GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ OGLASNIK ,vce'°VEMBER 1981 ŠTEVILKA 11 LETO XV ?rirj opri! IMF Glasnik izdaja Delavski svet sozd IMF— Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 7.520 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Boris Bernetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Ciril Hladnik, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic. Janko Siranko, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Andrej Zadravec in Slavko Žagar. Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMF Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Trato bodo razdelili že0#6elavs|u svet tozda Trata je na seji v četrtek 5. novembra na osnovi ijsk^Ntiia volilnih komisij ugotovil, da so se člani kolektiva na referentu izrekli za ustanovitev dveh tozdov. Ustavili pa so se tudi ob ?tvu, da je za ta predlog glasovala le majhna večina in zato predla-rauU1 družbeno-političnim organizacijam, naj razpravljajo o političnem '"ožaju. ril keterendum je bil razpisan v enotah, kakor bosta tudi ^“rTOnizirana oba tozda. V Jdelku avtomatike je 199 volil- Upravičencev, na volišču jih 1 * 1 Vasovalo 181,12 jih je oddalo 'a i s°vnice na pošti. Veljavnih ^asovnic je bilo 186, od tega 101 ■“"“^Ustanovitev tozda, 85 pa proti. O aa<< je torej glasovalo le 50,75 votli °tka volilnih upravičencev. jih en°ti črpalk pa je 153 volil-' uPrav*uencev, glasovalo jih je veljavnih glasovnic je bilo šteif2, za ustanovitev tozda se je d$kl° 88 volilnih upravičencev uek.TsSl odstotka), proti pa 54 vo-' [j upravičencev. P* iiLa 8n delavskega sveta Ivan rkoiravrič je opozoril, da ti rezultati 1 rI,tllino terjajo odkrito politično uietpzpravo »j ujj 57 odstotkov ni : o 50 75 odstotka ne !0v°rimo. Če je samo polovica ,a za to, da ustanovimo tozd, 5reJ f ttoramo vprašati, kako bomo :d0Nitatozd« lCllT 8 Imeli smo zbore delovnih na-Udi skupaj in posebej po pro-loiiifamih,« je" nadaljeval Lavrič. zd d 'M jo{4 netat »Samo na enem zboru se je 7 delavcev oglasilo, da nasprotujejo predlogu za ustanovitev dveh tozdov. Pogovoriti se je treba, zakaj javno nihče ne oporeka predlogom, na tajnem glasovanju pa mnogi glasujejo proti.« Sekretar osnovne organizacije ZK Josip Kolarič je dejal: »Razmisliti moramo, kje smo naredili napako? Nihče nam ne more reči, da je bil predlog pripravljen v ozkem krogu, pač pa smo o njem široko razpravljali.« Osnovni razlog za predlagano delitev je bilo prepričevanje, da bo vsak od novih tozdov bolje razvijal svoj proizvodni program, da bo prej razvil nove izdelke in zboljšal kvaliteto, kot bi bilo to možno v enem tozdu s skupno razvojno in drugimi strokovnimi službami. Direktor tozda Trata Boris Gazvoda se je strin jal^da je treba rezultat referenduma politično oceniti, vendar pa ga ne gledati prečrno. »Pomembno je namreč tudi to, da so se tisti delavci, ki so glasovali za ustanovitev tozdov, odločili zavestno po široki razpravi. Zdaj moramo z delom dokazati upravičenost te odločitve, tako kot se je z gospodarskimi rezultati pokazala kot koristna ustanovitev tozda Itak, čeprav so tudi takrat mnogi menili, da bo to slabo vplivalo na gospodarjenje.« Boris Gazvoda meni, da so mnogi glasovali proti ustanovitvi dveh tozdov iz bojazni zaradi socialne varnosti. »Ko smo pripravljali predlog, smo vedeli, da je v sedanji gospodarski situaciji to težja rešitev. Toda večina kolektiva se kljub vsemu zaveda, da je le specializacija pot do tega, da bomo z večjo kakovostjo in novimi izdelki dosegali večjo socialno varnost.« Nova tozda bosta: — Tozd Trata avtomatika — proizvodnja regulacijske opreme. Dejavnost: Proizvodnja regulacijskih naprav in opreme v industriji in prometu za sisteme ogrevanja, prezračevanja, klimatizacije in procesne industrije ter servis za ta program. — Tozd Trata črpalke — proizvodnja črpalk in agregatov. Dejavnost: Proizvodnja črpalk za potrebe ogrevanja, prezračevanja, klimatizacije in procesne tehnike. LOJZE JAVORNIK Tudi mi sodelujemo pri usmerjenem izobraževanju V vseh letih je IMP intenzivno sodeloval v pripravah na usmerjeno izobraževanje. Letos se je usmerjeno izobraževanje začelo in IMP je tesno povezan s šolami, ki usposabljajo mlade za »naše« poklice. Ena od oblik sodelovanja so tudi obiski učencev v naši proizvodnji. 23. oktobra so si učenci 1. letnika energetske smeri s Centra strokovnih šol ogledali proizvodne prostore v Vojkovi ulici. Na sliki. Učence skozi proizvodne prostore vodi Viktor Mlakar. Več na 6. strani Samoupravno preoblikovanje Tena 'Pr6VVteku je samoupravni postopek reorganizacije TOZD TEN v dve e tt’ temeljni organizaciji — TOZD TEN-Energetika in TOZD itva lEN-Telekomunikacije v sestavi DO EMOND. Tako pomemben po-ios Jopek zahteva, da bralce informiramo v osnovnih potezah o njego-postopku. 0 v petek, 6. novembra je j* 1 * * * Vlfc'a en°ta šibki tok ponoven * °r delavcev. Na osnovi dodat-Pojasnil in odgovorov na nji-vprašanja, je zbor delavcev ggiL —ko večino glasov odločil, naj hVj.^Piše referendum o ustano-O tozda. se je neformalno ro-v začetku leta 1980 >zd 3»' pobuda i# že tedanjega glavnega direk-ria Do EMOND tov. Kumše "iL dipl. inž. in družbenopolitič-,, Vk£ 0rganizacij TOZD TEN. e, Plovno vodilo pobudnikov je Ki3 komisija je pričela z delom o Vvila . 2980. Njena naloga je isi Pripraviti gradivo oziroma .iii^ki b°rat« o družbenoekonom-i0 .utemeljenosti organizacije [5v0- 'PtDZD. Komisija je v teku lit, lega delovanja s prizadevnim V0ruda polnim delom izvršila nalogo. Njen rezultat je U°8 reorganizacije TOZD z naslednjo vsebino: tt)ei. družbenoekonomska ute-^Jenost reorganizacije obeh Programska usmeritev lev ^kadrovska prostorska delijo 0rganizacijska shema obeh k(Q ,^nutek plana obeh TO za — osnutek delitve premoženja. Pravno formalno je komisija dala pobudo za reorganizacijo TOZD TEN dne 29. 9. 1981. V pobudi ugotavlja, da obstojata v TOZD TEN dva dela delovnega procesa — šibko točna in —jako-_ točna proizvodnja, ki izpolnjujeta vse pogoje iz 320. člena ZZD ter zato predlaga delavskemu svetu, da postopa po zakonitem postopku v smislu organizacije dveh novih TOZD — TOZD TEN-Energetika in — TOZD TEN-Telekomu-nikacije. »Elaborat« predstavlja vsebino navedene pobude in ima osnovni namen olajšati delo formalnih komisij in predvsem prikazati elemente utemeljenosti reorganizacije delavcem TOZD TEN. Med postopkom se je pokazalo dejstvo, da bo eno bolj delikatnih vprašanj, vključitev nekaterih oddelkov v eno od obeh TOZD. Po predlogu navedene komisije naj bi delovale v okviru TOZ TEN-Energetika: kovinska delavnica, lakirnica in vzdrževanje. V okviru TOZD TEN-Telekomunikacije pa naj bi delovale galvana in orodjarna. To so le obrati oziroma delavnice skupnega pomena in so kot take bile deležne glede vključitve v eno ali drugo TOZD, obilo pozornosti. Nekateri delavci so smatrali, da bi morale biti navedene delavnice oziroma obrati skupnega pomena organizirane v enem tozdu zaradi tehnološke povezanosti. Navedena komisija je te pripombe obravnavala na seji dne 16.10. 1981. Ugotovila je, da brez dvoma obstoja tehnološka povezanost procesov navedenih obratov skupnega pomena, vendar je smatrala, da to ni edini zlasti pa ne najpomembnejši element pri organizaciji obeh TOZD. Svoj predlog je utemeljila s tem, da današnja gospodarka situacija in pozitivna gospodarska praksa jasno izkazujeta nujno koncentracijo kapitalnih, tehnoloških, kadrovskih in drugih sil v določenih funkcijah. Zato je primerno, da • se sredstva za zagotavljanje enostavne in razširjene reprodukcije obratov skupnega pomena združujejo. To pa na drugi strani pomeni, da bo vsak od obeh novih tozdov imel nekaj teh obratov, druga temeljna organizacija pa bo na podlagi tehničnega sodelovanj a in združevanj a sredstev pomagala pri formiranju materialne baze teh obratov. Izkustveno zgrešeno ter politično nesprejemljivo je pričakovati, da bosta nova tozda, kot sestavna dela dolgoletnega TOZD TEN delovala popolnoma ločeno. Zato bodo nujno obstajale tehnične in tehnološke povezave med obema tozdoma. Dne 20. 10.1981 sta zasedala na pobudo delavskega sveta TOZD TEN zbora delavcev šib-kotočnega — in jako točnega — dela delovnega procesa. Delavci jako točnega dela so se z večino glasov strinjali s predlogom ter se odločili, da bodo na referendumu o organizaciji TOZD TEN-Energetika odločali po predlogu komisije, kakor zgoraj. Delavci šibko točnega dela delovnega procesa s pridruženimi obrati skupnega pomena pa niso sprejeli predloga delavskega sveta oziroma komisije. Od skupno 132 glasujočih delavcev se jih je odločilo 24 ZA 67 pa PROTI predlogu. Ostali delavci se niso izjavili o predlogu. Glede na trdno in jasno odločitev delavcev z jakotočnega dela delovnega procesa ni ovire za organizacijo nove TOZD TEN-Energetika. V tem primeru bi preostali del sedaj obstoječega tozda — šibkotočni del — moral spremeniti svojo glavno dejavnost ter verjetno tudi ime temeljne organizacije. Ker pa sta temelj našega samoupravnega socialističnega sistema sporazumevanje in dogovarjanje, delavci TOZD TEN, njihove družbenopolitične organizacije in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostjo vztrajajo na poti sporazumevanja in dogovarjanja. Iz razprav na zboru delavcev šibkotočnega dela delovnega procesa dokaj jasno izhaja, da ne gre za opredelitev proti predlogu, temveč da gre predvsem za premajhno informiranost o vsebini predloga, ki bi omogočila odločno opredelitev za predlog reorganizacije. S tem v zvezi so družbenopolitične in poslovodne strukture opravile vrsto razgovorov s skupinami in celoto šibkotočnega dela delovnega procesa z osnovnim namenom izboljšati informiranost. V tem času je splošno kadrovski sektor DO pripravil tudi osnutek samoupravnega sporazuma o trajnem medsebojnem po-slovno-proizvodnem sodelovanju. Ta osnutek oziroma samoupravni sporazum ima kot osnovno vsebino predvsem ureditev poslovanja navedenih obratov skupnega pomena, planiranje, sporazumevanje, vrednotenje opravljenega dela, način prevzemanja rizika in medsebojne odgovornosti v pravnem prometu ter druge določbe. Sporazum bo dal bistveno in kvalitetno pravno podlago za sodelovanje, ki ga je v odgovoru na pripombe dala komisija za reorganizacijo. Dne 6. 11. 1981 bodo delavci celotnega zbora šibkotočnega dela delovnega procesa poslušali zaključno in obenem tudi dopolnilno informacijo k predlogu komisije ter na podlagi le-te sprejeli sklep glede predloga reorganizacije. Splošno prepričanje je, da bosta novi temeljni organizaciji s predlagano notranjo organizacijo poslovanja bistveno bolj dinamični in sposobnejši prebroditi dokaj zahtevne in težke pogoje trenutne gospodarske situacije. Prav tako pa bosta s specializirano in ločeno dejavnostjo lažje zagotovili potrebne elemente za hitrejši razvoj vsake od dejavnosti. Direktor splošno kadrovskega sektorja DO: KRIST Boris, dipl. iur. !Z VSEBINE — Predlog za spremembe v organiziranosti sozda ni sam sebi namen, pač pa so organizacijske novosti le sredstvo, s katerimi želimo doseči vsebinske premike v našem gospodarjenju in poslovanju. V to nas silijo tako splošne gospodarske razmere v državi kot tudi naše lastne slabosti, ki jih vsak dan čutimo. Med tem slabostmi so: Nezadostno razvojno delo pri iskanju novih programov in dopolnjevanju ter razmejevanju obstoječih, dejstvo, da nismo dosegli enotnega in celovitega nastopa na trgu, da nimamo moderne in racionalne poslovne organizacije, da nas bremeni slabo razmerje med proizvodnjo in režijo, da se v vsakdanjem ravnanju ne držimo sprejetih dogovorov. Objavljamo razmišljanje pomočnika generalnega direktorja sozda Aleša Čerina, ki je član delovne skupine, katere naloga je bila pripraviti predloge za organizacijske dopolnitve v sozdu. §tr_ 2 — Na sestankih sprejemamo sklepe, tisti, ki naj bi jih uresničevali, pa začno iskati izgovore, zakaj se to ne da— in če je treba, jim pomagajo še drugi. Na ravni delovne organizacije Emond imamo devet direktorjev, pravega vodstva pa ne. Monterji tozdov OV in Klima montaža lahko delajo skupaj na istih objektih — zakaj torej ne bi mogli v isti proizvodni hali. To je nekaj misli iz pogovorov s sekretarji osnovnih organizacij ZK. str. 4 in 5 — Naš Izobraževalni center je pripravil prvih devet programov za izobraževanje ob delu. To pomeni prvi korak k uveljavljanju širše funkcije Izobraževalnega cen- tra- Str. 6 — 22. novembra bodo prebivalci ljubljanskih občin na referendumu glasovali o uvedbi tretjega samoprispevka. Objavljamo odgovore predsednice skupščine drugega samoprispevka Olge Vipotnik na najpomembnejša vprašanja, ki so se pojavila v javni razpravi in tudi mnenja nekaterih naših sodelavcev. 7 — Monterska dela so težka, zato med našimi monterji ni malo invalidov. Kako rešujemo te probleme? Str. 8 — Tozd Trata je kupil licenco za proizvodnjo drsnih tesnil in štirim avtorjem priznal slabih sedem milijonov nadomestila. Zadnje vesti so takšne: Avtorji teh milijonov niso dobili, pogodbo in ves postopek, kako je do nje prišlo, bodo znova preverili, drsna tesnila pa bodo začeli izdelovati. §tr. 9 — Počitniška skupnost vabi na silvestrovanje v Fieso in zimske počitnice na Vojsko. gtr 2 Klima Celje je zmanjšala svoj investicijski program Odpravili bodo dve ozki grli v proizvodnji V Industrijski proizvodnji celjske Klime ugotavljajo, da imajo dve ozki grli, ki jim zavirata učinkovito delo: prvo ozko grlo je priprava proizvodnje (to je razrez in oblikovanje pločevine), drugo ozko grlo je strojna obdelava. Oba ta problema naj bi rešili z novimi investicijami. V srednjeročnem planu sozda IMP je opredeljena izgradnja tovarne industrijskih klima naprav (v vrednosti 300 milijonov dinarjev) kot investicija skupnega pomena. »Glede na omejevanje naložb in našo skupno stabilizacijsko politiko, smo naše plane ponovno preverili in skušali ugotoviti, kateri del tega načrta je res najbolj nujen, da bomo dosegli zastavljene cilje, čemu bi se pa morda lahko začasno odpovedali,« je povedal glavni direktor Klime Alojz Zupanc. Tako so oblikovali predlog, da bi najprej rešili sedanji ozki grli v pripravi proizvodnje in strojni obdelavi, kar pravzaprav pomeni začetek etapnega uresničevanja investicije, ki je napisana v srednjeročnem planu. Samoupravni organi so izhodišča že potrdili in zdaj jih že začenjajo uresničevati z izdelavo investicijskih elaboratov in pridobitvijo potrebnih soglasij. Obrat strojne obdelave bo v stavbi, ki jo bodo kupili od Libele Investicijski program za izgradnjo obrata strojne obdelave je že izdelan. Novi obrat bodo zgradili v obstoječi stavbi Libeli-nega tozda IFA. Prostori Libelinega tozda IFA se nekako zajedajo v Klimino zemljišče. Ker je bilo jasno, da se IFA na tem prostoru ne more razvijati, tudi urbanistični plan Celja določa, da se bo ta tozd preselil in bo Klima tako zaokrožila celoten kompleks — Libela pa bo tako združila vso proizvodnjo na istem mestu. V Libeli so svoj del načrta ure-. sničili, tako da se bo tozd IFA preselil v novo tovarno in do 30. junija prihodnje leto izpraznil obstoječe prostore, ki jih bodo prodali KUmi, o čemer so že sklenili in podpisali ustrezen dogovor. Klima bo . morala za stavbe in zemljišče odšteti 20 milijonov dinarjev. S tem bodo pridobili stavbo, ki je bila zgrajena leta 1956 in ima 2A00 kvadratnih metrov koristne površine. Ugotavljajo, da lahko z adaptacijo v njej uredijo prav dobre proizvodne prostore za svoje potrebe. Skupno naj bi jih obrat strojne opreme stal 29 milijonov dinarjev. Zidarskih del bo za okrog 3 milijone, 20 milijonov bo, kot že rečeno, odškodnina Libeli, ostalo bodo stroški opreme. Del potrebnega denarja bodo dobili s prodajo skladiščnih prostorov, ki jih imajo ob izhodni magistrali. Ža tiste prostore računajo, da bodo dobili okrog 9,4'milijona dinarjev. Adaptacijo Libelinega objekta bodo začeli julija, torej takoj ko bo prazen, trajala pa bo 3 mesece. Novi prostori za razrez in oblikovanje pločevine Tozd IPKO podpisal pogodbe Tozd IPKO zaključuje dela za opremo farme Privredno industrijskega kombinata Jožef halaš-Ada v vrednosti 41 milijonov dinarjev. Sklenili so tudi pogodbo za rekonstrukcijo farme bekonov v Podgradu (Gornja Radgona) za 37 milijonov dinarjev. Dela po tej pogodbi bodo opravili v približno 4 mesecih. V pripravi je pogodba za serijsko opremo za Poljoprivredo Požare vac (Srbija) v višini 75 milijonov dinarjev. Problem je v kreditiranju, ker želi investitor pridobiti 50 odstotkov kredita za to serijsko opremo. Če bo tozd prek Interne banke sozda ali Ljubljanske banke — Gospodarske banke dobil zeleno luč za kreditiranje te opreme, pravi direktor Rogelj, se jim ni treba bati, da v prihodnjem letu ne bi imeli dela. M. P. DO Panonija Smernice za plan v letu 1982 Na 5. seji delavskega sveta delovne organizacije Panonija so razpravljali o smernicah proizvodno finančnega plana za leto 1982 in jih kot so predlagane, tudi sprejeli. V smernicah je predviden porast produktivnosti za 8 odstotkov. Prodajne cene naj bi porastle povprečno za 15 odstotkov. Predviden je tudi preseg norm in to za 10 % ob desetodstotnem zmanjšanju proizvodnih časov. Tako v planu za leto 1982 načrtujejo proizvodnjo v vrednosti do 1.000,000.000 dinarjev. V letu 1981 bo fakturirana realizacija predvidoma znašala 750,000.000 din ali 98 % plana. V smernicah so sprejeti tudi rast števila zaposlenih delavcev. Tako bodo načrtovali proizvodnjo s 725 zaposlenimi, kar je 5 % porast. Število proizvodnih delavcev bi naj bilo zaposlenih 450 in 275 režijskih delavcev, kar je 62:38% in je nekoliko ugodnejša struktura kot v letu 1981. Z ustvarjeno fakturirano realizacijo bi predvidoma ustvarili 234,500.000 din čistega dohodka in od tega bi porabili za osebne dohodke 135,000.000din, kar je v masi povečanje za 26% oziroma bi se naj osebni dohodki povečali vsakemu delavcu z gibljivim delom za 20%. Za skupno porabo načrtujejo 21 odstotkov več sredstev kot v letu 1981 in v poslovni sklad 75,400.000 din. O samem predlogu proizvodno-finančnega plana za leto 1982 bo tekla javna razprava predvidoma v mesecu decembru. A'. Z. la, saj oprema, ki jo izdelujemo, ne pride v poštev samo pri novogradnjah, pač pa tudi pri posodabljanju obstoječih tovarn. Naša oprema pripomore k urejanju