuhajo.
Je lahko kot 1,2,3 z vsako" novo avtomatično plinsko pečjo.
1.	Vi denote celotni obed v pečico.
2.	Vi naravnate temperaturo, začetni čas in čas za prenehanje.
3.	Vi delate kar želite ko se obed sam 1фћа—avtomatično.
Brez vsakršne pozornosti od vas, se vaša avtomatična plinska peč vžge ob času, ki ga določite. Vaš celi obed se kuha ob pravi temperaturi dokler ni skuhan . . . pečica se sama ugasne . . . vaš okusni obed je pripravljen za serviranje.
Vi se boste hoteli veseliti tega modernega načina življenja takoj. Oglejte si nove avtomatične plinske peči pri vašemu prodajalcu sedaj.
a:
^EAST OHIO GAS
Prežihov Voranc
SKRIVNA BRALNICA
Poglavje iz romana "Pristrah"
(Nadaljevanje in konec)
Toda tuji gost s puško na ra-mi je nadaljeval:
"Vi boste to že kje dobili, mi pa nimamo časa čakati. Zato jo •^ajte nam."
"Dajte jo, dajte jo!" so zdaj pritegnili razni udeležniki, ki so bili zdaj že na strani tajnih gostov. Vohnet je zložil časopis, ga dvakrat preganil in ga izročil čudnemu tujcu, ki je se ved-no čakal z iztegnjeno roko na ta dar.
"Hvala vam!" je rekel na glaSi "To je pesem za nas!"
Trije gostje so se dvignili in se pripravili na odhod.
"Svetujemo vam, da nekaj minut nihče ne zapusti hiše!" je rekel tisti črni tujec, ki bi ga lahko šteli za komandanta. — "Lahko noč!"
"Lahko noč, lahko noč . . !" so hiteli rekati drugi, nekateri pa so še dodajali:
"Saj se vam ni treba nič ba ti . . . !"
Po odhodu tajnih gostov se vznemirjenje, ki jo je povzročila Prešernova "Zdravljica", še dolgo ni hotelo poleči. Ljudje so
kar zrasli skupaj in mnogi so še vedno ponavljali:
"Kak človek je to? ... To je človek . . . ! Strgan dohtar, ki zna pesmi delati. Ali ste slišali, kakor je izpil kelih, kakor bi se ti užgala kri... Zdaj pa vemo, kaj nam je storiti, ali ne . . .? In na našem jeziku . . . ? To je Slovenija . . . !"
"To pesem naj nam prebero v nedeljo v cerkvah namestp pastirskega lista . . . !"
Ura je bila že tri, ko je bila bralna ura pri Vohnetn končana. Udeležniki so z nekim notranjim razburjenjem zapuščali samotno domačijo na Vrheh in se spuščali po bregovih na vse štiri strani. Medtem se je nebo nekoliko osvetilo in na njem je
udarjal, da je Slovenec. Voz, na katerem so se peljali fantje iz njegove vasi na italijanski fašistični nabor, je okrasil s slovenskimi zastavicami. Zaradi tega in zaradi prepevanja slovenskih pesmi so ga fašisti zaprli in pretepali. V italijanski vojski, kamor so ga vtaknili, je ob vsaki priliki poudarjal svojo narodno zavest. Med tovariši je organiziral slovensko petje. Navduševal jih je za borbo proti fašizmu in tudi Italijane same prepričeval o potrebi upora in uničenja fašizma.
Leta 1942, meseca februarja, je Vojko pobegnil iz italijanske vojske in stopil v partizane. Postal je partizan v eni prvih partizanskih čet na Primorskem, iz katerih so se pozneje razvili bataljoni in brigade narodno osvobodilne vojske. Začutil je, da je prišel njegov čas. Zato je bil vedno v prvih vrstah, vedno tam, kjer je bil potreben. Prostovoljno se je javil na prvo akcijo, sam je organiziral likvidacijo izdajalcev, pred katerimi so bežali vsi Slovenci. Ob prvem sovražnem napadu na malo partizansko četo je Vojko navduševal tovariše in sam podrl vrsto sovražnikov. Zaradi svojih zmožnosti in zaslug je kmalu postal vodnik in nato komandir. S svo-
jim vodom in pozneje s svojo četo je ustvarjal prave čudeže, napadal bliskovito in drzno sovražnikove kolone, plenil orožje, bil prvi v napadih, pogumen, neodnehljiv, vsem tovarišem vzgled.
