Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 199. Naznanite mi v prihodnji številki „Novic", kje bi bilo dobiti na Kranjskem kakih 100 precej močnih divjih kostanjev? Rad bi imel namreč kranjsko drevje, ker bi mu tukajšnji kraj in podnebje bolje ugajalo. (M. T. v BI.)
Odgovor : Ne vemo nikoder na Kranjskem za take kostanje, ako pa ve kedo izmed naših čitateljev za nje, pa prosimo poročila in potem Vas obvestimo.
Vprašanje 200. Blizu šole je bil na južnovzhodni strani hriba obširen vinograd, a je sedaj opuščen, ker grozdje ni vsako leto dozorelo in je bil slabo obdelovan. Bi li uspevalo Ivanovo grojzdiče in ga je vredno pridelovati ? Koliko vina se sme računati na 1 ar zemljišča ob srednji letini, in ali se lahko proda tako vino in po čem? (L. V. v N. na Koroškem.)
Odgovor: Gotovo bode Ivanovo grozdiče uspevalo v takem kraji, če se pa bode njega pridelovanje, oziroma napravljanje, vina iz njega izplačavalo, pa ne varno, ker nam ni znano, koliko se ga lahko pridela na 1 ar in kako je s kupčijo z vinom iz Ivanovega grozdja. Tudi v nobeni strokovni knjigi   ni o tem nikakega pojasnila.
Vprašanje 201. Ker je na Koroškem sadno drevje zelo drago mislim napraviti veliko drevesnico. Bi li uspevalo drevje v ozki dolinici (v jarku), kjer je sedaj senožet in teče okoli nje voda? Lega je nizka, voda teče od juga proti severu, a vetrovom je pot precej zaprta.   (L. V v N.)
Odgovor: Gotovo bode drevesnica uspevala v takem kraji, ako svet ni močviren, t. j. ako vsaj tako globoko voda vedno ne stoji, kolikor globoko segajo korenine in da ni toliko hudega mraza, da bi drevje pozeblo. Tega pa mi ne moremo vedeti, o tem se morete na lici mesta prepričati, oziroma izkušnje nabirati, kako je bilo dosedaj po zimi s sadnim drevjem v vašem kraji po enakih legah. Znano nam je toliko, da celovška okolica ni za drevesnico, ker tam gotovo vsako tretje ali četrto leto drevje pozebe. To izkušnjo je naredila koroška kmetijska družba, ki je morala svojo drevesnico preložiti daleč od Celovca proč v zaveten kraj.
-----    324    ------