Knjiga Slovenska XIX. veku. n) Živili Slovenci! Naj se ustanovi družtvo za izdavanje dobrih slovenskih knjig itd. —je za novo leto 1851 v Bčeli svetoval A. Janežič. Vsled vzbujevanja Slomšekovega se v ta naraen 27. jul. snide odbor ter razglasi 1. sept. družtvene postave. Bili so pa v odboru: A. Einšpieler, Fr. Zorčič, J. Rozman, A. Janežič, D. Robida, M. Majar, B. Lesjak, Gr. Somer. V 1. listu 1852 ima Bčela -Povabilo k družtvu sv. Mohora", kakor tudi ,,Slov. Prijatel." Vodja je začasno bil A. Einšpieler, tajnik pa A. Janežič. V 5. 1. so se jeli tiskati družniki z A. M. Slomšekom na čelu, in kakor je A. Janežič pomagal družtvo sv. Mohora spraviti v življenje, tako ga je tudi na vso moč podpiral in od 1. 1852 do 1859 opravljal težavno službo družtvenega tajnika brez vse plače. Kolikor toliko truda je iinel pri knjigah, ki jih je družtvo v tej prvi dobi spravilo na svetlo, in te so—tiskane sploh v Celovcu (Kleinmayr — Leon)• L. 185 2: Slovenski Goffine ali Razlaganje cerkvenega leta. I. Del. 1853. 8. 320. — Blagomir puščavnik. Podučivna in kratkočasna povest za ralade in odraščene ljudi. Poleg nemšk. poslovenj. 1853. 8. 154. — Kratka povestnica Goriške nadškofije. Spisal Franc Blažič. 1853. 8. 81. — Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino. 1853. 8. VII. 55. — Domači ogovori po nedelskih evangeljih za verne ljudi na deželi. Sp. F. J. Kaffol. I. Del 1853. 8. 270. L. 1853: Božidar, podučivna in kratkočasna povest za mladost in odraščene ljudi. 1853. 8. 113. — Zgodovina svete vere v podobah starega zakona. Sp. J. Ciringar. 1853. 8. 78. — Stari Urban ali zimski večeri dobrih kmetov. Poleg talianskega poslovenili Goriški bogoslovci. 1853. 8. 225. — Domači ogovori po nedelskih evangeljih za verne ljudi na deželi. Sp. J. F. Kaffol. II. Del. 1853. 8. 290. L. 18 54: Djanje Svetnikov. Del I. U Gradcu 1853. 8. VIII. 736. - Slovenski Goffine ali Razlaganje cerkvenega leta. II. Del. 1854. 8. (I. II. str. 768). — Druge in Tretje Mozesove bukve. 1854. II. 8. 104. III. str. 76. — Imenik in račun dmžtveni. L. 1855: Djanje Svetnikov. Del II. 1854. 8. 813. — Zgodovina svete všre v podobah novega zakona. Sp. J. Ulaga. 1855. 8. 85. — Šestdeset pesem z napevi za cerkev, šolo in kratek čas. Na svetlo dal L. Cvek. 1854. 16. 102. — L. 1854 in 1855 še BŠolsk. Prijatla" po verhu (Slov. Prij. 1856 str. 16). L. 1856.: Drobtince. Na svetlo dal M. Stojan. XI. 1856. 8. X. 310. — Ogledalo kerščanskih čednosti y poduk in posnemanje. Poleg Dominika Mettenleiterja (Friihlingsblumen). 1856. 8. 175. — Elizabeta ali pregnanci v Sibiriji. Lepa povest za mlade in odraščene ljudi. 1857. 8. 110. L. 1857: Drobtince. M. Stojan. XII. 8. XX. 237. — Slovenska Koleda za leto 1858. 8. XXXI. 267. Vredil A. Janežič. L. 1858: Drobtince. M. Stojan. XIII. 8. VIII. 351. — Slovenska Koleda za 1. 1859. 8. XXVIII. 170. Vredil A. Janežič. - Marije Rožen Cvet. Sp. M. Stojan. 1855. 12. 414. L. 185 9: Najpoglavitniše resnice svetevere v premišljevanje dane po misijonarju Humbertu. Posl. Peter Cizej. 1859. 8. 448. — Rožice za mlade in odraščene ljudi. 1859. 8. 170. Družnikom so se pošiljale knjige po razmeri in previdnosti; med njimi nekterim tudi -Naravoslovje alj Fizika" po domače zložil K. Robida. V Ljubljani 1849. 8. XI. 123. Nameraval je Janežič za 1. 