Naročnina: Za Ameriko in za calo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-Hev.
Registro- Nacional de laT~Píopiedad Intelectual No. 032878.
PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA
Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1057, U. T. 59-3667 Bs. Aires
AÑO (Leto) IX.
BUENOS AIRES, 16. DE ABRIL (APRILA) 1938 i mrirurrrmtin m nrrtrrrriranfffr<i«a«i«ffin
Núm. (Štev.) 67
wmmmmÉBÉm
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
Argentine! in priseljenske šole
Malokateri javni dokument je našel tako velik odmev v argentinski javnosti, kakor ga je imelo pi-smo guvernerja teritorija La Pampa. g. Péreza Virasora, ki je notranjega ministra, svojega predstojnika, opozoril an delavnost nacističnih šol v Pampi. Povedal je, da so te izseljenske šole popolnoma piki vplivom nacistične organizacije in Se ukvar/ajo samo s poukom, niarveč tudi s politiko. G. Pérez Vi-*asiro trdi, da se v nemških šolali Njegovega teritorija vzgajajo potomci nemških priseljencev v pro-tiargentinskem duhu, vceplja se Jlm zavest, da je samo "Nemčija nad vse" in uči se jih omalovaževati de'zelo, katere državljani so, ker so se tu t Idili Gospod guverner, ki je že po svoji službi odgovorna oseba, navaja tudi dokaze za svoje trditve. Pravi, da rastejo v nacističnih šolah argentinski državljani, ki niti jezika dežele ne ob-vladajd Dogodilo se je, da je mo-Tal preiskovalni sodnik nekega mla dega moža, ki se jje bil tu rodil,, za-siševati kot pričo s pomočjo taimarla- in vojaške oblasti &\{ iz neke nemške kolonije v Pampi dobile re kruta, ki ni znal enega stavka povedati v španskem jeziku. Isti gospod guvern,er je novinarjem zatrdi. da je nekoč vprašal pritlikavca iz nemške šole, kdo da je pred Sednik argentinske republike, pa je ^•bil za odgovor, da je prvi man-dater Argentine gospod... Hitler!
ROOSEVELT ZA AMERIŠKO VZAJEHOST IN SVOBODO
ROOSEVELT700 5hp and libesrty PONOVNO IZPRIČANA VERA V DEMOKRACIJO — AMERIKA BO ZNALA S SLOŽNIM NASTOPOM BRANITI MIR NA SVOJEM KONTINENTU, ČE BI GA HOTELA
KRŠITI KAKA DRUGA DRŽAVA
V četrtek je Novi svet proslavljal "vseameriški dau", t. j. dan bratstva .in vzajemnosti med ameriškimi republikami. Prvi zastopnik največje izmed teh republik, prezi-dent Roosevelt, je na slavnostni seji izvršnega odbora panameriške u-nije imel govor, v katerem je na novo izpričal svojo neomajno vedo v demokracijo ter naglasil, da bo znala Amerika braniti svoj mir, če bi ga kaka država s tujega kontinenta skušala motiti.
Dandanašnji, ko imamo priliko slišati in citati toliko "močnih" govorov, ki hvalijo nasilje in povzdigujejo vojno kot najboljše sredstvo za vzgajanje ljudstva, ne more biti odveč, Se posvetimo nekoliko prostora govoru Roosevelta, tega prepričanega borca za demokracijo in svobodo. Ameriški predsednik je-dejal, v glavnemu
"Vseh enaindvajset ameriških re-public, ki so tu zastopane, so lahko ponosne na današnjo manifestacijo, s katero hočemo pokazati ostalemu svetu, da režim nasilja, ki danes vladav nekaterih delih sveta, ne bo mogel nikoli nadomestiti pravičnosti iti ¿akonitost, ki vladata v Ameriki. Tristo milijonov državljanov vseh ameriških republik imajo podobne probleme, podobna navzkrižja in podobne sporne vzroke, kakor jih nahajamo dandanašnji v dru
** * ■
Ni torey čudno, če so ta odkritja Razgibala argentinsko javnost. Dobrih deset dni so bili listi vseh ten dene polni komentarjev, y katerih opozarjali oblasti na nevarnost, se za Argentino pojavijo povsem nesluteni pro|blemi, če bi se stvar nadaljevala v tem) pravcu. ■ftazhurjenje so le še povečala tudi naslednja dejstva, ki .so jih posebno listi levičarskih tendenc iznesli v javnost: da je nemški nacionalni scializem razpredel svoje organizacije, ki imajo v mnogih slučaji1 napol vojaški značaj, po vse; 'kželi; da uniformirana dekleta v Vojaških formacijah hodijo na iz-kte; da se nemški ''Pfadfinderji" sabavajo z veKbami čisto vejaške-ga značaja; da delu/e nemška taj-** Policiaj tudi na ozemlju argen-'nske republike in da so voditelji flemšlkega, naciortailnega socializma aa zadnjem nacističnem zborovanju v rajhu dali izjave, ki morejo vse Pfej nege pomirjevalno vplivati na Prekomorske dežele, v katerih žive *einški priseljenci.
v
ri Slu®aj je hotel, da so vse te stva-t	na baš v času, ko je
n^ajšnji hitlerizem bil ves zapos-®n z izvedbo plebiscita za združijo Avstrije z Nemčijo, kar so Ar-ntmci proglasili za kršitev suve-fnitete. Tudi taki lisi, ki se v svo-pisanju odlikuje^ po svoji . ^«tt, so se vpraševali, kako te e tuja priseljenska skupina do «a, na ozemlju Argentine in Grez dovoljenja tukajšnjih oblasti «anizira plebiscit, ki ga je odre-la vlada tuje države. Tu so tudi (Nadaljuje na drugi etrani)
gih krajih, a kljub temu smo mi zmerom pripravljeni izpolniti obveznosti, ki smo jih prevzeli, kajti le z držanjem dane besede je mogoče zagotoviti mirno sožitje. Mi smo pripravljeni, da z največjo odločnostjo branimo mir. Tuja nas-protetva in v mešavanja ne bodo mo gla spraviti v nevarnost ameriškega miru in ne bomo dovolili, da bi nas ogrožala nevarnost napada pro ti našemu kontinentu s štreni kakšne tuje države. Na teh skupnih težnjah mora sloneti ameriška vzajemnost. Že smo doslej imeli veliko srečo, da smo se znali držati daleč od nasprotujočih si doktrin in vojnih grozot, ki spravljajo danes svet v pogubo, nam ne bo težko uspeti v kampanji ameriške vzajemnosti, ki smo jo začeli. Naša dolžnost je, da ohranimo neodvisnost in sv-obo-do, za katero se naši predniki niso obotavljali žrtvovati svoja življenja. Veseli me, da se bomo v decembru spet zbrali zastopniki vseh ameriških republik v velikem glavnem mestu Peruja. Te mednarodne konference so važno sredstvo zbliževanja in sporazumevanja naših dr žav. V Limi bomo imeli spet priliko da to dokažemo. Pred nedavnim so ameriški naitodi imeli priliko slišati v svojih domovih poslanico mo jega prijatelja, predsednika argentinske republike dr. Ortiza. In v
Francija ima novo vlado
Dalader je dobil tako v poslanski zbirnici kakor v senatu ogromno večino in parlament ga je pocblas til, da ukrene, kar je potrebno, za rešitev države iz sedianjih stisk
O Francozih pravijo že od nekdaj, da ni zlepa najti takih prepir-ljivcev, kakor so oni, ko se gre za domačo politiko; a pravijo o njih tudi, da so zmerom znali nastopiti kakor en sam mož, ko so zavohali kakšno nevarnost od zunaj. To mnenje o francoskem narodu je na šlo svojo potrditev tudi v zadnjih tednih, ko je izgledaj da so notranji politični in socialni spori že preveč zaslepil narod in da Francozi ne vidijlo nevarnosti, ki jim preti. Ko je Hitler dal zasesti Avstrijo, je bila Francija brez vlade; ko se je v Veliki Nemčiji vršil plebiscit ter je postojala vsaj možnost, da bi mogel Hitler izrabiti trenotno navdušenje za kak nov ma never na primer proti Ceškoslovaš ki, je bila Francija ne samo zopet brez vlade — ker je bil tačas Blu-mov kabinet padel — marveč je bila tudi skoro vsa njena vojna industrija paralizirana z velikimi sta vkami, tekom katerih je delavstvo zasedlo tovarne; in grozila je celo splošna stavka.
Pa se je le spet našel mož, ki je znal Francozom odpreti oči tako, da so brž videli, kam bi takšne razmere utegnile privesti; narod se je v svojih zastopnikih, toliko v po-brž zedinil v tem, da je f-eba temu možu :— Daladieru — dati vsaj začasno oblast, da po svoji volji in uvidevnosti ukrene kar se bo vladi zdelo primerno za to, da se država resi iz finančnih stisk, da se oboro-
ževanje spet spravi v tek in da se slanski zbornici kolikor v senatu s primernimi ukrepi tako pri delav cih kakor pri delodajalcih prepreči ponavljanje škodljivih stavk, kakršne so bile te, ki so mogle ogrožati vojno silo Francije in s tem njeno varnost.
Daladier je sestavil novo vlado, v kateri ni socialistov ne komunistov, vendar pa je v zbornici jasno povedal, da njegov kabinet nima nobene osti proti ljudski fronti, marveč hoče biti le kabinet narodne obrambe, ki mora sodelovati tako z ljudsko fronto kakor z drugimi skupinami, ki jim je blagor naroda pri srcu. In tako je Daladier dobil v poslanski zbornici neverjetno veliko število glasov, ko je zahteval zaupnico: 567 poslancev je glasovalo zanj in le pet nergačev se je izreklo proti njegovi vladi. V senatu pa je bila njegova zmaga še večja: isti senat, ki je par dni prej vrgel Bluma, ker je zahteval polnomoč v finančnih za devah, je Daladieru dal proste roke do 31. julija t. 1., dasi je bil Daladier le nekoliko ublažil Bumove zahteve.
Francija ima torej spet novo vla do, ki se je takoj v začetku postavila na trdne noge. Ker bo parlament kmalu šel na daljše počitnice, bo Daladier mogel izvršiti neoviran precej dela, ki bo ne samo v korist Francije, marveč prav gotovo tud vi prid evropskemu miru.
"Washingtonu sino imeli zadnja tri leta zadoščenje, da je živel med nami sedanji braziljski zunanji minister. Znaki sloge in sodelovanja med nami vsemi so vidni. Ta ameri ška vzajemnost temelji ne našem medsebojnem zaupanju in v naši skupni želji, da branimo našo svobodo."
Rooseveltov govor, ki podčrtava tudi poziv predsednika Ortiza k sodelovanju med ameriškimi državami, je gotovo znamenje, ki priča, da ese Amerika vedno bolj oddaljuje od zabloda, sobraštva in vojni
živečega starega sveta, ki ne kaže ne volje ne sposobnosti, da bi se izmotal iz položaja, v katerem se nahaja in ki ne obeta nič dobrega. — Vedno bolj se ponavlja v Ameriki klic, naj se ameriške države s složnim delom povežejo v skupnost, ki bo skrbela za svoj socialni in gospodarski napredek, obenem pa tudi za obvarovanje svobode in neodvisnosti ameriškega kontinenta. Za ameriško praktično mislenost postaja Evropa s svojim plemenskim sovraštvom iu s svojimi zamotanimi narodnostnimi problemi vedno bolj nerazumljiva, vedno bolj tuja; in za ameriško svobodoljubnost postaja s svojimi režimi nasilja vedno bolj nesimpatična in morda celó odvratna ...
Na daljnjem vzhodu
V provinciji Šantung se je te dni vršila ena najbolj krvavih bitk med kitajsko in japonsko armado, pri čemer so bili Japonci strahovito po raženi.
Japonci se sedaj pripravljajo za veliko ofenzivo ter so v ta namen odpoklical iz sovjetske meje štiri divizije. Japonski generalui štab izjavlja, da bodo Kitajci tokrat popolnoma poraženi, tako da te. ne bodo več mogli uspešno postaviti v bran.
Ako bi Japonci izgubili bitko s Kitajci, bi jili brez dvoma tudi doma čakalo kmalu veliko presenečenje. ..
Kaikor javljajo, je izgubila Japonska doslej okrog tristo tisoč vojakov, Kitajska pa petsto tisoč. — Kitajski narod živi predvsem od zemlje in mu zato vojna ne more zadati tistega gospodarskega u-darca kot Japoncem, ki živijo samo deloma od zemlje, večinoma pa od industrije. Vojna je že sedaj po gnala japonskega kmeta v bedno stanje in kakor hitro bo vojne konec, mu bo sledil tudi industrijski delavec, ki je sedaj vsled pomanjkanja delavnih moči zaposlen in primeroma dobro plačan. Po drugi strani pa so se življenjske potrebščine zelo podražile tako, da srednji sloj čuti vso težo na svojih ramenih, prav tako kot kmet, če ne še bolj. Tega se japonski kapitalizem, ki je pognal narod v boj za nove bogate provincije, dobro zaveda, zato hiti z vojnimi'operacijami, da se začne zavojevana zemlja čimpre-je izkoriščati in se s tem potlači nezadovoljstvo v ljudstvu.
Poglejmo malo cilje japonskega imperijalizma, da bomo lažje razumeli dogodke na Daljnem vzhodu:
Admiral Suetsugu, japonski notranji minister, je leta 1937. napisal, da "mora jarem belili nad rumeno raso izginiti, četudi bi to bilo združeno s svetovno vojno". "Biblija" japonskih častnikov pravi: Država ima pravico osvoboditi Indijo angleškega jarma in Kitajsko tuje nadvlade. Smela bo napovedati vojno narodom, ki imajo preveliko posest in ki jo ne znajo upravljati. Iztrgati Avstralijo Angliji in Vzhodno Sibirijo Rusiji." Načrt, ki ga je ministrski predsednik leta 1937 predložil mikadu, pravi med drugim: "V vzhodni Aziji bomo zmagali le s politiko železa in krvi. Iz M^ongolije in Mandžurije moramo prodreti v Kitajsko z izgo-
vorom, da širimo trgovino. Za Kitajsko bomo zavzeli Indijo, potem Azijo in končno Evropo..." General Araki piše: "Naša dežela bo ponesla svoj narodni ideal preko sedem morja, ga razširila po vseh celinah, četudi s silo. Mi smo božji potomci in smo poklicani, da vladamo." Prav tako seveda trdijo tudi ,v Rimu in Berlinu.