boljšega delovnega okolja. Glede na zahteve po varstvu pri delu sem prepričan, da bodo potrebe po industrijskih sistemih za prezračevanje in odpraševanje še naprej velike,« pravi Alojz Zupanc. >- Klima zdaj ne izvaža veliko. Posredno izvažajo opremo, ki jo vgrajuje Brodogjadnja v ladje za tuje naročnike in naši monterji na tujih gradbiščih. Zdaj pa se dogovarjajo tudi z nekaterimi zahodnoevropskimi tvrdkami za kooperacijo pri proizvodnji industrijskih ventilatorjev in naprav za odpraševanje. Vse to pa je povezano z naložbami. Skratka, v Klimi predvidevajo; da-se bo njihova proizvodnja do leta 1985 povečala za dobrih 40 odstotkov. To povečanje naj bi dosegli predvsem z boljšo organizacijo dela in sodobnejšo opremo, saj računajo, da bodo število zaposlenih v tem času povečali le za 10 odstotkov. Del potrebnih sredstev za te svoje načrte bo Klima združila v okviru delovne organizacije, pričakujejo pa, da bodo določena sredstva uspeli dobiti tudi v okviru sozda. »To tembolj, ker smo naše investicijske načrte prilagodili sedanjemu težkemu gospodarskemu položaju, jih zmanjšali in večino prenesli v naslednja leta,« pravi Alojz Zupanc. LOJZE JAVORNIK Paket naprav za izkoriščanje sončne energije v individualnih hišah bo na voljo kupcem v začetku njega leta. Paket bodo sestavljali v Montaži Koper in sicer bodo v njem naslednji sestavni deli štirje spl unjs( umiki sončne energije, lamelni prenosnik toplote (Klimat) vsa potrebna avtomatika in dve črpalki (Tl l0(^.. električni grelec za dogrevanje vode, 300-litrski bojler (TAM) in ekspanzijska posoda. Zraven bodo ^ ■ veda cevi in druga drobna oprema od varnostnih ventilov do pip. (Ce smo natančni, moramo govol ^ dveh paketih: v enem bodo sončni sprejemniki, v drugem pa vsa ostala oprema.) Okvirna cena komrijp 1 je 120.000 dinarjev. , jl[n Odkar pišemo v Glasniku o IMP-jevem sprejemniku sončne energije, me je že mnogo znancev in > nancev vprašalo, kdaj ga bo mogoče kupiti. Tudi v Montaži Koper se oglaša precej interesentov, ravno na obali najboljši pogoji za izkoriščanje sončne energije. To kaže, da mnogi ljudje želijo izkofi^j ^ sonce za gretje sanitarne vode in bomo torej tržišču ponudili zares zaželjen izdelek. /^j- Naš paket za izkoriščanje sončne energije bo namenjen tako tistim, ki radi kaj sami postorijo po hišitlp tudi tistim, ki sta jim rokodelstvo in tehnika španska vas. Prvi bodo vzeli v roko skico in si zadevo monfl' sami, drugi pa bodo paket samo naročili in pripeljala ga bo skupina monterjev Montaže Koper, ki bodoL naurave tudi montirali. V Montaži bodo usnosobili nosebno e kino nrav za to naloeo in io tudi ooreiiv^ kombijem in vsem orodjem za učinkovito montažo. v ®- Morda se kdo sprašuje, kaj v Montaži Koper toliko odlašajo, namesto, da bi te pakete začeli takoj Pv° & dajati. Toda opraviti je treba še precej strokovnega dela. Skupaj z dr. Petrom Novakom s Strojne fakulf stl v Ljubljani, ki na projektu za izkoriščanje sončne energije že ves čas sodeluje z nami, zdaj pripravljajo! ■c prototip, ki ga bodo razstavili konec novembra na sejmu RA VE (Racionalno koriščenje alternativ 11 no i energetskih virov v Kopru). Novi prototip bo enostavnejši (tudi precej cenejši), pa zato nič slabši. Ta > prototip bodo tudi prijavili na patentnem uradu in zaščitili. (Komplet na sliki je prvi protitip, ki je bil stavljen na Zagrebškem velesejmu). Medtem, ko še pilijo tehnično izvedbo kompleta, da bi bil čim boljši, enostavnejši in cenejši, pa tudi & trgovsko organizacijo, ki ga po pomagala spraviti do kupca. Preučujejo tudi možnosti za izvoz teh kon tov. In kako uspešni bodo sončni sprejemniki? Med preiskusi so ob normalnih sončnih dneh greli vodo v^ lerju na 50 do 55 stopinj. V bojlerju je 300 litrov vode, torej dovolj, da ostane topla voda čez noč — če jctl veda preveč ne porabiš. Kadar pa ne bo sonca, bo avtomatika vključila grelec za dogrevanje. Kdor ne verjame, da bo komplet deloval, bo šel lahko v ljubljanske Murgle, kjer bodo ravno te nap montirali na 55 hišah v tako imenovanem Sončnem naselju. Pripravo proizvodnje pa nameravajo rešiti v podaljšku sedanje proizvodne hale tozda Montažna proizvodnja, v katerem bodo pridobili okrog 1.350 kvadratnih metrov prostora. Za obrat imajo že tehnološko študijo o najustreznejšem pretoku materiala in razporeda strojev. Prepričani so, da bodo s smiselno organiziranim pretokom materiala od skladišč do razreza in odtod naprej v proizvodnjo tudi povečali proizvodnjo. Investicijska vrednost tega objekta je 30 milijonov dinarjev, od česar bo šel levji delež za gradbene stroške, saj bodo v novi obrat preselili precej sedanje opreme. V Klimi namreč kupujejo novo opremo sproti v okviru rednih sredstev za investicijsko vzdrževanje in se odločajo za novogradnje šele takrat, ko jim postanejo prostori pretesni za nadaljnje širjenje in posodabljanje proizvodnje. Ob Kliminih načrtih se zastavlja vprašanje, če so preverjali možnosti za prodajo svojih izdelkov, saj vemo, da se vse manj gradi. »Naš proizvodni program je predvsem oprema za industrijsko prezračevanje, za katero še vedno imamo tržišče in ni pričakovati, da bi se povpraševanje doma ali izvoz bistveno zmanjša- Fakturirana realizacija za september'1981 Realiz. Plan v 103din TOZD, DO 1981 9 me s. september september j 9 mes. j 9 mes.1980 1 2 3 4 5 6 OV - SFRJ 644.000 483.260 57.680 70.320.741 498.877.600 385.862.461 - inoz. (m.) 60.000 - 7.210.904 33.892.332 40.627.915 KM - SFRJ 329.600 244.700 28.710 22.261.186 261.979.871 218.763.654 - inoz. 65.000 “ - 6.350.690 31.700.599 26.048.350 MK - SFRJ 393.500 292.220 34.170 41.907.350 270.161.463 251.160.514 - inoz. 42.000 - - 4.272.657 19.981.502 1.201.683 PB Kp 12.829 9.440 1.100 727.839 4.438.222 10.537.307 SD 3.696 2.760 330 310.583 2.781.503 2.211.606 PRCM3JT - SFRJ 1.383.625 1.032.380 121.990 135.527.699 S 1.038.238.664 858.555.542 PRCMCNT - skupaj 1.550.625 - 153.361.950 1.123.513.097 926.433.690 fM - SFRJ 690.000 508.900 60.000 62.455.985 556.741.779 460.159.239 - inoz. 85.530 - 3.237.069 58.994.563 35.883.459 IB 72.600 53.600 6.200 5.032.218 42.584.568 41.194.265 BLISK - SFRJ 252.000 185.800 22.000 26.534.427 164.986.706 141.194.265 - inoz. 13.570 - - EKO - SFRJ 331.000 244.300 28.900 22.686.5S0 219.163.300 205.262.589 - inoz. 6.780 - - - _ PMI - SFRJ 1.345.600 992.600 117.100 116.709.210 983.476.353 647.770.992 PMI - skupaj 1.451.480 - 119.946.279 1.042.470.916 883.654.451 EM - SFRJ 597.000 444.700 52.880 72.784.797 623.589.079 441.423.932 - m.brez.bl.izv. 565.000 421.940 49.703 57.858.54 613.662.825 423.758.594 - m.z bi.izv. 582.000 434.670 51.180 71.054.983 522.651.385 430.429.744 - projekt 15.000 10.000 1.700 1.729.814 8.125.740 10.994.188 EM brez blag.izv. 580.000 432.040 51.400 59.588.357 551.138.170 434.752.782 - inoz. 116.000 - - 22.072.618 78.004.031 41.076.733 DVG - SFRJ 210.000 150.800 20.330 20.173.189 139.243.935 118.470.979 - inoz. 2.000 - - 294.902 2.463.188 TEN 600.000 442.885 54.562 65.379.52] 409.989.084 307.674.574 - jaki tok 344.000 254.205 31.185 40.973.464 [ 245.384.338 172.222.735 - šibki tok 256.000 188.680 23.377 24.406.057 164.604.746 135.451.839 ISO 175.000 130.256 15.535 17.901.964 137.265.280 94.647.288 CK 24.200 18.147 2.110 1.595.941 17.726.945 14.546.744 EMC® - SFRJ 1.606.200 1.186.858 145.387 177.635.412 1.332.814.323 976.763.517 EMCND _ SKUPAJ 1.724.200 200.202.932 j 1.413.281.544 1.017.640.250 Realiz. Plan v 103din Izvrtitev „ 1981 9 mes. ’ septem . september 9 mes. 9 mes.1980 TOZD, DO I 2 5 1 L 5 l KLIMAT 358.000 251.400 35.000 23.658.929 241.715.009 210.272.179 TTO 300.000 211.700 27.000 19.734.540 191.119.021 176.848.739 PANONIJA 765.000 604.000 63.000 50.994.934 553.147.510 346.391.915 TRATA 501.900 362.000 51.000 32.478.805 313.584.277 389.408.464 ITAK 145.350 108.400 13.100 14.177.233 110.304.249 98.337.249 SKIP 353.000 273.700 35.300 40.592.398 Z72.256.376 IPKO 115.000 78.700 12.100 13.483.026 68.731.750 295.696.458 IKO 1.115.250 822.800 111.500 100.731.462 764.876.652 783.442.171 LSNL 431.000 321.719 39.690 42.146.982 350.108.691 255.785.622 HVA 133.300 101.400 12.600 14.410.699 104.971.886 110.926.043 VIPO 48.375 36.242 4.170 5.545.605 40.796.009 j LBK 90.000 65.340 8.520 9.950.071 75.596.126 49.679.055 LIVAR 702,675 524.701 65.980 72.053.357 571.472.712 416.390.720 IP 470.949 339.300 38.300 38.163.768 340.554.052 274.438.372 MP - SFRJ 261.297 188.657 24.039 25.491.402 201.283.525 159.802.190 - inoz. ■ 12.500 - - - 1.713.269 KUMA - SFRJ 732.246 527.957 62.339 63.655.170 541.877.607 434.240.562 KUMA - skupaj 744.746 - - 62.655.170 543.5C0.S76 434.240.562 INŽ 92.056 69.000 8.000 10.443.559 68.500.448 63.863.693 FB 67.000 ' 49.144 6.528 10.418.445 45.976.109 39.161.236 čZJiST 165.000 122.928 14.024 18.307.979 126.212.747 124.710.016 A1CHR0M 117.558 .83.558 15.325 17.444.916 86.440.729 62.956.817 IC 15.297 11,312 i 1.365 1.582,453 12.181.420 6.923.626 IZIP 456.911 335.942 | 45.242 58.197.352 1 33S.3U.453 297.615.388 - PD 11.140 9.500 : i i. 500 1.900.639 j ■ 1 9.594.994 7.245.869 IMP SFRJ S.776.647 | 6.509.838 | 736,03? j ,821.198.704 * 6.56'. .644.296 5 »347.28C.669 z IMP siapaj ; 9.180.027, i ' r | / "j 864.637.544 j6.794.393.784 j5 .500.375.934 Indeks izvršitve j lee.pl. I (5:1) 1 pl.9 m. pl.se (5:2) 77,47 103,23 56,49 : 107,06 92,45 79,48 43,77 66,67 47,58 34,60 j 47,02 75,26 100,78 75,04 100,57 72,47 109,40 (4:3) 121,92 77,54 i4 C ll9fLp0( tfljCJet 122,64 . ■siv 60,69 68,96 58,66 65,47 79,45 88,60 66,21 73,09 71,62 105,29 108,61 89,80 54,17 95,02 67.24 66,31 123,16 63.33 71.33 64,30 78,44 73.25 62,98 81,97 89,71 99,08 141,35 145,44 120,24 81,26 127,57 66,17 94,12 111,10 104,09 81,16 120,61 78,50 106,r< sur, 99,67 92,34 137,64 116,42 138,83 101,75 115,93 99,23 92,57 67,75 87,24 105,38 97,69 122,30 119,83 131.39 104.40 115,24 75,64 122,33 125,V"; 120, Uai 121, C L20-TM 16* 'f. 103,Jr hj.6'% ife 116, 117,! l2l,yraz U6'>kn 189,> U7,5? tla 'Vse od Indeloi lrrržltv i42A 1-5* 121,* Pl 136 An 138,"Ugf itfii let.pl. pl.9 (5:1) 67,52 63,71 72,31 (5:2) 8 62,48 75,89 77,13 59,77 68,58 81,23 96,15 90,28 91,58 1 86,63 101,76 99,47 87,33 92,96 108,82 78,75 103,52 84.33 112,57 84,00 146,31 81.33 108,91 hti?! s* —•* to, 68,17 73,09 80,94 63,68 108,22 114,99 111,43 90,34 72,32*100,38 77,03(106,69 13,71 74,00 72,99 74,41 68,62 102,64 99,28 93,55 106.19 114,37 132,99 116,78 109.20 99,64 106,04 102,11 130,54 159,60 11 ti9 J°> 108,” tej, 159,Tke 80,, 112, r,( uVTr 136,4 Ot $čin :5fe 125/^ 7) % 152, 137,%, s% 76,49 102,67 130,55 101,a 4L' 73,53 103,45 113,83il37,5 <0 79,63,107,69 113,93 j 179;ij JA 74,26 100,97 128,64 jll4'7, 86,43j 101,00 126,71 j 132,v r»V( *V M 74,83 100,83 103,16 1122,^ Ni 5'% 74,011 - 123,: 29 '^nišljanje o predlaganih poslovnih in organizacijskih dopolnitvah v sozdu IMP V čem je moč in nemoč naše sestavljene organizacije nekaj tednov, ob prelomu v 1982. leto, bomo začeli šteti peto °) odkar smo se delavci tedanje delovne organizacije samoupravno jadikovali v sestavljeno organizacijo IMP. Po teh slabih štirih letih ,.° ugotovimo, da je bila takratna odločitev gotovo pravilna, kot 1 da SOZD ni ostal le na papirju, ampak je dejansko zaživel. V tem stalno prisotna razmišljanja, kaj vse bi bilo potrebno storiti, I53S3 sestavljena organizacija vse boljša in boljša^ dokazujejo^ treznost, realnost in (samo)kritičnost daleč presegli samozadostno, češ, da smo začrtano že uresničili in da je večini mnogo do J’ da SOZD IMP ostane in se razvija v trdno, močno in uspešno v dejavnosti, ki jo opravlja. Ig fr?*demska konferenca ko- (Tl L st° 1 <11 l(i ;tov IMP-j a januarja letos z jd Ješčem poenotenja poslovne ovof ,ke v SOZD IMP je od na-ompV' SOZD IMP gotovo eden Pomembnejših mejnikov na-v in I ]n^e poti IMP-ja, na njej do-v, sž i°rjena 'n v OOZK sprejeta :kod r 3 Pa me(t drugim pomenijo Dl Pobudo za poslovno in orga-hiši.(pC'js^° dopolnitev v SOZD rionti' ' jodoL- )remn bas prisiljuje v poslovno jbfganizacijsko dopolnitev toj (P0 govorimo o novi organizi-akul^0sti SOZD IMP, moramo |jaj«fn° upoštevati dvoje, in sicer, nativ le nova organiziranost samo Ta /,^sJvo, s katerim želimo doseči ; bilv^ue vsebinske premike v Rudarjenju in poslovanju in ei ni sama sebi namen in da ja ne zadeva vseh, ampak le ^tera področja naše sedanje lov^uiziranosti. čej lahko strnemo v dve sku-*' 'n sicer, prvo, gospodarske Illere, v katerih delamo in ži-I 0 in drugo, naše lastne slabo- i lanskoletne, še posebej pa lepe poslovne rezultate, ki ka- ____J°vnc le občuten zastoj v naši !psni rasti in razvoju, ampak jr"$F izrazito neugoden e ko no m- _ plezaj IMP-j a v primerjavi s _ Z3c,Jsnjimi leti, objektivno v pre-2 mer’ lahko pripišemo g3flm zaostrenim in neugodnim LU,?sPodarskim razmeram in gi-lilipetn. To nikakor ne pomeni 4,yjpnle pred ugotavljanjem la-slabosti, kajti občutno 125,L pvanje investicijske porabe, L^URtero je vezan dobršen del Ubi e dejavnosti, se je neizbežno odraziti in vplivati na po-Pridobivanja dohodka. K U.60\Zl*e v nepripravljenosti, ne-126»^Lahnosti prilagoditi se od na-L89r£ 'n°sti izjemne konjunkture ^ ,ihi stal° splošno gospodarsko Sem pravilno ugotavljali, ne m >ili ia>r,in,0 delo pri iskanju novih L21^ikD^P?'avljali, so v takih razine-.15A 'zbile na dan v vsej svoji širi-■21»?«,A*re namreč za nezadostno ra- L33/^>vaC'i° 'n katere smo leta nazaj ai, .15, JIt ^niov in dopolnjevanju ter ..erjevanju obstoječih, neu-, tCen cilj enotnega in celo vi-! nastopa na trgu; pomanjka-Ptoderne in racionalne po-iZ,Ze organizacije, neugodno ij erje nred proizvodnjo in re-11*', v’nesPoštovanje, celo kršenje [■??'< I.let'h dogovorov, in še bi < 0 naštevali. BOj, J,i iL0/-'! NOVA ORGANI- ^'^^ksar1 ne rešuje ^bst 94^^? goječa organiziranost IblP je odraz stanja, oko-52,1 !^u > razmer, potreb in ambicij v 37,^ Ifjjj’ ko smo se pripravljali na 24'j>rSdn't *z. delovne v sestavljeno 25,^ 'Zafijo. Ob tem moram % ,nt' Pomembno dejstvo, da 'ogat aaes — če drugega ne — i '4 °t r6)s* za štiri leta izkušenj. ’?'4aSli °rganizacije, ki smo jo r: Z.(j ’ Je pravzaprav odprl šele '•ko riet°. pred našo odločitvijo o d\ •rat!.aa nismo imeli od kje črpati nih izsledkov, če izvza-1 več' Sestav'ljene organizacije j sjsteme, ki so nastajale z ^ teh'111’ združevanji (mnoge S,° krstili z neslavnimi j Ankami«), ki pa so imele več bridkih kot obetavnih izkušenj. Nikoli pa ne smemo mimo dejstva, da zgolj nova organiziranost sama po sebi še ne rešuje ničesar ali pa — v najboljšem primeru — le malo. To velja tudi za dopolnitev organiziranosti v SOZD IMP, o kateri priprave in razgovori tečejo že nekaj mesecev. Že vnaprej je obsojena na neuspeh, če vsebinska opredelitev, kateri naj služi, ne bo večinsko podprta in če ne bo želje, ali pa vsaj pripravljenosti držati se pravil igre in dosledno spoštovati in uresničevati dogovorjeno. Prva in najvažnejša naloga nas čaka na področju razvoja Dovčerajšnja konjunktura je gotovo najhujše posledice pustila prav v današnji slabotni organiziranosti, nepovezanosti, številčni šibkosti in za IMP odločno nezadostni razvitosti razvojnih služb. Takoj pa moram poudariti, da s to ugotovitvijo nihče ne želi razvrednotiti velikih naporov, rezultatov in uspehov, ki pa so bili na razvojnem področju vendarle doseženi v posameznih TOZD oz. DO, ki pa s stališča, kaj bi sistem, kot je IMP, moral dati, pomenijo le posamične svetle točke v temi nenačrtnega in neorganiziranega razvojnega dela. Danes je pač zaman žveplo in pepel bruhati samo na komercialo, češ, da se prodaja ustavlja. Najidealnejše prodajne službe (to naše sicer res niso), ne morejo prodati proizvodov in Storitev, ki jih pač trg zaradi takih ali drugačnih vzrokov ne vsrkava več. Zato so današnji najaktualnejši problemi, ko v marsikateri TOZD zaradi vse manjše prodaje krčijo proizvodnjo celo daleč pod lastne kapacitete, v neposredni zvezi z razvojno dejavnostjo. Če bi imeli le-to zadostno razvito in organizirano, se ne bi več let pogovarjali o programski usmeritvi npr. Bliska (pa tudi nekaterih drugih TOZD), kako učinkovito reševati problem v TOZD Dvigalo, s čim zapolniti marsikatero novogradnjo, vedeli bi, za kaj bomo uporabili pridobljeno zemljišče v Mostah, itd. Tako že dobršen del tega leta razmišljamo o formiranju usmerjevalnega razvoja, povezanega s strateškim marketingom, na ravni SOZD IMP. Ideje o tem, čeprav morda ne dovolj jasno in čisto predočene, se kljub ugotovljeni prepotrebnosti, ne prebijajo zlahka. Eni vidijo v njem konkurenco razvojnim službam v TOZD oz. DO, drugi nepotrebnega tutorja, tretji nenasitnega režijskega zmaja. Res je, da bo potrebno natanko razmejiti, kakšna je funkcija razvojnega dela na ravni SOZD, kakšna pa tistega v DO oz. TOZD. Toda temeljna naloga takega usmerjevalnega razvoja, povezanega s strateškim marketingom na ravni SOZD, naj bi bila raziskujoč domače in tuje tržišče, ter zasledujoč svetovni tehnično-tehnološki razvoj, nakazovati v proizvodnjo katerih programov naj se usmerja IMP. Torej ne gre za strogo tehnično-razvojno, ampak mnogo širšo funkcijo, v kateri sta plansko-ekonomski in še kakšen drug del še kako pomembna. Strokovni izsledki te razvojne dejavnosti morajo biti taki, da za posamezno TOŽD oz. za IMP kot celoto dejansko pomenijo oprijemljivo rešitev, ki pa jo je treba, kar se tiče samega tehničnega razvoja dela v DO oz. TOZD, šele uresničiti. Ta dejavnost na ravni SOZD bi morala vzpostaviti ustrezna razmerja z znanstveno raziskovalnimi institucijami, od nje pa pričakujemo ne le mesta vsklajevanja dela razvojnih služb v DO in TOZD, ampak tudi začetek organiziranega in načrtnega dela na področju razvoja v IMP. Mislim, da bi taka dejavnost na ravni SOZD pomenila tudi izredno oporo in strokovni smerokaz pri načrtovanju novih investicij, programskem razmejevanju znotraj IMP-ja pri odločitvah o integracijskih procesih in še kje. Enoten in celovit nastop na trgu Ni slučaj, da smo prav ob preoblikovanju iz delovne v sestavljeno organizacijo organizirali tudi TOZD skupnega pomena Inženiring—izvoz—uvoz. Korenine te temeljne organizacije so pognale prav iz želje in potrebe po enotnem in celovitem nastopu IMP-ja doma in v tujini. Kljub temu, da je TOZD Inženiring v naših vsakdanjih notranjih poslovnih, družbenoekonomskih