1860 dati na svetlo zabavnik .Zornica" ter jo je napovedoval v Glasniku 1. 1858 str. 169 itd.; a v Glasniku 1859 str. 128 naznanja, da za prihodnje leto nZorniceu ne bode na svitlo, ker nam v letošnjih nemimih časih ni bilo mogoče, od vseh boljših pisavcov sostavkov za-njo pridobiti. Drugi vzrok temu pa je bil, ker je kot tajnik vredoval -Koledarček družbe sv. Mohora" (Prim. in popravi v Jan. Večernicah 1870 str. 31 o Zarnici!). o) Cvet slovenske poezije. S kratkim naukom o pesniških izdelkih za gimnazijalne in realne šole. Na svitlo dal Anton Janežič, c. k. učitelj na viši realki. V Celovcu 1861. 8. 117. Nat. J. Leon. — BIzmed vseh umetnij, kar jih slajša človeku življenje, je poezija najlepša, najžlahtniša cvetica. . Poezija je človeškemu sercu tudi najblažja dušna zabava. . Poezija je tako rekoč ključ do mladostinega serca. Torej je vsakemu šolniku v svojem nauku perva skerb, da odgerne svoji mladini mičnost in krasoto narodne poezije in jo po nji navda z ljubeznijo do sladke materinščine. . Žalibog je v naših berilih ravno poezija — najpotrebniša tvarina v jezikoslovnem nauku — skorej najbolj v nemar puščena, ktera okoljščina gotovo tudi ovira zaželjeni napredek v slovenščini. Da se temu pomanjkanju, ki ga brez dvoma čuti vsak učitelj slovenskega jezika, vsaj nekoliko v okom pride, je zagledala beli dan pričujoča nabera slovenskih pesem1". . Cela zbirka obsega 100 večih ali manjih pesem od 32 različnih pesnikov. . Vse tiste mesta, ktere bi utegnile žaliti nežni čut mladostni, so se vestno odstranile ali prekrojile. . Pesmam je pridjan poduk o pevskem zlogu in o vseh pesniških izdelkih (lirike, epike, dramatike, didaktike). . V dodatku je nekaj poezij iz hervaško - serbskega slovstva (p. Gundulič, Kanavelič, Palmotič, Gjorgjič, Mažuranič, St. Vraz, Preradovič), kitica srbskih prislovic, cirilsko - slovenske pismena, da se naša mladina polagoma privadi tudi hervaščine in cirilice, da postane vgodna za jugoslovensko vseučilišče, ki se utemeljuje v bližnjem Zagrebu itd. (Glasnik 1861 str. 76). p) Cvetje iz domačih in tujih logov. Izdaja Anton Janežič. Pervi zvezek. Marija Stuart. Tragedija v 5 djanjih. Spisal Friderik Schiller. Poslovenil France Gegnar. Nat. J. Leoa v Gelovca 1861. 16 str. 223 (Priklada Glasniku VII). Šestka I. 1. 1862 v 16: 1. Viljem Tell. Sp. Miroslav Schiller. Poslov. Fr. Gegnar. V Celovcu str. 208. Nat. J. Leon. — 2. Platonov Kriton in Apologija. Iz grščine poslovenil Ivan Božič. str. 78. — 3. Babica. Obrazi iz življenja na kraetih. Spisala po česki Božena Nemcova. Posl. Fr. Cegnar. str. 297. — 4. Ksenofontovih spominov na Sokrata čvetere bukve (Memorabilia). Poslovenil P. Ladislav Hrovat str. 158. Sestka II. 1. 1863: 1) Na sveti večer o polnoči. Epična pesem v treh spevih. Zložil Gr. Krek. str. 55. — 2) Publija Virgilija Marona Georgikon, to je: Poljedelstvo. Čvetere bukve. Posl. Dr. J. Šubic. str. 118. — 3) Sofoklov Ajant. Žaloigra, ki jo je iz grščine poslovenil Kračmanov Matija (Valjavec). str. 87. — 4) Kitica Andersenovih pravljic. Poslovenil Fr. Erjavec. str. 78. — 5) Veronika deseniška. Epična pesem v XV spevih. Zložil J. Frankolski, kmet v Črešencah. str. 79. — 6) Slovanska blagovestnika sveta C i r i 1 i n M e t o d. Prigodbe in povesti v spevih. Zložil Anton Umek (Okiški). str. 52. Šestka III. 1. 