GEOGRAFSKI OBZORNIK EKOTOPSKA ANALIZA BOČA Ana Vovk UDK 911.2(497.12"Boi") EKOTOPSKA ANALIZA BOČA Ana Vovk, mag., Pedagoška fakulteta Maribor, Oddelek za geografijo, Koroška cesta 160, 62000 Maribor, Slovenija UDC 911.2(497.12"Boč") ECOTOPIC ANALISYS OF BOČ MOUNTAIN Ana Vovk, M. Sc., Pedagoška fakulteta Maribor, Oddelek za geografijo, Koroška cesta 160, 62000 Maribor, Slovenia Uspešno varstvo narave in poznavanje kakovosti zemljišč za različno rabo zahtevata dobro poznavanje vseh naravnih in družbenih dejavnikov okolja. Posamezni sestavni deli pokrajine se pojavljajo v različnih kombinacijah in vplivajo na rabo tal in naselitev. S kvantitativnim vrednotenjem kamnin, reliefa, voda, rastja in prsti lahko določimo prostorsko najmanjše homogene enote - ekotope. Članek predstavlja primer ekotopske analize pokrajine Boča. The successful protection of nature and qualitive evalua- tion of areas for different land use demand appropriate knowledge of all natural and sicial factors within of en- vironment. All components of the landscape appear in various combinations. Their influence on land use and settling is of special importance. By quantitative evalua- tion of lithologhical structure, relief hydrologhical, vegetational and soil characteristics, the smallest homo- geneous units - ecotops, can be determinated. The arti- cle represents a case study of ecotopic analysis on the example of the Boc mountain landscape. Preple tenost naravnih in družbenih sestavin pokraj ina zahteva, da najprej preučimo posamezne sestavine (3) in na njihovi osnovi omejimo temeljne, najmanjše homogene pokrajinske enote ekotope (4), ki j ih lahko združujemo v območja sorodnih eko- topov, ekotopske komplekse, torej pokraj inske enote s podobnimi naravnimi značilnostmi. Boč pripada hribovitemu predalpskemu svetu, ki se vleče od južnega roba Mislinjske doline do z a h o d n e g a r o b a V a r a ž d i n s k e P o d r a v i n e . P o markantni razgledni točki (Boč, 980 m) se hribovje imenuje Bočko pogor je . V tektonskem smislu j e p o d a l j š e k V z h o d n i h K a r a v a n k , kar se k a ž e v kamninski zgradbi. Prevladujejo mezozojski apnen- ci in dolomiti, ob severnem vznožju pa so zaplate glinavcev, kremenovih peščenjakov in miocenskih laporjev. Masiven apnenec in dolomit se mozaično prepletata, dolomiti prevladujejo na obrobjih Boča, v osrednjem delu pa so apnenci. V članku j e predstavljen povzetek ekotopske analize vrha Boča in njegovega severnega pobočja, ki j e na prvi pogled precej enolična gozdnata pokra- jina, dejansko pa j e raziskava naravnih razmer na 12 km2 velikem območju oziroma na prerezu od Zgorniil^Poljčan do Krasne v smeri zahod - vzhod in ,od Shifletiic do planinskega doma pri Sv. Miklav- ž u na Boču v smeri sever - jug pokazala kar velike razlike. Prevladujoče strmine obravnavanega območja so od 21 do 35° (46 % vse površine), sledijo pa po- bočja z naklonom od 6 do 20° (39 %). Ravninskega sveta do 2° j e le 2 %, 3 % pa j e skalnih površin z naklonom od 36 do 90°. Polovica pokra j ine ima nadmorsko višino nad 700 m, kar se odraža v re- liefnih oblikah, podnebju in rastju. V smeri proti severu (proti Dravinji) se višine hitro zmanjšuje jo , zato so višinske razlike velike, s tem pa tudi rel iefna energija. Slaba četrtina površja ima severno ekspozicijo, če pa upoš tevamo še severovzhodne in severo- zahodne lege, pripada kar 56 % površine hladnim legam. Tople lege so pogos t e j še v smeri prot i Rogaški Slatini in ob cesti, ki povezuje dolino Dra- vinje s p laninsko kočo na Boču. S p r e m e m b e v ekspoziciji se najbol j kažejo v značaju rastja in v lastnostih prsti, kar j e posledica bistveno manjših naklonov na južnih pobočjih. Po slemenih Boča dežuje bolj pogosto in iz- datneje kot v sosednjih Dravinjskih goricah. Pov- prečna razlika v količini padavin med vznož jem Boča in vrhom j e 118 mm. Podobno j e s tempera- turami. V gričevnatem svetu j e povprečna letna temperatura nekaj pod 15°C, na vrhu Boča za po- lov ico m a n j . Tako p a d e na Boču le tno o k r o g 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK BRBR (594 (1) STUDENICE KISOVEC GOLNIK (623 M) (734 0) DREVESNICA (750 M) BOC (97S 11) BRUSOVNICE Slika 1: Tridimenzionalni pogled na območje Boča s severozahoda proti jugovzhodu. GEOGRAFSKI OBZORNIK B E50 DD 399 II 400 DO 549 M H 550 DO 699 TI 1 700 DO S49 II 850 DO 999 II Slika 3: Višinski pasovi na območju Boča. Slika 4: Prerez delno izprane rjave pokarbonatne prsti na apnencu na Boču. (Foto: A. Vovk.) 