in drugih razmerjih mnogokrat (ne)upravičeno kamen spotike, pa je svoj namen v celoti upravičil. Po naravi stvari oziroma naše dejavnosti pa se je skozi štiri leta namen inženiringa krepko nagnil v korist montažnih TOZD. Podatek, da je v Inženiringu za področje prodaje proizvodov v SFRJ in vsklajeno delo predstavništev zaposlenih en sam delavec, pove vse. Dejstvo je, daje enoten, celovit nastop na področju prodaje storitev (montaže) doma in v tujini dobil take dimenzije, da pa enoten in celovit nastop na področju prodaje proizvodov zahteva posebno, sebi lastno ureditev, čeprav se vrsta proizvodov prodaja skupno z montažo. Cela vrsta proizvodov pa se kljub temu prodaja samostojno mimo montaže, a danes — nekompletno in neenotno. Dopolnitev organizacije, o kateri gorovimo, predvideva po načelih, po katerih smo pred leti organizirali inženiring, ofor-miti tudi posebno TOZD skupnega pomena za blagovni promet. To pomenCda naj bi preko sedanjega Inženiringa uveljavljali enoten in celovit nastop na področju storitev (montaže), preko nove OZD (recimo ji »blagovni promet«) pa na področju blaga (proizvodnje). Ni treba posebej poudarjati, da bi morali obe organizacijski enoti delati z roko v roki. Tako kot sedanji inženiring princip v IMP-ju posameznim DO (TOZD) ne odvzema prodajne funkcije, tudi »blagovni promet« ne, pomeni pa, da z enega mesta kupcu oz. investitorju ponudimo proizvode vseh naših TOZD, še posebej pa tedaj, ko ti tvorijo neko celoto (področja energetike in kmetijskega programa). Ta sistem enotnega in kompleksnega nastopa na trgu naj bi imel jedro v prodajno-projektivnem biroju, tesno povezanem z enotno predstavniško mrežo, ekonomsko propagando in operativnim marketingom za tekoče nabavne in prodajne naloge. V to organizacijo spada tudi celotni zunanjetrgovinski promet ter opravljanje zastopniških storitev za tuje firme s konsignacijsko prodajo blaga (slednje se danes opravlja v TOZD Zastopstva). Končno je tu še ena skupna funkcija, ki jo v IMP-ju že dalj časa nimamo več, in sicer del nabavne funkcije za IMP najpomembnejših materialov (področje črne in barvne metalurgije, elektromotorjev in kablov). Dobro organiziranje in opravljanje predvidene prodajne in nabavne funkcije, kot tudi njune medsebojne povezanosti in soodvisnosti, gotovo nosi v sebi ugodne ekonomske in druge učinke. Seveda je taka organiziranost samo predpogoj, po našem mišljenju najprikladnejša oblika, za dosego enotnega in celovitega nastopa, ki ga npr. preko inženiring dejavnosti še nismo dosegli. Se vedno obstaja medsebojna konkurenca, ki pomeni pravo nasprotje enotnega nastopa, čeprav nekatere ocene govorijo v prid precejšnjega izboljšanja teh neugodnih pojavov. Se vedno nismo dorekli, kako kapacitete in ambicije v DO PMI Maribor pametno vklopiti v enoten in celovit koncept nastopa na trgu itd. V tem sestavku, pa tudi sicer izredno pogosto uporabljamo izraz »enoten in celovit nastop na trgu«. Kaj pravzaprav to pomeni? Enoten nastop pomeni, da se IMP na trgu pojavi z eno ponudbo. Težav ni, ko se IMP pojavlja s specifično dejavnostjo, npr. Panonijo kmetijsko mehanizacijo, drugače pa je, če je znotraj IMP-ja več možnih ponudnikov, npr. montaža strojnih instalacij. V takih primerih enoten nastop nujno predpostavlja dogovarjanje, kateremu naj bi sledila ena ponudba. Tudi več ponudb za isto storitev ali blago izpred IMP-ja lahko še štejemo za enoten nastop, če je bil zaradi posebnih razlogov znotraj IMP-ja sklenjen tak dogovor. Celovit nastop pa pomeni, da pri vsakem nastopu na trgu ponudimo čim širši spekter blaga in storitev iz naše dejavnosti. Inženiring in blagovni promet sta-zato organizacijski tvorbi, preko katerih naj bi uresničevali načelo enotnega in celovitega nastopa na trgu doma in v tujini. Vprašanje organiziranja del skupnega pomena 'Znano je, da se dela skupnega pomena, ki smo jih opredelili v sporazumu o združitvi v SOZD IMP, ne opravljajo le v delovnih 'skupnostih SOZD in Interne banke, ampak tudi v delovni organizaciji skupnega pomena IZIP, zato smo jo mnogokrat tako imenovali, ker je bil pretežen del njene dejavnosti dejansko tak. Predlog o poslovnih in organizacijskih dopolnitvah SOZD IMP je vseboval tudi zanimivo rešitev o organiziranju del skupnega pomena, po katerem naj bi postale sedanje TOZD, združene v DO IZIP, Inženiring-izvoz-uvoz, Projektivni biro (ojačan s projektantskimi skupinami oz. oddelki nekaterih TOZD), Izobraževalni center in novonastala organizacija blagovnega prometa, enovite delovne organizacije, neposredno združene v sestavljeno organizacijo. TOZD Alchrom in od zunanjetrgovinske dejavnosti očiščen del. TOZD Zastopstva (ki naj bi spadal v sfero blagovnega prometa), naj bi se povezale v eno od obstoječih delovnih organizacij, sedanja DO IZIP pa bi prenehala. Večina v tem predlogu ni videla kakšnih posebnih koristi in pridobitev, ampak predvsem negativnosti, kot nepotrebno razbijanje delovne organizacije, nastanek novih enovitih DO, povečanje režije, preveliko centralizacijo in moč SOZD, itd. Tak predlog se je porodil predvsem iz treh razlogov, in sicer, prvič s širjenjem (specifične) proizvodne dejavnosti (TOZD Zastopstva, TOZD Alchrom) ima DO IZIP vse manj značilnosti delovne organizacije skupnega pomena, drugič, nepo-srednejša povezava vseh organizacijskih enot, ki opravljajo dela skupnega pomena; bi predstavljala- novo kvaliteto in tretjič, taka rešitev bi pomenila racionalizacijo opravljanja strokovnih in administrativnih del. Posebna tehtnost drugega razloga je v tem, da bi delovni skupnosti SOZD in Interne banke z enovitimi delovnimi organizacijami — med temi sta tako Inženiring kot blagovni promet nič drugega kot v temeljni oz. delovni organizaciji organizirani delovni skupnosti skupnih služb — tvorili neko celoto, ki opravlja dela skupnega pomena, pri čemer bi bila koordinacija med temi subjekti, kot tudi vsakega od njih nasproti delovnim organizacijam, za katere te storitve opravljajo, tesnejša. Tehtnost tretjega razloga pa je v sledečem: vsaka od enovitih delovnih organizacij naj opravlja svojo zelo specifično določeno poslovno funkcijo, vsa njim skupna strokovna in administrativna dela, kot so plansko-anaiit-ska, splošno-kadrovska, pravna, računovodska itd. pa naj se opravljajo v delovni skupnosti SOZD. S tako rešitvijo bi se delovna skupnost Interne banke dejansko lahko otresla knjigo-vodsko-računovodskih del in se posvetila izključno finančnim nalogam, v delovni skupnosti SOZD pa bi se skoncentrirala opravila in informacije, ki bi ji s celovitim pregledom omogočile dejansko opravljanje funkcij, ki jih od nje pričakujemo. Tudi v takem predlogu organiziranja del skupnega pomena smo videli pomemben vzvod za zagotavljanje enotne poslovne politike SOZD IMP. Zaenkrat v strokovnem kolegiju osredotočena razprava o poslovni in organizacijski dopolnitvi SOZD sledi predlogom za organiziranje usmerjevalnega razvoja na ravni SOZD in nove TOZD za blagovni promet v okviru DO IZIP, ostalih predlogov oz. dopolnitev pa ne podpira. Problem enovitih delovnih organizacij S tem, ko smo predlagali nastanek nekaterih enovitih delovnih organizacij, nikakor ne pomeni, da se pomirjamo oz. zadovoljujemo s stanjem, ki je nastalo po razcepitvi DO Klimat v tri enovite delovne organizacije in da dajemo zeleno luč vsem »potencialnim kandidatom« za tako organiziranje. Vedno smo zagovarjali stališče, da enovitih delovnih organizacij v IMP-ju ne bi bilo. Te, ki smo jih predlagali, naj bi pomenile izjemo glede na to, da opravljajo dela skupnega pomena in so nekakšna izvedenka skupnih služb. Kar se tiče razcepitve Klimata — ne da bi hotel pogrevati dogodkov in izkušenj iz bližnje preteklosti — danes ni toliko pomembno, da se predvidevanja, po katerih naj bi se že v začetku tega leta v dveh od novonastalih enovitih delovnih organizacijah organizirale temeljne organizacije, niso uresničila in se tudi še tako kmalu ne bodo, ampak še vedno tleča vprašanja: ali je bila razcepitev potrebna ter ekonomsko in tudi sicer koristna in upravičena. Danes bi namreč zelo težko za katerokoli od v IMP združenih TOZD trdili, da z drugimi TOZD ni toliko povezana s skupnimi interesi, da se lahko okliče za enovito delovno organizacijo. Nastanek vsake proizvodne enovite delovne organizacije pomeni krčenje potencialne ekonomske podlage, izo-strovanje rizikov, povečevanje režije, itd. In vse to na žalost lahko zaradi prav banalnih razlogov, kot so npr. posamični neurejeni medsebojni odnosi in podobno, ki z ekonomijo in gospodarjenjem nimajo nobene zveze. Skozi te izkušnje moramo gledati tudi predloge, da naj bi se npr. TOZD Blisk organiziral kot enovita delovna organizacija. Pri tem se seveda upravičeno sprašujemo, kaj dosežemo s tako spremembo organiziranosti, ko pa vsebinska vprašanja v stari in novi obliki ostajajo popolnoma ista. »Sozda ni čutiti« Večkrat slišimo na različnih sestankih ali pa tudi v medsebojnih pogovorih kritična razmišljanja, da »sozda ni (dovolj) čutiti«. Pojavljajo se tudi diametralno nasprotna stališča, ki opozarjajo na preveliko »centralizacijo«, »vtikanje« sozda v avtonomijo DO oz. TOZD, obhajanje funkcije in vloge delovnih organizacij pri komuniciranju s TOZD itd. Očitno je torej, da so predstave in želje o tem, kaj naj bi SOZD pravzaprav bil, še vedno sila različna. Zato želim ta sestavek, ki se v celoti tako ali drugače vrti okoli vprašanja vloge naše sestavljene organizacije, zaključiti z razmišljanji, v čem je moč oziroma nemoč sozda. Mislim, da največja moč sozda tiči v dveh stvareh in sicer, prvič, v usposobljenosti iskanja in snovanja novih in novih idej, predlogov, rešitev in drugič, v pripravljenosti in znanju doseganja dogovorov, njih uresničevanje v življenje in doslednega spoštovanja. Ko govorim o usposobljenosti iskanja in snovanja novih in novih idej, predlogov, rešitev itd., seveda ne mislim katerikolih ali vsakršnih. Kaj nam pomaga cela vrsta predlogov, ki so nekvalitetni, ne: življenjski nerealni, neuresničljivi, ali brez ekonomske podlage, itd. Tudi ne mislim, da bi morali vsi predlogi izhajati prav iz delovne skupnosti sozda, večji del pa prav gotovo. Dejstvo, da smo začeli razmišljati o usmerjevalnem razvoju, priča tudi o tem, da danes nismo dovolj usposobljeni za naloge, ki se od nas pričakujejo. Usposobljenost pa je odvisna od cele vrste faktorjev; ne le od razmerja med kreativnim na eni in administrativnim in pomožnim delom na drugi strani, od kadrovske zasedbe, sistema informiranja oz. dostopnosti podatkov, itd., tudi od sposobnosti z argumenti podprtega prepričevanja. Temno stran iskanja in snovanja predlogov in rešitev smo v dosedanji praksi dodobra spoznali. Večkrat se namreč dogaja, da se predlogi, ki imajo trdno ekonomsko osnovo, ki se lepo vklapljajo v širša družbena prizadevanja in za katere smo prepričani, da so ustrezni in koristni, ne upoštevajo ali pa celo zatrejo že v kali. Ozadja so zelo različna, od nerazumevanja predlogov, do njihovega obravnavanja zgolj skozi lastne ozke interese in trenutne okoliščine. Tako prihaja do takih položajev, ko poslovodne ali strokovne strukture določen predlog zavrnejo, v isti sapi pa delavci sprašujejo, zakaj se nič ne ukrepa, ker s predlogom pač niso seznanjeni. Torej, še tako dobri in konstruktivni predlogi pomenijo šele pol poti, saj morajo pasti na »plodna tla«, da pride sploh do dogovarjanja o njih realizaciji. Nekateri pravijo, da če bomo imeli močne delovne organizacije, bo močan tudi SOZD. To je sicer gotovo res, a le polovica resnice. Če so namreč močne delovne organizacije združene v SOZD, v’ njem pa ni zadostne nadgradnje, sposobne dajati določenih usmeritev, med samimi delovnimi organizacijami pa poleg tega nobene prave volje in pripravljenosti za dogovarjanje, potem težko najdemo opravičilo za obstoj takega sozda, saj si v takem položaju vsaka delovna organizacija utira pot, kot jo je pač volja. Tudi če je posamezni delovni organizaciji še toliko do tega, da bo strogo varovala branike svoje avtonomnosti oz. samostojnosti, bi morala biti kvečjemu zainteresirana za čim več pobud, idej, predlogov, rešitev itd. s strani sozda, saj ji to lahko le koristi, bogati arzenal, iz katerega naj črpa najboljše. Mnogi pa v tem vidijo grozečo nevarnost za lastno samostojnost, take in drugačne interese, pozabljajo pa, da vse pomembnejše odločitve ne sprejema sozd, ampak se o njih odločajo delavci v temeljnih organizacijah! Od tu tudi zahteve, naj se točno razmeji vloga in funkcija temeljne, delovne in sestavljene organizacije, od tu nezaupanje, prizadevanja da se določeni podatki in dejstva, ki niso nikakršna tajnost, skrbno varujejo itd. Nadaljevanje na 10. strani NO NOVEMBER j|>- P o DELU ORGANIZACIJ ZK O O DELU ORGANIZACIJ ZK • O DELU ORGANIZACIJ ZK • O DELU ORGANIZACIJ ZK • O DELU ORGAN V današnji številki nadaljujemo pogovore s sekretarji osnovnih organizacij ZK, ki pred program-sko-volilnimi sejami govorijo o dejavnosti Zveze komunistov v naših tozdih. Čas je za delo, ne za iskanje izgovorov Pogovor s sekretarjem Osnovne organizacije tozda Dvigalo Bole-slavorn Bizajem se je seveda sukal največ okrog gospodarskih težav tega tozda, ki se vlečejo že dolga leta. »Dvigalo je v sanaciji praktično ves čas, odkar obstaja kot tozd,« je dejal tovariš Bizaj. Zakaj? »V sanacijskem programu so napisane najbolj pomembne naloge, ki jih je treba narediti, da bi ozdravili gospodarjenje tozda Dvigalo. To so naloge trajnega pomena, stvari, za katerimi bi morali stati leta in leta. Ne bi želel pogrevati za nazaj, vendar smatram, da je osnovni problem v ljudeh, da se ne uresničujejo naloge, ki so napisane tako v internem sanacijskem programu kot tudi v programu za odpravo motenj v poslovanju.« Vaša dvigala so dražja od konkurence, to je dejstvo. Zdaj nekateri predstavniki vašega tozda pravijo, da vas pesti nelojalna konkurenca. Toda ali je to res? Ali ni tako razmišljanje nevarno, saj ob iskanju objektivnih vzrokov pozabljate na lastne pomanjkljivosti, ki jih tudi ni malo? »Mi ne trdimo, da je naš izdelek cenejši od Rade Končarja ali Davida Pajiča, smo pa prepričani, da tako strahovite razlike v ceni, kot sledijo iz nekaterih pogodb, ki so jih podpisali naši konkurenti, tudi ni objektivna slika stanja. Poglejmo primer: Naš reduktor tehta 200 kilogramov, konkurenčni pa kar 500. Če je naša litina 70 dinarjev kilogram, njihova pa 30, smo še vedno nekje skupaj. Mi zanesljivo vemo, da je naša konkurenca sklepala pogodbe pod minimalno ceno v upanju, da bodo z večjim obsegom dela znižali ceno, kar pa jim doslej ni uspelo. Ko govorim o nelojalni konkurenci, ki je posledica hude bitke za delo v zaostrenih splošnih gospodarskih problemih, nikakor nočem zapirati oči pred lastnimi slabostmi. Mi dobro vemo, da naredimo največ stroškov pri slabi organizaciji dela. Nekaj je tu spet opravičil, saj delamo razmeroma majhno število dvigal, ob tem pa praktično vse vrste dvigal, kar jih obstaja. Danes delamo osebnjaka, jutri pa recimo tovornjaka, tako kot prihajajo naročila. Tak način dela pa potegne za seboj posledice. Prav zato je naša proizvodnja v bistvu še vedno obrtniška. Vendar pa je tozd vložil ogromna sredstva v razvoj. V orodjarni smo že izdelali nekatera orodja. Osvojili smo reduktor in zdaj osvajamo še drugi, težji tip. S tem bomo iz našega proizvodnega programa izključili stare reduktorje in se avtomatsko znebili vsega uvoza, na katerega smo bili vezani pri njih. Skratka, smo praktično osvojili vse elemente osebnega dvigala, z reduktorji pa rešujemo tudi problem tovornih dvigal. Naš proizvodni program se torej s tehnološkega gledišča zaključuje. Razvili smo tudi mnoge polizdelke, kar je korak na poti k industrijskemu načinu dela — da bomo dvigala sestavljali iz vnaprej pripravljenih sklopov.« To nikakor ni bilo majhno delo, pa vendar ste tudi sami omenili slabo organizacijo dela in neizpolnjevanje zastavljenih nalog. Ravno to pa je pravo torišče političnega dela. Kaj je osnovna organizacija naredila na tem področju. »Najmanj dve leti je že tega, kar smo začeli uvajati določene ukrepe za boljšo organizacijo dela zlasti pripravljalnih služb. Poseben poudarek je bil na pripravi dela, nabavi in skladišču, seveda pa je tu vključena tudi prodaja. Vendar pa je res, da smo naredili zelo malo in niti tega, kar smo na začetku začeli delati, nismo dosledno izpolnjevali in do konca uresničili. Izgovorov za to ne more biti, v glavnem gre za subjektivno krivdo.« Ali osnovna organizacija ZK ne more zaostriti odgovornosti za uresničevanje sprejetih nalog? »Osnovna organizacija je postavila vprašanje odgovornosti, čeprav gre tu za strokovne in operativne naloge, ki jih ZK ne more postavljati. Toda v internih sanacijskih in drugih programih je vrsta konkretnih nalog, ki naj bi jih opravili posamezni člani naše osnovne organizacije in zdaj je prišel čas, da osnovna organizacija pogleda, kako jih ti tovariši izpolnjujejo.« Interna banka IMP je v svojem poročilu navedla, da je za Dvigalo angažirala že toliko sredstev, da zdaj ne more pomagati drugim tozdom, ki jih tudi mučijo — sicer manjše -1- težave. Ali se kolektiv Dvigala zaveda, da s krediti prevzema tudi težko odgovornost? »Krediti, ki smo jih najeli doslej, so res težko breme. Gre za skupno okrog 120 milijonov dinarjev, če k posojilom interne banke prištejemo še dolgoročno posojilo za gradnjo proizvodnih prostorov in kratkoročne kredite gospodarske banke. Okrog 10 milijonov dinarjev letno znesejo samo obresti. Večina naših delavcev se tega problema dobro zaveda, saj ga navsezadnje občutijo na osebnih dohodkih. Toda problem je v tem, ker ne vidimo prave perspektive. Nekaj dela sicer je na obzorju, vendar je vse to iz rok v usta. To pa pri ljudeh vzbuja občutek nemoči. Šele zdaj smo se začeli pogovarjati o možnostih dodatnega programa, čeprav smo že lani ugotavljali, da zmanjkuje naročil. Prodajniki so tokrat skočili na delo in letos smo pravzaprav vse leto živeli od lanskih akvizicij. Toda edina rešitev je dodatni program, kajti pomoč s kreditom, da splavamo do konca meseca, pomeni le odlaganje problemov. O novih poteh, to je o dodatnem programu pa se je v sozdu začelo bolj intenzivno razmišljati šele v zadnjem času in precej časa bo potrebno, kajti ne poznamo nobenega čudeža, da bi s kakšno tehnično ali komercialno zvijačo čez noč uspeli na tržišču.