O japonskih osvojevalnih namenih ni dvomiti, vendar si niso vsi glasniki japonskega "božjega poslanstva" edini. Mornariški častnik Klosuke Fukunaga je izdal predhodni roman o japonsko-ameriaki vojni in admiral Suetsugu ie napisal v predgovoru tej knjigi: "Ta
zmaga mora biti silno prijetna." _
Major Tota Ishumaru je izdal brošuro: "Japonska se mora vojskovati z Anglijo." — "Anglija", pravi, "mora priznati našo nadoblast nad Tihim morjem, ali pa jo bomo razbili za vselej." V japonski .skupščini je baron Sonedo grozil Angliji s "srdom japonskega ljudstva". Časnikar Muto Teiclii je lansko leto izdal brošuro (z vednostjo od zgoraj), ki terja osamljenje Anglije in zbližanje z Rusijo in Severno Ameriko. Pravi, da bi največja nevarnost za Japonsko bila vojna z Rusijo, ker bi koristila le Angležem. Rusom pa namiguje: Če usmerite svoje sile proti Tibetu i,i Indiji, boste zavladali pravljično bogatim deželam.
Čudno se zdi, zakaj si je Japonska izbrala Anglijo za prvo nevarno nasprotnico in ne Rusijo, ali A-meriko.
Rusija je edina država, ki se je resnično zasidrala na Kitajskem • v zunanji Mongoliji in v kitajskem Turkestanu Pomirjenje Čankajšeka s kitajskimi komunisti ji je tudi v korist. Levo krilo kitajske vojske je danes sloveča osma komunistična armada. Večina vojnih potrebam prihaja iz Turkestana V začetku tega leta je prišlo z letali v Moskvo kitajsko odposlanstvo, ki je kupilo za dva milijona angleških funtov orožja in municije.
Rusija ima brezprimerno strategi čno oporo na Daljnem vzhodu.— Blizu Vladavastoka ima pripravljenih tisoč letal, ki lahko požgeja japonska Jesena mesta v prah. ne da bi se mogli Japonci braniti ali maščevati ker evropska Rusija je daleč Tudi na morju so Rusi ne-prekosljivi: Danes lahko prepeljejo (Nadaljuje na drugi strani)
Argentinske vesti
"Concordancia" ima večino v kongresu
V ponedeljek so tudi v glavnem mestu republike končali s štetjem glasov, oddanih pri zadnjih volitvah za delno obnovitev parlamenta in občinskega sveta. V Buenos Airesu je dobila največ glasov ra-dikalska stranka, ki jo vod dr. Alvear; poslala bo v senat dr. Sa-guiera, v poslansko zbornico 11 po slancev in v občinski svet šest zastopnikov. Pet poslanskih mandatov za manjšinsko stranko je dobila "concordancia", ki si je s tem zagotovila sigurno večino v poslanski zbornici; imela bo tam 83 poslancev, dočim bodo druge stranke zastopane tako le: radikali 63, socialisti 5, "concurrencisti" 5 n liberalci 1. Ko bi se socialisti ne bi-
li kregali med seboj, marveč bi bili j vanje vseučiliščnikov prepovedala
Vsaj pri teh važnih volitvah složno nastopili, bi sedanji vladni blok ne imel večine v spodnji zbornici. Za zakonodajno delo bi na takšno stanje najbrž ne bilo koristno.
Nedeljske proiinacistične demonstracije
Tukajšnje nacistične nemške organizacije so priredile v nedeljo v Luna Parku veliko slavnostno zborovanje, katerega namen je bil pro slaviti združitev Avstrije z Nemčijo. Levičarski listi so že dober teden prej pozivali oblasti, naj to ma nifestacijo preprečijo, a ker oblasti tega niso storile, je tukajšnja zveza vseučiliščnikov sklenila organizirati protimanifestacijo na trgu San Martin. Policija pa je zboro-
ARGENTINCI IN PRISELJENSKE ŠOLE
(Pride s prve strani) Nemci videli, da s: šli predaleč in samo nemško poslaništvo je pohitelo z izjavo, v kateri je listom skušalo dopovedati, da tukajšnji plebiscit ni... plebiscit, ker se glasovi ne bcUo šteli v uradnih podatkih in da so nemški priseljenci le po-vahljeni, da s svojimi podpisi izrečejo svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da je prišlo do združitve med taberna nemškima državama.
** *
Seveda so nekateri levičarski listi 'že zaradi svoje protinacistične tendence naslikali vse te stvari v tako živih barvah, da je izgledajo, kakor da je tudi neodvisnost Argentine v nevarnosti. Celo neki g. general v rezervi si je stvar gnal tako zelo k aren, da je v daljši vrsti člankdv utemel/eval svoje mnenje, da se mora Argentina brž o-horožiti, če noče postati žrtev im-peria,lisičnih evropskih držav.
Tako hudo pa menda ni in oblasti so bile tudi takega mnenja, ko sjI sklenile dovoliti manifestacijski zbor nemške kolonije v Luna Parku ter so istočasno prepovedale pro tinacistično demonstracijo, ki so jo hoteli organizirati visokošolci.
kolonijah tudi svoje lastno kulturno življenje. Edino, kar država u-pravičeno zahteva, je to, da se citro ci priseljencev, ki so argentinski državljani, vzgajajo tako, da bodo pestali dobri in koristni člani argentinske državne skupnosti. Poučevanja tujih jezikov ne cvirajo, če se pod okriljem takega pouka ne skriva protiargentinsko politično delovanje. To načelo je argentinski Državni šolski svet tudi ob priliki dogodkov, o katerih poročamo, javno poudaril.
* * *
* *
*
Stališče argentinskih oblasti v vprašanju vzgajanja potomcev tujih priseljencev, je jasne i in znano dovolj. Veliki predniki argentni-skega naroda, ki so z razveljavljenem egoističnih zakonov podkralje vine, kateri so Špancem dajali monopol za izrabljanje dežele, odprli Argentinci prseiljevan./u iz starega sveta, so poskrbeli za to, da se priseljene narodnosti zlijejo v eno nacijo vsaj v svojih potomcih; za to si določili, da je vsak tu rojen človek argentinski državljan in državni oblasti so pridržali pravico, da vzgaja otroke v osnovnih šolah; le s posebnim dovoljenjem državnih oblasti in pod nihovim na dzorstvom smejo tudi zasebniki dajati mladeži osnovni pouk. V svoji rodoljubni vnemi s:', nekateri izmed teh velikih prednikov — med njimi tudi oče argentinskega šolstva, don Domingo F. Sarmiento — mislili celo, da bi se morali že priseljenci sami vtopiti v argentin-stvu in so docela c.dpovedati jeziku in običajem, ki so jih prinesli s seboj. Omenjeni argentinski "procer" je odrekal priseljencem potrebo, da imajo svoje šole, svoje liste in svoja društva. V času, ko so prihajali v Argentino skoro izključno neuki poljedelci in težaki, so bili takšni načrti gotovo izvedljivi. Danes so razmere drugačne in argentinske oblasti ne odreka jo priseljencem pravice, da v okviru liberalnih zakonov defeel« žive v svojih
Pri ustanavljanju tečajev, v katerih se imajo naši otroci učiti našega jezika, je naša kolonija v celoti vpoštevala to stališče argentin ske države v pogledu uzgajan/a na raSčaja. V tečaje se ne sprejemajo šolskoobvezni otroci, če ne obiskujejo tudi argentinsko državno šolo, in v naših š:lah se ne goji nobena politika. O tem so tukajšnje šolske oblasti natančno poučene in slu čaj s paternalsko šolo, o katerem smo pisali v prejšnji številki našega lista, nima nič skupnega s splošno argentinske, akcijo proti nacističnim političnim šolskim organizacijam. Zahteve argentinskih šolskih oblasti v pogledu paternalske jugoslovanske šole se tičejo samo prostsrov, ki se jim ne zdijo povsem primerni. To vprašanje se bo v prihodnji dneh uredilo. Vsako drugačno tolmačen/e paternalskega slučaja je samo potvarjanje resnice, katerega namen je škodovati tej naši mladi ustanovi, ki je za k.lonijo koristna in ki po svojih namenih samo podpira stremi j en/e državne šole, da se mladi rod vzgaja tako, da bo dal dobre ljudi ter poštene in za državno skupnost državljane.
in dovolila samo, da sme deputaeija desetih oseb položiti cvetje pred spomenik generala San Martina.
Ker so oblasti predvidevale nerede, so poslale na omenjeni trg kakšnih 200 policajev, med njimi tudi škvadron konjenice. Ljudje pa so se bili začeli zbirati še preden je policija prišla, tako da je takoj v ziačetku nastala zmešnjava, ker so policaji dobili ukaz, da trg izpraznijo. Brez energičnega nastopa to ni šlo in ker je intervenirala tudi konjenica, je bilo mnogo o-seb ranjenih. D;va človeka so pbli-cijski konji tako pohodili, da sta podlegla posledicam dobljenih poškodb.
Končno je bil red v toliko vzpostavljen, da je deputacija visoko-šolcev mogla položiti cvetje pred spomenik osvoboditelja Argentine, dočim je množica, ki jo je policija zadrževala okrog trga, pela državno himno.
Kmalu zatem so se začele zbirati po glavnih ulicah središčnega dela mesta vilek gruče ljudi, ki so demonstrirali proti nacizmu. Pri nekaterih trgovinah, kjer sq visele zastave s kljukastim križem, so demonstran je razbili stekla izložbenih oken in raztrgali ter zažgali so tudi več nemških zastav. Policija si je prizadevala, kolikor je mogla, da je demonstrante razganjala. Približno šestdeset ljudi so oblasti aretirale, a v torek so prišli spet na svobodo vsi razen nekaterih, ki so se bili prehudo zoperstavili oblasti.
Nemški odpravnik poslov je protestiral pri vladi radi žalitve nemške zastave in radi škode, ki so jo demonstrantje povzročili nemškim trgovinam. Tukajšnja vlada je obja vila o tem uradno poročilo, v katerem pravi, da je zunanji minister izrekel zastopniku nemške vlade svoje obžalovanje radi incidentov, o katerih poročamo.
VESELO VEUKG NOČ _
Srečno in veselo Veliko noč vošči vsem naročnikom, oglaševalcem, čitateljem in prijateljem našega glasila in vsem našim ljudem vobče	SLOVENSKI LIST
Dogodki v Apóstoles»!
V zadnji številki našega lista smo podrobneje opisali dogodke, ki so se odigrali v Apóstolesu zaradi poljske zastave, ki so jo neznane roke obesile na slavnostni občinski drog. Vesti, ki prihajajo od tam, pravijo, da se duhovi še niso pomirili. Argentinsko prebivalstvo, ki ga hujskajc pri zadnjih občinskih volitvah propadli kandidati, se baje zelo sovražno vede napram tam naseljenim Poljakom. Poljski trgovci in hišni posestniki so se obrnili na policijo s prošnjo, da jim zava-rje trgovine in hiše, ker se boje napadov. Policijsko ravnateljstvo teritorija Misiones je to prošnjo sma tralo za upravičeno ter je poslalo v Apostoles ojačenja. Radi teli dogod kov je eden od novoizvoljenih ob cinskih svetvalcev —: Ad'olf Did-ricz, ki je Poljak — podal ostavko na svoje mesto.
lo bivše argentinske vlade s posebnim ozirom na javila dela, ki so bila izvršena za časa Justovega
predsedništva. i: -
RADIKALI V POKRAJINI BUE-^ NOS AIRES
Radikalski poslanci v pokrajini Buenos Aires so sklenili odložiti svoje mandate v znak protesta pr° ti prilikam, ki vladajo v tej pokrajini in ki onemogočajo svobodne volitve. Najbrž nameravajo s tem pospešiti razvoj dogodkov, t.j. i11" tervencijo, ki jo nekateri napovedujejo za buenosaireško pokrajino.
Dr. CANTILO SE VRNE
Bivši argentinski poslanik pri italijanski vladi in sedanji zunanji minister argentinske republike se bo vrnil v nedeljo v Buenos Aires. V Brazilu in Uruguayu so ga sprejeli z velikimi častmi ter ga prijateljsko slavili.
JUSTOVO DELO
Posebna delegacija prijateljev bi všega predsednika republike generala Justa je v torek izročila bivšemu prvemu mandatarju prva izvod luksuzne knjige, ki opisuje de-
Za jugoslovansko radio-uro
V	prostorih jugoslovanskega klu ba se je pre/šnj^ soboto vršil sestanek, katerega namen je bil Pr0" učiti možnosti ustanovitve društva, ki naj bi skrbelo za tedenske rar dio-transmisije, namenjene naši ko ¿oniji. Navzočnih je bilo kakšnih šestdeset čjtinov naše kolpnije po daljši debati je bil izbran odbor petih članov, da izpopolni od pripravljalnega odbora sestavljeni osnutek pravil i npdnovno prouči možnost ustanovitve jugoslovanske radio-ure s finančne strani.
V	needljo 24. t.m., se bo vršil v istih prostorih, Lima 411, ob 4. Pc" poldne nov sestanek, ki bo najbrž obenem tudi ustanovni občni zbor društve za jugoslovanske trapsml-sije. Na sestanek je vabljen vsak, ki se kiličkaj zanima za to, da d°" bimo tudi mi svojo radio-uro v Ar gentini.
TUDI JUJUY DOBI INTERVEN-TORJA?
Zastopniki takozvane "imperso-nalistične stranke" z Juju.va so v torek obiskali predsednika republike dr. Ortiza ter so mu obrazložili politični pólozaj svoje pokrajine. Povedali so prvemu mandatarju, da si je v Jujuyu prisvojila vso oblast mala skupina ljudi, ki jo vodijo samo sebični interesi v zvezi z nekim tamkajšnjim bogatim rud nikom, okrog katerega se suče vsa jujuyska politika. Zastopniki "im-pensonalistov" so skušali prepričati dr. Ortiza, da je v Jujuyu nujno potrebna intervencija zvezne vlade. Kakor so novinarjem povedali, so dobili vtis, da bo državni predsed nik ustregel njihovim željam.
NA DALJNEM VZHODU
(Pride s prve strani) svoje vojno brodovje iz Baltiškega morja preko severnega v Tiho morje. V ta namen so napravili velikan-" ske prekope, kot smo svoj čas podrobneje poročali v našem listu. — Zato želi Japonska, četudi je članica protikomunistične zveze, biti nevtralna napram Rusiji ali pa celo sodelovati z njo. Če bi prišlo do japonsko-ruske vojne, bi je izzvali Rusi.
Združene države so se dobro zavarovale. Na Alaski in Aleutih so Amerikanci zgradili velikansko letalsko oporišče. To je severni obrambni del, ki ima vrh na Havajih, južni del pa je v Panamskem prekopu, v čigar bližini se vršilo prav sedaj velike pomorske vežbe s 165 ladjami, 500 letali in 60.000 mož. Združene države so se torej dobro zavarovale, a ničesar podvzele za skupen nastop proti Japonski, z drugimi obroženimi državami.

' V 'i A.	•
- ■
LADIJSKE VOZNE LISTKE!
za vse parobrodne družbe pri nas dobite po najnižji ceni.
