OHK • GeoSraf iJa III B 21 GEOGR. OBZORNIK /1995 1 49199500094,1 COBISS • 49199500094,1 GEOGRAFSKI OBZORNIK Strokovna revija za popularizacijo geografije GEOGRAPHIC HORIZON Professional Rewiew for Popularization of Geography Založnik Zveza geografskih društev Slovenije Association of the Geographical Societies of Slovenia Publisher Naslov Aškerčevo 2 61000 Ljubljano Slovenija Aškerčeva 2 61000 Ljubljana Slovenia Address Glavni, odgovorni in tehnični urednik Drago Perko Chief, Responsible and Technical Editor Uredniški odbor Prelom Dragica Borko, Slavko Brinovec, Karmen Cunder, Drago Kladnik, Marko Krevs, Jurij Kunaver, Miha Pavšek SYNCOMP Editorial Board Typesetting Tiskar Naklada Povše 1100 L' Printer Circulation Izhajanje Finančna podpora Četrtletno Ministrstvo za šolstvo in šport Quarterly ,1 (s MTV> Ministry of t\N. Education and Sp«£ W J J Frequency Financial Support Cena 400,00 SIT 3,00 USD ífíSooo3^ Price Žiro račun SDK Nova Ljubljanska banka Bank Account 50100-678-44109 50100-620-133 7383-20885/0 UVODNIK 3 EDITORIAL STROKOVNI ČLANKI 4 PROFESSIONAL ARTICLES Drago Kladnik y/ Kanarski otoki - ne le turistična Meka 4 Canary Islands - not only touristic Mecca Andrej Mihevc t Brezna v Sloveniji 12 Karst shafts in Slovenia Jerneja Fridl Zgodovinski razvoj kartografije 18 Historical development of chartography Milan Orožen Adamič Geografija in Internet 24 Geography and Internet GEOGRAFIJA V SOU 28 GEOGRAPHY IN SCHOOL OBVESTILA 30 INFORMATION Vsak avtor je v celoti odgovoren za prispevek. Each author is fully responsible for the task. NASLOVNICA TITLE PAGE Sredi otoka Tenerife se s soncem obsijan vzpenja ognjenik Teide, ki In the center of the Tenerife island there is a huge vulcano Teide, with je s 3718 m najvišja gora Španije. Nazadnje se je razdivjal leta 1909. the altitude of 3718 m the highest mountain of Spain. Its most recent Globoko pod vrhom, na njegovi severni strani, se skoraj vsak dan eruption was in 1909. Deep under the top, on the nothern slopes, zaradi prevladujočih pasatnih vetrov pojavi večstometrska plast ob- due to the prevalent trade winds, almost every day several hundred lakov. (Foto: D. Kladnik.) meters deep layer of clouds is formed. (Photo: D. Kladnik.) ISSN 0016-7274 GEOGRAFSKI OBZORNIK. NA RAZPOTJU? Milan Orožen Adamič V Zvezo geografskih društev Slovenije ¡e vključenih šest geografskih društev s sedeži v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Da bi z našo organizacijo pokrili celo Slovenijo, bi si želeli geografsko društvo še na Dolenjskem, v Prekmurju in morda še kje, saj smo nenazadnje geografi po vseh šolah in še v številnih drugih organizacijah. Geografov nas je precej čez 1000. Konec marca smo imeli v Ljubljani skupščino Zveze geografskih društev Slovenije, kjer smo se pogovorili o delu v preteklem letu in načrtih za leto, ki je pred nami. Lepo, toda zbralo se nas je le 18, in to delegati samo iz treh društev: Kranja, Ljubljane in Maribora. Razveseljivo pa je, da se je sestanka udeležil predstavnik študentske sekcije Ljubljanskega društva, najmlajše generacije geografov. Zaradi tako skromne udeležbe je bila vprašljiva sklepčnost sestanka. Po statutu ZGDS, ki je bil narejen v skladu s starim zakonom o društvih, novega so sprejeli v marcu 1995, je še vedno v veljavi delegatski princip. Zato bo ena od prvih nalog, da novemu zakonu prilagodimo našo pravno in formalno organiziranost. Poročilom o delu organov zveze, od predsednika dr. Andreja Cerneta do finančne komisije, so sledila poročila treh prisotnih društev. Kaj pa druga tri društva, ki se skupščine niso udeležila? Se delujejo? O njihovem delu