Listek.                                                         761
topo resignacijo. Nikjer ni besede niti misli, ob katero bi se mogel spotekniti dobro vzgojen človek. Ali nikjer tudi ne srečaš nove misli. Pesniku je geslo: »aimer, prier, chanter: voila toute ma vie . . .«
Vse drugače se nam predstavlja Vladimir Jelovšck v svojih »Simfonijah«. Že vnanja oblika ti bode v oči: format — četvorka, papir — višnjevkast pa muzikalni naslov »Simfonije« z dolgo rimsko letnico in opazko: »Ne prodaje se«. Strani niso paginovane. Pred pesmimi je opazka: »U tiskari Dragotina Benka u Petrinji mjeseca rujna 1898 tiskano u 333 egzemplara. Prvih 9 egzemplara ima sliku autorovu.« Našemu uredništvu poklonjeni eksemplar nosi številko 152.
—    Število izvodov je brez dvojbc pomenljivo. Tudi trikrat troje prvih eksem-plarov s sliko pesnikovo je nekaj tajinstvenega. Dalje lapidarna posveta: »Zofki«. Vsebina pa je tale: »Ex« in »In«. Tu vidimo jasno, da sta našla pota na hrvaški Parnas simbolizem in okultizem modernih pesnikov. Težko je odkriti misli, ki so tako tajno izražene. Ako se ne varamo, je hotel pesnik v oddelku »Ex« priobčiti one pesmi, kakršnih ne bode več pel, v »In« pa novo smer svoje poezije. Omenjena vnanja oblika je po naših mislih vsiljiva, ekstravagantna.
Kaj pa vsebina? V »Uskrsu« toži pesnik, da je ljudstvo nezvesto postalo svojemu osvoboditelju, vendar izreka nadejo, da bode njegov hrvaški rod v bodočnosti srečen. — V »Memento« proslavlja vojnega begunca, ki se noče boriti proti svojim bratom, a pogine od krogle,   iz bratovske puške izstreljene.
—    V »Fin-Commencement« se grozi palačam gosposkim, ko bodo gladniki se jim osvetili za stare krivde. — V »Stari bajki« opisuje bedo siromakov, dočim birokrati pri vinu slavijo blagovitost naroda. — V »Prvem snijegu« opisuje žensko nezvestobo otmcnih in siromašnih krogov. — V »Stari pjesmi« kaže brezuspešnost človeških naporov; preden se povzpne človek do svojega ideala, ga strmoglavi demon v nič. — V »Tamjanu« priča o propadu čiste duše, katero so peklenski demoni spalili na žrtveniku, kjer je gorel tamjan (kadilo), ki je naposled omamil čisto dušo, tako da je poginila na veselje demonov . . .
V prvem delu se je držal pesnik dosedanjih pesniških oblik in slika (rime), v drugem delu se je otresel teh starokopitnih spon; kakor titan se dviga v pesniškem zanosu v stihih brez mere, brez slika, a včasih se plazi po umazanih tleh- vsakdanjih prozajskih fraz in izrazov, preklinja okove, ki ga vežejo na zemljo, in svojo nemoč, zavrača nasprotnike, ki so sami razuzdanci, ki gazijo v moralnem blatu, pa tudi on sam priznava svoj cinizem, svoje sestanke v bez-nicah, svoje pohotne napade, in v teh opisih ni kar nič izbirčen z besedami. Tu je najti vsega nekaj: socializma, verizma, naturalizma in tudi pornografije — vse v bombastno donečih, nejasnih besedah, iz katerih jasno odseva samo težnja pisčeva za originalnostjo . ...
Mi prvemu in drugemu pesniku ne odrekamo talenta, temveč jima priznavamo lep zaklad pesniške zmožnosti, ali pota, po katerih sta udarila, nam ne ugajajo. Simpatični Nikolič naj se povzdigne iz prošlosti v sedanjost, Jelovšek pa naj uzda svojega pesniškega šarca, da ne zaide zopet v trnje in kaluže.
R. P.
Molba. Rieči Slave Šojata. Uglasbio Kari o Pienta. Iz naklo-nosti posvečeno Karlovčankam. Cist prihod namienjen je za spomenik Rade Lopašica u Kar lovcu. Cijena 50 novč. Komisio-nalna  naklada  knjižare dioničke tiskare v Zagrebu. — To ljubko
762
Listek.
pesem je zložil za eno grlo s spremljevanjem klavirja v Ljubljani živeči skladatelj, ter jo priporočamo tudi zaradi svrhe, kateri je namenjen čisti prihod.