« Doslej sva se pogovarjala v glavnem o problemih, ki so povezani z gospodarjenjem tozda. Povejte še kaj o drugih aktivnostih osnovne organizacije ZK, vsaj o tistih, ki ste jim posvečali največ energije! »Ja, delali smo še marsikaj drugega. Tu bi vam lahko našteval naloge iz svojega akcijskega programa in vrsto akcij, ki so izhajale iz programov višjih forumov. Toda posebej bi omenil problem mladine, saj je osnovna organizacija ZK precej storila, da bi naša mladina bolje delovala. Pri tem se srečujemo z vrsto težav, saj so mladinci razbiti — delajo v proizvodnji, montaži, servisu, zato je težko organizirati razne akcije. Pa so jih kljub temu izpeljali kar lepo število.« Katere? »Dali so pobudo za delo v proizvodnji, ko so mladinci in tudi drugi režijski delavci delali v proizvodnji. To sem najprej omenil, ker je ta akcija zelo dobro uspela. Če bi to delo prepustili skladišču in proizvodnji, bi trajalo vsaj deset dni, da bi ga opravili. So pa mladinci izvedli še druge akcije: Urejali so okolico in podobno. Torej smo nekaj na tem področju le naredili. Druga pomembna zadeva pa je, da smo zaostrili odgovornost članov ZK. Bil,o je precej neljubih partijskih opominov in drugih kazni, celo izključitev. Mislim pa, da je treba odgovornost še bolj zaostriti. Naša osnovna organizacija je precej številčna — ima 50 članov — in Vaš tozd je v Slovenjskih Konjicah, ostali Emondovi tozdi p* Ljubljani, kjer je tudi sedež delovne organizacije. Ali ta odmaknj6 povzroča pri delu OOZK kakšne težave? Predlagani, da o temf riva na konkretnem primeru! V začetku septembra ste imeli E1 dovi komunisti problemsko konferenco. Koliko je vaša osnovna f nizacija vsebinsko prispevala k pripravam na to konferenco jel vprašanje. In drugo: Kako ste zadovoljni s sklepi, ki ste jih sprej* problemski konferenci? »Res je, da dislociranost tozda prinaša posebne probleme. Naij lovna organizacija ni zaživela v tistem svojstvu, zaradi katerega j< ustanovljena. Ob ustanovitvi Emonda so bila podana zelo A izhodišča za delovanje te delovne organizacije, če pogledamo, kal bile opredeljene delovne skupnosti skupnih služb, ki naj bi zagofl poenotenje poslovne politike ob čimmanjših stroških. Toda na» ski konferenci in že tudi prej smo ugotovili, da tega nismo doS Zakaj? »Ker ni pravega vodstva. V svoji kratki razpravi na problemski^ ferenci sem rekel: Čeprav imamo v delovni organizaciji kar de/ n Boleslav Bizaj. Alojz Kračun. rektorjev, ne moremo in ne moremo rešiti bistvenih problemov ni pravega vodstva, tudi ni usmerjene politike vodenja delovnečJ* nizacije. Komerciala vleče na svoje, razvoj dela, kot rečejo net*. a’ moramo se vprašati, ali je sploh prav, da imamo toliko komunistov, če pa osnovna organizacija ni sposobna opraviti tiste akcije, ki bi jo morale. Komunisti se bomo morali pošteno soočiti vsak s seboj in si povedati, kdo česa ni naredil. Ob koncu leta, ko bo tudi programsko volilna konferenca, bomo morali povedati, zakaj nekatere naloge niso bile uresničene, kot je napisano v sanacijskem programu. V njem so povsem konkretne zadolžitve in v osnovni organizaciji imamo precej članov, ki bi jih morali izvršiti. Zdaj bo treba položiti račune. Pri tem mislim tudi sebe. Dokler govorimo načelno, smo enotni in tudi sklepe sprejemamo. Ko je treba kaj narediti, pa si začnejo ljudje izmišljati najrazličnejše razloge, zakaj se tega ne da. Če je to premalo, pa priskočijo še drugi na pomoč iz neke lažne solidarnosti, češ, da ne bo kakšnih posledic. Toda če smo se doslej izmikali odgovornosti z raznimi objektivnimi problemi ali namišljenimi problemi, ki smo jih prikazovali kot objektivne, je zdaj prišel čas, ko ne moremo več nadaljevati po isti poti.« posamezniki, oziroma dela po konkretnih nalogah, kar nima z-dolgoročnejšim razvojem nobene zveze. Planska in splošno k/ t,0’ if ,2v< ska služba delata nekoliko bolje, ampak mi imamo težave, ket. oddaljeni in ti službi nista povezani z vsakodnevno problematiko/ . pojavlja v tozdu. Zato smo v tozdu zaposlili ljudi, da sami urejal®0 1 ločene stvari — zlasti na področju kadrovskih problemov. Da se povrnemo k problemski konferenci! Pobudo zanjo smo dali sekretarji osnovnih organizacij ZK z ®-°la nom, da bi našli način za obravnavo in skupno reševanje tistih1.?’ blemov, ki so skupni za vso delovno organizacijo. To so pred' problemi na področju razvoja in komerciale, torej dveh področjL J itnnfo cfrofpčlzi . *> Imamo 9 direktorjev, pa ne pravega vodstva *— Gospodarska stabilizacija je najgloblji interes delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov, najpomembnejša naloga organiziranih socialističnih subjektivnih sil. Objektivne razmere za njeno uresničitev so. Poglavitni pogoj je enotnost pri ugotavljanju zapletenosti gospodarskega položaja, vzrokov za to in poti, po katerih bi lahko premagali gospodarske probleme. Gospodarska stabilizacija mora nujno postati vsakdanja in trajna dejavnost vseh delovnih ljudi in občanov, vseh struktur naše samoupravne družbe. V akciji za uresničitev gospodarske stabilizacije mora sodelovati celotno združeno delo in vse organizirane subjektivne sile naše družbe. Ta akcija mora prežemati vse naše življenje in postati trajna opredelitev v družbenem, gospodarskem in kulturnem razvoju naše države. — Centralni komite ugotavlja, da terja premagovanje sedanjih gospodarskih težav in uresničevanje stabilizacijske politike tudi nekaj odrekanja od delovnih ljudi in občanov. — Centralni komite poudarja, da je treba povsod poostriti odnos do dela in uresničevanja delovnih nalog, ker je to bistveno vprašanje gospodarske stabilizacije. Le z večjim prizadevanjem pri delu, kar največjim izkoriščanjem notranjih rezerv in večjim varčevanjem na vseh ravneh bomo namreč zagotovili tudi večjo proizvodnjo in dohodek, to pa bo rezultat večje storilnosti dela. Še naprej se je treba v praksi vztrajno bojevati za uresničevanje načel delitve po rezultatih deta, pri čemer moramo v vsaki organizaciji združenega dela bolj vrednotiti proizvodno in ustvarjalno delo. — Centralni komite meni, da moramo onemogočiti pojave in tendence po ustvarjanju dohodka brez ustreznega delovnega pri- spevka. Zato je treba začeti ustrezne akcije in sprejeti vse ukrepe, ki so na razpolago državnim, samoupravnim in političnim organom. — Centralni komite poudarja, da je samo z doslednim izvajanjem politike ekonomske stabilizacije ter z večjo produktivnostjo dela mogoče zaustaviti padanje življenskega standarda. — V vsaki organizaciji združenega dela, delovni skupnosti, organu in instituciji ekonomskega in političnega sistema bo treba uvesti in izvajati strogo varčevanje pri vsakem dinarju, od energije in surovin do reprodukcijskih materialov. Komunisti, ki v tem ne prednjačijo, ki niso za zgled skromnosti, varčevanja in smotrnega izkoriščanja družbenih sredstev, ne izpolnjujejo obveznosti, ki jo ta trenutek kot komunisti imajo. —- Brez odlašanja bo treba odpraviti in zmanjšati razne neproduktivne izdatke, stroške za reprezentanco, stroške za potovanja doma in v tujino, temeljito bo treba zmanjšati stroške za razne slovesnosti, prireditve, obletnice itd. — Odločno bo treba preprečiti sklicevanje številnih mednarodnih sestankov, prireditev, tekmovanj in simpozijev, ki zahtevajo družbeno subvencijo, ter vso to dejavnost korenito skrčiti v meje naših materialnih možnosti in stabilizacijske politike. — Povsod v tozdih, delovnih skupnostih, v organih in organizacijah bo treba varčevati z deviznimi sredstvi. — Uvesti bo treba samoupravno in družbeno kontrolo nad vsemi oblikami uporabe družbenih sredstev. — Centralni komite poudarja, da bo treba poostriti odgovornost komunistov, samoupravnih, poslovodnih in izvršno-političnih organov z.a uresničevanje politike ekonomske stabilizacije. Na politično in drugo odgovornost bo treba poklicati vse, ki se ne zavzemajo za izvajanje politike ekonomske stabilizacije. Nesprejemljiv je pasivni odnos komunistov do vseh oblik nesmotrnega izkoriščanja družbene lastnine, do pojavov delovne nediscipliniranosti, zlorabljanja pravic in pooblastil, podkupovanja in korupcije ter kršenja zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter spodkopavanja moralnih norm naše samoupravne socialistične družbe.. , ■ » j . • , < Iz sklepov 21. seje CK ZKJ, 30. 9. 1981 imata strateški pomen. . Komerciala je popolnoma razcepljena. Tule v Konjicah ima®* ,?^1 del, ki je podrejen vodstvu prodaje v Ljubljani. Delajo izključi*; n as, oziroma naročajo tudi nekatere Tenove izdelke, ki jih mi ne * lujemo. S področja ljubljanske prodaje pa ni naročil v našem t® y Dejstvo je, da tisti ljudje, ki so delali prej za TEN in nato združilif, v delo v delovni skupnosti, delajo še naprej za Ten, isto pa velja z®. njice.« Ule 1 Na problemski konferenci je bilo večkrat omenjeno medseh^, »Naša osnovna organizacija je še razmeroma mlada. Ustanovili smo jo malo pred ustanovitvijo tozda. Se pravi, da delujemo od 1977. leta,« pravi sekretar OO ZK ISO Alojz Kračun. »Komunistov nas je 28, toda nekateri so šli delat v Irak, dva sta v vojski, tako da nas je tu prisotnih manj«. konkuriranje med tozdoma TEN in ISO. Zakaj tega ne morete! prefiti? Jpri »Naša programa se razen šibkega toka skoraj v celoti prek®, ^ Ker ni urejena prodaja, smo si podajali kljuke pri istih kupcih, tfe mercialisti v Konjicah imajo dolžnost, da vodstvo prodaje obvesf ^ katere objekte obdelujejo. Oni pošiljajo ta obvestila, ne dobivaj nazaj informacij, katere objekte obdelujejo Ljubljančani. TaM, zgodi, da zvemo za kak posel in damo tudi svojo ponudbo. Nart**1 ^ pa to seveda znajo izkoristiti. ou Problemska konferenca je vse te probleme sicer odprla, venda1 ^ slim, da nismo dovolj iskreno obravnavali bistvenih vsebinskih °! šanj, ki so pomembna za nadaljnji razvoj delovne organizacij®; bi x' £_________a. : _ t_:i ____i i • _ i_____i__ » /■ «• ji* i• s . -fjjl čina referentov je bila predrobnjakarska. Mislim, da bi direktorji rali zaslediti neke razvojne vizije. Ne moremo živeti od danes dojj f. Upam, da bodo konkretni programi, za katere smo se dogovo®1 problemski konferenci, popravili to pomanjkljivost. pj Pri nas bomo naloge skonkretizirali poimensko in terminsko1 ja kot smo se dogovorili. Upam, da bodo to naredili povsod.« ( pt Pri tem mislite tudi na delitev programa med tozdoma TEN in’: p, »Ja, to je osnovno vprašanje. Če bi izpeljali delitev programa,1,1 redili korak k opredelitvi ključnih razvojnih nalog, lahko bi ®(i o$ problem komerciale.« ob Zakaj pa mislite, da se to rešuje tako počasi? , b« »Eden od vzrokov je tudi, da je IMP preveč obremenjen z 1° sit kami. Ljudje so preveč zadovoljni s tem, kar so že dosegli ali že i/ $e, Pri tem čisto pozabljajo, da je tovrstna tehnika v svetu že vsaj d , krat naprej od nas. V drobnjakarskih prepirih, da nekdo neko®1! pr bo nečesa dal, zgubljamo ogromno, saj nam edino specializacija / jai omogoči, da bomo šli v korak s tehniko. Tako pa nekdo reče: Ne0,1 pr vam dali, na primer, ozvlačljivega sistema, ali kakega drugeg®’ s0 grama, ki je trenutno še aktualen. To je bolj napaka posamezni!® g0 in ne samoupravnih organov, kajti delavcu je v bistvu vseeno, kaj" ^ pomembno je, da delo je. Vsakemu delu namreč lahko prinaša dohodek, samo če ga zn®5 v0 memo organizirati.« Ti posamezniki, ki jih omenjate direktorji tozdov — vodje P ofc meznih služb in drugi — so večinoma komunisti. Na problemski ferenci so bili zraven, razpravljali so in so vsi bili enotni, da biki osnovnih organizacij dogovorijo za hkratno in usklajeno z prevedbo tistih nalog, ki jih morajo opraviti vsi. Ta oblika akcijskega kad Povezovanja je opredeljena v poslovniku občinske konference ZK. id' rcdsedstvo smo prvič volili lani z enoletnim mandatom.« ko v,. je sestavljeno predsedstvo akcijske konference pri vas, v no"Kllrni in kako deluje? »Predsedstvo ima pet članov. Sestajamo se redno, skoraj vsak jjtjesec; zgodi pa se, da sejemo tudi večkrat mesečno. Na sestanke va-z n- lrno tudi sekretarje vseh treh osnovnih organizacij. Dogovarjamo pa tih v? kako bomo uresničevali naloge, ki izhajajo iz naših problemov, ob-•e(jvc,nskega programa in programov višjih forumov. 3Č]i,Ja oblika delovanja je prav gotovo pripomogla k boljšemu delu Hehnnt Vidic. Tako imamo zdaj samo skupinski delovni prispevek, se pravi vsi enakega, delovna skupnost delovne organizacije pa ima povprečje obeh tozdov.« Ali monterji in proizvodni delavci nimajo norm? »Seveda jih imajo.« Oni torej dobijo tudi individualno stimulacijo? »Ja.« Pravite, da imate preveliko režijo... »... Nisem rekel, da je prevelika, ampak, da je dovolj velika.« »No, reciva tako, da je vaša režija precej močna glede na število delavcev v proizvodnji. Centralna komiteja ZKJ in ZKS sta večkrat opozorila, da se režija bohoti, ker so režijska dela predobro plačana v primeru s proizvodnimi. Tudi na kongresu samoupravljalcev so zahtevali so pa tudi težave. Predvsem se mi zdi, da so osnovne organizacije boljše vrednotenje proizvodnega dela. Ali v Klimi razmišljate, da bi to io.»' 5 premalo samostojne. Kar prav jim je, da jih nekdo stalno drega, da učUj11*1 opozarja, kaj naj naredijo — namesto, da bi delali sami.« ne K Kaj ste obravnavali na predsedstvu in kaj na akcijski konferenci? Po i tu ***šni poti izvajate usmeritve predsedstva problemske konference? ;ilisj,. »Na predsedstvu obravnavamo vse aktualne naloge. Trudimo se, da izii bili čimbolj konkretni, iščemo teme, ki so trenutno zares pomembne za življenje in delo v delovni organizaciji.« seb Predsedstvo problemske konference ne more sprejemati nobenih eterbveznih sklepov, nikomur ne more ničesar naročati. »Ja, mi sprejemamo stališča, osnovne organizacije pa potem lcri'" Preaodijoj ali jih bodo upoštevale ali ne.« same ;ih . ~’°|j ko se gospodarske razmere zaostrujejo, več ljudi pravi, da pove# bebujemo predvsem tršo roko, češ da so naše težave posledica salva} ^upravljanja, ki ga nekateri kar enačijo z anarhijo in nato logično Pat1 /rPajo, da naj bi ostrili disciplino, pravzaprav diktaturo. Vi pa pred-itd Rujete organu, ki ne more poveljevati, ampak si lahko ustvari avtori-*° Vključno s kvaliteto stališč, ki jih oblikuje, s prepričljivostjo ar- naredili? »O sistemu nagrajevanja smo že večkrat razpravljali. Ob vseh podražitvah ni čudno, da nastaja pritisk za povečan je osebnih dohodkov, predvsem nižjim kategorijam. To se izraža predvsem v sindikatu in sicer tako, da pomeni močno težnjo k uravnilovki po geslu: Vsi imamo enaka usta, torej vsem enake plače. Mi smo rekli, da uravnilovka ni nobena rešitev. Bili smo mnenja, da bi morali v okviru IMF pripraviti celotno novo metodologijo vrednotenja. Toda v glavnem vsi govorijo, da je treba sistem osebnih dohodkov popraviti, kaj malo pa se res naredi na tem.« V Klimi Celje so tri osnovne organizacije ZK. Največ članov ima OO Industrijska proizvodnja — 36, OO skupnih služb ima 15 članov, OO Montažna proizvodnja pa 13 članov. To pomeni, da je komunistov za okrog 10 odstotkov vseh zaposlenih. »Mislim, da ima OV določene slabe izkušnje, ki jih jaz sicer ne poznam v podrobnostih, saj sem v IMF komaj slaba tri leta. Smatram pa, da te slabe izkušnje ne smejo prevladati, saj bi se s smotrno delitvijo močno zmanjšali obratovalni stroški, razen tega pa ne bi bila potrebna naložba, ki jo je načrtovala Klima montaža. Če lahko delamo pod isto streho na marsikaterem gradbišču, zakaj ne bi še tukaj, saj bi se tako močno zmanjšali režijski stroški in stroški poslovanja?« Večkrat ugotavljamo, da osnovne organizacije ZK niso dovolj učinkovite, ker so komunisti preslabo podkovani z marksističnim znanjem. Kaj je naredila vaša organizacija na področju idejnopolitičnega izobraževanja? »Bom začel pri sebi. Sem že dolga leta član ZK, vendar čutim, da imam še vedno premalo znanja,da bi imel popoln vpogled v vsa dogajanja tako v.delovni organizaciji kot širši družbi. Zato so zelo potrebna krajša predavanja o posameznih konkretnih vprašanjih, na primer o temah, ki so vezana na stabilizacijo in podobno. Naša organizacija je prijavila enega mlajšega člana ZK za dopisno šolo, sicer pa so vsi naredili tečaje pred sprejemom in nadaljevalne tečaje. Čutimo pa, da bi morali tudi v sami organizaciji organizirati razne oblike izobraževanja.« Nasploh se v IMF ne moremo pohvaliti z delovanjem mladine. V Promontu se vam je celo zgodilo, da je bil sklican ustanovni zbor mladine, pa je prišlo le 19 mladincev od okrog 250 vabljenih. Kdo je sklical ta ustanovni zbor? Ali čuti OO ZK kot svojo obveznost, da pomaga postaviti na noge osnovno organizacijo ZSMS? »Ustanovni zbor mladincev smo sklicali skupaj sindikat in ZK. Po neuspehu sem sprožil razpravo o vzrokih na delavskem svetu in sindikatu. Dal sem tudi pobudo naj gre nekaj predstavnikov sindikata in ZK po gradbiščih in tako smo zvedeli mnenje mladih. Ugotovili smo, da je težko organizirati politično delo, ker se mladi delavci selijo z gradbišča na gradbišče. Za ustanovni zbor smo imeli tudi slabo osnovo — na primer že spiski mladih niso bili popolni, saj jih je precej medtem odšlo v Irak ali sploh iz IMF. Vendar pa je precej mladih, ki so pripravljeni delati in tako bomo verjetno še letos ustanovili osnovno organizacijo ZSMS v Promontu ali celo več osnovnih organizacij.« ida1 gU?*e™tov, kajti če pripravite dobre zamisli, jih osnovne organizacije ih i jejbrz že upoštevajo. Se vam zdi, da je na tak način možno učinkovito ije (jj °vati, ali si včasih želite, da bi lahko komu kaj enostavno ukazali in jrji1 moral brez razprave ubogati? joj; -j. ‘Najlažje je nekaj odločiti in potem poslati sklepe nižjim organom. oh1 j^naša oblika akcijskega usklajevanja seveda terja več angažiranosti. se več pogovarjati s sekretarji, se včasih tudi skregati, drugič V Klimi Celje sem se pogovarjal s predsednikom predsedstva akcijske konference ZK Francem Završnikom. Najprej sem ga vprašal, naj konkretneje pove, kako so osnovne organizacije Klime v okviru statutov ZKJ in ZKS našle stalno delovno metodo za usklajevanje aktivnosti, saj je to problem, zaradi katerega tarnajo v mnogih osnovnih organizacijah ZK v naših tozdih in delovnih skupnostih, češ da se ga ne da ustrezno rešiti. pr ®°> da se vse tudi ne uresniči. Včasih obravnavamo neko stvar na inf pr asedstvu po dvakrat, trikrat, preden se kaj premakne. Sicer pa je to a,b H j~sa v naši družbi tudi drugje in ne samo pri nas v Klimi.