že dalj časa ni nobenega glasu! Je naša organizacija za njih nezanimiva? So oblike delovanja zveze preveč stereotipne, konzervativne, premalo vpete v konkretne probleme, neaktualne? Nekaj je gotovo resnice v vsem tem, nekaj je treba storiti. Problemov je veliko. Morda je najbolj pomemben in ključen, da se geografijo že nekaj let utesnjuje in izriva iz šole, da ni uvrščena med nacionalne predmete, da ima vedno bolj tretjerazredeno vlogo v izobraževalnem procesu itd. V zadnjih nekaj letih ni srečanja geografov, kjer ne bi tekla beseda o tem. Tudi v organih zveze smo o tem velikokrat razpravljali, vendar se stvari ne premaknejo, po mnenju nekaterih niti za milimeter. Se več: videti je, da so mnogi naši kolegi, ki so bili še do nedavna nepomirlji-vi, čeprav neuspešni borci, vrgli puško v koruzo. Starejše generacije geografov, ki so bile na višku svoje dejavnosti pred deset in več leti, se umikajo, mlaj- ši pa nekako cepetamo na mestu, v senci velikih duhov preteklosti. Zakaj? So nas v izobraževalnem procesu na Univerzi in drugod naučili ponižnega stra-hospoštovanja? Kje je naša ustvarjalnost, kje samozavest? So nas številne neprijetne izkušnja izučile, da je bolj modro molčati, se obrniti stran, potisniti glavo kot noj v pesek, si misliti svoje in oditi po svoji poti? Kakor koli, čas je za samozavesten nastop, ravnanje, ustvarjalnost, saj imamo navsezadnje po mnogih stoletjih svojo samostojno državo in kot geografom nam mora biti jasno, kaj to pomeni. Najbolj preprosto dejstvo je, da bo iz naše dežele le to, kar bomo znali sami storiti iz nje. To velja za naša društva, zvezo, za položaj geografije v šoli, znanosti in družbi. Zato danes, v dobi vsesplošne konkurence, ki je večja, kot je bila kdaj koli prej, gotovo ni čas za malodušje, jamranje, cepetanje na mestu ali, kar je slabše, za vsesplošno mrtvilo in neaktivnost. Čas je, da se, ne glede na preteklost, stare zamere, različne zgodbe, politično prepričanje ali podobno pozabi in se spoprimemo s problemi. Prepričan sem, da so naša društva in zveza primerno okolje za odprt pogovor o problemih geografije. Gre za stanovske probleme, probleme stroke, ki nam mnogim reže kruh, v kateri delamo deset, dvajset ali več let in ki smo se ji mnogi zapisali z dušo in srcem. Na drugi strani je razveseljivo, da naši strokovni reviji Geografski obzornik in Geografski vestnik redno izhajata. Razmišljamo, da bi Geografski obzornik, naš National Geographic, izhajal šestkrat na leto. S tem bi gotovo prispevali k bolj sprotni obveščenosti vseh geografov, naših naročnikov. So res vsi geografi naročeni na to revijo, ki jo trenutno tiskamo v 1100 izvodih? Razveseljivo je tudi, da je na različnih srečanjih geografov, strokovnih ekskurzijah, rednih zborovanjih in llešičevih dnevih tradicionalno veliko udeležencev. Nenazadnje nas lahko le razveseljuje, da Slovenci, navkljub navideznemu neza-nimanju za geografijo, množično segajo po geografskih knjigah, kot so atlasi, različni leksikoni in podobno, saj so naklade teh knjig običajno zelo velike in segajo tudi v več desettisoč izvodov. Menim, da ni resnega razloga za malodušje, če pa to kje le je, tiči samo v nas samih in čas je, da ga preženemo s preprostim receptom, delom. 