Iz skromnih partizanskih čet, ki so v letu 1942 dvignile prvi upor primorskega ljudstva, so se kmalu razvili bataljoni: bataljon Simona Gregorčiča, Tolminski bataljon. V poslednjem je mladi Vojko postal namestnik komandanta. Iz bataljonov so zrastli odredi in nato brigade. Letos, dne 18. aprila, bo sedem let od spopada Vojkovih partizanov z italijansko vojsko na Nanosu. V tem času je Vojko zadajal italijanski vojski udarec za udarcem. Tu se je spoprijel z nadmočnimi silami, se umaknil in nekaj dni zatem je njegova četa požigala po Trnovski planoti za Italijane namenjeni les, drva in oglje. Nič ni pomagalo, da je goriška pre-fektura 20. avgusta leta 1942 razpisala 50,000 lir na Vojkovo glavo, živo ali mrtvo. Vojko je gledal svojo lastno sliko in ceno pri Birarju v Zadlogu pri Idriji. Pustil jo je viseti. Izrekel je le besede: "Živega me ne bodo dobili." In ga niso.
18. februarja 1943 je bil Jan-
ko Premrl-Vojko smrtno ranjen ob napadu in italijanski bunker. 26. februarja je v taborišču svoje čete umrl, še preden so mu mogli sporočiti povelje, da je postavljen za komandanta prve primorske brigade Simona Gregorčiča.
Njegova smrt je težko zadela borce kakor tudi prebivalce, ki so Vojka poznali in ga visoko cenili zaradi njegove odločnosti, zaradi njegove trdne vere v zmago in zaradi njegovih junaških dejanj. Sledeč njegovemu svetlemu zgledu se je še istega leta, po razpadu italijanskega fašizma, dvignilo vse primorsko ljudstvo v oborožen odpor proti okupatorju. In ko je bil pozneje pokojni Vojko proglašen za narodnega heroja, je bilo s tem dano visoko priznanje vsemu primorskemu ljudstvu, ki si je z orožjem v roki za ceno tolikih žrtev samo priborilo polno in neovrgljivo pravico do svobodnega življenja.
V prihodnjih dneh se bo primorsko« ljudstvo spet zbralo ob grobu svojega velikega borca in heroja. Zbralo se bo ob borcu, ki je postal vsemu primorskemu ljudstvu simbol upora in simbol volje do zmage in svobode. Izkazalo mu bo čast, kakršno zasluži narodni heroj.
bilo že veliko jasnine s svetlimi zvezdami. Cez deželo je potegnilo južno, toplo vreme in zemlja je postala na mah bolj prijaz na. Ljudje, ki jih je nosila noč na vse štiri vetrove, so nosili v sebi polna srca lepega doživetja, čeprav so bila sicer trda in nedostopna. Njihovi koraki so zveneli močno in zanesljivo in čeprav je še bila noč od obzorja do obzorja, se jim je vendar zdelo, da se nekje že svita jutranja zarja.
To se je zgodilo na enem zadnjih bralnih večerov skrivne kmečke bralnice na Vrheh, leta 1848.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY
BASEMENT
•ft

A. Mere 14 do 20
B. Mere 12 do 18
Krasno novo "Kenbury" Rayon blago, ki se ne
žgubanči!
OBLEKE
S+a-Fresh Rayon po S+ehlil
A.	Okusen stil s gumbi spredaj ter globokimi žepi, lepo obšiti široki kratki rokavi in z pasom iz plastike, ki se ne razpoka. Aqua, lilac, toast ali mint barve.
B.	Tri-barvne v temno modri, zeleni ali rjavi barvi z vrhnim delom v izrezkih in kontrastnili barvah. Obe obleki se lahko opere če se skrbno sledi navodilom na listku.