Kabino
za gotovimo vsakemu potniku brezplačno.
Vpoklicne karte po zelo znižanih
ca:central europea
469 5AN MARTIN 469
Anglija na Kitajskem ni tako trdna kot Rusija. Ima pa več trgovskih koncesij kot Združene države. Anglija je bila do leta 1921. zaveznica Japonske, potem pa je zve" zo prelomila. Naslonila se je na Zvezo narodov in Združene države. Društvo narodov, kot je znano, J® odpovedalo, ko so Japonci zasedli Mandžurijo, kakor je odpovedalo, ko so Italijani okupirali Abesin. in Združene države so samo v obrambi svoje posesti. Zatp niti Zveza narodov niti Združene države ne morejo Angliji posredno nič koristiti-Odtod angleška živahna diplomacija z zapadnimi velesilami, kot na primer z Italijo. Z devet milijoni funtov je Anglija ojačila utrdbe Singapora, ki jé najmočnejša utrdba na svetu. Poleg Francije si pridobila Holandsko, ki pa je sama potrebna pomoči, kajti Japonci hočejo pograbiti petrolejsks vrelce na Borneu in si z Nemci razdelit1 holandske Sundske otoke. Združene države krijejo 60 o|o japonske Pe' trolejske porabe, zato se ji noeejO zameriti. Angliji pa je Japonska najhujši trgovinski tekmec.
Nemčija zaenkrat še vedno prizanaša Angliji v Aziji in v Evropi-Čeprav je japonska zaveznica,
pošilja Čankajšeku vojaške svetovalce.
Italija je doslej vneto zagovarjala juponske cilje, ker pač vidi, * japonski najnevarnejšega angleške-ga nasprotnika, čimveč bo imela An glija opravka v Aziji, tembolj pro ste roke bo imel Mussolini v A*' riki in Sredozemskem morju. Anglija je žrtvovala sankcije in zunanjega ministra Edena, ter iskala ka koršn<?ga koli izhoda, da sc sprij®" ziii z Italijo. Danes se bo »odpirala pogodba med Italijo in Anglijo, k» pa bo samo prehodnega poro«18' kajti niti Anglija sama najbrže veruj« v uje trajni uspeli.
Vesti iz organizacij
i
Vstajenje...
Bilo je enkrat...
Bližala se je Velika noč. Sneg se je naglo umikal v liribe in gore. Narava se je pričela odevati v bujno zelenje...
Zadelitele so rože in ptičke so glasno prepevale. Vse ozračje je bilo napoljeno sladkega vonja.
Vstajenje!
Vstajenje od mrtvih Boga in narave ...
Kot prerojeni so hiteli ljudje okrog hiš in na polje. Po žilah se je Pričela pretakati, starim in mladim n°va, prenovljena kri.
Otroci so se razposajeno in kri-ce podili po tratah ter iskali prvih Pomladanskih rož. Iz sočnih vrbo-Vlh vej so zvijali piščalke. Zado-Uel je rog, zavriskali so pastički ln oglasili so se kravji zvonci...
Dekletbm so se dvigala bujna grudi in njih lica so žarela kipeče-ga zdravja in hrepenenja...
fantje so začutili neznansko moč v svojih udih, da bi gore premikali- • • Ob lepih večerih so postajali Pod okni, raz katerih so se spuščali krvavordeči nageljni...
Življenje! Povsod novo prebujajoče se življenje.
** , *
Velika noč!
Pri Krnčanovili so bili najsrečnejši. Od vojakov je prišel na do-Pust sin Rudi. Mati je bila vsa sre cna in so ji od samega veselja igrale solze v očeh. Tudi oče ni bil danes mrk kot skoro vedno druge krati. Mlajši bratje in sestrice pa kar zamaknjeni strmeli y starejša brata v lepi uniformi. "Kot vidim se ti ne godi ravno o in si napredoval do čina kot Sv°j čas jaz", je dejal oče in z vidnim zadovoljstvom opazoval krepko sinovo postavo.
Samo sto razliko", se je hudomušno pošalili Rudi, "da sem jaz Napredoval v nekaj mesecih, med-|;ern ko ste morali vi čakati več et. Seveda ste vi služili Francelj-üaJaz pa Viktorja."
Čemu bi se zdaj pregovarjala o eni', se je umešala mati, ki je u-Sahila sjn0Ve	}n je tud¡ 0£e_
a dobro poznala. "Bodimo veseli, ^ smo vsi zdravi in lepo skupaj 2brani."	¡I
Hm!" se je Rudi ironično na-toehnji. oče pa ga je samo pogle-
in ničesar odgovoril, ^o kosilu se je odpravil Rudi, da malo po vasi pogledat, kaj de-,aJ° dekleta in fantje. Pripasal si 6 K'ablj0, nadel čepico in skrbno eniotril, če je vse na njem kot lreba.
j.. ''ridi kmalu", je klicala mati za 111 s hišnega praga in vsa srečna
za svojim ljubljencem. Bonil" je Rudi na kratko odgo-
biografija "LA MODERNA
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji, »poročam slovenski naselbi-m> da bom ob priliki 25 letnice m°je fotografske obrti, vse Pfevredil ter razstavil moje lo- kjer se bo lahko vsak pre Pričal mojih neprekosljivih ^delkov.
velik popust pri fotografiranju
Ne pozabite
foto "la moderna"
S. Saslavsky Av- SAN MARTIN 2579 —Tele'on: 59-0522 Bs. Aires
voril ter se napol ozrl in nasmehnil skrbni mamici.
Šel je počasi po vasi. Zdel se je sam sebi tuji in kot da bi ne bil doma. Čutil je, kaki» so dekleta zardevala, ko so ga srečavala in se skrivoma ozirala za njim. Kako ne, saj je bil Rudi res fant od fare, ki mu ga ni bilo para Vojaki z juga ki jih je bilo v vasi par oddelkov, so bili v primeri z njim pravi pri-tlikavčki in cunjarij. Rudi jim je vojaško odzdravljal brez da bi katerega pogledal. Zatopljen je bil v svoje misli: "Oče je služil tujci in sin istotako. Samo da so nam menjali gospodarje. Hlapci smo in nič več", je skoro glasno zagodrnjal ter krčevito stisnil pesti.
Dvignil je glavo ter opazil, da ga orožniki s terase svoje kasarne opazujejo. Naredil se je kot da jih ne vidi ter zavil k Odrinovjm, kjer -so se zbirali fantje in dekleta. Vsi so ga veselo pozdravili. Dekletam pa so se oči kar iskrila. Še celo županova, sedaj podeštatova Olga ga je s posebnim dopadenjem opazovala. Četudi jo je prej rad videl, dasi je skoro vedel da brez vspe-ha, jo je sedaj skoro hladno pozdravil. Olga je to dobro čutila in ji je bilo bridko. "Gotovo mu je kdo natvezil o vsiljivi južnjakih", je u-gibala, "a tega ne ve ali pa noče vedeti, da č*. uisem malo prijazna z njimi, bi očeta takoj odstavili in mu po vrhu še koncesijo za trgovino in gostilno odvzeli. To mi je sam oče dejal. Sicer pa res nisem nikoli mislila, da bo Rudi v uniformi tako zal fant. Kar skrijejo naj se pred njim ti južnjaški polizan-ci."
Drugi dan so imeli- fantje namen prirediti ples, a ga jim brigadir ni dovolil. Na prireditve niti računali niso več, a sedaj še plesati da nebodo smeli?
Isti dan je dobil Rudi od svojega polka nenadni poziv, da naj se takoj vrne v vojašnico. Sam brigadir mu je pronesel na dom poziv-nico in se pri tem škodoželjno smehljal.
"Vidiš", je zajavkala mati in solze so je oblile, "to imaš od vsega tega. Čemu ne nosiš skrito v srcu, kar te boli in peče. Misliš, da jaz ne razumem, a trpim kot je trpel Kristus, ker vas ljubim". Zajokala je še silneje.
Rudiju je bilo težko vsled matere, a pomagati si ni dalo. Molče je spravljal svoje stvari in se odpravljal. Vedel je, da bodo skrbno pazili, če bi ga morda prejela misel za čez mejo...
Mati si kar ni dala potolažiti iz bojazni za sinovo usodo. Oče pa je trdovratno molčal. Otroci in živina so občutili njegovo notranjo jezo in so ga začudeno pogledovali In glej postal je spet mehek in dober.
Rudi je vso pot do Rima molčal. Tu pa tam je potegnil požirek domačega jabolčnika ter si zataknil v usta žegnance, ki mu jo je mati pripravila na pot. Vedel je, da je vsa blagoslovljena z materinimi solzami, zato se mu je zdela posebno sladka in okrepčevalna, kot sam nebeški kruh...
Kakor hitro je prispel v vojašnico, je spoznal, da se vsi njegovi predstojniki nakam rezervirano obnašajo napram njemu. "Jutri greste pred vojaško sodišče", je dejal kapitan in ga skoro sučutno pogleda. "Nikoli bi ne bil mislil", je nadaljeval, "da vi Tratar niste tisto, za kar smo vas vsi pri polku smatrali. Bo le res kot trdi višji zbor častnikov, da sta Slovenci sicer zelo vrl} vojaki ampak skozi in skozi nezanesljivi. Navidez ste vda-
[ ni, a v srcu nosite skrito sovraštvo. Dokazano je, da nekateri vaši rojaki v naši vojski poročajo v tu-jezemske liste o stanju naše armade. Eden celo pobegne z letalom čez mejo in sedaj siplje v vrstah rdečih ogenj in žveplo na naše vojake... In videli smo tudi, kako se za časa naše abesinske ekspedicije, niso zbali pobegniti k afriškim barbarj em ter govoriti s samim črnim carjem. Iu takih slučajev bi lahko naštel se mnogo", je končal kapitan ter pri tem pazno motril Rudija.
Rudi ni dejal ničesar, ker je vedel, da bi bila vsaka beseda odveč.
"Škoda za vas, ker bi si lahko sijano karjero napravili", je še dodal kapitan ter jezno odšel, ko je čital tihi upor v Rudijevili očeh".
Drugi dan se je vršil proces. Rudi je bil obdolžen hujsaknja domačinov in preziranja oblastev ter o-čitnega zaničevanja vojakov kr. vojske. Rudi je dobro vedel odkod izvira to zlobno podtikanje, a je molčal. Ker je bil vedno vzor voja-¡ ka in mu niso mogli najmlajšega greha dokazati za časa vojaške službe, so mu odmerili milostno kezen, da se mu odvzame vse sarže in da bo za kazen premeščen v Čirinaj-ko.
Rudi je kazen brez ugovora spre jel in prestal. Ko se je vrnil domov, je takoj videl, da mu ni obstanka. Oblasti so mu bile stalno zapeta-mi. Zvedel je tudi, da se je Olga, od kar je bil na dopusti, čisto spremenila. Nič več ni hotela biti očetu na uslugo za njegovo trgovino, četudi je vedela, da bo oče s tem lahko prišel v nemilost in morda celo ob službo. Ni se motila. Skovali so afero in oče je bil interniran na otoke. Olga pa je odslej še odločneje odbijala priliznjene hinavce.
Nekega dne pa je Olga z velikim kovčegom kar nenadoma odpotovala v Trst od koder se ni več vrnila. Rekli so, da je šla v Argentino.
Mesec za tem je odšel isto pot tudi Rudi.
Bogve kje sta zdaj. In če mislita na zasužnjeno domovino, ki se spet ogrinja v zelenje in cvetje?...
Seveda mislita! In čakata s trdnim upanjem, kot tisoče in tisoče drugih, dan vstajenja Primorskega naroda.
Požarevac, središče srbskih ustašev proti Turkom
Žalostna vest iz domovine
V glpboki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je dne 12. marca t.l. po težki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere za vedno cstavila naša srčno ljubl/ena mati, stara mati in prastara mati ga. Maria Petrovič roj. Hvaleč. Pogreb drage pokojne se je vršil dne 14. marca iz hiše žalosti na pokopališče pri sv. Barbari v Halozah pri Ptuju. Pokojna zapušča devet odraslih otrok od katerih so trije v Argentini in več drugih sorodnikov. Naj ji bo lahka domača zemlja.
Družina Petrovič.
Internat na Paternalu
V sedanjih šolskih prostorih, ulica Paz Soldán 4924, se v kratkem otvori internat. Sprejemalo se bo otroke od 2 let naprej. Starši, ki so radi dela primorani dati svoje otroke v oskrbo tujim, dostikrat nezanesljivim ljudem, naj jih oddajo v ta slovenski internat.
Otroci bodo imeli v internatu vso oskrbo in starši smejo biti zagotovljeni, da bodo njihovi otroci v najboljših rokah. Nataučnejše podatke dobite v šoli.
NESREČA Z MOTORJEM
Pretekli četrtek se je naš rojak Aleksij Drufovka, ki je zaposljen kot uradnik pri znani trvdki "Ca-fiasperina Bayer" vozil po svojih opravkih z motornim kolesom. Na nekem križišču je z naglo zavoro povzročil, da mu je motor zgorel, sam pa je zletel nekaj metrov naprej na cesto, a se je,k sreči samo lažje poškodoval. Zdravi se v domači oskrbi in mu želimo skorajšnje okrevanje.
SPET SMRTNA KOSA V DOMOVINI
Angela Blažko je prijela iz domovine vest, da je preminula njena ljubljena mati Antonija Blažko roj. Bolko, v 66 letu starosti.
Doma zapušča sina Marijana, dve hčerki, Ermo por. Gomišček in Pepeo por. Roka, drugje v Jugosla vi j i zapušča hčerko Marijo por. Kovač in tu, v Argentini, hčerko Angelo, njenega moža Ivarola in njunega sinčka Alda Karola, ter nečaka Antona Lokarja.
Pokojni naj bo lahka domača žemljica! Preostalim pa nase sožalje.
KNJIGE NA PRODAJ
V slovenskem prosvetnem društvu se dobe: Prva šolska knjiga (abecednik), učna knjiga angleškega jezika in knjiga "Izseljenec". Vprašati knjižničarja.
ZAHVALA
Ivanka Prezelj se tem potom v imenu svoje hčerke Majdice srčno zahvaljuje vsem, ki so ob smrti nje nega moža Antona Prezelja, prispevali za svoto, ki je naložena na hčerkino ime v hranilnici.
Še posebej pa se zahvaljuje druš tvu Tabor, ki ji je vsestransko šlo na roko in ji pomagalo najhujši stiski.
Z našega poslaništva
Prejšnji četrtek se je vršil na našem poslaništvu poslovilni cocktail, ki sta ga priredila poslanik g, dr. Izidor Cankar in gospa v čast bivšemu pomočniku ministra za zunanji zadeve, dr. Oscarju Iba-rra-Graciji, in bivšemu podnačelui ku protokolnega odseka zunanjega ministrstva, dr. Viktorju Laseanu, ki bosta v kratkem zapustila Buenos Aires, ker sa bila imenovana za poslanika argentinske vlade, prvi na Danskem, drugi pa na Kubi. Poslovilnega sestanka se je udeležilo lepo število diplomatov.