1864: 1) Družina Alvaredova. Povest iz kmečkega življenja. Spisal Fernan Caballero. Iz španskega poslovenil Janez Parapat. str. 163. — 2) Pervenci. Poezije Janeza Bilca. V Ljubljani str. 80. Nat. J. Blaznik. — 3) Izmael — Bej. Vzhodna povest. V ruščini zložil Mihael Lermontov. Poslovenil Janez Vesnin. V Celovcu str. 88. — 4) Agapija. Obraz iz jugoslovenske zgodovine. V češčini spisal Pr. Chocholoušek. Poslov. Podgoričan. str. 80. Šestka IV. 1. 1865: 1) Pesmi. Zložil Anton Umek Okiški. str. 173. — 2) Kirdžali. Podonavska povest. Poljski spisal Mihael čajkovski. Posl. Podgoričan. str. 318. — 3) Živalstvo. Prirodopis za niže gimn. in realke. Sp. A. Pokornv. Posl. Fr. Erjavec, učitelj na kr. viš. realki v Zagrebu. 1864. 8. 165. Nat J. Leon. — 4) Rastlinstvo. Prirodopis za niže gimn. in realke. Sp. A. Pokorny. Posl. Ivan Tušek. 1864. 8. 123. ŠestkaV. 1. 1866: 1) TomažMor. Žalostna igra v petih djanjih. Spisal Silvio Pelliko. Posl. J. Križaj Severjev. 1866. 16. str. 96. — 2) Slovo o polku Igorove. Iz starorusk. posl. in razložil M. Pleteršnik. str. 24. — 3) Deseti brat. Izvirni roman. Spisal J. Jurčič. str. 278. — 4) Zora in Solnca. Pripovedna pesem v treh delih. Zložil M. Valjavec. str. 80. Šestka VI. 1. 1867: Cvet in sad. Izviren roman. Sp. J. Jurčič. Roman je v 1. in 2. snopiču do str. 160 nedodelan, in tako je ostala nedovršena VI. šestka ker je Cvetje iz domačih in tujih logov — dospevši do 35. vezka ali snopiča — prenehalo v slovstvu našem (Prim. Letopis Matic. Slov. II. 1869. str. 269 — Bibliograf. Slov.). r) Slovenska Slovnica za domačo in šolsko rabo. Spisal Anton Janežič, c. k. učitelj više realke. Nova, vsa predelana in popravljena izdava. V Celovcu 1863. 8. 250. — Tretji, popravljen natis 1. 1864. — Četerti popravljeni natis 1. 1869. 8. 250. V založbi E. Lieglove knjigarnice. Imenik slovniških izrazov (247—250). Kazalo. Pojasnjevanje kratic. Doklada: Pismo Slovensko. — Delo samo se pojasnjuje v predgovoru k drugi izdavi najbolje na pr.: nOd kar nam slovenščina v knjigi živi, vedno se slovniški mika in lika; nova slovenska slovnica torej Slovencem ne more biti nova prikazen. Pri vsem tem me navdaja sladka misel, da jo prijazno sprejme vsak, komur pride pod roke: poshranjena je namreč v njenih listih tnarsiktera nova drobtina, ki sem jo ali sam pobral med narodom ali po drugih možeh posnel izmed naroda. Pa nikarte misliti: nova zaplata pa stara suknja. Vsa nova po obliki in po osnovi, predelana po tirjavah sedanjega jezikoslovja in poprav- Ijena po najboljših slovniških pripomočkih, prikazuje se ,,slovenska slovnica" v drugo na svitlo, da širi med Slovenci temeljito jezikovo znanje ia ogreva njih serca za mile glasove maternega jezika. Namenjena je pričujoča slovnica sosebno mili slovenski mladini za šolsko rabo; v svesti pa sem si, da je tudi noben drugi Slovenec ne položi iz rok brez vsake koristi. Jezik, v kterem je pisana in ki ga učf, je prava čista slovenščina, posneta po ljudski govorici vseh Slovencev ob Savi in Dravi, ob Soči in Muri; prezerlo se ni nobeno narečje, ktero še hrani kako dragotino starega čistega blaga. Skoz in skoz mi je bila vodnica današnja beseda našega naroda, svetovavka v dvoinnih rečeh pa starša slovenska