Poilna in telefonska naročila Sprejeta
Pokličite CHerry 3000
Basement Oddelek z žensko opravo
STRAN 4
enakopravnost
19. maja, 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
^ ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Ne, babica, — je odvrnil rdečearmejec in toliko da je zganil ustnice.
—	Kako pa potem pojdeš?
—	Ne vem . . .
—	Saj to je ravno! Kaj pa naj zdaj počnem s teboj? — Starka je dolgo čakala na odgovor, potem pa vprašala;
—	Hodil pa boš lahko?
—	Bom že kako.
—	Zdaj ne moreš hoditi bom že kako. Moral boš hoditi ponoči in stopati naglo, jemnasta, kar se da naglo! Še čez dan pohodi tu, potlej pa ti bom dala popotnje in vnučka za vodnika, da ti bo pot kazal — pa srečno pot! Vaši, rdeči namreč, so za Sumilinsko, dobro vem. Se boš že kako pripomagal do njih. Ampak po cesti nikar ne hodita, morala bosta skoz stepo, po dragah in hostah, kar poprek če ne, vaju kozaki prestrežejo in se vama bo gorje. Tako, vidiš, srček moj!
Drugi dan, brž ko se je zmračilo, je ženica prekrižala svojega dvanajstletnega vnučka in rdečearmejca, oblečenega v kozaško suknjo, ko sta bila pripravljena za na pot, in osorno rekla:
—	Srečno hodita! Pa glejta, da našim vojakom ne prideta pod roke! ... I, kaj bi tisto, srček, kaj bi tisto! Nič se meni ne zahvaluj, temveč Bogu vsemogočnemu! Saj nisem samo jaz taka, vse me, matere, smo dobre . . . Hudo nam je, viš, za vas, nesrečneže, na smrt! No, no, le pojdita, Bog vaju obvaruj!! — In zadrlesnila je z rumeno ilovico pobarvana zvežena vrata kajžice.
4
Slednji dan se je Iljinična zbudila, kakor hitro je zazorilo, pomolzla kravo in se spravila pred peč. Kurila ni v hiši, ampak je podnetila v letenski kuhinji, pripravila zajtrk in spet prišla v hišo k otrokoma.
Natalja se je počasi popravljala po legarju. Drugi dan Trojice je prvikrat vstala s postelje, stopila po sobah, trudoma prestavljala od bolezni shujšane noge,^ dolgo brodila otrokoma po glavicah in že poskusila, sedeč na stolčku, prati dečjo oblekco.
In ves čas ji z upadlega obraza ni izginil nasmešek, na vdr-tih licih ji je žarela rdečica, od bolezni široko odprte oči pa so izžarevale tako sijočo trepetajočo toplino kakor po porodu.
—	Poljuška, ljubička moja! Ali ti je Mišatka kaj nagajal, ko sem bila bolna? — je s slabotnim glasom spraševala, za-teglo in negotovo izgovarjala vsako besedo in z roko božala črnolaso glavico hčere.
—	Ne, mamica! Miška me je tolikokrat nabil, potlej sva se pa tako lepo igrala, — je šepe-taje odgovarjalo dekletce in se z obrazom tesno pritiskalo k materinim kolenom.
—	Pa stara mama vaju je imela rada? — je poizvedovala Natalja in se nasmihala.
—	Pa še kako rada!
—	In drugi ljudje, rdeči vo jaki vama niso napravili nič ža lega?
—	Telička so zaklali pri nas, prekleti! — je zabasiral Mišatka, presenetljivo podoben očetu.
—	Preklinjati ne smeš, Mišen-ka. Viš ga, kakšen gospodar si! Odraslih ne smeš zmerjati z grdimi besedami! — je vzgajala Natalja in prikrivala smeh.
—	Saj jih je babica tako zmerjala, kar Poljko vprašaj.
se je šobasto opravičeval mali Melehov.
—	Res, mamica, pa tudi kure so nam vse do zadnje podavili!