PRODA SE
lep tereno od 650 ,var, ki se nahaja tri kvadre od postaje J. M. Bosch na električni progi Chacarita-Campo Mayo, to je 12 km. od Chacarite. Proda se po zelo ugodni ceni kot si ne morete misliti. Kogar zanima naj se obrne po informacije na uredništvo našega lista.
Šolska sestra umrla
Umrla je v Córdobi čast. sestra Hozana Genorio. Padla je prva izmed naših redovnic. Dobra tri leta je,, ko je prila sem in se z vsemi silami posvetila svojemu redovnemu stanu. Doma je bila v Metnaju pri Stični. Stara komaj 27 let, je že odhitela v večnost po plačilo. S čudovito udanostjo je sprejemala znake bližajoče se smrti. 6 posljed-njih mesecev je ostala v postelji povsem onemogla in osamljena v bolnici "La Misericordia" v Córdobi. Posljednih šest mesecev ni slišala slovenske besede; dve uri pred njeno smrtjo, ko je bila še pri polni zavesti, je še doživela težko za-željeni obisk kaplana Hladnika. — Vsa mirna, vsa vdana se je izročila v božje varstvo in 30. marca izdihnila. Pokopana je bila v grobnici sester, ki oskrbujejo bolnišnico.
'3. aprila je bila v Metliki pokopana Moravčeva mama iz Svržak. Ležala je le dva dni. Umrla je na bolečini želodčnih kamnov. V Buenos Airesu ima dva sina in 1 hčer.
PRVA VELIKA KAMPANJA
za
»Slovenski List"
PRVA NAGRADA
Vozni listek za Evropo in nazaj
Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko, ko plača naročnino za cejo leto.
Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje -
Kadar govoriš s prijateljem ali prijateliico, ali jim pišeš, razloži jim, kakšna sreča jih lahko doleti, če se naročijo na "SLOVENSKI LIST"
Naročniki in naročnice' če le vsak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena.
Čo dobiš več naročnikov, dobiš več sreček in s tem večjo možnost, da zadeneš glavni dobitek-
NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST"
UPRAVA
ove
AVTOMOBILSKI MOTOR IZ STE KLA NA RAZSTAVI V ZAGREBU
Pomladanski zagrebški velesejem so 2. IV. dopoldne odprli. Največja privlačnost razstave je razstava avtomobilov. Nemci so razstavili pomembno novost: avtomobilski motor iz stekla. Motor bodo na razstavi dali v pogon, da se obiskovalci prepričajo o njegovem brezhibnem funkcioniranju.
VODA ZA KRAGUJEVAC
Velik jez, iz katerega bodo črpali vodo za ves Kragujevac, so zgradili na reki Grožniei. Jez ima prostornine za 2,390.000 kubičnih metrov vode. Vse načrte je izdelal belgrajski univerzitetni profesor Milan Nešič. Zaporna stena jeza je visoka 47 m, dolga pa 30 m. Preračunali so, da bo mogel vsak meščan v Kragujevcu dnevno dobiti iz tega jeza 100 litrov vode.
ZA ŽELEZNIŠKO ZVEZO MED ""MARIBOROM IN SUBOTICO
Za neposredno železniško zvezo med Mariborom in Subotico se prizadeva osiješka trgovsko-industrij-ska zbornica. Do zdaj je na tej progi potniški in tovorni promet narasel za 100 odstotkov, kar se po sebno opaža na osiješkem kolodvoru, ki že na sedanji promet postaja premajhen.
TIHOTAPSKO LADJO SO PRIJELI
Tihotapsko ladjo so zaplenili organi finančne kontrole iz Šibeni-ka. Opazili so neko ladjo blizu Letine in jo ustavili. Preiskava je potrdila sumnjo, da služi ladja tihotapcem. Organi finančne kontrole so zaplenili 10 velikih zabojev slad korja, nekaj vreč kave, potem mno žico cigaret, tobaka in cigaretnih papirčkov. Plen je bil še večji, ker so prijeli tudi voditelja tihotapske družge nekega Mirka Kevina in tri njegove pomagače, ki so na obali čakali, da prevzamejo blago. Vse blago je bilo iztiliotapljeno iz svobodnega pristanišča ,v Zadru.
NOVI MOSTOVI
Dva velika mostova, ki bosta državo veljala skoraj 46 milij. din, bodo še letos začeli graditi preko Save pri Bosanski Gradiški ter pre ko Tise pri Zablju. Oba mostova sta bila silno potrebna, kajti vsi kraji tam okrog niso imeli nobenega mostu daleč naokoli ter so morali ljudje uporabljati za prehod splave. Mostova se bosta zgradila iz kredita 70 milij. din, ki jih je vlada odobrila v okviru programa velikih javnih del, določenih za pet let. Iz istega kredita se gradi tudi most. preko reke Tare pri Budeče-vici.	~
Jugoslovenski izvoz
Za milijardo in 361 milijonov dinarjev razne robe smo lani izvozili iz n^iše države v Nemčijo. Najvažnejši izvozni predmeti so bili: baker, ki zavzema v izvozu prvo mesto z 22.3 ojo, nato jajca (13 o|o), sadje (12.5 o[o), les (8.2 o|o), meso (6.7), konoplja (6.2 o|o), kože (5.6 o|o), razne rude (4.6 o|o), koruza (4.4 o|o), boksit (3.5 o|o), mast (3.4 o jo), perje (3.4 o|o), pšenica (2.3 ojo), volna (2 o|o). Pregled izvoza v Nemčijo od 1. 1930 dalje ka že sledečo sliko: 1930 je bilo izvoza v vrednosti 74.808 milijonov nemških mark, 1931 40.110 milijonov mark, 1932 29.489 milijonov mark 1933 3(3.472 milijonov mark, 1934 36.344 milijonov mark, 1935 61.438 milij. mark, 1936 75.175 milij. mark in lani za 132.153 milij. mark. Lanski izvoz se je skoraj podvojil, od-nosno početvoril proti onemu v letu 1932. Izvoz iz Nemčije je znašal približno enako.
VODOVOD ZA SENOŽEČE GRADIJO
V bližini Senožeč so pričeli z deli pri novem vodovodu. Pričeli so polagati predvsem nove vodovodne cevi in kopati zanje kanale, nameravajo pa zgradtii dva velika re-zervarja za vodi. Pri delu je zaposlenih 35 delavcev in 10 specialistov. Smatrajo, da bodo na ta način popolnoma zadovoljili vse potrebe senožeške občine, kjer često vlada velika suša in pomanjkanje vode.
ISTRSKI PREMOGOKOPI
Občni zbor premogokopne delniš ke družbe "Arsa" v Trstu, ki izkorišča skoraj vse rudnike, zlasti v Istri, se je vršil 29. t.m. Po poročilu je razvidno, da je društvo dvignilo premogokopno produkcijo v lanskem latu za 150.000 ton. Poleg tega so odprli nov rov "Littario", ne ve se pa, koliko bo ta rov dona-šal. Družba je končala leto z dobičkom, tako da bo lahko izplačala 6 o|o dividendo. Sklenjeno je bilo dalje, da se poviša družbeni kapital od 40 na 64 milij. lir in da se nove akcije rezervirajo le starim družbenikom.
TRŽAŠKA DEPUTACIJA PRI MUSSOLINIJU
Tržaški listi poročajo, da je bila konec marca deputaeija tržaških odličnikov, v kateri so bili tržaški prefekt, pokrajinski tajnik fašistične stranke in tržaški župan, sprejeta pri Mussoliniju, ki so mu izročili pozdrave tržaške pokrajine ter mu tolmačili položaj, ki je nastal za tržaško gospodarstvo vsled političnih sprememb v srednji Evropi. V Trstu je namreč imela bivša Avstrija svobodno luko in je sedaj vprašanje, če jo bo hotela obdržati
Kroiacnica Mozetič
Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce In blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsako vrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najni'zji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam.f
OSORIO 5052, (Paternal), Buenos Aires
tudi Nemčija. Trst je imel od prometa skozi bivšo avstrijsko svobodno luko velike dobičke, katere bi nerad pogrešal v bodočnosti. Mus-solini je odposlanstvu odgovoril, da bodo interesi Trsta zavarovani in da bo on sam v kratkem prišel v Trst na svoj uradni obisk.
NABOŽNI MESEČNIK BODO DOVOLILI NA PRIMORSKEM
Ponovno nam poročajo, da so sedaj vse priprave za izdajanje slovenskega mesečnika verskega značaja končane in da bo list začel v kratkem izhajati. List se bo. imenoval "Svetogorska kraljica" in bo ižhajal na 4 straneh S tem bo pa na šim ljudem presneto malo pomaga-no.
NEMŠKI RAZISKOVALNI BALON PRISTAL V JUGOSLAVIJI
Nemški balon za raziskavanje vremenskih pojavov je pristal v hrvaški vasi Ivan Orehovac pri Kal-niku. Balon ima v premeru šest metrov. Ko je padel na zemljo, so ljudje kar drveli skupaj. K sreči se je med njimi našel kmet, ki je bil svoje čase vojak pri letalcih. Ta je odprl pipo in spustil iz balona plin. V njem so našli razne instrumente in listine, iz katerih so zvedeli, da je balon nemški. Balon bodo odprem ili v kratkem v Saarow v Nemčiji.
CERKEV SV. JUSTA V TRSTU SO OKRADLI
Iz Trsta javljajo, da so tatovi vdrli v cerkev Sv. Justa ter jo občutno okradli. Z Marijinega kipa /50 odnesli toono, ki je bila pona-rejana, medtem, ko je zlata shranje na v zakladnici. Odnesli so tudi nekaj drugih predmetov ter razbili nekaj šip. Škode so napravili za 10.000 lir.
BOROVELJSKA PUŠKA ZA GOERINGA
Maršal Goering je na Humperš-kem gradu pri Žilipoljali sprejel od poslanstvo boroveljskih puškarjev ter jim obljubil, da prevzame vrhovno pokroviteljstvo nad borovelj-sko industrijo pušk. Maršalu so podarili lepo puško, izdelek boroveljskih puškarn.
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
VFJVFBF AS
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdrav-ljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. TJltravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Sibkoat.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost Brca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJXJCA: Kašelj, šibka pljuča.
2ELODEO: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
ČBEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
ORLO, NOS, USEAA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPEOOIJALISTI j« edini te vrste v Argentini. — Ločcnje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
Rivadavia WftPlaza Once
Novi Sad, trgovsko mesto
NEMCI NAKUPUJEJO ŽIVINO NA KOROŠKEM
Iz Celovca pišejo, da so cene živini znatno poskočile, ker jo nakupujejo nakupne komisije iz rajha. Naši kmetovalci so tega zelo veseli, ker bodo svoje odvisno blago lahko spravili v denar.
RAZSTAVA ITALIJANSKIH
PORTRETOV V BEOGRADU
27. marca je bila v Beogradu odprta razstava italijanskih portretov v teku stoletij. Na otvoritev sta pršila italijanski prosvetni minister Dino Alfieri in grof Volpi predsednik pripravljalnega odbora razstave. Razstavo je odprl knez namestnik Pavle in je bila z otvoritvenih svečanosti poslana pozdravna brzojavka predsedniku italijanske vlade Mussoliniju, ki se je za pozdrave prav tako brzojavno zahvalil knezu namestniku.
ZA TUJSKI PROMET MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
Tržaški listi poročajo o zborovanju zastopnikov tujskoprometnih ustanov in združenj iz Julijske kra jine in iz Italije, ki so : zborovala v Postojni. Na dnevnem redu je bil razgovor o načinu, kako bi se dal najboljše organizirati obojestranski tujski promet v poletju, ki se bliža. Sprejeti so bili sklepi, ki bodo tujski promčt znatno dvi-gnili, ker bodo potovanje olajšali.
IZ AVSTRIJE IZGNANI JUGOSLOVANSKI DRŽAVLJANI SE SMEJO VRNITI
Oblasti so razglasile, da se eme-jo od bivše avstrijske vlade izgnan1 jugoslovanski državljani nemoten0 vrniti nazaj na svoja bivališča oa Koroškem.
IMENOVANJE
Dr. Ivan Tomšič, profesor za mednarodno pravo na
ljubljanskem
vseučilišču, je dobil od glavnega tajnika Zveze narodov pismeno obvestilo, da je imenovan za delegata mednarodne komisije za volit* v Sandžaku Alexandrette (Sirija)'
OKOSTJE MAMUTA SO NAáU PRI KAMNIKU
Sredi marca so našli ob regulacijskih delih v Nevljici pri Kamniku okostje mamuta. Pod vod-
stvom muzejskih strokovnjakov
do konca marca okostje previd»0 izkopali. Na žalost je najdeno okostje niočno poškodovano, poleg te.
ga pa manjkajo še mnogi
vazn*
kosi. Našli niso lobanje, niti triee-trti ne hrbteničnih vretenc in triee trtine reber. Malo je manjkalo P* bi se razvnel prepir ali naj odkrit1 mamut ostane v Kamniku aH Pa naj se odstopi ljubljanskemu niuze ju. Ker ni bilo najdeno popolno o kostne in ker z ostankov ne bo m o goče sestaviti količkaj podobneg* okostnjaka bodo Kamničani bržt popustili.
Ako hočete biti zdravlieci od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolemi, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-	listi za pljučne, srfae, *iv
reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SIOVKNSKO
CALLE CANGALLO 1542

V ŠTANJELU PRED 150 LETIH
Simon Rutar je 1. 1891. napisal v 'Slovenskem pravniku" izredno zanimive studijo pod naslovom "Prav no življenje v .slovenski občini pred 300 leti". V tej razpravi se je dotaknil življenja v našen Štanjelu in ga na zanimiv način opisal. Prepričani smo, da je večini ta stvar neznana, da pa je tako zanimiva, da se jo splača objavitividno, da gre za življenje izključno slovenskega ljudstva ril le za izredne majhne vplive zapada.
V uvodu opisuje pisec najprej na kratko zgodovino kraja. V spisu pra vi: Štanjel le precej velika vas, saj
od obeh gosposk. Oproščeni so bili tudi vseh desetin in ostalih davščin, ki so se tedaj plačevale.