« j ol1 f)T'n način vašega delovanja je, da stališča predsedstva obravnavajo obm,Vl!e organizacije in nato komunisti v vsaki osnovni organizaciji Uiej° sk,cPe *n zadolžitve. Drug način pa je sklic problemske KT /erence vseh komunistov v delovni organizaciji. Na prvi problem-; ii"1 ‘Hrenci ste obravnavali delegatske odnose in sprejeli kardolg j j jj?® sklepov. Kaj ste z njimi dosegli? ofl1! pr °,stT|o na sestanku predsedstva akcijske konference obravnavali ia^ ramniveVanie teb sklepov, smo se med drugimi dogovorili, da mole ^ prj,° komunisti preveriti svoje delo. Vemo, da nekateri komunisti ne gaf s0sČ.l° ™ti na sestanke osnovnih organizacij. Osnovne organizacije tih J g leijile, da bodo tiste svoje člane, ki niso aktivni, poklicali na raz- :ajl yPam- da jih bo to spodbudilo k večji aktivnosti, sicer bomo ^ 1 katerega izključiti iz ZK. na* volji Ug°bpa ie’ da usmeritve problemske konference že upoštevamo v ni aktivnosti. Tu je tudi vrsta nalog dolgoročnejšega značaja. Preko občinskih in republiških meja Zd»i • - _ e P obrav? .PravUa,e novo problemsko konferenco, na kateri boste ilrfl VB»vali problematiko gospodarjenja. Kaj želite doseči? »o# konf3 P° devetmesečnem obračunu nameravamo sklicati problemsko t)0 erenvco vseh komunistov naše delovne organizacije. Obravnavali krf1 govorit'4**6 trenutne gospodarske probleme. Predvsem bi morali spre- „ 1 O TlPlčnolnnoh Vi citia iik moVo Tonnctnv/ili• na nnmpr a je razv ■ 0 nekaterih nalogah, ki smo jih malce zapostavili; na primer ldtf izvo°^° dejavnost. Pogledati moramo, kakšne so naše možnosti za •at‘ 0s, ^ Nadnje čase so vedno večji problemi, ker manjka dela, slabša se' el'1 ka ft>a z rePromaterialom. Tudi o tem se moramo pogovoriti. Skrat-te0 « ’na Problemski konferenci hočemo podrobno obravnavati celotno vsa) Šmarsko problematiko.« io sl »kj,! rasanja režije niste omenili, čeprav je Klima med tistimi delov-C1 n^Mizacijami, ki ima nenavadno dosti delavcev v režijskih služ-^ »p ** P? 'mani napačne podatke? iU' da br,0’da imamo močno režijo, drži, saj se nam utegne kmalu zgoditi, —' J prvih010 Prišii na razmerje 1 proti 1. Zato je delavski svet že pred leti v a 9. sme stabilizacijskih programih sklenil, da se v režijskih službah ne efl1; nja. aPosliti noben delavec več. Niti tistih, ki se upokojijo ali zame-in‘" Se j S *^° ne nadomeščamo. To je tudi v srednjeročnem planu. Ker del* g ga držimo, smo čisto režijo tudi že precej znižali, h v irriam goVor'va ° naši režiji, pa moramo povedati še nekaj. V Klimi •S razred tUc!‘ Precej proizvodne režije. Imamo na primer 25 delavcev v t#1 sodij0u Pločevine, 8 pleskarjev in še lepo število drugih delavcev, ki troij V tako imenovano proizvodno režijo .Tudi sam, ki delam v kon- 3 precej nr!?1 V Pro.'zvpdno režijo. Skratka v naših režijskih službah je < sem štipendijo v IMP zamudil, bom nanjo čakal do prihodnjega leta.« Tomaž Peterlin, učenec 1. letnika usmerjenega izobraževanja za smer energetika: »Sem štipendist Ljubljanskih mlekarn. Kadarkoli sem si ogledoval delo soseda obrtnika, se mi je delo pri njem zdelo enolično. Danes pa sem v IMP videl, da ima delavec obširno nalogo in dobre pogoje za vsestransko uveljavitev. Mi- » piuiz.yuuiiji P11 piuiznjv delu IMP, saj bi le tako lažje f globili znanje in si razširili o#c je, kajti vsega se ne bodo n# naučiti v šolskih delavnicah, k'1 morejo biti tako opremljene,' so proizvodne delavnice v dr nizaciji združenega dela. Februarja 1982. leta bo eflfj zred učencev 1. letnika usmefl' nega izobraževanja energe :tš> smeri, med katerimi je več'! IMP štipendistov, prišel v 1-na 80-umo proizvodno delo-M' Inštruktor praktičnega pouka pravi Boljši delovni pogoji Sedemindvajsetletni Štefan Levstek je v tozdu Klima montaža inštruktor praktič-nega pouka. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval in končal v rojstnem kraju Dvorski vasi pri Velikih Laščah, se je odlo- L. J. Štefan Levstek. čil za monterski poklic in se prišel v IMP učit za monterja klimatskih naprav ter je po treh letih praktičnega pouka v tozdu in teoretičnega na Poklicni šoli v Ljubljani dosegel svoj cilj in postal monter. Tudi po končanem izobraževanju je ostal v tozdu, kjer je do lani opravljal naloge monterja klimatskih naprav. Lansko leto je zaključil še delo-vodsko šolo strojne smeri na strojni tehnični šoli v Ljubljani ter potem v tozdu Klima montaža prevzel delo inštruktorja praktičnega pouka. To delo bo opravljal od začetka letošnjega šolskega leta tudi v novem usmerjenem izobraževanju ter bo hkrati vodil učence pripravnike v tozdu. Kako gledate na usmerjeno izobraževanje? »Po mojem mnenju bodo pogoji dela v usmerjenem izobraževanju-boljši, kot so bili doslej. Večja bo možnost vpisa na srednjo šolo, kot je bila doslej. Kakšni bodo rezultati tega izobraževanja, p3 se bo pokazalo v praksi. ^ tozdu Klima montaža bodo imeli štipendisti en mesec prakse v zimskem času in pr# toliko časa v poletnih počitni' cah.« V delavnici ima 20 učencev, na gradbiščih pa okoli 40 in jih na gradbiščih redno nadzoruje. Odnosi v njegov1 skupini so urejeni, seveda sp ti odvisni od tega, če učend delajo po programu, ki jim g3 on pripravi, od rednega prihajanja učencev na delo, do p1' sanja dnevnikov, skratka od discipliniranosti, ki je p°' trebna pri praktičnem poukm V nasprotnem primeru prid6 do nejevolje inštruktorja 1(1 slabih ocen pri praktičnert1 pouku. Delo inštruktorja g3 veseli, zadovoljen je s kolek' tivom in tudi on z njim, pr#1 i on sam. Ko sva se dotaknila prp' blemov, mi je dejal, da j6 zaenkrat največja težava 'j tem, da je v delavnici prehod ropot, zato je težko predava11 učencem. Problemi so tudi v tem, ker učenci iz neoprav*' čenih razlogov izostajajo / dela, nekateri so nezainteres1' rani za učenje v šoli in 1,3 praksi. Težave so nadalje zvezi z nediscipliniranosti0 učencev. M primc ^Posojeni pogovor: Olga Vipotnik odgovarja na vprašanja iz razprave o samoprispevku Lepo bi bilo, če bi vse načrte [Uresničevali tako odgovorno kot program samoprispevka lz Dogovorov, glasila občinske konference SZDL občine Ljubljana-Center, povzemamo v nekaj odlomkov iz pogovora o samoprispevku, ki vsebuje odgovore Olge Vipotnik, podpredsednice mestne konfe-,rence SZDL in predsednice skupščine drugega samoprispevka. Vprašanja, ki so jih ji zastavljali so izluščili lz razprave o samoprispevku. Mnog} krajani so v doseda-Jem delu javne razprave spraše-Jt’ kako je s cenzusom. Zakaj P° ' e**ein in ne osem tisoč (ter seje ( eda manj) za oprostitev pri-nje* Pevka? Kdo bo poleg tega še °Proščen plačevanja prispevka? 3b£r. »Prisluhnili smo pobudam v razPfavi, zato je operativni z ’’ . za pripravo tretjega samo-izetc Prispevka na svoji zadnji seji že i , J>re-'e' predlog za povišanje -Isk ,.elc za oprostitev prispevka. ’ Perativni štab je predlagal ^ konferenci SZDL, da bi i . mejni znesek za oprostitev ferf j- sPevka mesečno Osem tisoč tedj a*narjev. ?°leg tega pa ne gre prezreti, dhP Celrnenujmo ga tako, socialnega i)-f*' rZusa za oprostitev plačevanja i.°nferenca SZDL, naj bi bili pri-jsrl1, a. oproščeni tudi delovni žn° l jjle in občani, pri katerih doto; Dr« k na družinskega člana ne m m 8e®a štiri tisoč dinarjev na ire» aesec. S tem merilom želimo zato1^ žin°v'^ socialno varnost dru- dilPr Velikih stroških smo zgra-(T,C; Cankarjev dom. V programu i, k' 'Puprispevka načrtujemo idf‘ 0® gradnjo Lutkovnega gledališča. Zakaj? »Že pri projektiranju Cankarjevega doma smo jasno rekli, da so vsi prostori namenjeni zgolj gostovanjem in da v osrednji kulturni ustanovi, ki je zrasla iz združenih sredstev slovenskega združenega dela, ne bo imela ' domicila nobena kulturna skupina. Objekt je tako zgrajen tudi po funkcionalni strani. Kar pa se tiče Lutkovnega gledališča, lahko pripomnim, da bi bil ta kolektiv nedvomno sila zadovoljen, če bi ga sprejeli pod streho Cankarjevega doma. Vendar imajo lutkarji tam lahko le predstave, ne morejo pa imeti vaj, delavnice, skladišča... Lutkovno gledališče na Levstikovem trgu je zaprto. Lutkarji so dobili odpoved za skladiščne prostore v Cukrarni. Gledališče, ki je znano po vsem svetu, je ostalo brez strehe nad glavo. Takšnih pogojev si ti zagnani delavci niso zaslužili. Verjetno' je„ naša družbena dolžnost, da jim zagotovimo pogoje za normalno delo. Doslej smo že naredili načrte za adaptacijo prostorov Mestnega doma, kjer je bilo že doslej en(l vd ge# ve# ir F ;l°i m' .do e n1 so ost j* re- ■s >do sec rav ni' ;n- 40 tno o vi so nci ga ia- 5: )0' kU' ide in srn f ;k: avi ro' je v ud | ati iv vi' z si' ! V tjo jlC 7 m Zjjjjjjj kovalo je časa za preventivo K zdravniku samo ob določenih urah , rac °*,ratn' ambulanti IMP v Ljubljani, kjer zdravnik opravlja ku-s *Vne in preventivne preglede, je bilo predvideno, da bi bil čas od ntih do desetih namenjen za kurativne preglede, od 10. ure dalje nr l Pr**lo na vrsto preventivno delo. Ker pa imajo v tej ambulanti amh kartonov za paciente, ki iščejo kurativne usluge v tej I *’u|anti, kar je precej čez normativ, ki velja za kurativne ambu-p . e’ je nemogoče opraviti vse kurativne preglede do desetih do-tiv'f * ta čas podaljšujejo prek 10. ure in se posvečajo kura-bul °Uk° dasa’ dokler so v čakalnici pacienti. Na ta način pa se am-(j !a°ta IMP, ki je bila že od začetka namenjena predvsem preven-: V’ sPreminja v kurativno ambulanto. Ker pa se delavci, ki priha-Jn)0 v to ambulanto na kurativne preglede, niso držali dogovorje-loega reda, so nastale motnje pri preventivnih pregledih. Zato je bi-tiv^0tre*>no zaostriti pogoje okoli sprejemanja delavcev na kura-„ "e Preglede. V ta namen je bilo na sestanku z delavci obratne ulante dogovorjeno naslednje: p“bratna ambulanta posluje vsak delovnik od 7. do 13. ure. , C|enti morajo oddati zdravstvene knjižice medicinski sestri naj-^neje do 10. ure. stv" ?dravnik iz te ambulante bo delavce, ki prihajajo na zdrav-v Pregled in so spoznani, da so sposobni za delo, vračal na delo j " oziroma na teten. ^ 1 Zdravnik naše obratne ambulante ne bo podaljševal bolni-ljuv?a staleža po izteku roka za podaljšanje, temveč bo stalež zak-staležZ t*nem’ *<° h' pacient moral priti na kontrolo za podaljšanje bot'-^** ambulantni zdravnik bo praviloma usmerjal paciente z staležem, ki ga je odobril zdravnik iz drugih republik in ža ra^n’na zdravniško komisijo, ki bo ocenila utemeljenost stale- soh P°škodba (lahka) ni porok za odločitev zdravnika o nespo-*ahk°Sl' delavca za delo. Če zdravnik ugotovi, da je delavec kljub g 0 *®lesni poškodbi sposoben za delo, ga bo poslal na delo. |aJ Učencem v gospodarstvu bo zdravnik IMP obratne ambu-Č^ ® vP'sal na bolniški list trajanje zdravniških pregledov oziroma 9 ur ° 80 pregledi zaključeni. Če bodo pregledi zaključeni do ■yre’Pac'ent pa bo sposoben za delo, se bo moral vrniti na delo. sk,a Obratna ambulanta bo opravljala zdrastvene storitve v g V koledarjem izrabe delovnega časa IMP. stale" 6 *)° Pac'ent pogosteje prinašal bolniške liste o bolniškem pacie *♦<>(* raz*'čnih zdravnikov in bo obstajal utemeljen sum, da Vaniu Z,orablia bolniški stalež, bo obratna ambulanta v sodelo-ap0rahS^n° kadrovskimi službami tozdov in delovnih skupnosti 9 mkov raziskovala omenjene primere, za ojjv zavn'k v tej ambulanti ne bo priznaval bolniškega staleža bolnišL * 3 P° telefonu oziroma za nazaj, Prav tako ne bo dajal N*’- staleza do konca obsežnejših preiskav. P°ldan if'ce^n? ne bo potrdil predloga bolniškega staleža za do-niožne $ke Pre*$kave, razen v primerih, ko popoldne preiskave niso uP0fabn'[O8nO kadrovske službe tozdov in delovnih skupnosti lam«, i*.»jčov bodo upoštevale mnenje zdravnika obratne ambu-° opravičenosti pacienta do bonov za dietno prehrano. Lutkovno gledališče. Mimo predvidenih sredstev iz samoprispevka, bo 30 milijonov dinarjev prispevala tudi republiška kulturna skupnost. Ali je prav, da pozimi vadijo lutkarji v hladnih dvoranah v plaščih? Je prav, da jim nekje mastno zaračunavajo dvoranice za vadbo in predstavo? Ali lahko sedaj, ko so dosegli svetovno slavo, doma pa jih odrivamo kot nebodijihtreba, dovolimo, da bo to nadvse pomembno gledališče stagniralo ali celo propadlo? Letno si predstave Lutkovnega gledališča ogleda od 80 do 100 tisoč otrok. Stik otrok z lutkami pa je ponavadi njihov prvi stik s kulturo. Kako zelo je kultura v razvoju otroka pomembna, verjetno qi potrebno razlagati.« Porodnišnica je republiška zdravstvena ustanova. Zakaj jo zatorej gradimo s sredstvi samoprispevka? »K temu bi pripomnila le, da gradimo izključno le mestno porodnišnico! Osemdeset odstotkov vseh otrok, ki se rodi v porodnišnici, je z ljubljanskega območja. Hkrati pa dvajset odstotkov Ljubljančank hodi rojevat v druge kraje, ker se boje roditi v Ljubljani. Stanje, kakršno je v porodnišnici danes, nam ne zagotavlja, da se bodo tudi v prihodnje, navzlic medicinski znanosti, ki pa ni vselej tudi nadspo-sobna, rojevali zdravi otroci ter da bodo matere po porodih zdrave. Ob takšnih pogojih lahko pride do hudih obolenj in okvar, ki jih bodo otroci in matere čutili nato skozi vse življenje. Seveda bo h gradnji novega trakta mestne porodnišnice priskočila s sredstvi tudi zdravstvena skupnost.« Je dom na Rakitni res potrebno graditi s sredstvi samoprispevka? Kdo je odgovoren, da so šla mnoga sredstva, ki smo jih vložili v adaptacije, v nič? »S povsem mirno vestjo lahko zatrdim, da brezvestnega trošenja denarja pri krpanjih doma na Rakitni ni bilo. Žato tudi nihče ne more prevzeti nase deleža krivde, da dom danes propada. Porečete, da dom vseeno propada. Res je! Doslej smo si bili vseskozi neenotni pri opredelitvi namembnosti doma. Prepuščali smo objekt občini Vič-Rudnik, ki je ob pomanjkanju sredstev ravnala, kakor je vedela in znala. Pri vseh delih pa smo vedno zbrali premalo sredstev, tako da smo lahko stvari le krpali, nikoli pa nismo mogli ničesar pošteno narediti. Zato bi bilo ob teh dejstvih povsem nerazumno sedaj loviti tiste, ki so za to odgovorni. Sedaj vemo, da želimo imeti na Rakitni mladinskb okrevališče. Mar bo mo dopustili, da nam bo tudi to, kakor tisto na Ljubelju pred leti, propadlo? Zdravniki v ljubljanskih-vrtcih in osnovnih šolah so pri pregledih zaznali ogromno obolelih otrok. Zlasti na dihalih. Želimo postaviti na noge Rakitno; kjer so klimatski pogoji za zdravljenje dihal odlični. V zdravilišču bo skupina strokovnjakov, ki bodo zdravili bolezni otrok. S tem bomo razbremenili starše.« Veliko vprašanj v javni razpravi se je porajalo ob dvomih gospodarno porabljenih sredstev prvih dveh samoprispevkov. Poleg tega pa občani tudi sprašujejo, če bo za gradnjo potrebno najemati bančna posojila? »Objektov iz tretjega samoprispevka ne bomo gradili s posojili, marveč le s poroštvi. To bo potrebno le zategadelj, ker bomo morali počakati na zadosten dotok sredstev. Objekte drugega samoprispevka smo gradili tudi s posojili, vendar pa bi lahko trdila, glede smotrnosti porabljenih sredstev, ravno nasprotno. Vseskozi smo »lovili« inflacijo in skrbno »obračali« vsak dinar. Vestno smo zaračunavali kazni gradbin- cem, ki del niso končali v roku. Z vestnim nadzorstvom smo preprečevali napake. Objekte smo pričeli graditi šele tedaj, ko je bilo vse pripravljeno. Tako nismo doslej začeli le z gradnjo dveh objektov drugega samoprispevka. V Šiški se je zataknilo s celotnim načrtom soseske, na Viču pa s pridobivanjem zemljišča za vrtec v Trnovem. Menim, da so rezultati drugega samoprispevka najboljša izkaznica za tretji samoprispevek.« Zakaj še niso zgrajeni vsi objekti drugega samoprispevka in kdo je za to odgovoren? »Vsi, razen dveh objektov, so zgrajeni ali pa so v gradnji. Zakaj dveh še nismo pričeli graditi, sem že omenila. Vse objekte bomo zgradili do konca leta 1982. Po načrtu bi jih morali do konca leta 1983. To pomeni, da smo celo leto pred planom. Ravno zavoljo neprestanih podražitev smo želeli pohiteti z gradnjo in uspeli smo. Kdo je za to odgovoren? Mislim, da bi bilo zelo lepo, če bi se vsi vedli vedno tako zelo odgovorno, kot se je sklad samoprispevka.« Ali bo zaradi delovanja novih objektov potrebno zvišati tudi nekatere prispevne stopnje za SIS? »Če se odpovemo samoprispevku, tedaj bo bržkone res potrebno zvišati prispevne stopnje za SIS, če želimo zadovoljiti potrebam otroškega, zdravstvenega in starostnega varstva, če želimo nove osnovne šole, če... Potreb je veliko. Zavoljo s samoprispevkom zgrajenih objektov pa višje prispevne stopnje ne bodo potrebne. Ostanejo takšne, kot so, saj smo tako načrtovali tudi z družbenimi plani. Hkrati pa moramo tudi opozoriti, da je nadzor nad sredstvi, zbranimi s solidarnostnim združevanjem, večji kakor pa nad denarjem v SIS.« Vselej najdemo sredstva za organizacijo športnih tekmovanj — celo za olimpijske igre — za posvetovanja in kongrese, za gradnjo vrtcev, šol, zdravstvenih domov pa ga moramo zbirati s samoprispevkom! »Tudi Sama si ničkolikokrat zastavljam to vprašanje. Moramo se odpirati svetu. Obiskovalci vidijo naše življenje in odhajajo iz naše domovine z vtisi. To je vse dobrodošlo. Ni pa dobro, če je vsega tega preveč ali celo prek razumnih meja. Nema-lokdaj smo v velikem razkoraku z možnostmi. Je že tako, da imajo nekateri, ki izsiljujejo takšno prireditev, »vplivne strice« in da smo mi, deficitarni z objekti, ki jih nujno potrebujemo, premalo glasni. Glede vseh mogočih prireditev se nam obetajo lepši časi s sprejemom meril za kandidature na zvezi ravni, kjer bodo morale biti tudi vse prireditve v družbenih planih občin, republik ali federacije.« Zvezni in republiški izvršni svet sta priporočila, da naj občine ne bi razpisale samoprispevkov. Mi pa ga. Zakaj ne uskladimo teh stališč? »Tako preneseno stališče je napačno. Tako ZIS kakor tudi slovenski izvršni svet sta priporočila, naj se ne razpisuje samoprispevek za objekte, ki jih občine niso načrtovale niti v svojem družbenem planu. Načrtovani samoprispevek v Ljubljani pa v ničemer ne bo okrnil prizadevanj za stabilizacije, saj so ravno objekti drugega samoprispevka lep dokaz racionalne porabe sredstev. Ne gre tudi prezreti, da je predsedstvo SRS pred dnevi podprlo prizadevanje Ljubljane, da s samoprispevkom reši svoje najbolj žgoče težave.