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Nakloni z mrežo vodotokov na območju Boča. Slika 6: Prerez globoke evtrične rjave prsti na pleistocenski ilovici na Dolgem Vrhu. (Foto: A. Vovk.) 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 7: Ekspozicije na območju Boča. Slika 8: Prerez rjave pokarbonatne prsti na apnencu na Boču. (Foto: A. Vovk.J 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK 1200 mm padavin, povprečna letna tempertura je 8° (5). Za podnebje Boča j e značilna perhumidnost (velika vlažnost), saj j e količina padavin večja od evapotranspiracije (izhlapevanja). To velja za vse mesece v letu, saj v dobi rasti, ko j e izhlapevanje največje , pade kar dve tretjini vseh padavin. Na območju Boča je več tipov prsti. Na karbo- natnih kamninah (apnenci, dolomiti) so se razvile rendzine, ki pokrivajo precejšni del Boča. V odvis- nosti od vrste kamnine, oblike njene razpadlosti, vodnih in zračnih razmer ter vrste rastja se pojavljajo različne oblike rendzin. N a apnencih prevladujejo plitve rendzine, ki so v razpokah med skalami in kamenjem tudi globje. S p o d n j i , ta ln i ho r i zon t i ima jo s labo k is lo do nevtralno reakcijo, zgornji, površinski pa so precej zakisani. Malo zahtevni drevesni vrsti črni gaber (Ostrya carpinifolia) in graden (Quercus petraea) nasel jujejeta slabo rodovitna, suha, strma, prisojna zemljišča. N a teh rastiščih imajo gozdovi gradna in gabrovca (Querco - Ostryetum) pomembno varoval- no vlogo. Rendzina na dolomitu j e plitva do srednje glo- boka. Reakcija prsti je nekoliko višja od reakcije rendzine na apnencu. Prsti so enakomerno globoke, na površini ni kamenja. Prevladujejo bukovi gozdovi s primesjo gozdne bekice (Luzulo - Fagetum), bele- ga gabra (Carp ine to - Fage tum) in hrasta doba (Querco - Fagetum) v nižjih legah. Na zelo strmih apneniških pobočjih so razvite plitve rendzine in litosoli (kamnišča) s skromnim rast jem. N a položnih pobočjih so na trdih karbonatnih kamninah razvite pokarbonatne rjave prsti. Humusni Ah horizont leži na kambičnem (B)rz horizontu, ki j e nas ta l s k o p i č e n j e m n e t o p n e g a os t anka pr i k e m i č n e m p r e p e r e v a n j u k a r b o n a t n e m a t i č n e podlage. Glina, ki j e nastala iz netopnega ostanka, j e odporna proti eroziji , ker se nabira v širokih razpokah. Pokarbonatne prsti so globje tudi zato, ker j e glina zasičena s kalcijem in j e zaradi notranje vezanosti odporna proti površinskemu spiranju (2). Gozdnovegetacijski tipi na pokarbonatnih prsteh so gorski bukov gozd (Enneaphyllo - Fagetum), gozd bresta z javor j i (Ulmo - Aceretum) in visokogorski bukov gozd (Savensi - Fagetum), (2). P o v e z a n o s t in s o u č i n k o v a n j e p o k r a j i n s k i h sestavin sta oblikovala šest ekotopskih kompleksov. Bukov gozd (Savensi - Fagetum) na dolomitu s pokarbonatnimi prstmi leži na nadmorskih višinah med 600 in 650 m. Značilni so nakloni od 3 do 10°, severozahodna lega in valovito pobočje . Bukov gozd s toploljubnimi vrstami (Ostryo - F a g e t u m ) na d o l o m i t u z r e n d z i n a m i lež i na nadmorskih višinah med 650 in 750 m. Značilni so nakloni med 20 in 25° in jugozahodna lega. Visokogorski bukov gozd (Savensi - Fagetum) na apnencu z rendzinami leži na nadmorskih višinah med 700 in 850 m. Značilni so nakloni od 15 do 30°, zmerno strmo pobočje in zahodna lega. Jelovo - bukov gozd (Abieti - Fagetum praep.) na apnencu z rendzinami leži na nadmorskih višinah od 850 do 980 m. Značilni so nakloni od 10 do 25°, zahodne do jugozahodne lege. To j e območje na vrhu Boča. Gozdovi jesena in javorja (Ulmo - Aceretum) na apnencu s pokarbonatnimi prstmi leži ob vznožju pobočja, na nadmorskih višinah od 620 do 650 m, nakloni pa so od 5 do 15°. Šesti ekotopski kompleks predstavl ja travno rastje na apnencu s pokarbonatnimi prstmi. Leži v vrtači s premerom 200 m na nadmorski višini 630 m. 1. Galzer, R. 1991: Regionales Landschaftskonzept Oberes Drautal. Institut für Landschaftsplanung und Gartenkunst. Wien. 2. Kalan, J. 1990: Pedološke razmere na Boču. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Ljubljana. 3. Nagi, H. 1990: Proseminar für Land- schaftsokologie und Naturlandschafsforschung. Geookologie. Wien. 4. Plut, D. 1980: Raziskovalne zasnove in delovne metode pokrajinske ekologije. Geografski vestnik LIL Ljubljana. 5. Stritar, A. 1984: Tla in podoba krajin v občini Slovenska Bistrica. Zbornik občine Slovenska Bistrica. Slovenska Bistrica. 6. Vovk,A. 1993: Vpliv reliefa na lastnosti prsti med Bočem in Dravinjskimi goricami. Magistrska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Ljubljana. 25