Pod rih, gospodo je spadato 1. 1572, 97 kmetov. Načelnik občine je bil župan, ki se ie imenoval, pod vplivom laških običajev, dekan. Za svojo službo je dobil eno marko sol dov, dohodke dveh vrtov, a imel je še druge vire. On je bil pravzaprav duša vsega pravnega življenja v vasi in občini Smel je za dolg spod 1 marko zarubiti dolžniku, ko_se mu je to 14 dni prej naznanilo. Če ni bile sodnika blizu, je smel zapreti hudodelca in je
mož, v slučaju nevarnosti pa več. V to se oskrbnik sploh nima vtikati. Župan mora ukazati tudi tudi vse rabote, ki so potrebne za vždržavanje cest, tabora in v druge obče koristne namene. Zaradi županove razsodbe se pritožijo kmetje lahko v Rihemberk, od tu pa v Gorico.
Štanjelski kmetje so morali rabota-ti rihemberški graščini in sicer prinašati in voziti drva, lomiti kamenje in pri popravljanju gradu podajati potrebne (varine. potem v jeseni dova-žati žito in vino (vsak kmet po dva dui, polovičar pa po en dan). Ob času vojne, ali turških napadov pa so morali prenašati pisma od enega župana de drugega in skrbeti tudi za druge nujne stvari.	(šk)
Štanjel na Krasu
ima nad 600 prebivalcev. Kraj je ja-ko star, v kar pričajo najbolj rimske starine in izkopanine — posoda in novec —, kar se je našlo kakih 10 let pred objf^o spisa pri nekem vi-nogrado v bližini vasi. V srednjem veku je bil imenitno utrjen kraj. ki je imel dvoje vrat, proti severozahodu ena in ena proti Kobdilu. Turki so ok. 1470. kraj oplenili. Srednjeveški grad je stal na zahodni strani cerkve kot sedaj. Lastniki so bili najprej Elacherji, potem pa Turjaki. L 1508 je bil poveljnik v gradu Krištof Kobencel, gospod Proseški, iz domače kraške rodovine, Benečani so imeli oblast nad krajem le eno leto med poveljevanjem Kobenda. Kot traj, ki je stal tik glavne poti pa je kil Štanjel trgovsko izredno važen. Tu so se vršili izredno imenitmi sejmi in v kraj so se preselili 1564. iz. Trsta celo pregnani Zidje.
Vsa zemljišča v Štanjelu so spadala spočetka pod gospoščino rihemberš-ko, ko so jo kupili 1528 grofje Lan-thierj od nadv. Ferdinanda. Karel je osvobodil lv. Kobencla, gospoda Proseškega in svojega svetovalca ter namestnega kancelarja od vseh podlo-žniških vezi od rihemberške gospode, da je od 1573. naprej plačeval le 5 gold. letno rihemberških gospoščini Kobendi so imeli v Štanjelu hišo z vrtom in štirimi travniki, a plačevali sozato le po 30 krajcarjev v Rihem-berg in Vipavo, da so s tem priznavali staro zavisnost svojih posestev
Ruska klinika za vse bolezni
Zíi venerlčne bolezni, spolno bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-sultorljem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni
Dra. A. IZAGUITUtE-a.
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni
— Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obl. stih Jetrah, žalortclu, žlfievju Itd. 2a bolnike iz notranjosti imamo Rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moSke) s posteljami.
Cena od 1 $ dalje dnevno. Uajemo nasvete pismenim potom,
za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih
od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA £8
dobil 2 ali 3 poliče vina in jesti do sita od obeh strank. Še važnejše je, da je moral biti pri prodaji, zamenjavi in odstopu zemljišča, a to le če ni prišel grajski oskrbnik. Kupec ali prodajalec je moral dati potem celo ovco in potrebno mero vina za likof. Likof je bil v tistih časih splono v običaju in se je pri vsaki pogodbi navadno popivalo in jedlo. Vse so torej prinesli na trg in s pričami, ki so bile poklicane k poslu, so to pojedli in popili. Župan pa je moral priti pogledat tudi, če je hotel kdo nov vinograd izkopati in ugotoviti je moral če se to zgodi lahko brez kvare za občino.
V Štanjelu so se vršili takrat trije letni sejmi. Pravico dati dovoljenje za prodajo je imel župan. Na sejem pa je prišel tudi grajski oskrbnik z bi-rici, ko so tam stražili in varovali mir. Oskrbnik pa je, če je bilo treba sodil, zakar je dobil posebno plačilo in župan ga je moral pogostiti. K temu sta morala prispevati gabroviški in tomaževski župan po 7 mernikov ovsa-po 7 pogač in po 7 kokoši. Torej so se ob takih prilikah, poleg resnega posla, ki so ga opravljali tudi dobro imeli O količini vina se sploh ne govori. Sploh pa je moral župan imeti s temi oskrbniki in graščinskimi sli precej sitnosti, ker jih je moral vedno gostiti in pojiti, kadar jih jc zanesel posel v vas.
Po staria navadi je moral župan s-krbeti za stražo in v to določiti kakor je bilo "od nekdaj v navadi" 6
JUGOSLOVANSKI SENAT ODOBRIL PRORAČUN
Konec marca je bil v senatu sprejet proračun, ob katerem je bilo spet v skupščini in senatu v teku razprave toliko nepotrebne in nekoristne vihre. V senatu je bilo ob končnem glasovanju razmerje glasov 53:16. S 1. aprilom se je torej novi proračun začel izvajati.
V SPLITSKI LADJEDELNICI
30. marca so spustili v Splitu v morje novo torpedovko, ki je dobila ime "ZAGREB". Zgrajena je bila v splitski ladjedelnici, ki gradi še drugo torpedovko, ki bo dobila ime "Ljubljana". K slovesnostnim je prišel sam predsednik vlade dok tor Stojadinovič v spremstvu ministrov Letiče, Miletiča in Novako-viča. Odposlanec kralja Petra II. je bil vojni minister gene ral Ljuboniir Maric. Po blagoslovitvi ladje je kumica, soproga vojnega ministra generala Marica, po starem običaju razbila steklenico šampanca ob glavi, na kar je ponosna in pri nas doma zgrajena voj na ladja lepo zdrčala v sinji Jadran.
.. O f.: . S
HITLERJEV PLEBISCIT IN
KOROŠKI SLOVENCI HITLER POSTAL ČASTNI MEŠČAN CELOVCA
Na agitacijskem potovanju po Avstriji, ki ga je začel vodja velike Nemčije Hitler, je prišel tudi v Gradec in v Celovec. V nedeljo 3. marca t. 1. je imel govor v Gradcu. Njegov sprejem je bil tako mogočen, da se upravičeno čudimo velikanskim sposobnistim nemške pro pagandne tehnike. 150.000 prebivalcem Gradca se je pridružilo še kakih 300.000: ljudi iz Štajerske in drugih avstrijskih dežel. V ponedeljek je prišel Ilitler v Celovec, kjer ga je sprejelo več tisoč ljudi. Celovški mestni župan je naprosil Hitlerja, naj sprejme častno meščanstvo mesta in mu izročil lepo diplomo. Tudi v Celovcu je Hitler govoril velikanski množici.
KEMIČAR IN LEKARNAR
diplomiran na zdravniški fakulteti v Pragi in aaikonito preizkušen v Argentini.
Hh. Mr. Franciško Huspaur
Mladeniči.' Vsako pomlad 6e kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti. Dock Sud, calle Facundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pcia. de Bs. Aires
ZOBOZDRAVNIKA
;; Dra. Samoilovic de Falicov ¡¡
in Dr. Feliks Falicov
(( Sprejemata od 10 do 12 in od o	15—20 ure
DONATO ALVAREZ 2181
o	U. T. 53 - J723
RESTAURANT - RECREO "R CAÑON"
Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna.
Se priporoča lastnik
Peter Bassanese
JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires
¡KOLIKO STANE AFRIKA ITALIJO LETNO
Trst. februarja 1938. — Italijansko ministrstvo za kolonije ima v državnem proračunu posebno postavko, ki skoraj presega poldrugo milijardo lir letno. Toda to ni dovolj. Odkar je Italija zasedla Abesinijo so mogli tej redni letni postavki dodati še mar-sikakšen visok znesek. Tako je uradni list prinesel že dva dekreta, ki se nanašata na izdatke za italijanske kolonije. Za prispevek k proračunu Abesinije je določeno za 6 let vnaprej vsako leto po eno milijardo italijanskih lir. Poleg tega sta določeni še nadaljni 2 milijardi lir letno —'tudi za šest let vnaprej— za javna dela v Abesiniji. Iz tega je razvidno, da mora Italija poleg rednihh vsakoletnih postavk za kolonije dodati izredne še za Abesinijo v znesku 3 milijard na leto, kar bo dalo v predvidenih šestih letih skupaj 18 milijard lir. To je ogromna investicija kapitala, ki bo, po mnenju tujih časopisov, ostal nerentabilen.
"MISEL IN DELO"
Na uvodnem mestu je objavljena enajst strani obsegajoča razprava prof. Ivana Kolarja "Ob poti Otona Župančiča". Dr. Alois Jindrich je prispeval informativen članek o Socialnem zavodu (Socialni ustav) češkoslovaške republike. Dr. ing. Črtomir Nagode je pisec zanimivega in aktualnega prispevka "Reforma železniške tarife in izhod Slovenije na morje".
V Obzorniku je na prvem mestu zapisek o Akademiji znanosti in u-metnosti v Ljubljani, dr. Branko Vr-čon pa v daljšem članku "Vizije mi ru in vojne" kritično razglablja zu-naujepolitični položaj v zadnjih tednih. Notranjepolitični pregled je iz peresa Verka. Zanimiv je nadalje članku "Socialni pregled" nekako socialno bilanco lanskega starostni strukturi prebivalstva na Češkosiovaš-kem 1. 1960, L. C. pa piše na podlagi oficielnih statističnih virov o demografski bitki v Italiji. — Med Poročili piše dr. B. V. o knjižici dr. R. Kušeja "Konkordat", L. č. poroča o Pfefferjevi "Istragi o sarajevskom atentatu", R. o Tardieujevi knjigi o parlamentarnem režimu v Franciji. P. P. pa o spisu Luigija Salvatorellija La politica della Santa Sede dopo 1a Guerra". — Številko zaključujejo Drobtine — značilni paherki iz javnega šivljenja.
"SOKOL" O NAŠIH RKAJIH
Sokolskith vestnik žup Ljubljana. Maribor in Novo Mesto štev. 1 od januaria 1938 poroča to le o Etnografski karti:
"Etnografska karta Julijske Krajine, Beneške Slovenije in Zadrske po krajine". Publikacijski odsek Zveze jugoslovanskih emigrantskih društev v Jugoslaviji je izdal zemljevid vsega našega jezikovnega ozemlja v Ita-lij. Izdelala sta ga Oskar Šavli in Vilko Finžgar po politično-pravni razdelitvi leta 1936. in po uraonih podatkih ljudskega štetia leta 1921, ki so ponekod popravljeni po uradnih podatkih štetia iz leta 1910. Tega je izvršilo avstrijsko, onega pa italijansko oblastvo, in kažejo torei podatki v našo škodo. Tem dragocenejši so, saj vsi samovolini posegi resnice, da so ti kraji po jeziku prav čisto naši.
Jezokovna gostota je prikazana v rdečih odtenkih po tejle lestvici: 0, 5. 10, 30, 50, 70, 90, 100 odstokov. Večil del ploskve je pobarvan z barvo 100 odstotne gostote. Delo je sestavljeno po občinah; te so napisane y zaznamku ob zemljevidu. Velikost 94x48 cm. merilo 1: 300.000, cena 5 dinarjev.
Delo je. kolikor vemo, prvo te vrste prinas in je bilo silno potrebno. Natančnost, velika preglednost in jasnost ga delajo zelo uporabnega za manjšinsko delo; nizka cena bo tudi pomogla, da se bo razširil. Toda naj ne obleži y predalu! Take reči morajo med ljudi! Prekleta sokols-ka dolžnost je, da vzdržimo v ljudstvu zavest, da je tretjina naše krvi y tuji pesti. Mi moramo to saj smo združba, ki si jc nadela smoter, da spravi v ljudstvo skuplusko narodno zavest in zavest o skupinski odgovornosti naroda za svoje življenje. NaBPd smo pa vsi tja do zadnjega, do naiponižnejšega človeka našega rodu in jezika. Ta zavest nam bo dala silo.
"Etnografska karta' je lep buditeli te zavesti. Vsako društvo naj si jo naroči, (prodajajo jo vse knjigarne) in naj da še malenkost za steklo in prepros okvir. Tako zavarovano jo obesite v telovadnico, slačilnico ali drug prostor, kjer nas bo neprestano opominjala.
DROBNE VESTI
—	Dekani. — 77 letnega pastirja Jakoba Žvaba so našli vsega zo-gljenelega ob priliki požara, pri katerem je zgorelo precej grmičevja. Ivako je prišlo do nesreče, še niso mogli ugotoviti.
—	Devin. — Iz Mussolinijevega fonda je bila podeljena nagrada družini Legiša za rojstvo dvojčkov v višini 800 lir.
—	Gorica. — Za podravnatelja višjega semenišča v Gorici ie imenovan mons. dr. 1. Juvančič, za žup nika v Škrbini je imenovan Štefan de Psarelli.
—	Grgar. — Tudi Tomaž Žbogar je prejel 800 lir nagrade za dvojčke.
—	Otlica. — Pogorela je hiša posestniku Francu Bizjaku. Škode je 500 lir.
—	Solkan. — Na solkanskem mostu so našli železničarji truplo neznane ženske s prebito lobanjo in odrezanimi nogami. Ugotovili so da je vlak usmrtil neznano žensko, ko je hotela preko mosta na drugo stran Soče.
—	Trnovo. — V Trstu je bil proces proti J. Zidarju, doma iz Trnovega pri II. Bistrici. Obtožen je bil, da j v času vojaškega dopusta zbe žal mesto da bi šel po končanem dopustu v Vzh. Afriko. Konec preteklega leta so ga prijeli na meji pri Postojni in ga nato pridržali v preiskavi na Reki. Obsojen je bil na 4 leta zapora.
—	Trst. — Tržaška pokrajina ima 7.331 avtomobilov, goriška 2.571, reška 2.134, puljska 2.132 in Zader 379.
—	Trst. — Občina opozarja vse lastnike krav koz in ovc, da morajo
Ti^rUSi
ROJAKI
NE POMIŠLJAJTE DOLGO,
Krojačnica 'Tri Zvezdi"
Vam nudi najboljše angl. blago
(SUPERLAN)
Površnik, obleka
samo za $ 75.—
Hlače fantazija $ 8.—
TONETOVA
VELIKA
okrasja. Drugi so se v dolgi vrsti podali, da poljubijo sveti križ. Tone je ostal pribit na svojem mestu.
Minile so molitve. Mirno so počakali ljudje in kmalu so se odprla vratica na prižnico.
Molimo te Kristos, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrt-šil, tako je povzel besedo gospod župnik.