pisava in stara slovenščina, od ktere še le dohaja sedanji besedi luč in svitloba; dajala se je torej prednost vselej tistemu pravilu, tisti obliki, ki itna korenino v stari slovenščini, pa nam še dan danes živi. — Vsakemu pravilu so dodjani v pojasnjevanje nekteri izgledje, vzeti iz bogatega zaklada narodovih prislovic ali nabrani po spisih najboljših slovenskih pisateljev, ker se take iskrice narodovega uma najrajše primejo mladinskega serca. Blagor mu, komur se vrastejo v misel in serce, da mu svetijo po poti skozi življenje! Služila so mi pri izdelavi razna veča dela jezikoznanska itd." — In k četerti — poslednji svoji lastni izdavi — piše A. Janežič, profesor na c. k. viši realki: Da se more pričujoča četerta izdava slovenske slovnice s tretjo vred v rabi obderžati, zato se ni v ničemur prenaredila; samo tu pa tam se je kaka očitna pomota popravila in nekaj man važnih pravil z manjšimi čerkarni natisnilo. Pri tej priliki dajem na znanje, da skusim mnogostrani želji po nMali slovenski slovnici za pervence" najprej ko bo mogoče ustreči." Kakor je predelaval in dovrševal slovnico slovensko, tako je popravljal in zboljševal tudi svojo nemško ali Nemcem namenjeno, da je od 1. 1849 do 1. 1869 prišla na svetlo vže VII. natisa z naslovom: MSlovenisches Sprach- und Uebungsbuch fiir Anfanger zum Schul- und Privatunterrichte von Anton Janežič." s) Cvetnik. Berilo za slovensko mladino. Vredil Anton Janežič, c. k. profesor na viši realki. Pervi del. V Celovcu 1865. 8. 168. Založila in svojim družnikom razposlala družba sv. Mohora (Glasnik str. 223). — Berilo to se je sprejelo za niže razrede v gimnazije in realke, torej je vravnal nCvet_ik1' brž 1. 1867 v založbi Lieglove knjigarnice, nat. J. in F. Leon, ter razposlal I. del v drugem nekaj popravljenem natisu. Oblika mu je nekaj veča kot prvemu natisu in za šolsko rabo pripravniša. Šteje na 176 straneh 136 manjih ali večih spisov raznega podučnega in kratkočasnega zapopadka itd. (Glasn. 1866 str. 412). — Cvetnik. Berilo za slovensko mladino. Vredil A. Janežič. Drugi. del. V Celovcu 1867. 8. 174. nV skrbnem izboru in kolikor je mogoče v pravilni besedi obsega 127 krajših in daljših spisov v vezani in nevezani besedi od raznih slovenskih pisateljev, med kterimi jih je polovica prozaiških popolnoma nova. Sestava je enaka sestavi prvega dela, ki so jo za nježno mladenško dobo kot najprimernišo potrdili najboljši šolnikarji. Večina sestavkov je pripovedovalnega ali opisovalnega zapopadka; vendar se je vvrstilo tudi nekaj ložih nravuo - podučnih spisov, ker berilu ne more biti samo naloga, da služi jezikoslovnemu nauku in mladini duha s koristnim znanjem bogati; treba je po njem naši mladeži tudi srce plemeniti in jo za vse, kar je dobro in lepo, že v nežnih letih z Ijubeznijo ogrevati. Da se je dosegla veča edinost v pisavi, potrebna je bila marsikaka poprava v oblikah, sem ter tje pa tudi piedelava v besedah; naj se blagovoljno prizanese, če je ostala, vsej skrbi vkljub, še tu pa tam kaka hiba v tej zadevi. Tudi na to se je gledalo, da se nahaja tudi v pričujočpm drugem delu blizo od vseh bolj&ih slovenskih pisateljev vsaj eden ali dva. spisa, da postane berilo v resnici zrcalo narodove književnosti." Tako piše Janežič sam v Glasniku (1867 str. 176).