Poljuška se je razživela: črne očke so ji zasijale in začela je pripovedovati, kako so prišli rdečearmejci na dvorišče kako so lovili kokoši in race, kako je babica Iljinična prosila, naj pustijo za pleme rumenega petelina z ozeblim grebenom, in kako ji je nasmejani rdečearmejec odgovoril, mahajoč s petelinom: "Tale petelinček, babica, je kikirikal zoper sovjetsko oblast in zato smo ga obsodili na smrt! Nič nikar ne prosjači, skuhali bomo iz njega juho z rezanci, tebi bomo pa v zameno pustili stare klobučinaste škor-njice."
In Poljuška je zatleskala z rokami in pokazala:
—	Poglejte, kakšne štibale je pustil! Velike kakor čolne in vse preluknjene!
Natalja se je smejala in jokala, ljubkovala otroka in radostno šepetala, ne da bi odmak. nila zamaknjene oči od hčerke:
—	Ej, ti moja Grigorevna! Prava pravcata Grigorevna! — Vsa do zadnje trohice, si čisto podobna svojemu očetu.
—	Pa jaz sem podoben? — je ljubosumno vprašal Mišatka in se plaho stisnil k materi.
—	Tudi ti si podoben. Samo glej: ko dorasteš, pazi, da ne boš tak samopašnež kakor tvoj oče • * •	#
—	Ali je on samopašen? Kako pa je samopašen? — se je pozanimala Poljuška.
Nataliji je na obraz legla žalost kakor senca. Utihnila je in se betežno dvignila s klopL
Iljinična, ki je bila navzočna pri pomenku, se je sitno obrnila vstran. Natalja pa že ni več poslušala otroškega govorjenja, ampak stoječ pri oknu dolgo gledala zaprte dveri Astahov-Ije hiše, vzdihovala in razburjeno pukala na borke svoje stare obledele jopice ...	*
Drugi dan se je prebudila, brž ko je sinilo, potihoma vstala, da bi ne predramila otrok, se umi-la, potegnila iz skrinje čisto krilo, jopico in peč^sto belo ruto. Čutiti je bilo njen nemir po vsem, kako se je oblačila, kako je žalobno in strogo molčala, zato je Iljinična uganila, da pojde snaha na grob deda Grišake.
—	Kam si se pa namenila? — je namenoma vprašala Iljinična, da bi se prepričala, če je prav domnevala.
—	Dedka pojdem malo pogledat, — je povedala Natalja, ne da bi dvignila glavo, ker se je bala, da bo zajokala.
Zvedela je bila že o smrti deda Grišaka in o tem, da je Ko-
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV. 1874
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANEfsLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934

ševoj požgal njihovo hišo in poslopja.
—	Slaba si,'opešala boš.
—	Bom pa počivala spotoma. Otrokoma dajte jesti; mama, ker se bom mogoče tamkaj dolgo zamudila.
—	Kaj pa misliš, s čim se boš le ondukaj mudila! Naj še smola nanese, da boš naletela na te vrage, Bog mi greh odpusti. Mar bi ne hodila, Nataljuška!
—	Nak, kar grem. — Natalja se je pomračila in prijela za kljuko v vratih.
—	Nu, čakaj no, kaj boš pa lačna hodila ? Malo kislega mlečka ti bom prinesla?
—	Ne, mama, Bog povrni, ne bom ... Ko se vrnem, potlej pa bom.
Ker je Iljinična sprevidela, da je snaha trdno odločena iti, je nasvetovala;
—	Pojdi rajši za Donom, po zavrteh. Tam te ne bodo tako videli.
Nad Donom je kakor ponjava, visela megla. Sonce še ni vzšlo, toda na vzhodu je košček neba, zakrit z jagnedi, zalivala škrlatna zarja in izpod oblakov je že vlekel mrazčaličen pred-svitanjski vetrič.
Natalja je stopila čez podrto, s slakom opleteno ograjo in zavila na domači vrt. Roke je pritiskala na srce in se ustavila pri na novo skopani gomilici zemlje.