—Pred davnimi stoletji je zapisal sveti Pavel besedo, da je križ Judom znamenje sramote, paganom pa neumnost. Tudi dandanes se dobe ljudje, kateri podobno mislijo in govore. Pretežka stvar jim je, se prekrižati; zasmeh imajo za tiste, ki se križa ne sramujejo, brez kri-ževega znamenja so njihovi domovi... In če bodo stopili pred sodbo božjo, ne da bi bila njihova če-
nih zvonov mu je vzbudila mehka čustva in skušal si je obuditi v spo minu, kaj to zvonenje pomeni. Saj so minila že leta, ko so tekli mimo njega veliki prazniki le kot dnevi oddiha in razvedrila, ne, da bi pomislil na versko resnico, katero nam v duliu obnavljajo.
Ko je tako razmišljal, mu je zaživela v duhu melodija in kmalu se je domislil tudi besede one pesmi:
Zveličar gre iz groba, Ob moč je smrt, trohnoba. Brezmadežno je Jagnje bil. Je za nas diago kri prelil,
Aleluja, aleluja .....
Od mrtvih je vstal. Grobu je u-šel... Spomnil se je knjige, ki mu je prišla slučajno v roke: "Rajni žive". Toda, kako žive? Ako so mr-
CERKVENI VESTNIK
Na Veliko soboto bo na Paterna-iu (Avenida del Campo) ob šesti uri popoldne, blagoslov, velikonočnih jedi.
Od pete do sedme ure bo prilika za spoved.
Na Veliko noč bo maša na Ave-llanedi ob osmi uri, na Paternalu ob 10. uri. Molitve pa na Pater-nalu ob 4. uri.
K molitvam naj pridejo vsi v za • devi svete birme.
24. aprila (bela nedelja) maša na Paternalu. Molitve na Avellanedi.
Velika noč je spomin trpljenje in smrti in vstajenja našega Odreše-nika. Prišel je, da obnovi zvezo med Bogom in človeštvom, da nam spet odpre nebeška vrata, da nam razodene z božjo modrostjo, kaj je človekovega življenja namen.
Umrl je naš Gospod; tudi naša pot pelje neizogibno v smrt. Tudi vstal je Gospod in tudi nas čaka vstajenje in za grobom nas čaka tudi božja pravica, ki ne bo delala razločka med imenitnim in nizkim, med bogatim in revnim... ki bo poznala le to, kaj je bilo dobro, kaj hudobno. Kdor je imel ljubezen do Zveličarja križanega, kdor je z njim združen trpel in molil, kdor je njegovo postavo izpolnil, za tistega je Velika noč polna tolažbe in veselja v življenju. Križ pa mu je uteha v času trpljenja, a tudi pobuda za borbo v blagor sebi in trpečim soljudem.
Tako Veliko noč voščim vsem rojakom!	HLADNIK J.
Ltno je pretegnil svoje ude Tone in široko zazehal.
Še od včeraj so mu bile noge težke in so ga ščemeli podplati, zakaj težke so bile brazde in brez konca jih je bilo predno je zarožljalo drevo po vrhnjem razoru. — Njiva Zabreg je preorana, sedaj pa
še Podbreg, da bo za krompir.....
Toda treba bo še gnoja preje napeljati.
Takele so bili misle Toneta, ko je zehaje razmišljal, kaj b! danes.
—Tako sem sanjal in mislil domov iz tujine in se mi je zdelo, da bo doma kot lep počitek... Sedaj pa vidim, kako je. Tam je bilo dela osem ur. In tukaj 1 Kdo jih šteje? Sedaj je komaj dan in kdaj ga bo konec? In koliko mi plačajo na uro?
Dolga leta je živel Tone tam onstran vode, kamor je šel, da kaj vidi, da se kaj nauči in da kaj zasluži. Ljubezen do doma in do matere ga je le klicala in priklicala nazaj. Ne le tujega zraka t-e je na-dihal, temveč tudi tuje misli se je navzel in se kaj dosti oddajil od tega, kar mu je bilo sveto tedaj, ko je obrisal solzo slovesa pred desetimi leti. V daljnjem, tujem velemestu se je njegovo uho navadilo na vrvež uliee. Trobljenje, zvonč-kljanje, brlizganje, zvonjenie, tuljenje siren, drdranje vozov... to mu je bilo vse le šunder, brez kakega notranjega pomena; zato mu tudi zvon, ki je oznanil dan ali sedmo uro ali poldne ali mrak, ni bil sedaj več glas, ki ga je domislil molitve. Le na uro je pogledal, če mu prav teče, pokrižal se pa ni... In tudi danes, ko je vstal, mu ni prišlo na misel, da bi se pokrižal.
Kaj bi čemel, tako je presodil.— Čas teče. Gnoj sam ne bo šel na njivo, brez gnoja pa krompirja tudi ne bo.
Kar kmalu je bil na dvorišču, da pripravi voz za gnoj. Po;skal je kratko soro in legnarje in se ravno pripravljal, da naloži gnojni koš, ko je stopila iz hiše mati.
—Kaj pa pripravljaš, Tone? Ali boš gnoj vozil?
—Gnoj, kajpada. Samo tale ročica mi ne stoji prav.
—Danes boš gnoj vozil?
—Zakaj pa ne. Saj ni nedelja.
—Nedelja ne, ker je petek in veš kak petek?
—Petek je petek? Da mesa nočete nikoli skuhati ta dan, to vem.
—Toda danes je pa Veliki petek, spomin trpljenja in smrt Gospodo-
v teku tega meseca prijaviti svojo živino tržaškemu uradu za higije-no.
—	Trst — Po zadnjem ljudskem štetju ima Trst 252.435 prebivalcev. Od teh je 119.985 moških, a 132.450 žensk. Torej je za 12.463 več žensko nego moških ali drugače vzeto na vsakega moškega odpade 1,10 ženske.
—	Trst. — Umrli so: Šonc vd. Ravbar Marija 91 let. Kravos Kristjan 63, Sigmund Josip 50, Legiša Valentin 76.
—	Trst. — Roman Marten, star 23 let, iz Rocola, si je pri delu močno poškodoval roko z električno žago. V bolnišnici se bo moral zdraviti" 3 do 4 tedne.
—	Trst. — Po neprevidnosti, kakor sé .izjavili prisotni, je padel pod motorno kolo 76 letni Fran Cevna, rojen v Sežani, a stanujoč v Trstu. Motor je vodil 36-letni Alfonz Pipan, ki je zaman dajal opozorila s hupo. Cevna je dobil veliko rano na glavi, ozdravljivo v 2-6 tednih. Pipan pa samo nekaj prask.
tvit in zakopani, in mogoče sežgali... Pa, saj je bil tudi Jezus mrtev. Srce so mu prebodli, v grob so ga razmesarjenega položili —in je vstal.
In če je vstal on, bo pa že lahko res, da bomo vstali tudi m:'.
Toda, zakaj bi pa vstali? Le zakaj bi hodil nazaj iz groba, ko življenje vendar ni vredno, da bi ga dvakrat živel.. .
Pet let je bilo tega. V daljni tujini, v veliki hiši, kjer je stanoval Tone, je bila stara, nebogljena ženica. Lastni otroci so jo pozabili, usmiljeni ljudje so ji dali siromašno luknjo za stanovanje in njen kruh je bila miloščina. Smilila se je Tonetu starka. Neštetokrat ji je dal od svojega skromnega obeda. In na Veliko noč pred petimi leti... tega pač nikdar ne bo pozabil, ka-
vo. In zato boš menda ja pustil sedaj na miru gnoj in koš in boš v cerkev šel, kot se za kristjana spodobi.
Skor-o bi ušla Tonetu porogljiva beseda, toda matere ni hotel žaliti in je menil: Dobro. Saj take sile res še ni za krompir. Kdaj pa je maša danes?
—Maša?. Saj na Veliki petek je ni. So le drugačne molitve, poče-ščenje križa in pridiga. Ob osmih bo začetek.
V tujini se je Tone cerkve docela odvadli. Neveren sicer ni postal, a med dobrimi veni'ki pa tudi ni bil. Le redko je še prestopil cerkveni prag in ni več umel, zakaj bi zgubljal čas s tem, da bi zahajal k maši.
—Le kaj imam od tega? si je mi-
ko jo je podpiral, da je šla v cer-" kev in kako jo je vodil spet nazaj domov.. .
Ta slika je zaživela pred njegovimi očmi na to velikonočno jutro in vstalo mu je jasno spoznanje:
Da, vstal je Kristus, pa tudi ona. starka bo vstala, zakaj neka pravica mora biti. Križ je nosila sirota, zaničevana je bila, samo trpljenje je bilo njeno življenje... In koliko drugih ponižanih in razžaljenih, koliko zaničevanik in preziranih...
Da, tako mora biti in tako je^ Vstal je Kristus, vstali bomo tudi mi, da prejmemo pravično plačilo ali zasluženo kazen za dela našega življenje, tak je bil zaključek. Tonetov, ko se je vračal od vstajen-ske procesije.
Kakor za trudnim dnevom jn te~ škim delom pride sladek počitek in nagrada, tako je naše življenje delaven dan, ki se s smrtjo konča zato, da vsak gre po zasluženo plačilo, zakaj gospodar življenje šele v večnosti dela obračun in v Vstalem Zveličarju nam daje .dokaz v potrdilo našega upanje in naše vere v večno življenje, tako je doumel Tone, ko se je vračal domov med loljem, posejanim s semenom, .k" bo strohnelo, in tako dalo v bogatem klasu obilen pridelek.....
IILADNIK JANEZ/
slil. Ako ostanem lepo doma, si malo očistim, si operem, kaj pre-čitam, si kaj zašijem... če grem pa v cerkev? Kdo mi zato kaj da? In prav tako je mislil o jutranji in večerni molitvi i no spovedi. To so navade. V velikem mestu tega ni. Tam človek prebere zjutraj novice, mesto v cerkev v kino, da človelc kaj vidi...
Namenil se je Tone v cerkev. Da bi materi ugodil.
Molčali so ta dan zvonovi. Saj so šli v Rim, tako so pravili otrokom. Molčali so zvonovi v znamenje žalosti radi smrti Sina Božjega. Na Veliki četrtek pri gloriji so se poslovili in v soboto se bodo «'.pet vrnili, da oznanijo Vstajenje Odre-šenikovo.
V črnih rutah so hitele ženske v cerkev, nekako v molčeči žalosti je bilo vse, le sonce je pokazalo svetlo obličje in božalo z zlato toploto čez polje in bregove, skozi vrtove in gozdove, da vzdrami sveže življenje, ki je zaspalo pod be lo zimsko odejo. Sončni bregovi so že zeleneli, na drevju in po gromov ju je že tudi bilo opažati bližnjo pomlad.
Sam je stopal Tone in nič ni čutil, da gre v cerkev. Saj niso dali zvonovi nič glasu. Tako je iskal s svojimi mislimi kdo ve kod. Tedaj se je sprožila v zvoniku regija. Ta čuden ropot je edrnil Toneta in komaj se je domislil, kaj ta zvok pomeni.
Stopil je v cerkev, se pokrižal in šel v klop svoje hiše. Raztresene so bile njegove misli, ko je poslušal, tožno petje in trkanje klepet.ca, ki je spremljalo prenašanje Najsvetejšega iz božjega groba na glavni oltar, kjer so se vršile molitve pri praznem oltarju, oropanemu vsega
la zaznamovana s križevim znamenjem krščanske smrti? Kako bodo govorili tedaj ?
Lahko žive brez križa tisti, katere nadloga ne obiskuje. Toda, kje pa naj dobi tolažbo tisti, kateremu je življenje trpljenje, lci ga nesreča spremlja.... Kam naj se nasloni trpin? Kje naj išče tolažbo v svoji bridkosti...
Nič kaj prijetno ni bilo Tonetu to govorjenje o križu, vendar je sledil besedi, ki ga je bolj in bolj osvajala in ko je bilo pridige konec je zamišljen obstal na svojem mestu.
Spet so se premaknili pobožni verniki, in spet so poljubljali rane Križanemu.
Ni se zdelo Tonetu več tako nesmiselno to početje.
Da, če bi ne bilo na svetu trpljenja, revščine, bolezni, nesreče.... Komur je življenje zabava, ie križ in trpljenje Kristusovo res stvar, za katero nima smisla, tako je modroval sam v sebi Tone — in siromak? Kaj pa ima on od križa? — In če ga pomagajo na križ njegove nesreče pribivati celo tisti, ki križ Kristusov oznanjujejo...
Dolgo je razmiljal Tone, ki jé pač doumel, da nekaj velikega pomeni sveti križ, a prav se mu le ni pojasnila ta uganka. Vendar je navsezadnje v njem dozorel sklep: Grem in ga bom poljubil tudi jaz. Bodi karkoli. Res je to, da so strašno ponižali Jezusa, in da so krivično z njim ravnali"____
—o—
Zmagoslavno so peli zvonovi v velikonočno jutro. Noč je še ležala nad zemljo, ko so jc oglasila njihova pesem. Prebudil se je Tone in nekaka radost je prešla njegovo srce. Ta čudovita pesem velikonoč-
animsvosti
ZA DEKLETA BO VEČ ŽENINOV
Skoraj po vsem svetu opazujejo, da se je v zadnjih letih razmerje med moškim in ženskim spolom docela sprevrglo. Medtem ko je v prejšnjih časih bilo navadno več žensk kakor moških, je pa sedaj na robe in je več moških kakor žensk.
Nekdaj je bil vzrok, da je bilo manj moških, ta, da je v otroških letih pomrlo več dečkov kakor pa deklic, ker so deklice do 7. leta starosti navadno bolj odporne kakor pa fantki iste starosti. Poleg te£?a je vojna vedno vzela mnogo moških, ki so večkrat bili tudi žrtve nesreč v tovarnah. Odkar pa se Je posrečilo znižati umrljivost dojenčkov, ki je včasih znašala celo ojo, na kakih 7 o|o, prihaja to v prid moškemu spolu, ki je poprej kot šibkejši v otroških letih bil naj Vecja žrtev te umrljivosti dojenčkov. Sedaj se je to nekako izravnalo. Zato v mladem rodu sedaj o-Pazajo, da je več moških kakor pa žensk.
Med ljudmi, ki so stari nekako 65 let, je 1200 žensk na 1000 moških. Med ljudmi, ki so stari 20 do let, je razmerje že boljše: na 1000 žensk pride že 1000 moških. pri mladih ljudeh od 15 do 20 leta Pa na 1000 moških pride že samo 977 žensk. Pri otrokih od 6 do 15 leta pride na 1000 fanktov samo še 969 deklic. In pri otrokih pod 6 letom je pri 1000 dečkih le 965 deklic. Torej v prihodnje ne bo primanjkovalo ženinov.