R. P.
Pogovor Besnome Rolandu sa kritičkim pogledima na tehniku srpskoga stiha. Napisao dr. Dragiša Stanojevič. Beograd. Stampano u državnoj  štampariji kraljevine Srbije.  1898. m. 8°. 108. str.
Ta knjižica je prišla našemu uredništvu, in mi bi jo bili po časnikarski dolžnosti objavili brez nadaljnjih razmatranj, ako nas ne bi na to spodbujala deloma vsebina knjižice, ki obsega nekatere stvari, ki utegnejo zanimati tudi Slovence, deloma pa prilika, da izpregovorimo nekoliko besed o društvu, s čigar izdanji je imenovana knjižica v zvezi.
Srbi imajo v Novem Sadu svojo Matico, toda ona je povsem drugače zasnovana ncgoli Matica Slovenska ali Hrvatska. Njeni članovi so doživotni, in torej ni čudo, da mogo prilično visoko vstopnino plačati samo imovitejši rodoljubi in tako postati deležni publikacij Matičinih. Veliki uspeh Matice Hrvatske je pobudil rodoljube srbske v kraljevini, da osnujejo slično društvo v slične svrhe, in tako se je ustanovila 1. 1892. »Srpska književna zadruga«. Vsako leto izdaje svoje »kolo knjig«. Da se slovenski čitatelji, katere bi zanimalo zvedeti, kake knjige izdaje zadruga, seznanijo z njimi, naj navedem tu naslove: Prvo kolo (1892): Život i priključenija D. Obradovica. I. 2. S mora i sa suva. (Potopisne) črtice dra. M. Jovanoviča. 3. Davorije J. S. Popoviča (poezija). 4. Bakonja Fra-Brne. (Povest). Napisal S. Matavulj. 5. Dramatski spisi K. Trifkovica I. 6. Istinska služba, napisal J. N. Potapenko, prevedel M. Gj. Milicevič. 7. Istorija srpskoga naroda, napisala Lj. Kovačevič in Lj. Jovanovič I. — Drugo kolo: Život i priključenija D. Obradovica. II. — Memoari prote Mateja Nenadoviča. — Dva idola. Napisal B. Atanackovic. — Kameno doba.   Napisal J. Žujovič (znanstveno delo).
—   Prve žrtve. Pripovedka iz srbske prošlosti, napisal A. Gavrilovic. — »Iz pri-rode«. Manjši spisi znanega prirodopisca dra. Jos. Pančiča. — »S francuskog Parnasa«. Prevodi francoskih pesnikov od Vlad. J. Jovanoviča. — Tretje kolo (1894): Antologija dubrovačke lirike. — »Tamo amo po istoku«. Potopisne črte dr. M. Jovanoviča. I.  »Pesme« Jovana Iliča.  — Dramatski spisi K. Trifkovica II.
—   »Vodenica na Flosi«. Angleški roman Gjorgja Eliota. Prevedel A. Nikolič. I. in II. — Istorija srpskoga naroda. II. — Četrto kolo (1895): Basne D. Obradovica. — Druga pevanij a Zmaja Jo ve Jovanoviča. I. — Niz starijih pripovedaka.
—  Tamo amo po istoku. II. »Bijesni Rolando«. Spisal L. Ariosto, prepeval dr. Stanojevič. I. — »Tartif« in »Tvrdica« (»L' avare«), komediii od Moliera, prevedla J. Gjorgjevič in dr. VI. Gjorgjevič. »Iz nauke.o svetlosti«, napisal Gj. M. Stanojevič. — Peto kolo (1896): Basne Obradovica II. — Druga pcvanja Zmajove Jovanoviča II. — »Slike iz seoskoga života«, napisal Gj. M. Stanojevič. — »Todor od Stalača«, tragedija od Miloša Cvetica. — »Bijesni Rolando« II. — »Devajtis«, roman od M. Rodzie\viczove, prevedel iz poljskega Nikola Manoilovič Raj ko. — »Knjiga o zdravlju«, srbsko izdanje priredil dr. Milan Jovanovič-Batut. — Šesto kolo (1897): »Žitije Gerasima Zeliča«. — »Bosančice«. Pripovedke Mite Živko-viča. — »Gorski car«. Roman Fr. Rankoviča. — »Bijesni Rolando«. III. in IV. — »Karlo XII. od Voltaire-a. Prevedel St. Novakovic. — »Podzemne vode« od dra. Sv. Radovanoviča. —  »Zavjet«. Drama Sime Matavulj a.
Kakor vidijo čitatelji sami, neguje Zadruga ne samo beletristiko in to vse vrste  njene,   nego  ponatiskuje  tudi stare znamenite  knjige, katere se že težko