Sadovnjak je bil bohotno pre. raščen s koprivami in pustošni-kom. Velo je po lapuhu, mokrem od rose, po vlažni prsti, po megli. Na stari, po požaru oseh-11 jablani je samotno čepel na-ščepčrjen škorec. Grobek na gomili se je posedel. Tu pa tam med grudami posušene gline so se že pokazale zelene klice poganjajoče trave.
Natal jo so pretresli spomini in jo prevzeli, da se je molče zgrudila na kolena in padla z obrazom na raskavo, od vekomaj po mrliškem trhlenju dišečo zemljo . . .
Čez eno uro je kradoma prišla iz vrta, se zadnjikrat ozrla na kraj, kjer ji je nekoč odcve-la mladost, in srce se ji je stisnilo od bolečine — prazno dvorišče je puščobno čmelo z zoglenelimi oporniki kolnic, ožganimi ruševinami peči in temeljev — potlej pa je tiho krenila po potki.
Vsak dan se je Natalja čedalje bolje počutila. Noge so jo trdneje nosile, ramena so se ji
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
oblila, telo se je nabiralo krepke polnosti. Kmalu je začela pomagati tašči pri kuhanju. Sukali sta se pred pečjo in brez konca in kraja klepetali.
Neko jutro je Natalja nejevoljno rekla:
—	Kdaj se bo neki vse to končalo? Tako me že srce boli!
—	Boš videla, kmalu se bodo pripeljali naši čez Don, — je prepričano odvrnila Iljinična. ~
—	Po čem pa to veste, mama?
—	Srce mi tako pravi.
—	Ko bi bili naši kozaki le zdravi. Bog ne daj, da bi koga ubili ali ranili. Griša, ta je tak noroglavec, — je zavzdihnila Natalja.
—	Ne boj se, nič hudega jim ne bo, Bog ni brez srca. Naš stari je nekaj obetal, da bo še prišel povasovat, pa se je menda uplašil. Če bi se pripeljal, bi bilo bolje, če bi se še ti umaknila k svojim pred grehom. Naši iz vasi ležijo nasproti vasi in se branijo. Zadnji pot, ko si še ležala v omedlevici, sem šla za dne k Donu, zajela sem vode in slišala, kako se je Anikuška drl čez Don: "Dobro jutro, mati! Stari vas pozdravlja!"
—Kje pa je Griša? — je previdno vprašala Natalja.
Tesarsko delo — popravila prenavljanje
Točno in zadovoljivo delo CENE ZMERNE Pokličite ob večerih EN 1182 1246 EAST 58th ST.
STANOVANJE
dobi ženska ali dekle za družbo pri vdovi. Lahko si sama kuha in pere.
Vpraša se na 21950 MILLER AVE.. RE 4084
ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA
3 oseb želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami. Mirna, stanovitna družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči naslov v urad "Enakopravnosti" 6231 St. Clair Ave., HE 5311.
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toli'et. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg. Mich.
NAZNANILO!
NAZNANILO!
Vsem našim cenjenim prijateljem in znancem sporočamo, da bomo otvorili našo nanovo preurejeno
GOSTILNO
v SOBOTO 21. MAJA
Za to priliko bomo ser vir ali okusno srnjakovo večerjo. Vsem gostom se bo najbolje postreglo in zabava bo prijetna.
Se priporočamo za obilen obisk.
MR. in MRS. FRANK GODIC 1273 E. 55 St., EX 6715
1 NOVE STREHE
Ako potrebujete novo streho, ali popravilo na starih, lahko dobite vsa navodila pri nas. Se toplo priporočata
Roof Repairing
Jerry Glavac & Son
SHEET METAL & HOOFING
1052 ADDISON RD. HE 5779

—	On Jim vsem od daleč poveljuje, — je ravnodušno odvrnila Iljinična,
—	Od kod pa poveljuje ?
—	Nemara iz Vešk. Od kod bi sicer.
Natalja je za dolgo utihnila. Djinična je pogledala proti njej in prestrašeno pobarala:
—	Kaj pa ti je? Kaj pa ve-čiš?
Natalja ni odgovorila, temveč pritiskala na obraz umazan predpasnik in tiho hlipala.