TEHTAJ RAJŠI PET FUNTOV VEČ IN IMEJ MOŽA
Dieta je češče vzrok za holly-voodske ločitve nego grozovitost, zanemarjenje, neznosen značaj in kar je še podobnih oficielnih ločitvenih razlogov. Tako pravi Grace Moore, slovita hollywoodska filmska zvezdnica. Manija do vitke linije, ki jo povzroča spet stremljenje, da si ohraniš svoje mesto pod soncem zvočnega filma, je glavni vzrok za družinske prepire. Dieta je tisto zlo, ki vodi do tako zvane grozovitosti in neznosnosti. Ženske s filmskega platna pretiravajo dieto na strasten način in vsakdanje ženske jih posnemajo.
Nezadostna prehrana povzroča o-slabelost organizma in oslabelost organizma spet slabi živca. Ljudje, ki se nezadostno hranijo, postanejo zdražljivi. Dogodki, ki bi jim normalno ne posvečali nobene pozornosti, se spreminjajo v njih glavah v nepravičnosti. Malenkosti jih jeze. Mož, ki je takšni ženski najbližji, trpi tudi najbolj zavoljo te združljivosti, in potem morata oba ugotoviti, "da ne spadata drug k drugemu".
Mnogo bolje je tehtati pet funtov več in imeti moža, nego biti za pet puntov bolj vitka in zavoljo tega moža izgubiti.
Čim bodo ženske spoznale
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto *udi ob nedeljah. Atelje íyIARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140? U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje
Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modera način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer.
Dr. ANTONIO PEREDA
MEDRANO 151	BUENOS AIRES
zločeste posledice shujševalnili diet glede zakonske sreče, bodo prenehale s samovoljnim stradanjem.
Bodo se pa zadostno hranile in se več gibale, da ne bodo predebele.
ZAPOVEDI ZA SREČEN ZAKON
.. Neka angleška zdravnica, ki vodi londonski zavod za psihologijo otrok, daje v nekem dnevniku ženam, ki si želijo srečnega zakona, vsakovrstne koristen nasvete, pred vsem pa o stvareh, ki bi jih ne smele počenjati. Med temi nasveti so n. pr. zapovedi, naj žena: ne skuša obvladovati moža, naj ga ne kritizira v navzočnosti drugih ljudi,
naj ga ne skuša za vsako ceno preobličiti,
naj ne bo neprijazna do njegovih prijateljev, naj se ne baha z njim, naj ga ne uporablja za hlapca in nosača svojih stvari,
naj ga ne draži in sili na zabave izven hiše, kadar prihaja truden do
Reklamna cena
i
Tapecirano pohištvo za spre-jemnico, 6 komadov $ 65.—
I AVDA. SAN MARTIN 2700 U. T. 59-0504 Buenos Aires i .....(nasproti pošte) .....
ZALOGA DOBREGA VINA
Franc Kurmčič
Kadar imaš ohcet; krst; obisk in sploh kadar rabia vino; obišči ali pokliči na telefon Kurinčiča, ki ti bo nemudoma ugodil in na dom po. stregel s prav dobrim vinom, saj ga imam v zalogi 25 vrst.
— Ne pozabi GARAY 3910,— telefon 61-5384 BUENOS AIRES
mov in si ne želi drugega, nego u-dobnega miru,
naj ne dela dolgov, naj se ne brani otrok, če jih on želi in njej to zdravstveno ne more škoditi.
Zdravnica, drča. Dukesova, pravi, da je na žensko razen tega važno, da razpolaga z zadostnim denarjem za svoje vsakdanje male potrebe. Že pred poroko ali ob začetku zakona je važno, da se denarno vprašanje uredi. Le tako je mogoče izogniti se poznejšim sporom. Vrhu vsega pa mora moderna žena v prvi vrsti vedeti, kako ji je v zakonu odpuščati. Pogostoma se dogaja, da moški v zakonu dostii lažje odpuščajo nego ženske.
PEČENA POLENOVKA
Imaš: 1 kg polenovke, 1|2 čebule, nekaj peteršilja, popra; 2 žlici moke, 1 jajce, 6 žlic drobtin in mast. Osoljene kose namočene in iztreb-
, ljene polenovke potreseš s -sesekljano čebulo in peteršiljem in pustiš malo počivati. Nato osušiš (da se odkaplja), povaljaš kose v moki, razžvrkljanem jajcu in drobtinah in jih pečeš v razbeljeni masti.
=30e3ó£=
Za obleke, površnike MODAS
m

Klobuke in fantazije. Slovenke m 10 o|o popusta
Kukanja y Prinčič
Av. SAN MARTIN 1854 U. T. 59-4995
BUENOS AIRES
POZOR ROJAK!/
Sporočam, da sem se preselil iz ulice Morlote 239 v ulico TINOGASTA 5231, Villa Devoto, kjer bom odslej izvrševal mojo krojaško obrt.
Kakor doslej, bom tudi v bodoče nudil prvovrstno postrežbo po zelo zmernih cenah, v čemer naj se vsak sam prepriča.
Vljudno se priporoča
CIRIL PODGORNIK
;oe
iokso;
Zaloga vina
Imam v zalogi vseh vrst najboljšega vina po nizkih cenah, na debe lo in drobno.
Postrežba tudi na dom.
Priporoča se vsem cenj. rojakom in gospodinjam
STANIČ STANISLAV
Triumvirato 3954 — Bs. Aires U. T. 51—3226
30c30e
loaoi
Kronične bolezni
Obisti — srce — želodec — kri in venerične
PREGLED $ 3—
Sprejemanje od 11. do 13. in od 17. do 20., ob nedeljah od 10. do 12. — Bolnik plača šele potem, ko ozdravi.
KLINIKA JANET
LAVALLE 715 — Bs. Aires
Na nov» otvorjen
Restaurant Internacional
Vam nudi velike zračne prostore, obširno dvorišče, kegljišče (v kratkem tudi krogljišče).
Hrano prvovrstno in veliko iz-bero vin.
Za obilen obisk se priporoča
EMIL JERKIČ
JORGE NEWBERRY 3372 (skoro na vogalu Alvarez Tho-mas) — BS. AIRES
f\ • v*
laricm
ljubljenec
(Zgodovinski roman)
(Nadaljevanje 85)
LEPA ŽENA MEHMEDA ALIPAŠE
Carsko gledališče je bilo zvečer na-
blto polno.
Za to predstavo niso niti prodajali
^stopnic, lože in parket je napolnilo
e Povabljeno občinstvo. To občins-
tVo je bilo del najvišjega plemstva,
^brano iz najvišjih slojev petrograj-
skega prebivalstva. Ostale sedeže na
galeriji so zasedli častniki s svojimi
damami/
,a ta večer je povabila carica Ka-
tarina slovito pevko Catalani, ki jo
Je sm<itrala cela. ki si jc na mah pri-°bila srca vsch> k¡ so jQ sj¡gaj¡ pu_
ika jo je navdušeno pozdravljala. Pevka Catalani je prišla nalešč za ta večer y Petrograd. — To gosto-VanJe je bilo seveda strašno drago, Plačala pa ga je Katarina iz svoje 2asebne blagajne.
^ sredini prvega nadstropja se je Shajala caričina loža. . laricina loža jc bila prekrasno urc-Jena opremljena z najveečjim razkošjem. Bila jc bolj podobna kne-Zevskemu salonu, kakor pa gledališ-loži.
£*red ložo sc je nahajala velika "Prejemna soba. Po navadi se jc v tcJ sobi zbirala v odmorih najodlič? jlejSa družba, ki jo jc carica po^osti-ie ^ CajCm- P°leg sprcjemnice bila
e"a soba kamor jc carica zahajala,
^adar je bila trudna ali pa, kadar je ho^la biti sama.
Med častmi, ki jih je bil delažon
Potemkin tekom današnjega dneva je bila tudi ta, da je sedel v caričini loži poleg carice same.
Odkar se je vrnil, ni govoril še s carico na samem, kajti Katarina ga je javno pozdravila pred množico ljudi. Tedaj se ji ni mogel približati. —Pripovedovali so, da je prizor s Pugačcvim tako močno vplival na carico, da je ves popoldan ležala v pos-telji.
Ko pa je prišla zvečer v gledališče, ni bilo opaziti na njenem prekrasnem, mladostnem obrazu niti sledu utrujenosti. Oblečena je bilo v belo svileno obleko, ki je bila obrobljena s hermelinom in posuta z neštetimi briljanti, rubini in smaragdi. Čelo ji je krasil prekrasen in dragocen dia-dem. Ko je Katarina stopila v svojo ložo, jo je pozdravilo navzoče občinstvo s tem, da je vstalo s svojih sedežev. Vsi so bili mnenja, da carice še nikoli niso videli tako lepe, kakor danes.
S carico jc vstopil tudi Potemkin.
Na sebi je imel sijajno generalsko uniformo, kateri ni njegov mladeniš-ki obraz prav za prav kar nič pristo-jal. Na prsih se mu je lesketala velika zvezda ruskega. Vladimirovega reda, s sabljo pa, ki mu jo je poslala carica tekom dneva, pa je bil opasan.
V	caričini loži je bilo k malo drugih srečnikov. — Oba brata Orlova, najvišja državna dostojanstvenika, ki nikakor nista smela izostati, za cari-čino postrežbo pa je skrbel major Platon Subov.
V	ozadju lože je stalo šestero mladih pažev, med katerimi je bil tudi Gabrijel.
Petrograjsko carsko gledališče še
ni nikoli nudilo bolj svečane slike kakor nocoj.
Vsaka dama je prišla v svoji najlepši plesni obleki. Povsod si videl sam žamet in svilo, dragoceni biseri so se lesketali v morju luči, sijajne uniforme pa so se kosale po svoji lepoti z elegantnimi črnimi fraki diplomatov, ki so imeli pokrita prsa z raznimi redovi in odlikovanji.
V	celem gledališču ni bilo praznega prostora. Samo ena loža, levo od ca-ričinc, je bila še prazna.
V	tej loži sta bila dva stola, na katerih še ni nocoj nihče sedel in ki sta čakala na svoja lastnika.
Ko je carica vstopila, je zaigral orkester rusko narodno himno, ki jo je odlično občinstvo stoje poslušalo.
Potem pa se jc oglasil zvonec in zavesa se je dvignila. Predstava se jc pričela. Že v prvem dejanju se je pokazalo, da bodo gledalci prišli na svoj račun; pevka je nadkrilila vsako pričakovanje.
Ona je prišla, zapela in zmagala! — Navdušila je Ruse prav tako, kakor je navduševala Francoze, Angleže in Nemce. — Prav tako so ji ploskali v Rusiji kakor v Španiji, Ameriki in Italiji, kjer so jo njeni rojaki naravnost oboževali.
Njen sladki glas je prodrl v srca poslušalcev. Tudi carica je, kakor omamljena od prijetnega glasu, poslušala prekrasno petje slovite pevke Catalini.
V cedem gledališčeu. je.bil le en sam človek, ki je petje morda samo napol poslušal.
To je bil Aleksander Potemkin.
Čudno, —ves dan je bil razmišljen, molčeč, čeprav je sprejel mnogo obis
kov, čeprav je moral reči vsakomur nekaj ljubeznjivih besed. Pri tem pa se je prestrašil, kajti mnogokrat ni spoznal svojega lastnega glasu. Zdelo se mu je, da je nekdo drugi govoril njegovim gostom, da je nekdo drugi govoril njegovim gostom, da je nekdo drugi pripovedeval že tisočkrat premíete, toda dobro došle družabne fraze. Njegova duša je zapustila telo in se naselila nekje drugje, telo pa je ostalo samo.
Potemkin si je moral priznati, da ne more pozabiti one lepe palače z balkonom in one prekrasne žene na njem.
Vedno je hodil v svojo spalnico, kjer je v dragoceni vazi duhtela kita temno rdečega cvetja, ki mu jo je neznana lepotica vrgla z balkona.
Potemkin sam je postavil šopek v vazo in skrbel, da bi mu ne zmanjkalo vode. Ni hotel, da bi cvetje ljubezni ovenelo. Želel je, da bi ga ohranil še do jutri lepega in svežega.
Vedno znova je vdihaval opojni vonj ter se naenkrat ujel pri poljubu. ki ga je pritisnil na nežne lisike.
Naenkrat je vzel šopek iz vaze in ga hotel vreči v kamin, kajti neki notranji glas mu je špetal;
—To cvetje pomeni obrat y tvojem življenju! — Uniči ga! Pohodi ga! — Ne daj se omamiti od tega vonja —, ne daj se zapeljati po njegovi lepoti! — Uniči ga, pozabi vse, kar je s tem cvetjem v zvezi! Ta vonj s« bo spremenil v strupen dih, ki bo uničil Tvojo življensko srečo!
Toda Potemkin potegne svojo roko nazaj, globoko vzdihne ter postavi cvetje nazaj v vazo.
Zakaj pa je sedaj v gledališču hre-
penel, da bi vedel, da bi bil v bližini svojih rdečih cvetk? Sedaj, ko je bil s carico v gledališču, obdan s sijajno družbo? — Zakaj ni mogel pozabiti opojnega vonja in rdeče barve?
Umetnici je občinstvo navdušeno ploskalo. Carica pa je šepetala:
—Kako lepa je, — kako nenavadno lepa je!—
Potemkin pa jc ostal v splošnem navdušenju popolnoma neobčutljiv in nem; njeno petje je sicer prodrlo v njegovo dušo, toda dojmilo se ni.
Bilo mu je, kakor da bi mu nekaj manjkalo v tej nabito polni hiši, kakor da bi z vso silo svoje duše hrepenel po nečem, a prav za prav ni vedel počem, toda bolje: ni si hotel priznati.
—Prijatelj, kaj ti je? — mu sedaj zašepeče Katarina in se je skrila za svojo pahljačo, ki je bila narejena iz nojevih peres in posuta z diamanti. —Bled si! — Žalosten si! —
Ko pa ji Potemkin ni takoj odgovoril, nadaljuje carica z drhtečim glasom:
—Prijatelj, vem kaj ti je, — vem kaj te žalosti!
—Mar no, hrepeniš po trenutku, ko boš zopet sam z menoj? — Kajneda, srečen bi bil, če nas ne bi vsi ti ljudje opazovali? Toda potrpi, dragi moj, potrpi1 — Še danes bodo prišli trenutki blažene sreče!—
—Po tretjem dejanju bomo odšli iz gledališča ter se adpeljali k večerji, ki sem jo priredila tebi na čast v zimskem dvor cu. Ko pa bo pričel ples, bova izginila! Tedaj boš poležal pri mojih nogah, jaz pa bom imela tvojo glavo ▼ si»jem naročju in pii-
SLOVENS
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
TA1UFA KKUUOIUA COEREO ARGENTINO
Concesión 1551
Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Airas
Za kuhinjo
smetanov zdrob
Xa tri četrt litra kisle smetane skuhaš — in zmeraj mešaš tri da je prav gosto. Potem daš v to četrt skodelice pšeničnega zdroba, kašo potrebno množino mleka in spet kuhaš in primerno osladiš, da je zdrob vprav pravšen. Vse daš v skledo in postrežeš še z brusnicami.
ribjTgolaž
Imaš: 1 kg morske ribe, 1 žlico moke, 2 žlici masti, 1 žlico čebule, malo moke, paprike, popra, soli 1|8 J. smetane limonov sok, paradižnikovo mezgo. ( Ribo daš za pol ure v mlečno vodo, da izgubi morski duh. Nato jo osušiš, pokapljaš z limonovim sokom in razrežeš na velike kose. Te kose povaljaš v moki, jih hitro op-ražiš v razbeljeni masti in jih vza-meš ven. Potem daš še malo moke v ponev, naliješ mleka in osoliš, po popraš in daš še malo paprike zraven. K*o daš ribo na mizo, obliješ ribje kose s to omako, kateri do daš še malo paradižnikove mezge in kisle smetane.