« Zapisal: IZTOK LIPOVŠEK Naši delavci o tretjem samoprispevku v Ljubljani Samo ozrimo se, koliko smo že naredili! O tretjem samoprispevku, za katerega se bomo odločali 22. novembra na referendumu, ki bo v krajevnih skupnostih na območju ljubljanskih občin, so impejevi delavci povedali naslednje: Albina Stresen, samostojna referentka za kadre v DS SOZD: »Kar zadeva prvi in drugi samoprispevek, poglejmo okoli sebe, pa bomo videli, kaj vse so naredili iz sredstev teh samoprispevkov. Eden izmed objektov, zgrajenih s samoprispevkom, je tudi zdravstveni dom Šiška. Vsi objekti so zelo lepo zgrajeni in urejeni. Zato, ker sem sama imela veliko problemov glede varstva svojih otrok, sem glasovala za 1. in 2. samoprispevek. Sin je šel prej v šolo, preden je dočakal prostor v vrtcu, za hčerko pa sem šele lani, po petih letih čakanja dobila prostor v vrtcu in to po vseh mogočih zvezah. Čeprav imam sedaj problem z varstvom rešen, sem za to, da se bo družbeni standard še nadalje urejal s samoprispevkom. Imam pa pripombo na dom Rakitno in sicer se sprašujem, zakaj so ta dom pustili propadati tako dolgo, da ga je sedaj potrebno reševati s samoprispevkom.« Zoran Barešič, predsednik sindikata v delovni skupnosti DO Emond: »Sindikat je seznanil delavce delovne skupnosti DO Emond z gradivom za 3. samoprispevek in s programom tega samoprispevka. V zvezi s samoprispevkom smo imeli predsedniki sindikata posvet n,a občini Bežigrad, kjer smo bili podrobno seznanjeni o samoprispevku. Dobili smo tudi navodila, kako naj delavce čim bolj natančno informiramo glede 3. samoprispevka. Po mojem mnenju je samoprispevek humana zadeva, vprašujem se le, ali bo mogoče pri nenehno naraščajoči inflaciji vse narediti, kar je v programu predvideno. Menim, da je mišljenje ljudi sedaj nekoliko bolj skeptično, kot je bilo v pripravah na 2. samoprispevek.« Zdenka Repar, tajnica v tozd IPKO: »Mislim, da je samoprispevek primeren način zbiranja finančnih sredstev za gradnjo otroških vrtcev in šol. Kar zadeva dom na Rakitni, so res predolgo odlašali in je sedaj skrajni čas, da to uredijo. Ker je dom blizu Ljubljane, bodo imeli starši, ki bodo oddali otroka na zdravljenje, možnost pogostejših stikov z otrokom. Prav je, da se poskrbi za lutkovno gledališče, saj so imeli otroci z območja ljubljanskih občin na razpolago premalo kulturnih dobrin.« •: -.L-Š&frfr Lovro Rogelj, 'direktor tozda IPKO v Podpeči, je predsednik sveta krajevne skupnosti Podpeč-Preserje, na območju katere je tozd IPKO. O samoprispevku, pravi, so v krajevni skupnosti razpravljali v drugi polovici oktobra na zborih delovnih ljudi in občanov, na katerih se je pokazala pripravljenost občanov za samoprispevek, saj je v tej krajevni skupnosti tik pred otvoritvijo nova osnovna šola v vrednosti 920 milijonov dinarjev, ki je rezultat 2. samoprispevka. V tozdu IPKO bodo razpravljali o 3. samoprispevku na zborih delavcev hkrati s problematiko uvedbe občinskega prispevka za ceste, o volitvah v prihodnjem letu in o gospodarjenju tozda za 9 mesecev. Ta oblika zbiranja denarja se mu zdi primerna, prav tako se"mu zdi primerna višina samoprispevka (1,5 %): Meni, da je prav, da se od te obveznosti izvzame tiste delavce in občane, ki samoprispevka ne zmorejo plačevati (družine z enim zaposlenim z večjim številom družinskih članov). PRIMC Priprave na skupščinske volitve Čaka nas še pomembno delo Samo še nekaj mesecev je do volitev v letu 1982. V tozdih IMP so več ali manj že opravili evidentiranje. O tem, kaj je v pripravah na volitve še potrebno narediti, sem povprašala Marka Kocjana, predsednika sindikalnega sveta občine Bežigrad, ki je povedal, da je evidentiranje v bežigrajski občini ugodno. Zelo dobra je kvalifikacijska struktura evidentiranih kandidatov, ker je med njimi dosti mladih in žensk. Manjkajo pa še konkretni predlogi iz baze o tem, kdo naj bi bili nosilci nalog v skupščinah sisov in skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Zato, pravi, je najbolj pomembno oblikovati predloge oziroma evidentirati nosilce nalog v tozdih. Nadalje naj bi se v tozdih pripravili za kandidacijske konference na osnovi > rokovnikov, ki so jih dobile osnovne organizacije sindikata za določene faze. Občinski sindikalni svet bo podrobneje seznanil predsednike osnovnih organizacij sindikata v tozdih še o nadaljnjih nalogah v zvezi s pripravami na volitve. Sicer pa predsednik občinskega sindikalnega sveta Marko Kocjan meni, da IMP, ki je med največjimi delovnimi organizacijami za Bežigradom in največji glede na število zaposlenih v občini, v osnovnih organizacijah sindikata tozdov in v konferencah sindikata na bežigrajskem območju dovolj koordinirano potekajo akcije skupnega pomena. Morda, pravi, bi bilo potrebno več povezovanja skupnih akcij pri problemih okoli uresničevanja sklepov 2. konference sindikata na področju nagrajevanja po delu. Na spodnji tabeli pa je prikaz števila delegatov v delegacijah za občinske skupščine in števila delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. TOZD Delegati Posebna Sploš. Združ. zbora dela združ. .deleg.SIS deleg.SIS deleg.SIS Skip 5 2 IFKO - - - - DS IKO 5 - 1 - Livar.sive in nod.litine 5 1 2 Hladnovodne armature 5 1 _ VIPO - - - - • - ■ Livarna barvnih kovin 7 - 1 - DS Livar 5 - 1 - Industrijska proizvodnja 15 - - 1 Montažna proizvodnja 11 - - J 4 DS Klima ll - Inženiring 4 - i ■ - Projektivni biro 5 ... i Zastopstvo 5 - i - Alchrom 5 - - 2 Izobraževalni center vsi delavci tvorijo d ilegacijo DS IZIP 5 - 1 - Interna banka vsi delavci tvorijo d ilegacijo DS SOZD 7 - - 1 Ogrevanje vodovod DS Promont ^ lo 6 2 Klima montaža 5 - - 4 Montaža Koper 9 -v - 2 Montaža Maribor 7 lo - - Inženirski biroji 5 1 - Blisk 5 - 1 - Elektrokovinar Ptuj 9 ■_ 4 DS PMI 5 • - . 1 - Elektromontaža 12 4 Dvigalo 9 1 1 . Tovarna elektro naprav lo 6 2 Instalacijska oprema 7 2 DS Emond 5 lo DO Klimat 5 DO TIO 9 8 4 DO Panonija Trata 7 14 3 3 ~ ,/ 1 Itak 9 3 - Montersko delo je nevarno Dokler smo zdravi, moramo misliti, kaj bo, če se ponesrečimo Republiški pravilnik o načinu in postopkih za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev določa, da morajo biti delavci v gradbeni dejavnosti enkrat letno zdravstveno pregledani. Tega pa v IMP ni bilo mogoče vedno izvesti iz različnih razlogov (prešibka služba varstva pri delu pred reorganizacijo IMP v sozd, prevelika obremenjenost obratne ambulante s kurativno dejavnostjo, preslaba opremljenost ambulante in njena premajhna prostorska zmogljivost, predolga čakalna doba v drugih zdravstvenih organizacijah itd.). Delavci tozda Klima montaža so v lanskem oktobru opravili zdravstvene preglede na ljubljanskem inštitutu za medicino dela (v Promontu so se s tem inštitutom za preglede dogovarjali že mnogo prej — februarja in marca 1980). Od 260 zaposlenih v tem tozdu je bilo pregledanih 160 delavcev. Novembra lani pa je bilo iz tozda OV pregledanih 54 varilcev, v letošnjem februarju in marcu je bilo na pregledih 22 voznikov in 127 monterjev ogrevalnih naprav, 100 monterjev vodovodnih naprav in 6 izolatorjev. • Na zdravstvenih pregledih je bilo ugotovljeno, da je od 160 pregledanih delavcev iz tozda Klima montaže 13 delavcev nesposobnih za opravljanje dela na višini, 6 jih je sposobnih za tako delo z omejitvijo (ne smejo dvigati in prenašati težjih bremen, delati v kritičnem ropotu), za 3 delavce je zdravstvena organizacija izjavila, da bo dala zdravstveno oceno o njihovi dela zmožnosti po končanem zdravljenju (alkoholiki). Devet delavcev, ki so bili vabljeni na pregled, še ni opravilo dokončnih pregledov in tako zanje tozd še nima zdravstvenih ocen. Vsi drugi pregledani delavci pa so sposobni še naprej opravljati dela, ki so jih opravljali doslej. Od 54 pregledanih varilcev iz tozda OV je bilo ugotovljeno, da jih je 48 sposobnih za svoje delo, trije so sposobni z omejitvami. Za tri delavce pa tozd ni dobil ocen zdravstvene organizacije, ker niso šli na vse preglede. Med tremi varilci z omejitvijo dva ne smeta več variti. Od 22 pregledanih voznikov jih je 17 sposobnih opravljati svoje delo, 4 so sposobni z omejitvijo (nositi morajo očala), za enega delavca zdravstvena organizacija ni dala ocene, ker še ni opravil vseh pregledov. Od 127 pregledanih monterjev ogrevalnih naprav jih je 85 sposobnih za svoje delo, 26 jih je sposobnih z omejitvijo (ne smejo prenašati oziroma dvigati težjih bremen, delati na višini, v kritičnem ropotu), 2 sta nesposobna opravljati svoje delo in ju mora oceniti invalidska komisija. Za 14 delavcev zdravstvena organizacija še ni posredovala ocen, ker še niso opravili vseh preizkav. Med 100 pregledanimi monterji vodovodnih naprav jih je 69 sposobnih opravljati svoje delo, 20 jih je sposobnih za svoje delo z omejitvami (prepovedano jim je dviganje težkih bremen, delo na višini, delo v kritičnem ropotu), za 10 delavcev pa ni ocen, ker še niso opravili vseh pregledov. Od 6 pregledanih izolaterjev so štirje sposobni oprav- ljati svoje naloge, za 2 pa ni ocen, ker še nista b* na vseh pregledih. Od pregleda dalje so v tem tozdu razpok dili v predpripravo 3 delavce, ki ne smejo delati i* višini, 4 delavce v pripravo dela, eden je odpovj dal službo in šel drugam, tri delavce pa so napo®1 na zdravljenje zaradi alkoholizma, a niso hoteli ij* Ugotovljeno je bilo, da je od vseh pregledani* delavcev 18 odstotkov takih delavcev, ki so sp6 sobni za delo z omejitvami, 15 odstotkov vablf n ih delavcev pa ni dokončno ali pa sploh ni op*ž' vilo pregledov. V tozdu OV pričakujejo, da bo število delavce' ki so sposobni za delo z omejitvami naraščalo, W so v tem tozdu večinoma starejši delavci, medte*: ko , v tozdu Klima montaža prevladujejo mlaj*1 Kaj zdaj storiti? V tozdu OV so razporeditve' teku. Po pregledih so sprejeli ustrezne sklepe delavskem svetu tozda. Pri razporeditvah je n* malo problemov zaradi pomanjkanj# del in nal® v proizvodnji. V Iraku ti delavci z omejenimi možnostmi z delo ne bodo mogli odhajati, ker za dela v Irak* niso zdravstveno sposobni, ustreznih del pa ta*1 Kam torej z delavci, ki so potencialni invalid' Ustrezni del in nalog največkrat ni mogoče biti v tozdu. Kazalo bi več razmišljati o tem, kak' reševati probleme okoli zaposlovanja invalidov ** delavcev, ki so na poti k invalidnosti,' ko se odloča1 gradnji investicij v IMP in o tem, da bi te problemi reševali v okviru sozda. Pa bi morda tozdom ta* kazalo razmišljati o združevanju sredstev v ** namen, da bodo dobili prostor, kamor naj bi zap6 slili delavce, ki iz različnih zdravstvenih razlog ne morejo več uspešno opravljati svojega dela Če so ti delavci blizu upokojitve, bi najbrže k* zalo misliti tudi na to, kakšno povprečje (deseti6* no) bodo imeli za pokojnino, kajti od tega je o!<’» L. J. nina pa se naj obravnava po rezultatih dela. 5. Da se napravi sporazum, ki bo odgovarjal družbenim kriterijem in kriterijem podjetja. 6. Da se s pripravami in proizvodnjo intenzivno nadaljuje s ciljem, da dobi tržišče čim hitreje iskane izdelke. 7. Da se napiše objektivno poročilo v roku enega meseca.« Pogodba bo torej znova preverjena in avtorji sami predlagajo, naj se napiše nova, drugačna — tako da ne bo nadomestilo plačano, še preden bo prišel iz redne proizvodnje prvi izdelek, ampak na osnovi rezultatov dela. Ker je ta zadeva dvignila precej prahu tako znotraj IMP kot tudi zunaj njega, skušamo pojasniti, kako je do te licenčne pogodbe sploh prišlo in tudi, kaj pomenijo drsna tesnila za tozd Trata in tudi za jugoslovansko gospodarstvo nasploh. Delavski svet je dobil politična in strokovna priporočila za tako pogodbo Kako je potekala razprava na delavskem svetu tozda Trata, je povedal njegov predsednik Martin Brinovec: »Dobili smo po- * nudbo na delavski svet in jo obravnavali. Zraven smo imeli pozitivno mnenje družbenopolitičnih organizacij v tozdu in strokovnih služb delovne organizacije.« Ali mislite, da koristi, ki jih bo prinesel Trati program drsnih tesnil, upravičujejo tako visoko nadomestilo? »Mi v delavksem svetu nismo strokovnjaki, da bi lahko trdili kaj takega. Toda imamo vsa zagotovila strokovnih služb, na primer zagotovilo komercialne službe, da se bodo drsna tesnila prodajala v tem obsegu, kot je razvidno v ponudbi avtorjev.« Ali je bilo na delavskem svetu kaj razprave? »Seveda je bila. Bilo je veliko vprašanj, saj gre za veliko denarja. Zato smo to pogodbo obravnavali na delavskem svetu na več sejah in to zelo podrobno, preden smo dokončno odločili. Imenovali smo tudi komisijo za prevzem dokumentacije in ničelne serije. Komisija je dokumentacijo pregledala, podala pozitivno oceno in to je bila osnova, da je delavski svet pogodbo dokončno potrdil.« Sekretar je rekel, naj zadevo demokratično obravnavamo ' Kot je povedal predsednik delavskega sveta, je bila za odločitev delavskega sveta zelo pomembna poprejšnja razprava v družbenopolitičnih organizacijah v tozdu. V tej razpravi je bila tudi angažirana osnovna organizacija ZK, o čemer pravi njen sekretar Josip Kolarič takole: » Avtorji so - dali svojo ponudbo direktorju tozda. Direktor me je o tem obvestil in mi dal kopijo ponudbe. Preden smo o ponudbi razpravljali na družbenopolitičnih organizacijah, sem šel s članom občinske konference ZK, ki je obenem tudi član naše . osnovne organizacije, to'je tovarišem Zdravkom Nastranom, osebno k takratnemu sekretarju komiteja občinske konference ZK Ljubljana-Šiška. (To je bilo v začetku leta 1980.) Informirali smo ga, kakšna ponudba je prišla in povedali, da želimo imeti njegovo mnenje, preden jo začnemo obravnavati na družbenopolitičnih organizacijah. Tovariš sekretar je ponudbo prebral in nas najprej vprašal, kaj mi mislimo o omenjenem projektu. Rekli smo, da se vključuje v naš proizvodni program in da je zanimiv za našo delovno organizacijo, oziroma naš tozd — in kot takšnega ga je podprl tudi tovariš Hribar. Rekel je še, da je treba pogodbo o odkupu licence demokratično obravnavati na političnih organizacijah in zavzeti stališče do nje. Tovariš sekretar je projekt podprl, ker je takšne narave, da je v proizvodnji prisotno več znanja in je zato tudi na liniji prizadevanj Ljubljane, ki gredo v smer večjega tehnološkega razvoja. Tako smo tudi po politični liniji podprli ta projekt. Prepričali smo se, da smo drsna tesnila sposobni sami izdelovati in smo samoupravnim organom predlagali, naj sklenejo pogodbo z avtorji- Pogodbo smo dali tudi v širše družbeno preverjanje Šli smo pa"še v širše preverjanje, če bi bili morda v zmoti, in sicer smo se obrnili na občinski in republiški sindikalni svet in na družbenega pravobranilca samoupravljanja. Vsi našteti so bili tudi vabljeni na sejo delavskega sveta, na kateri smo razpravljali o tej pogodbi, vendar pa ni nihče od njih prišel na sejo. Dobili smo le pismen odgovor republiškega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin.« Tudi direktor tozda Trata Boris Gazvoda poudarja, da so projekt drsnih tesnil kot tudi licenčno pogodbo obravnavali jasno, demokratično tako strokovne službe kot družbenopolitične organizacije. »Postopek od ponudbe avtorjev traja že celi dve leti. Decembra 1979 smo dobili uradno pismeno ponudbo za odkup licence. Zavedali smo se, da gre za pomembno zadevo in da jo je treba obravnavati v široki razpravi. Februarja 1980 so bile razprave v osnovnih organizacijah sindikata, ZK in mladine 10. 3. 1980 je zasedal delavski svet, ki je ugotovil, da je predlagani program drsnih tesnil zanimiv za tozd, ker se vključuje v obstoječi proizvodni program. Zato je bil sprejet sklep, naj se pristopi k odkupu, s tem, da se preverijo podatki, kar naj opravijo strokovne službe delovne organizacije, ker v tozdu nimamo komercialne, plansko-analitske in drugih ustsreznih služb. Na osnovi tega preverjanja naj bi ocenili vrednost projekta in tako določili tudi ustrezno nadomestilo avtorjem. Komercialna služba je ugotovila, da so potrebe tržišča večje, kot so predvidevali avtorji Komercialna služba delovne organizacije IKO je skoraj leto dni preverjala podatke, ki so jih dali avtorji inovacije v svoji ponudbi in proučevala potrebe tržišča. Svoje poročilo je podala 9. 1. 1981. Na osnovi razgovorov s potencialnimi kupci je komercialna služba ugotovila, da so potrebe jugoslovanskega tržišča celo večje, kot so jih navajali avtorji. Avtorji so predvideli, da bi izdelali 80.000 drsnih tesnil letno, komercialna služba je ugotovila, da bi jih samo za kupce na domačem tržišču morali narediti 105.000 kosov letno.« Toda analiza komercialne službe ni bilo edino preverjanje te pogodbe. »Tako avtorji, kot mi v tozdu smo menili, da je nujna širša verifikacija opravljenega dela in pogodbenih določil. Zato smo vse tedaj razpoložljivo gradivo poslali republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije, občinski konferenci zveze sindikatov Ljubljana-Šiška, družbenemu pravobranilcu samoupravljanja v občini Ljubljana-Šiška, komisijama za inovacije v delovni organizaciji IKO in tozdu Trata ter ponovno osnovni organizaciji ZK v tozdu Trata.« »Ne razumemo, kako bi nam kdo lahko očital nezakonito ravnanje« Skratka, želeli so dobiti tudi mnenja širših, občinskih in republiških političnih dejavnikov, da jim ne bi mogel kasneje nihče očitati nesamoupravno ali nezakonito ravnanje. Direktor tozda Trata pravi: »Naredili smo vse, da bi pogodbena določila vsestransko verificirali. Ne razumem, zakaj bi nam lahko kdor- Kaj je novega v drsnih tesnilih? V ponedeljek, 9. novembra se je sestal delavski svet tozda Trata in na zahtevo družbenega pravobranilca samoupravljanja za Ljubljano ponovno razpravljal o licenčni pogodbi za program drsnih tesnil. Sprejel je naslednje sklepe (ki jih navajam po svojih zapisnikih, ker zapisnika delavskega sveta še ni bilo do roka, ko je bilo treba oddati gradivo v tiskarno): 1. Sklenjena pogodba se razveljavi. Začne se nov postopek, v katerem je treba ugotoviti, v kakšni meri gre pri osvajanju drsnih tesnil za delo, ki sodi v okvir rednih delovnih nalog avtorjev in v kolikšni meri je delo avtorjev zares inovacija. 