—	Ne vekaj, Nataljuška. Solze nič ne pomagajo pri tem. če bog da, jih bomo še žive in zdrave zagledale. Ti sama pa se pa-
' PEKARIJA NAPRODAJ
Proda se pekarija, nahajajoča se v središču slovenske naselbine v Euclidu.
Za podrobnosti se zglasite na 746 E. 200 ST.
John in Mary UjSč
naznanjala, da bosta imela
ODPRTIJO NANOVO PREUREJENE TRGOVINE
na 11701 OAKVIEW AVE.
V PETEK in SOBOTO 20. in 21. MAJA
Za to priliko bodo imeli velik popust na vsej groceriji in mesu. Vabijo, da obiščete njih trgovino, kjer vam bodo najlepše postregli z najboljšo grocerijo in mesenino ter po zmernih cenah.
STREPTOMYCIN
POŠILJAMO S ZRAKOPLOVOM V VSE KRAJE JUGOSLAVIJE PO SLEDEČIH CENAH:
10 gramov...................$ 12.50
20 gramov_____________$ 25.00
30 gramov____________$ 36.00
40 gramov____________$ 46.50
^0 gramov________S 55.50
100 gramov___________j 105.00
Zavarovalnina je uključena v gori navedenih cenah.
PENICILLIN in druga zdravila lahko pošljete s zrakoplovom in kolikor želite.
DOBROVOLJNI ODBOR 245 W. 18th St., New York 11. N.Y.
zi, za prazno ne hodi na dvorišče, če ne, te zagledajo ti antikristi, zazijajo se . . .
V kuhinji se je stemnilo. Od zunaj je zaslonila ngka postava okno. Iljinična se je obrnila k oknu in jecnila:
— Oni! Rdeči! Nataljuška! Brž, brž lezi v posteljo, naredi se, kakor da si bolna ... Da I" greha ... Na, s plahtico se pO" krij!
(Dalje prihodnjič)
DIREKTNA POMOČ
DOBROVOLJNEGA ODBORA
NARODOM JUGOSLAVIJE
Zgoraj šn j i fotograf ični posnetek moderne ambulance, katera stane $3,479.82, je bila odpremljena in poslana Jugoslovanskemu Rudečemu Križu na jugoslovanskem parobrodu "Topusko," dne 16. februarja, t. 1, Razun zgoraj omenjene ambulance je Odbor odposlal v Jugoslavijo sledeče predmete: 400 gramov zelo potrebnega zdravila Streptomycin za zdravljenje otrok; razne potrebščine za oskrbo otročjih domov in zavodov v Jugoslaviji; nekako 30 vreč moke za otročje domove in bolnišnice v Jugoslaviji, itd. Poleg tega je ODBOR podaril Jugoslovanskem-Ameriškemu ženskemu odboru v New Yorku, — $1,000, v svrho nakupa hrane in zdravil za otročje domove v Jugoslaviji.
Zgoraj navedena pomoč je bila omogočena pred vsem potom sodelovanja naših rojakov-izseljencev in tako bode tudi v bodoče potom našega skupnega sodelovanja z priseljenci mogoče koristiti narodom Jugoslavije, kakor tudi is;seljencem.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 W. 18th St.. New York II. N. Y.
POŠILJANJE DARIL V JUGOSLAVIJO
STANDARD PAKETI
Od sedaj naprej zamorete naročevati STANDARD PAKETE z jestvinami. V cenah teh paketov so uključeni tudi prevozni stroški in zavarovalnina do NAJBLIŽJEGA PRISTANIŠČA ALI LUKE PREJEMALCA v Jugoslaviji. Paketi so zavarovani samo za POPOLNO IZGUBO (TOTAL LOSS).
Paketov št. 1 zamorete odposlati največ pet, na pet raznih oseb.
Ostale pakete št. 2. št. 3. št. 4, št. 5 in št. 6 kolikor želite, ampak vsak paket mora biti naslovljen na DRUGO OSEBO.