ZA KRATEK ČAS f Prireditev Sokola Dock M
UGANIL JE VZROK
Mlado dekle.- "Ne vem zakaj, ali obraz me tudi vedno tako peče".
Zdravnik: "Hm, recite vašemu fantu, naj se malo bolje brije".
ZDRAVJE PA TAKO
"No, kako je kaj, gospa Petelin-ček?" — "Ah, slabo, zelo slabo. Od kar sem se ponesrečila, se ne morem znebiti glavobola, želodec mi nagaja, protim me ne pusti spati, roke se mi tresejo in prehlajena sem kar naprej." — "No, potem pa morate biti pri krepkem zdravju, da vse to prenesete."
VEČNA LJUBEZEN
"Ali greš z menoj v kino? Igrajo i "Večno ljubezen" — "Žal ne morem, sem samo dve uri prosta". — "Čisto prav; več kot dve uri "Večna ljubezen" itak ne more trajati".
RAZLIKA
"Ti, ali veš, kakšna razlika je med žensko do tridesetega leta in med žensko po tridesetem letu?"
"Ne vem".
"'Torej ti jaz povem. Do 30. leta si vsaka želi moža z bodočnostjo, po 30. letu pa bodočnost z možem."
— Boca
Sokol Dock Sud — Boca bo priredil v soboto 23. aprila 1938, ob 9 uri zvečer, ulica Billingliurst 1767 na Dock Sudu, svojo prvo letošnjo veliko zabavo z zanimivim sporedom.
Opozarjamo na to prireditev vse naše rojake, posebno one z Avella-nede, da jo posetijo.
JUGOSL. KVARTET. "JADRAN"
Ljubiteljem lepega petja sporočamo, da jugosl. kvartet "Jadran" (Arion) poje po radiu vsako sredo ob 7, 8.35 in 9.35 uri zvečer.
ZIMA V ITALIJI
Po vsej Italiji je nastopila huda zima. V mnogih krajih je palo snega 25 cm na debelo. Temperatura se je znižala od 22 na 3 stopnje.
Posebno hud mraz je v Trstu in Benetkah, kjer imajo celo 3 stop nje ped ničlo.
KROJAČNICA
"GORICA"
Hočete biti dohro in elegantno oblečeni.
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postrežem.
FRANC LEBAN
Ul. WARNES 2191
(Nasproti postaje Pa ternal.)
S prijatelji je velik križ. Edini človek, ki ima več prijateljev kot jih potrebuje, je tisti, ki nobenega ne potrebuje.
In v .srcu je začutil bolest, ki ji ui vedel vzroka. Tedaj pa si je sam odgovoril na vprašanje:
— Morda s pravico soproga, — morda — morda.
y vsako izseljensko hišo "Slovenski list"
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
HFRTO CFRNlr
DORREGO 1583, — Bs. Aires
54 — 3588
NAJSTAREJŠI LIST SVETA
Po desetletnem presledku prične znova izhajati najstarejši časnik na svetu, "Pekinški Uradni list". To bo uradno glasilo sedanje začasne pekinške vlade in potomec prvega uradnega lista, ki je začel v istem mestu izhajati že v 10 stoletju.
Po starih zapiskih je pekinški u-radni list že v 10. stoletju objavljal cesarske odredbe in proglase za guvernerje pojedinili pokrajin. Kopije tega uradnega lista so dostavljali sli provincialnim oblastem. Ta prastari list je izhajal na rumenem papirju in pekinškem muzeju je videti še nekoliko izvodov. Šele po odstopu mandžujske dinastije 1. 1912. je prenehal izhajati, toda "de čji cesar", princ Puji, je nadaljeval njegovo tradicijo s tem, da je v Prepovedanem mestu izdajal podoben list, toda na belem papirju. L. 1924. je Puji zbežal v Tiencin in tedaj je nehal izhajati tudi ta list. Republikanska vlada ga je začela sicer znova izdajati, toda potem je kmalu ponovno zaspal in šele po desetih letih ga je provi-zorna vlada zbudila.
"Pekinški Uradni list" izhaja vsak ponedeljek in stane v angleškem denarju pol pennyja. Tudi sedaj rabi v prvi vrsti za objavo oblastnih odredb in sporočil.
Trst. — Pri delu se ,ie nenadoma zgrudil nezavesten na tla Ivan Gregorio, ki je bil prepeljan v bolnišnico.
— Sežana. — Pri Sežani se je zaletel kamjon goriškega trgovca s sadj em Borislava Terpiiia ob železniške zapornice, jih prelomil in se nato zvrnil v jarek. Šofer je dobil samo nekaj lažjih ran.
Tržič. — Zopet se je vžgalo grmovje v velikem obsegu, ki je ponoči dajalo izreden pogled. Gasilci so imeli polne roke dela. Gašenje je bilo oteženo, ker so med požarom eksplodirale granate in naboji iz svetovne vojne. Nekaj gasilcev je bilo ranjenih.
EXPRESO "GORIZIA"
FRANC LOJK
Calle VUiLAROEIi 1476 U. T. 54 Darwin 5172 ln 2094
OSKAR KOGOJ NOVOMAŠNIK
Dne 24. aprila t.l. ho pel svojo prvo sv. mašo v župni cerkvi v Mirnu pri Gorici tamošnji rojak g. Oskar Kogoj.
KROJAČNICA
Peter Capuder
se priporoča cenjenim rojakom Rio Bamba 879 — Bs. Aires
KROJAČNICA
Leopold Ušaj
Ima v zalogi veliko izbiro blaga za suknje površmike in zimske obleke.
GARMENDIA 4947 Paternal, Bs. Aires
povedoval mi boš in mi potožil vse, kar ti teži srce!
—Da, —odvrne raztreseno Potemkin, — ko bo pričel ples, tedaj bom, — tedaj bova sama!
Naenkrat se ga je lotila želja, sam ji ni vedel vzroka, da bi planil in pobegnil odtod, samo da mu ne bi bilo treba biti s Katarino na samem in ji govoriti besede ljubezni. Potemkin je zopet umolknil. Ko je zavesa padla, ni hotelo biti ploskanju konca. Navdušeno občinstvo je pevko neštetokrat priklicalo pred zastor.
Medtem ko je zbrana odlična družba v gledališču slavila umetnico, se odpro vrata prazne lože, ki se je nahajala poleg caričine lože.
Nojprej je vstopil zamorec, ki je bil zelo čudno oblečen. — Ogrnjen je bil z belim suknom, okrog pasu pa je imel privezan orijentalni šal, ki mu je segal skoro do tal .Glavo mu je pokrival turban.
Zamorec je prekrižal roke na prsih in se globoko priklonil zdelo se je, da je v ložo prišel njegov gospodar. Potemkin je skoraj zavpil. K sereči pa se je še premagal in u-dušil svoj vzklik, —toda krčevito se je oprijel naslanjala svojega stola, kajti bilo mu je, kakor da bi moral planiti in se nagniti čez ograjo, da bi boljše videl, kaj se v sosednji loži dogaja.
V ložo je pripeljal starec, ki ga je Potemkin predpoldne videl na balkonu one lepe palače, pod roko svojo mlado, prekrasno ženo. Kako dragocena je njena obleka! Zelena svilena obleka s prekrasni mi čipkami je ovijala mlado telo neznanke.
Okrog belega vratu je visel niz bril-jantov ki so se bleščali, kakor morje luči. Na prsih pa je lepa neznanka zopet imela kito cvetja!
—Dama s cvetjem! — zašepeče Potemkin, k sreči pa tako tiho, da carica ni mogla slišati teh hrepenečih besed.
Ko je gospa ž« sedla, je sedel tudi gospood.
Kar jc gledal Potemkin, je seveda opazilo tudi ostalo občinstvo.
Vse oči so bile obrnjene v ložo, vsakdo je z zanimanjem ogledoval čudni par. V tem paru sta se strnili zima in vroča pomlad.
Med občinstvom je nastalo živahno gibanje; vsakdo je vprašal svojega soseda: "Kdo je to? Sta-li Rusa? —Mar sta inozemca? "— Ah, kako krasen nakit1 — Ah, kako lepa je ta žena! —
Orekster je pričel z overturo drugega dejanja in vse utihne.
Carica pokliče svojega ministra, ko pa je ta pristopil, ga je Katarina v prašala tako glasno, da je Potemkin lahko slišal vsako posamezno besedo:
—Dragi Panin, povejte mi, kdo sta ta dama in ta gospod v sosedni loži? — Ta dama je dražestna! — Dragi knez Potemkin, kakšnega, mnenja s-te?
—Priznavam, Veličanstvo, da sem popolnoma vačega mnenja — odvrne Potemkin.
Carica ni niti slutila, kako glogoko resnico je povedal Potemkin s temi navadnimi besedami.
—Dama je zares izredno lepa ~ nadaljuje carica med porogljivim smehljanjem, — zdi se mi pa, da ima njen spremljevalec izrazito židovski
obraz, mar ne, dragi grof Panin?
Ne toliko židovski,— odvrne Panin in se priklonil,—kakor vzhodni izraz. — Screčen sem, da vam morem kaj več povedati o tem tujcu, ki je pred kratkim časom prispel v Petro-grad.
—Gospod sc imenuje Mehmed A-lipaša. Dolgo vrsto let je bil ta človek sultanov minister za finance. Zdi se. da je v tej častni službi silno obogatel, kajti ne živi samo zelo razkošno, temveč ima tudi v naših bankah naložene ogromne svote.
—Še ni dolgo tega, kar sem po vaši nalogi razpisal veliko državno posojilo. Sam Mehmed Alipaša je podpisal dvajset milijonov in to svoto tudi takoj izplačal.
—To pa je res silno bogat človek!) —vzklikne carica.— Gotovo je najbogatejši človek v Petrogradu.
—Gotovo! —odvrne grof Panin.— Pripomniti pa moram, da je Mehmed Alipaša zelo pošten in plemenit človek, zato nisem niti malo pomišljal, ko sem mu poslal vabilo za nocojšnjo predstavo, kakor tudi za ples v zimskem dvorcu. Med mnogimi od-ličnjaki dvorcu. Med mnogimi od-ličnjaki in bogataši je Mehmed Alipaša prvi dobil vabilo. —Storili ste prav —odvrne carica.
—	Bogataše moramo ščititi. Rusija je sicer bogota država, toc^i bogatašem je še vidno premalo bogata.— Marsikaj zanimivega ste nam povedali o Mehmedu Alipaši. dragi grof,
—	ali pa veste tudi kaj o tej dami? Potemkin je z velikim zanimanjem
poslušal grofovo poročilo. Niti besedice ni preslišal, kajti stari spremljevalec mlade lepotice ga je izredno zanimal.
Ko pa je carica vprašala po dami sami, ko je grof Panin odprl usta, da bi carici odgovoril na to vprašanje, je pričelo Potemkinovb srce hitreje utripati. Sedaj bo slišal, v kakem razmerju stoji ta stari gospod napram mladi dami.
—Dama je najbrž hčerka Mehme-da Alipašeč — reče carica.
Minister odkima z glavo.
—Kako? Mar to ni njegova hčerka? — zakliče začudena carica.
—Ali je mogoče? — Mar je ta mlada, lepa gospa zares žena tega starca?
—Veličatistvo —odvrne grof Panin, — dama je soproga Mehmeda Alipaše!
—Soproga!
Potemkin se zdrzne! —Zaprl je oči, — obraz pa si zakrije z rokama. Bilo mu je. kakor da bi moral zakričati, zavpiti od bolesti. Komaj se je premagal.
Ha, kako srečen je bil v nevarnem bojnem metežu, ko so ga napadali uporniki kakor razdraženi volkovi' Tedaj se jc pačutil svobodnega, zadovoljnega in serečnega, sedaj pa, ko je sedel pri carici, sredi tega bogastva in razkošja, se mu je zdelo, kakor da bi sc moralo velikansko poslopje vsak hip podreti in ga pokopati pod svojim razvalinami. Bilo mu je kakor da bi moral zdaj pa zdaj nastati močan potres in razmajati stavbo in podreti ogromne stebrovje, ki je nosilo strop in končati vsako življenje, vsako nado.
—To je torej njegova soproga? — vpraša Katarina in se porogljivo nasmehne. — Priznavam, da še nikoli nisem videla bolj čudnega para.
—Dama jc podobna nežnemu cvetu, njen soprog pa mrazu, ki pome-
ni nežni cvetki smrt.
—Grof Panin, mislim, da bibilc dobro, če bi temu tujcu privoščil nekaj ljubeznjivih besed. Mogoče nam bo še kedaj koristen.
—Knez Potemkin, ali bi bili tako prijazni in odšli v ložo nošega soseda Mehmeda Alipaše, ter mu rekli, da mu po drugen dejanju devoljujem av-dijenco.
Potemkin prebledi.
Mar naj stopi k njej ? Naj govori z njo? Videti jo iz neposredne bližine? —Oh, kako bi ga ta naloga še pred nekoliko trenutki osrečila! Sedaj pa, ko je vedel, da je ona žena nekega drugega, — da je soproga tega sjarca, se mu je soproga tega starca, se mu je zdelo kakor da bi jo moral prezirati.
Kaj je bilo vendar vzrok, da se Jc ta lepa, dražestna mlada žena poročila s tem starcem? — Oh, ljubezni tu gotovo ni bilo, ljubezen ne sklep3 tako čudnih zvez, —Prijateljstvo?-" Prijateljstva ni med moškim in žensko. —prijateljstvo je ljubezen!
Todá še nekaj prikuje srce k srcu. zveže prav tako trdno, kakor
ljubezen. Ta tajna moč, ki vlada svet, ta zapeljivec je " denar.
IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek
diplomiran» na univeroi v lVaK' in v Burno» Airean. Zdravi vaf žensk« bolezni. — Sprejem» t««11 noNoče v popolno oekrbo.
ordinlra od 9 ure zjutraj do i" ure zveier
LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 28 Bueno Orden 83»» Buenos Airea