2. Odgovore na vprašanja iz 1. točke podaja komisija za inventivno dejavnost tozda Trata, splošno pravna služba in komisija za inovacije v delovni organizaciji IKO ter pravna in programska služba sozda. Za presojo, v kolikšni meri predstavlja delo avtorjev inovacijo bodo s posredovanjem gospodarska zbornica zaprosili tudi zunanje strokovnjake, v komisiji pa bodo sodelovali tudi predstavniki avtorjev. 3. Nadaljuje se delo, da bi drsna tesnila čimprej uvedli v rednoj proizvodnjo, kakor tudi delo na nadaljnjem razvoju drsnih tesnil. Seje sta se udeležili tudi namestnica družbenega pravobranilca za Ljubljano Katja Kobal in njegova pomočnica Magda Šmon. Magda Šmon se je s predlaganim ponovnim postopkom strinjala in med drugim dejala: »Nikakor nočemo zavirati inventivne dejavnosti, vendar pa se moramo držati sprejetih družbenih norm.« S tem v zvezi je opozorila: Če gre za delovno nalogo delavca, je treba njegov prispevek ustrezno nagraditi v njegovem osebnem dohok-ku.« Glede licenčne pogodbe, ki jo je sklenila Trata z avtorji, pa je dejala, da jo moti, ker je vse tveganje prevzel tozd. Katja Kobal pa je med drugim opozorila na navedbo samih avtorjev, da se drsna tesnila v tujini že proizvajajo. Če govorimo o inovaciji, moramo ugotoviti, kaj prinaša ta inovacija novega in boljšega od tega, kar je že znano v svetu. Nov proizvod ali program kot tak ne more biti predmet licence, pač pa le nova tehnična znanja, pri katerih je treba konkretno ugotoviti, v čem je njihova novost. Nadalje je Katja Kobal opozorila na protislovje med trditvijo avtorjev, da so drsna tesnila izdelek, v katerega je vloženo ogromno znanja in navedbo, da so vse delo opravili v prostem času. Če so res vse opravili doma, potem to delo najbrž ni tako pomembno in zahtevno, Če pa je, je treba ugotoviti, kako jim ga je uspelo opraviti poleg rednih obveznosti. Glede odškodnine je menila, da civilno pravo sicer res dopušča popolno svobodo, vendar ima tozd Trata svoj samoupravni sporazum o inovacijah, ki se ga mora držati. Tudi če drsna tesnila so inovacija, se ji ne zdi sprejemljivo, da bi avtorjem izplačali nadomestilo po pričakovanem dohodku, saj tako pade vse tveganje na tozd, vsa korist pa avtorjem. Da obstajajo pri proizvodnji drsnih tesnil tveganja, je potrdil tudi Lado Mazovec, ki se je sicer strinjal s ponovnim preverjanjem celotnega postopka in koristnosti tega programa. Upam si trditi, da so drsna tesnila izdelek, ki bo prinašal najmanj 30 odstotkov čistega dobička, je dejal, vendar pod pogojem, da bo tozd vse naloge izpeljal, kot je treba — od same proizvodnje do komerciale in predvsem kontrole kakovosti. »Prav lahko se zgodi, da ne bomo naredili niti 10 drsnih tesnil, še manj pa prodali, če ne bomo dosegli zahtevne kakovosti, je dejal. Ob tem se je odprlo tudi vprašanje dela razvojnih služb in je član delavskega sveta Tone Lavrič opozoril, da je delavski svet že pred časom zahteval poročilo o delu razvojnih služb, pa ga še ni dobil v obravnavo. Sprejeli so sklep, da bodo celovito obravnavali to problematiko in ugotovili, kaj so razvojne službe naredile in česa ne ter vzroke, zakaj določenih nalog niso opravile. Delavsko kontrolo pa so zadolžili, naj pogleda izplačila po pogodbah o delu in za avtorske honoraije za zadnja tri leta in preveri, komu in za kakšna dela je tozd izplačeval ta sredstva. Katja Kobal je opozorila še na nekaj: »Dolžnost vsake delovne organizacije je spremljati potrebe tržišča in razvijati nove izdelke, ki jih tržišče potrebuje. Če bi dajali nagrado samo zato, ker nekdo predlaga nov izdelek, ne bi prišli daleč.« Magda Šmon pa je menila: »Strinjam se, da je treba delati doma izdelke, kijih uvažamo, pa jih lahko izdelujemo sami. Ni pa interes naše družbe, da bi združeno delo prišlo iz odvisnosti od tujih licenčnih partnerjev v odvisnost od lastnih strokovnih delavcev, ki jih tozd zaposluje prav za razvoj novih izdelkov in jim tudi omogoča strokovno izpopolnjevanje. Osnova za nadomestilo pa je lahko samo ustvarjeni, ne pa ocenjeni dohodek, ker tudi delavec ne dobi svojega osebnega dohodka od pričakovanega ali zaželjenega dohodka ampak samo od ustvarjenega.« LOJZE JAVORNIK koli očital, da smo ravnali nezakonito, če niti družbeni pravobranilec samoupravljanja ni videl v pogodbi nobenih nepravilnosti.« Ob tem pa je vendarle nekaj čudnega. Predstavniki tozda in avtorji inovacije so potrkali na lepo število občinskih in republiških vrat, da bi dobili mnenje o svojih postopkih — niso pa verificirali v okviru sozda. »Uradno nismo zaprosili za mnenje nikogar v sozdu,« namreč pravi Boris Gazvoda. Zakaj ne? »V sozdu ni institucije, ki bi lahko podala strokovno mnenje o drsnih tesnilih« »Ker v sozdu ni nobene teto nično-programske ali podobne komisije, ki bi lahko strokovno preverila podatke v zvezi s to inovacijo.« Toda ali se vam ne zdi čudno, da vam je bližji, recimo, občinski komite ZK Šiška kot pa samoupravni organi in družbeno-poli-tične organizacije v sozdu? Sekretarja občinskega komiteja ste zaprosili za mnenje, delavskega sveta sozda pa ne. Josip Kolarič: »Osnovne organizacije ZK so po novem statutu ZKJ vezane neposredno na občinski komite, zato smo se pač obrnili nanj. Če bi še vedno imeli svet ZK v sozdu, kot smo ga imeli včasih, bi to zadevo zanesljivo obravnavali tudi na svetu ZK.« Sekretarju osnovne organizacije sem zastavil še eno vprašanje: Tudi osnovna organizacija ZK in drugi so ugotavljali, da razvojno delo v tozdu Trata šepa. Glavni direktor delovne organizacije Lado Mazovec, svetnik glavnega direktorja delovne organizacije Aleksander Slanovec in vodja razvojnega oddelka tozda Trata Stane Zagoričnik najbrž niso brez odgovornosti na področju razvojne dejavnosti. Ali se zdi članom osnovne organizacije povsem normalno, da se ti tovariši pojavijo z inovacijo, ki je plod, da tako rečem, njihovega popoldanskega dela — in zahtevajo zanjo visoko nadomestilo — po drugi strani pa vi sami pravite, da redno razvojno delo šepa!? Ta razvojna naloga ni bila v programu, torej ne more šteti med delovne naloge »Res je, pravimo, da razvoj premalo naredi. Toda tu ne smemo metati v isti košfcvseh inženirjev, ki so v razvojni službi, da so premalo naredili. Biti moramo objektivni in priznati, da je razvojni oddelek razvil nekatere predloge, pa jih je proizvodnja uresničila. Zato smo tudi sklenili, da je treba razvoj podružfnti, da Nadaljevanje na 10. strani Sodelavcu Francu Kržanu v spomin Dragi Frenk! Globoko nas je pretresla vest, da te ni in te nikoli več ne bo med nami. Prišel si med nas v najtežjem trenutku, v času ko smo bili na začetku razvojne poti in ko smo najbolj potrebovali dela željne mlade sodelavce — strokovnjake. Hitro si se vklopil v novo delovno sredino in v novo delo ter po svojih močeh pomagal graditi nov kolektiv, ki je rastel s teboj in tvojo pomočjo. Ni šlo vse gladko in brez težav, vendar smo s skupnimi močmi premagovali težave in za nami je ostajala vedno globja neizbrisljiva brazda. Družno smo potiskali voz, ga z veliko zagnanostjo in upornostjo pomikali naprej, ter se skupaj veselili vseh uspehov, kot tudi grajali neuspehe. Tvoja zagnanost in pravičnost, ter pripravljenost pomagati tam, kjer je bilo najbolj potrebno je vlivala novih moči, da smo lažje premagovali težave na začrtani poti. Že takoj po prihddu v našo temeljno organizacijo si se aktivno vključil v družbenopolitična doga- janja in bil stalno eden izmed stebrov vseh družbenih gibanj tozda. Prav zato ti je bila tudi zaupana odgovorna funkcija predsednika izvršnega odbora sindikata, ki si jo vestno in Z veliko prizadevnostjo opravljal. Bil si vesten in marljiv sodelavec, dober tovariš ter iskren prijatelj. Z veliko žalostjo v srcih smo zvedeli, da se je tvoja Življenjska pot veliko prekmalu pretrgala in da ne bomo več mogli skupaj reševati težav. Za teboj, dragi sodelavec, je ostalo opravljeno delo, ki ni majhno in ga kolektiv ne bo nikoli pozabil ter velika nenadomestljiva vrzel. Tovariš Frenk, ni te več med nami, vendar bo spomin na tebe in tvoje opravljeno delo večno ostal v naših srcih. Hvala ti! Sodelavcu Tomažu Mencingerju v spomin Nemočni smo pred usodo, ki iz naših vrst grabi naše najdraž.je prijatelje, tovariše in sodelavce. Tokrat je prekinila tvoje mlado življenje v času največje ustvarjalnosti. S to kruto resnico, da te ne bo več med nami, se bo težko sprijazniti, saj si nam bil vzor mladega ustvarjalnega človeka, iskrenega , prijatelja in dobrega sodelavca. Mnogi sodelavci se danes spominjajo trenutka, ko te je stric pripeljal kot petnajstletnega dečka v Ljubljano z namenom, da si pridobiš znanje elek-troinstalaterja. Leta 1969 si uspešno zaključil vajeniško šolo ter se kot kvalificirani delavec vključil v naš kolektiv. Tudi po odsluže-nju vojaškega roka si se vrnil med nas in nadaljeval Z. delom po gradbiščih. Bil si vztrajen in težki pogoji dela na terenu te niso odvrnili od nas. Želja po znanju je bita v tebi vedno prisotna in ob delu ti je uspelo doseči poklic elektrotehnika. Opravljal si strokovno zahtevna dela in mnogo objektov je bilo dograjeno s tvojo pomočjo, s tvojim trudom. Usodnega dne v torek 27. oktobra 1981 so te sodelavci. zaman pričakovali na Bolnici Jesenice, nihče pa ni pomislil da te nebo in da boš tudi ti eden izmed mnogih, ki tragično končajo na cestah kot žrtev vse večjega prometnega vrveža. Vsi, ki smo delali s tabo smo vedeli, da imaš še mnogo načrtov. Ustvaril ši si družino, gradil si dom za lepši jutri. Mnogo prezgodaj je smrt prekinila tvoje Življenje, ki se je šele začelo in s tem vse tvoje želje za prihodnost. Te bodo ostale le kot misel, s katero si odšel od doma usodnega dne. Med svojimi sodelavci si bil cenjen kot strokovnjak in vsi smo videli v tebi mladega perspektivnega delavca, dobrega in tovariškega sodelavca. Za tvoje vestno in požrtvovalno delo smo ti hvaležni in ponosni nate. Težko je slovo od mladega sodelavca, prijatelja in dobrega tovariša, ki je moral zapustiti družino v času, ko ji je najbolj potreben. Ostal boš v mislih med nami! Sodelavci TOZD Elektromontaže Sodelavcu Adiju Kovačiču Le nekaj dni nas loči od dneva, ko smo se za vedno poslovili od Tvojega varovanca Tomaža in že smo se morali spoprijazniti z grenko resnico, da je po težki bolezni prenehalo biti tvoje srce, srce človeka, ki je imel še polno načrtov in Želj; po ustvarjalnosti. Tvoj življenjski smoter je bilo delo — plemenitost človeka ustvarjalca. Že kot mladinec si bil zelo delaven. Intenzivno si se vključil v obnovo domovine in sodeloval pri gradnji proge Brčko—Banoviči. Ver- jetno si čutil, da boš ravno v IM P s svojim delom največ koristil domovini v času intenzivne obnove in industrializacije naše domovine. Nisi se zmotil. Jeseni leta 1951 si se zaposlil v takratnem Toplovodu kot elektroinstala-ter. Ob hitrem dopolnje- v spomin vanju znanja si uspešno vodil gradbišča kot vodilni monter in od leta 1957 dalje vodil večje število gradenj kot vodja montaže. S svojo strokovno in organizacijsko sposobnostjo ter prizadevnostjo si bil vedno kos tudi najtežjim nalogam. Dolgi seznami objektov, zgrajeni s tvojo vztrajnostjo, požrtvovalnim delom, so odraz neutrudljive ustvarjalne moči, ki jo ima človek, kot si bit ti Adi. Ponosni smo nate in tvoje delo ne bo nikoli pozabljeno, saj ostajajo tvoja dela — pomniki tvoje pridnosti in delovnosti tvojih sodelavcev; Čistilnica in drugi objekti. Železarne Ravne, Predelovalni obrati Železarne Jesenice, Gradbeni šolski center v Ljubljani, KL1 Logatec, Lesna industrija v Češnjici, LTH Škofja Loka, Tovarna merilnih instrumentov ISKRA O toče, Letališče Brnik, Metalka Ljubljana, Poliklinika Ljubljana, Hotel Jelovica na Bledu, Hotel PARK na Bledu, LIP Bled, Čistilna naprava Domžale, Center Bežigrad, RTV Ljubljana, Bolnica Jesenice, Objekt Žale in še, še bi lahko naštevali... Tvoj delovni etan se je odražal tudi v delovanju samoupravnih organov. Zavedal si se pravice in dolžnosti slehernega delavca, da upravlja in gospodari z družbenimi sredstvi. Nekajkrat si opravljal naloge predsednika delavskega sveta v 1MP, deloval v raznih komisijah in sindikatu. Medalja dela in številna priznanja, ki si jih bil deležen v času svoje tridesetletne ustvarjalnosti potrjujejo tudi ta priznanja, ki so dokaz, da je bilo tvoje delo med sodelavci in poslovnimi partnerji zelo cenjeno. S tvojim odhodom je v naših vrstah nastala vrzel, ki jo bomo težko nadoknadili. Besede, ki si jih izrekel kot zahvalo ob izteku življenja pa so nam dokaz, kako neizmerno si znal biti hvaležen in skromen. Za vse smo ti hvaležni. Ohranili te bomo v tepem in trajnem spominu kot neutrudljivega, vestnega in iskrenega prijatelja. Sodelavci TOZD Elektromontaže Nadaljevanje z 9. strani bi lažje uvajali nove izdelke v proizvodnjo. Novi izdelki — letos jih je 16 — so tudi delo tovarišev iz razvoja.. Res pa je, da kot velja za proizvodnjo, tudi v razvoju niso vsi delavci enako uspešni. To smo poskušali tudi konkretno obravnavati — toda kaj se je zgodilo: nekateri so se počutili prizadete, pa so si poiskali službo drugje.« Predvsem pa trdi Josip Kolarič, da ne more biti prav nobe-* nega dvoma, ali sodi inovacija drsnih tesnil v okvir rednega dela njenih avtorjev ali ne. Utemeljitev: »Vsako leto planiramo razvojne naloge. Plan potrdi delavski svet tozda. Omenjena razvojna naloga ni bila v planu razvoja. Omenjeni program se niti ne nanaša na naše sedanje artk-kle, mi pa smo kot razvojne naloge vedno definirali to, kar sodi v naše obstoječe proizvodne programe.« Drsna tesnila moramo obravnavati po istih načelih kot vse druge inovacije Ko sem se o drsnih tesnilih pogovarjal z direktorjem tozda Borisom Gazvodo, je večkrat poudaril troje, kar je po njegovem bistveno za obravnavo te inovacije: 1. Obravnavati jo je treba v principu enako kot vse druge inovacije, saj je razlika le v gospodarski vrednosti, ki je program drsnih tesnil prinaša tozdu in družbi, posledica večje gospodarske vrednosti pa je tudi ustrezno nadomestilo avtorjem. 2. Tozd Trata je opredelil razvoj novih izdelkov in novih programov kot prednostno nalogo. Sprejeli so sklep o podružbljanju inventivne dejavnosti, nameravajo vlagati v kadrovsko krepitev in širitev opreme za to dejavnost. Tozd je v gospodarskem položaju, ko zanimanje za njegove dosedanje izdelke — zaradi zmanjšanja investicij plahni, po drugi strani pa Jugoslavija uvaža marsikaj, kar bi Trata lahko izdelovala. Zato meni Gazvoda, je treba napeti vse sile, da bi srednjeročni plan novih izdelkov izpolnili čimprej, morda že v treh in ne v petih letih. »Najprej bomo seveda pogledali, kaj lahko naredimo sami. Toda, ker naše razvojne službe ne bodo mogle uresničiti vseh nalog, resno razmišljamo, da bi k razvoju novih izdelkov in programov pritegnili tudi ljudi zunaj tozda, zunaj delovne organizacije in celo zunaj sozda IMF. Če za nek projekt, stavbo ali spomenik investitor objavi razpis, zakaj ne bi tudi mi j avno razpisali natečajev za razvoj novih izdelkov, s katerimi želimo razviti in dopolniti naš proizvodni program?« 3. Boris Gazvoda opozarja, da je nadomestilo za inovacijo v bistvu posledica in je napak, da se zdaj pogovarjamo, kot da je ravno nadontestilo najpomembnejše. Najpomembnejša je koristnost, ki jo inovacija prinaša tozdu in širši družbi. Poglejmo zdaj nekaj dejstev, ki osvetljujejo pomen drsnih tesnil! Drsna tesnila so se pojavila v svetu pred desetimi ali 15 leti kot lov posledica novih materialov in tehnologij (oksidna keramika, grafiti, elektrooglja, armirani te-floni, nerjaveče zlitine in jekla, karbidne trdnine, ipd.). Ker so poceni in zanesljiva, so izpodrinila vse konvencionalne izvedbe tesnilnih sklopov. Uporabljajo se v strojegradnji za tesnenje vseh vrtečih se gredi in osi. Tuji partneiji ponujajo Trati sodelovanje, da ne bi začela z lastno proizvodnjo Tipanje komercialistov pri jugoslovanskih porabnikih drsnih tesnil že ima odmeve. »Zadnje tri mesece nas obiskujejo predstavniki tujih firm, ki zdaj izvažajo drsna tesnila v Jugoslavijo in anam ponujajo sodelovanje. Da sem konkreten: Obiskali so nas predstavniki firm Sealol, Burg-mann, Crane in drugi. Zdaj pa pomislimo, ali ne bodo šli ti proizvajalci še h kaki drugi delovni organizaciji v Jugoslaviji, ki bi lahko izdelovala drsna tesnila. Utegne se zgoditi, da bo Jugoslavija plačala milijone v devizah za licenco, nekdo drug bo proizvajal, mi v IMF bomo pa še naprej razpravljali,« opozarja Boris Gazvoda. Najbrž je to razlog, da na Trati ne držijo križem rok, čeprav je izplačilo nadomestila ustavljeno. Avtorji so pristali na to, da opravljajo svoje delo kljub nerealizirani pogodbi. Tako so naredili načrte za nekatere specialne stroje, jih izdelali in tudi preizkusili. Za specialno opremo so porabili dobra 2 milijona dinarjev, marsikaj pa lahko napravijo tudi na strojih, ki jih Trata že ima. Tako so naredili ničelno serijo drsnih tesnil in jo preizkusili. Kot določa pogodba, je delavski svet imenoval štiričlansko komisijo za ocenitev ničelne serije drsnih tesnil in predvsem dokumentacije. 19. oktobra je ta komisija poročala delavskemu svetu tozda, da je ničelna serija drsnih tesnil uspela in da je d' kumentacija popolna. Delavk svet je ponovno sprejel sklep, se jo odkupi. h L ni e Jugoslavija da čez 120 milijonov deviznih dinarjev letno za uvoz drsnih tesnil Tudi vrsta jugoslovanskih tovarn množično uvaža drsna tesnila, ker jih nihče ne proizvaja doma. »Žalostno je, da se pogovarjamo zgolj o sedmih milijonih dinarjev nadomestila za to licenco, nikomur pa ni žal stodvajse-tih milijonov deviznih dinarjev, ki jih jugoslovansko gospodarstvo vsako leto odšteje za uvoz drsnih tesnil,« pravi Boris Gazvoda. Navajeni smo dvomiti v vse, toda podatki o možnosti prodaje drsnih tesnil so na trdnih nogah. Direktor tozda lahko pokaže kopijo dopisa, s katerim Subotiški Sever sporoča, da potrebuje 24.000 drsnih tesnil letno. 