MOKA
Pošiljamo še vedno prvorazredno belo moko v vrečah po 100 funtov in sicer po $9.00 vreča s PLAČANO PREVOŽNJO DO REKE in po $12.00 za vsako vrečo s PLAČANIM PREVOZOM DO NAJBLIŽJE POSTAJE ALI LUKE NASLOVLJENCA v Jugoslaviji.
RAZNO
Pošiljamo tudi streptomycin, penicillin in druga zdravila In sicer na podlagi zdravniških receptov iz Jugoslavije.—Pakete z jestvinami priredimo natančno po Vaši želji.
Pošiljamo tudi: BARVE, POSTELJE, BICIKLE, HIŠNE PEČI za drva in premog, kakor tudi ELEKTRIČNE STROJE ZA PRANJE, itd.
Ako želite kaj takega odposlati, obrnite se na nas. PAKETE IN MOKO ODPOŠILJAMO NA REKO
VSAK DRUGI TEDEN OPAZKA—Tem potom naznanjamo pošiljateljem, da smo mi za vsa naročila le posredovalci pošiljateljev in tukajšnjih oblasti, in da radi tega vsako naročilo postane takoj lastnina pošiljatelja.
VAŽNO
čeki In Money Odri morajo biti naslovljeni na DOBROVOLJNI ODBOR.
URADNE URE: Od 9. ure dopoldne do 6. ure popoldne; OB NEDELJAH URAD NI ODPRT.
Ako nimate na razpolago naročilne pole, napišite RAZLOČNO kar želite na lastni pisalni papir.
Ako bi nastal slučaj izven naše kontrole, in bi treba nadomestiti kakšne predmete, bodemo nadomestili z predmeti iste ali višje vrednosti.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 West 18th Street, New York 11, N. Y.
Tel: WAtklns 4-9016
STANDARD PAKETI_
Zavoj št. 1________________Cena $35.00
10	lbs. Spaghetti
20	lbs. Sugar
10	lbs. Green Coffee
15	lbs. Red Kidney Beans
5	lbs. Barley
5	lbs. Split Peas
3VŽ	lbs. Farina
2	lbs. Lentils
1	lb. Noddles
2	lbs. Cocoa
Vi lb. Hard Candy 5 lbs. Lard 6 cans Tomato Paste,
6	oz. per can
2 cans Powdered Milk,
1	lb. per can
4 cans Sardines-3V4 oz. per can 1 can Peaches (1 lb. 13 oz. can) 1 lb. Sweet Chocolate 1 doz. Black & White Thread 1 pkg. Assorted Needles 18 pkg. Lipton Noodle Soup Vz lb. Tea 4 oz. Black Pepper
Zavoj št. 2__________.Cena $15.50
12 lbs. Macaroni IVž lbs. Farina 10 lbs. Rice	5 lbs. Coffee
IVi lbs. Luncheon Meat 5 lb. Sugar 4 ozs. Bl. реррег 12 pkg. Lipton Soup
2	lbs. Lard
Zavoj št. 3...............Cena $15.00
47 cakes Laundry Soap 12 cakes Face Soup
4	lbs. Lard
2V4 lbs. Luncheon Meat
Zavoj št. 4________Cena $16.00
20 lbs. Spaghetti
7	lbs. Rice
5	lbs. Sugar
4 lbs. Green Coffee 1 lb. Powdered Milk
3	cans Tomato Paste
6	pkgs. Lipton Noodle Soup
4	ozs. Black Pepper
Zavoj št. 5_____________Cena $14.00
20 lbs. Rice 5 lbs. Sugar
8	lbs. Spaghetti 5 lbs. Coffee
Zavoj šl. 6.
..Cena $16.00
7 Ibs. Spaghetti
3	lbs. Green Coffee
5	lbs. Sugar	5 lbs.
1	lb. Barley	2 lbs. Laro 1VŽ lbs. Corned Beef
6	pkgs. Lipton Noodle Soup
2	cans Tomato Paste
4	oz. Black Pepper
% lb. Tea	i/a lb. Cocoa
1 lb. Powdered Milk 1 lb. Sweet Chocolate
J