12. oktobra so se predstavniki mariborske Elektrokovine pogovarjali z vodjem splošno kadrovske službe Josipom Kolaričem in rekli, da bi jih potrebovali 30.000 letno. V oktobru je Trata poslala poskusne vzorce petim delovnim organizacijam: Radenski, Inštitutu za turbinske stroje, Interpletu Brčko, Iplasu in Litostroju. Če bodo naročniki zadovoljni z vzorci, se za naročila ni bati, pravi tehnični direktor Josip Kolarič. Predlagali bomo osnovo > JUS standard za drsna tesni Vemo, da drsna tesnila ni nov izum. To kar je naredila sK pina štirih avtorjev ni nič dt1 gega kot projekt, kako bi f Trati začeli izdelovati nekaj, ki. v tujini že dolgo izdeluje]1.. Toda, kot pravi Boris Gazvodni ni nobene nevarnosti, da bi pojavil kdo, ki bi Trato tožil1 R krajo tujega znanja. »To, kar jrav delujejo tudi z občutno raže 'lm' srednjimi logaritemskimi i! %5aturami- kar P°večuje hr»rn» , Površino, zmanjšuje hi-lo * medijev in s tem po-oVjl' Vtl° toplotno prehodnost. "r'^‘ Regulacija s P°trošnje energije ,je( Topl° vo4o pridobljeno s o C^o energijo lahko trošimo rsCa v$eh mogočih področjih, od ij r‘^Pr°ste priprave • sanitarne d \,^e’ gretja stavb, bazenske leC*. sušilnic, pralnic, hlajenja ,bCvb preko absorbcijskih hladil-an4n°V’ klimatizacije stavb do aflioPorabe za različne industrijske lja' ilPtocei se. o'vRegulacija gat*asčite proti zmrzovanju Zaščita naprave, ki se nanaša Brez izpuščanja tekočine iz sprejemnika lahko napravo zaščitimo ali z uporabo tekočine, ki je proti zmrzovanju odporna ali z vklopom črpalke C. Na sliki 10 a, b je s tekočino odporno proti zmrzovanju zaščiten 1^ sprejemnik, zelo redko pa tudi akumulator, saj je to drago. Notranji toplotni prenosnik TPn zahteva za dober prenos toplote večje temperaturne razlike kot so potrebne pri zunanjem prenosniku TPz, kar poslabša izkoristek sprejemnika S, ali drugače, potrebna je večja površina sprejemnika S. Za tako zaščito ne potrebujemo regulacije, upoštevati pa moramo manjšo specifično toploto zaščitnih tekočin, kar poslabša izkoristek naprave in ponavadi večjo viskoznosti teh tekočin, ki zmanjša izkoristek in tlak (izkoristek precej močneje kot tlak) črpalke, zaradi slabše prestopnosti tudi izkoristek toplotnih prenosnikov TP in poveča tudi dvakrat tlačne upore v cevnem omrežju. Zaščita z vklapljanjem črpalke Č (slika 10d) pa mora biti vezana na regulator in je primerna le za kraje z milimi zimami, kjer je pojav nizkih temperatur prav redek. Če pade tudi temperatura v akumulatorju v bližino ledišča, je potrebno tekočino v njem tudi od drugod dodatno ogrevati. k regulatorje potrošnje. Značilno je, da je možno V »a<, .koristiti direktno iz sprejemnika S. od t3 v pre,ok, če je h večja od b. V »b« je pretok, če jv ti manjša Čideln- >>c<< ie Prefok, če je te manjša od b. ČrdZ^ri večja odb/ ; , . , , za t7 manjša od b, Regulacija zaščite proti zmrzovanju: Metode brez izpuščanja tekočine iz SSE: a, b) s tekočino odporno proti zmrzovanju je ščiten le SSE d) SSE ni ščiten s tekočino odporno proti zmrzovanju, temveč z vklopljanjem črpalke Metode z izpuščanjem tekočine iz SSE: F) izvedba z dvema črpalkama (ena premaga statično višino pri polnjenju, druga je obtočna) brez nestrainega plina g> izvedba z magnetnimi ventili, ki se odprejo pri temperaturah zraka, nevarnih za zmrzovanje ' , Regulc. »ščite proti pregretju: Metode . uodajanjem hladne vode: a) preko prehodnih termostatskih ventilov Metode brez dodajanja hladne vode: b) z zračnim hlajenjem nosilca toplote STRAN 12 IMF GLASNIK Kako so šli naši planinci v neznano Za vsakogar nekaj: od gob in kostanja do plesa — in dobra volja za vse Začelo se je kot ponavadi, na zbornem mestu, ki je bil ob 7. uri pred upravo IMP na Titovi v Ljubljani. Seveda je bil plan in način, kam in kako bomo potovali že vnaprej določen. Od prijavljenih 110 ljubiteljev narave se je odločilo, da se poda na zadnjo pot z našim planinskim društvom v tem letu 106 planincev, da gredo z nami v neznano. Že pred sedmo uro se srečujemo stari planinski »borci« (stari mački). Zabava se takoj začne, tako da tisti, ki je prvič z nami niti malo ne,pomisli, da bi bil med nami odveč, ter da bi imel kakšno tremo temveč, je takoj domač in že je v naši sredini. S humorjem se začne, s humorjem se tudi neha. Formalnosti se urede in naša dva avtobusa odpeljeta po Titovi cesti. Kam? Ja kar naprej, vendar. V neznano takoj za ovinkom Poverjeniki avtobusa razdele nagradne lističe, ki so kot uganka, kam gremo, kateri visoki greben gremo osvojit. Lističe je bilo treba oddati v Ivančni gorici. Kako v Ivančni gorici, če se pa peljemo proti Domžalam? »Kam gremo?« so spraševali soplaninci mene, ker so opazili da nisem vzel nagradnega odnosno ugankarskega lističa. »V neznano in to koj za ovinkom.« Smeh, radosti veselja se ni manjkalo. Vsega na pretek. Končno se peljemo skozi Litijo, Šmartno in se ustavimo v Bogenšperku. Toda poudariti moram po eni dobri uri vožnje. Pridemo na piano, pred nami krasen grad, ne velik, ne majhen, nekam dobro ohranjen za današnje čase. Tu bomo malo počakali pravi naš tajnik društva Robert, ter začne razdeljevati mastno obložene kruhke. Ko smo se po tako utrudljivi vožnji malo okrepčali (pijače ni bilo) se šo se odprla vrata srednjeveškega gradu Bogenšperk. Pogumno se podamo v grad, kot bi ga hoteli zasesti ali bolje po naše rečeno osvoboditi. In začne se ogled. Veliko nas je bilo presenečenih, da se je ta grad, večji del svojega življenja preživel Janez Vajkad Valvasor, ki se je rodil 1641. leta ter umrl 1693, tako do dobro ohranil do danes. Zvedeli smo zgodovino tega gradu, da se je preje imenoval Wogenšperk, ter da ga je Valvasor preimeno- val v Bogenšperk. Baron, sl. polihistor, in od leta 1687 član angleškega kraljevskega društva Valvasor, je v tem gradu pisal, tiskal in izdajal za slovensko kulturo pomembna dela, med njimi topografijo Koroške in Kranjske ter obširen zgodovinski geografski in etnografski opis Slava Vojvodine Kranjske leta 1689. Že Valvasor je cenil zdrav hribovski zrak Bili smo tudi v njegovi delovni sobi, v kateri je ostal le en del njegovega rokopisa. Ostal je tudi samo en primerek njegovega ba-krotiska. Valvasor je izdelal tudi tri zemljevide, ki jih je objavil v svoji Slavi. No da ne bomo preveč obdelovali Valvasorja naj samo še to povem. Vodič še bolje pa vodička pokazala celoten grad od A—Ž, kot se po domače pravi. Važno je, da smo si ogledali kjer je delal, kje je pisal, tiskal, užival v prostem času in tako naprej. Važno je to, da se skupaj z naravnimi lepotami spoznavamo mi planinci tudi z velikani časa, kateri so resnično ljubili našo lepo slovensko zemljo, kot je primer napisal Valvasor, pa čeprav je pisal v gotici. »Deželnemu jeziku se grad in gospostvo Wogenšperg imenuje Bogenšperk; leži na Dolenjskem, štiri milje od Ljubljane. Ta grad je še eden tistih starih gorskih gradov, sezidanih na visokih hribih sredi gozdov. Ima razgled daleč na visoke snežnike proti Koroški in Štajerski, čist iri zdrav zrak, sicer ne ravnine, kljub temu pa polja po hribih, krasno sadje — vsake vrste — češnje 4 do 5 na enem peclju v bližini vinske gorice in nedaleč od gradu lep črn in rumen marmor, ki je prečudovit.« To je kratko o gradu Bogenšperk in poslovili smo se, celo od poročne dvorane v gradu, ki je še danes aktivna, saj so bili za ta dan prijavljeni trije srečni pari. Nasvidenje Bogenšperk mi pa gremo na naše avtobuse in naprej v neznano. Drvimo naprej proti Ivančni gorici, V spomin pridejo Turki na Muljavi in pisatelj Josip Jurčič. Toda ni časa. Listi padajo z odgovori, kam gremo v neznano, toda na cilju bo žrebanje. Ze smo v Radohovi vasi, kjer so padli prvi talci leta 1942 pod krutim fašističnim škornjem. Uganil ni nihče, izdal pa tudi ne Toda kam gremo.? To so vprašanja, ki se še kar ponavljajo. Jaz pa tudi ponavljam: »V neznano«. Saj smo že oddali lističe in podobno mi očitajo. Jaz pa sem jim smejim. Kajti vedeli smo samo trije. Lani je bil cilj izleta v neznano izdan, letos pa ne bo, smo rekli in tako je tudi bilo. No, prispeli smo do Doma pod Javorjem. Tu smo se ustavili izstopili iz avtobusa, se malo pokrepčali in odkorakali proti vrhu. Med potjo smo se ustavili še v koči na Javorju in samo po dobrih dveh urah pripešačili v NEZNANO, to je v kočo na Roški planini, ki leži samo 738 m nadmorsko višino. Na kratko vam povem, da tako urejenih planinskih koč ni daleč naokoli, samo moramo pa upoštevati, da se lahko do vseh teh koč pripeljemo z avtomobilom, kar omogoča boljše vzdrževanje. No in prišli smo na.cilj in začelo se je planinsko rajanje. Za začetek pasulj, v katerem je bilo več domačih klobas (v koščkih) kakor fižola, toda teknilo je, kot je treba. Glavna točka se je kmalu začela. Žrebanje! Toda uganil ni nihče. Kajti če ste po tem članku sledili, kje smo se vozili, potem razumete, da je bilo res težko uganiti naš cilj. Toda strele so padale precej blizu. Najbližje je uganil naš najstarejši član upokojenec našega kolektiva tovariš Klobučar. Soglasno smo se odločili, da dobi prvo nagrado tisti, ki je najbližje zadel, pa drugi, tretji, četrti in peti. Nagrade naravnost fantastične. Prva četrt literska steklenička ovita v usnje, peta po 2 del. vina. Ogromno, kajne? No in najlepšo gesto je napravil tovariš Klobučar, kateri je odstopil svojo na- grado 6-letni punčki, ki bi delila 5. nagrado z nekom. Začelo se je prvo planinsko slavje s plesom, kajti za dobro glasbo in domače viže je skrbel gramofon, ki je tulil kot sirena, vendar nisem zamudil niti enega plesa. Ko je bilo veselje na višku, nas preseka poziv: »Tišina!« Bil je naš tajnik Robert Kastelic, ki je povedal, da bo tov. Kosi, kot podpredsednik našega planinskega društva nekaj povedal. Tedaj zavzame mesto tovariš Kosi, se odkašlja ter začne: »Tovariši in tovarišice, drugi planinci in planinke!« Posebna zahvala našemu planinskemu poročevalcu Zahvalil se je vsem navzočim, poudaril pomen planinarjenja, ker smo s tem izletom nekako zaključili letošnjo res pestro planinsko sezono. Posebej se je zahvalil našemu novinarju za članke izpred L 2. in po drugi svetovni vojni. Nato smo še par-krat zaplesali in se začeli počasi odpravljati v dolino. Ja, da ne pozabim, vreme je bilo odlično, sončno, ne vem pa, zakaj so nekateri naši kolegi začeli tako mrzlično iskati »mare-le«. Na primer, ne vem, zakaj je tovariš Lah rabil toliko marel. Ko sem ga povprašal je rekel: »Boris, moja Liza mi jih bo spehala.« Madona, sem rekel, po-hane marele pa ne bi jedel — ampak nekateri jih imajo pa rajši kot vse drugo. Drugi mi pokaže pol nahrbtnika kostanja. »Ti tukaj noriš in plešeš, piješ, glej mene in mojo ljubo ženkico, koliko kostanja sva nabrala!« Ja pa sinko je tudi pomagal. »V redu, ste pač dobro vzgojena družina, jaz pa večni samotar, kaj hočeš.« Po slabi uri hoje smo prišli v Prebold. Tu je bil zaključek. Vici so kar deževali. Nato drzno vprašanje meni: »Boris, kje je tvoja stevardesa?« Se razjezim in jim povem, da se mene nobena stevardesa ne drži več kot 10 mesecev. Zato sem jo raje že preje prepustil njenemu lastnemu možu. Naložili smo se na avtobuse odrinili proti Ljubljani, kamor smo prispeli ob 20. uri, pozno toda nepozabnega doživetja se ne da orisati. BORIS ČEBULAR Počitniška skupnost vabi Tudi letos bomo silvestrovali v Fiesi — Dva večera bo igral priznani vokalno instrumentalni ansambel! — Sodelovali boste lahko pri srečelovu brez praznih srečk! — Okusno silvestrsko pojedino boste dopolnili s sarmo 1982! Po praznovanju vam nudimo poln penzion v prvih novoletnih dneh (priporočamo: kopanje, sprehode, izlete)! Cena celotnega paketa vključno s silvestrsko večerjo in kosilom 3. januarja 1982 znaša za odraslega 2.200 dinarjev, za otroke do 7 let starosti 1.500 dinarjev. Posamezni penzioni pa veljajo: . 31. 12. 1. 1. 2. 1. 3. 1. odrasli 900,00 600,00 450,00 450,00 otroci do 7 let 600,00 450,00 400,00 400,00 Pismene prijave sprejema do vključno 1. 12. 1981 tov. Jožica Hren, IMP Ljubljana, Titova 37-III. Prijavnina znaša 50 % od vrednosti nudenih uslug, ki si jih boste izbrali, varščina za morebitni odstop pa 25%. Nasvidenje na silvestrovanju! Počitniška skupnost IMP. Zaradi izrednega zanimanja za zimske počitnice na Vojskem, sprejema Počitniška skupnost prijave do 1. decembra. ZAHVALE Ob boleči izgubi mojega očeta se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v delovni organizaciji IZIP za darovano cvetje, tolažbo in spremstvo na njegovi zadnji poti. Milena Janežič Ob nenadni izgubi moje drage mame Marije Oven se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem za darovano cvetje in izrečeno sožalje OOS Emond. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Marija Oven Zahvaljujem se sodelavcem delovne organizacije Emond za izraze sožalja in cvetje ob smrti moje matere. Alojz Golja Ob prerani izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata tozd Elektromontaža in sodelavcem na montaži Krka za izraze sožalja in darovano cvetje Alojz Kotnik Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata v tozdu TEN ter sodelavkam in sodelavcem za darovano cvetje in izraze sožalja. Posebej pa se zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Boža Kastelic Ob prerani izgubi mojega očeta Blaža Pirša, se iskreno zahvaljujem OOS TOZD Inženiring izvoz uvoz, za podarjeni venec, sodelavcem uvoznega in izvoznega oddelka pa za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi poslednji poti. Milena Krušič Ob boleči izgubi svojega moža Tomaža se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata Elektromontaža in vsem njegovim sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in izkazano pomoč. Hvala pevskemu zboru IMP in tovarišu govorniku za lepe poslovilne besede. Marta Mencinger NOVEMBER Druga plat nekega našega članka Pijancem gledamo skozi; prste — kaj pa ozdravljenim? CEl Pijancem predolgo gledamo skozi prste, sem prebral v našj'~ Glasniku. Kaj pa storimo potem, ko jih registriramo? Kako pomagamo? To je tema, ki me zanima. Pil sem, bil sem pijanec. Zelo slabo ob mojem poklicu. Sem11 smreč šofer. Kljub popivanju nisem izostajal z dela, sem pa velikokrat pč vinjen. Kljub vinjenosti sem sedel za volan in opravljal svoje dt Sicer sem slišal na račun svoje vinjenosti kakšno, kakšnih več težav pa v službi nisem imel. Tako so minila približno 4 leta mojega šofiranja s pogostim* potnikom —alkoholom. Napočil je pa tisti usodni ponedeljek, ' mi upravnik zaradi vinjenosti ni dovolil za volan. In kaj naj bi storil? Dovoliti, da se mi prvič v življenju zap plavi. Odločil sem se raje za drugo pot. Po nekajurnem premišljen nju sem se napotil v našo ambulanto do zdravnika, da zaprosim napotnico za zdravljenje. Z napotnico v žepu sem prišel domov f polnoma trezen. „ S pomočjo žene in otrok sem uspel. Skupaj smo se odločili za K žinsko zdravljenje ob delu, da ne bi bilo potrebno jemati tri mest bolniške za zdravljenje v zavodu. Glavna pridobitev z družinski zdravljenjem je bilajsa to, da smo ostali skupaj, saj si trimesečneI čitve ni želela žena, še manj pa jaz. Začetek je bil težak. Ne samo, da sem moral do zdravnika —tet pevta —če sem hotel dobiti vstopnico za v skupino, sem moral v biti še črno na belem, da sem pijanec, potrjeno od patronažne seti in socialnega delavca. In tako sva z ženo tekala okoli patronažni socialne službe za potrdila. Danes so ta trenja za nami in že četrto leto zdravo živimo. Zanič me samo to: V začetku so me vpisali kot socialni problem in, dt moja družina ogrožena. Ali ne bi bila dolžnost socialnega dela* ali patronažne sestre, da mojo družino enkrat obišče in pogleda kakšnih razmerah živijo moji otroci danes, saj so me oni tudi regis* rali kot alkoholika, pa bi bilo prav, da me tudi zbrišejo, če to nist | več. Po dveh letih zdravljenja je žena iz osebnih razlogov obiskala p1 tronažno sestro. Po naključju je bila ista sestra, ki nama je p*1 p dvema letoma napisala prošnjo in priporočilo za zdravljenje. Iz P 1 govora je žena spoznala, da dotična oseba ni vedela za naše rehabb | tiranje. Bila je prijetno presenečena nad tem, saj je bila prepričat* | da pijem še naprej. In kje je sedaj tista naša družba, ki daje vso pomoč in podpg | zdravljencem? Vedno beremo po časopisih, da hočejo pomagati1 je družba pripravljena pomagati, pa so le pijanci vedno tisti, ki tičejo sodelovati. Saj ni dovolj le prvijcorak k zdravljenju, še kako ti je potreb11 v pomoč pri nadaljnih majavih korakih. Pot, po kateri hodim, -dolga in le žena in otroka mi pomagajo. Pomagajo mi ljudje, ki P zatekli pod isto streho po pomoč, pomaga mi terapevt. In kdo bV1 v, pomagal, če bi žena in otroci na tej trnovi poti omagali? !' Ni dovolj, da se za tvoj obstoj bori samo skupina, dobiti mPr !! občutek, da te družba potrebuje, da te želi kot vrednega in treZfl^' r človeka, saj si svoj ugled v letih pijančevanja izgubil. In zato dtič ' premišljujem ali kot družba res naredimo vse za bolnika, katerP' je diagnoza alkohol. ,, Zdravljenec KZ A TaV 1 JANEZ1 I ■ i i Proslava dneva Panonije \ b> Murskosoboška enovita delovna organizacija Panonija je 24. bra proslavila praznik kolektiva s proslavo in srečanjem jubilanl%| upokojencev v restavraciji hotela Zvezda v Murski Soboti. Na Lr slavi so jubilantom podelili priznanja, diplome in nagrade za 10, s 30 let delovne dobe, za 50 let starosti, upokojencem pa darila- Na srečanje so povabili 50 jubilantov in 49 upokojencev. Navz i 1 najprej pozdravil predsednik osnovne organizacije sindikata - , Šeruga. Slavnostni govornik na omenjeni proslavi je bil predse'-1 delavskega sveta Alojz Barborič, ki je med drugim dejal, da sojn praznovanje dneva kolektiva odločili pred devetimi leti ob o tv , f novih proizvodnih prostorov. Nadalje je orisal devetletno razili pot Panonije. Povedal je, da so za letos načrtovali, da bodo do « 760 milijonov skupnega prihodka, prihodnje leto pa predvideva) bo skupni prihodek večji od letošnjega za 240 milijonov di®n™ Letos niso izpolnili plana zaposlovanja, saj so za realizacijo pW’y nalog poskrbeli z drugimi ukrepi. Letos so organizirali izlet po poti AVNOJ, ki se gaje udeležil«^ 200 delavcev Panonije. Spregovoril je tudi o nadaljnjih naloga" ’ ( kolektiva in na koncu v imenu organov upravljanja in družben"^, tičnih organizacij čestital delavcem za praznik kolektiva, zažele'1 lantom še mnogo ustvarjalnega dela in uspehov, upokojence' ,e obilo zdravja. Kulturni program proslave so izvedli učlenci Osnovne šole^M«^ Nagrade, diplome, priznanja je jubilantom in upokojencem P^c ljeval predsednik osnovne organizacije sindikata. h* Besedilo in slike: MARIJA J