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK. KANARSKI OTOKI - NE LE TURISTIČNA MEKA Drago Kladnik UDK 914.685 KANARSKI OTOKI - NE LE TURISTIČNA MEKA Drago Kladnik, Inštitut za geografijo Univerze, Trg francoske revolucije 7, 61000 Ljubljana, Slovenija. Prispevek predstavlja osnovne poteze raznovrstnih Kanarskih otokov z zanimivo zgodovino, ki so postali s skokovitim turističnim razvojem eno najbolj obiskovanih otočij našega planeta. Zahtevnejšega gosta navdušujejo z izjemno raznolikostjo, predvsem svojstvenimi reliefnimi in podnebnimi značilnostmi. Poudarek je na njihovem največjem otoku, Tenerife. Španski Kanarski otoki ležijo v vzhodnem delu Atlantskega oceana. So eno izmed najbolj znanih in obiskovanih turističnih območij na našem planetu. Kljub silovitemu turističnemu razvoju in veliki obremenjenosti nekaterih predelov, nudijo obilo zadovoljstva tudi bolj radovednim obiskovalcem, ki jih ne privlačijo le toplo podnebje, morje, v katerem se je mogoče kopati vse leto (pozimi je njegova temperatura 18, poleti pa do 23°C), raznovrstna zabava in dobra hrana, pač pa tudi izjemno pestra pokrajina in zanimiva zgodovina. Na Zemlji je le malo območij, ki imajo na tako skromni površini tolikšno pokrajinsko pestrost. Na vseh otokih je mogoče zaznati pasovitost v navpični in vodoravni smeri. Otoki so oddaljeni okrog 1500 km od središča domovine in od 100 do 600 km od zahodne afriške obale v zemljepisni širini južnega Maroka. Najbližje afriški obali (92 km) je otok Fuerteventura. Najbolj oddaljen je otok La Palma. Poleg njiju sestavlja otoško skupino še pet večjih in šest manjših otokov, politično razdeljenih v dve provinci. Skupaj merijo 7501 km2 in na njih živi nekaj več kot milijon in pol ljudi. Največji in najvišji otok je Tenerife. Meri 2057 km2. Kanarski otoki spadajo k skupini otokov, imenovani Makaronezija (iz grščine: makar je sreča in nesos je otoki), ki jo sestavljajo še Azori, Madeira, otoki Salvages in Kapverdski otoki, medsebojno oddaljeni skoraj 3000 km. Raztezajo se od zmernega subtropskega do tropskega pasu, skupno pa jim je ugodno podnebje. Nastanek Kanarskih otokov pojasnjuje teorija o tektoniki plošč (6), čeprav nekateri v njih še vedno iščejo preostanek legendarne Atlantide. Po novejših geoloških spoznanjih imajo v globini okrog 3000 m skupno podmorsko ploščo, ki jih povezuje z afriško UDC 914.685 CANARY ISLANDS - NOT ONLY TOURISTIC MECCA Drago Kladnik, Inštitut za geografijo Univerze, Trg francoske revolucije 7, 61000 Ljubljana, Slovenia. The article represents the basic features of the Canary Islands with interesting history, which due to expansed touristic development have become one of the most visited destinations on the Earth. With their unique diversity, based mainly upon relief and climatic circumstances, the visit can be strongly re-comended even to more advanced travellers. The emphasis is on the biggest island Tenerife. celino. Na območju posameznih otokov so ploščo prebile magmatske predornine, ki so ustvarile vulkanske ščite iz bazalta (2). Najstarejše kamnine, stare 37 milijonov let, so na vzhodu otoka Fuerteventura. Na otoku Tenerife so v obrobnih hribovjih Teno in Ana-ga kamnine stare le do 7 milijonov let, v notranjosti pa so še bistveno mlajše. Vulkanizem in postvulkanski pojavi so še vedno živahni, pa čeprav obiskovalec v zadnjih letih ne more nikjer opazovati delujočega ognjenika. Leta 1706 je stranski izbruh vulkana Teide povsem razdejal cvetoče mesto Guarachico na severni obali otoka Tenerife. Teide je zadnjič bruhal leta 1909, najmlajši ognjenik na otočju pa se je razdivjal leta 1971 na skrajnem jugu otoka La Palma. Povsod so še vidni široki preostanki skrepenele lave, na katerih počasi nastaja rodovitna prst. Nekatere so delno kultivirali v kulturnih terasah, vendar so zaradi majhnih zemljiških kosov mnoge že opustili. Na otočju so tudi nekateri izmed največjih vulkanskih kraterjev na svetu. Na otoku La Palma je ostanek ugaslega vulkana Caldera de Taburiente, ki meri v obsegu 28 km, v premeru 9 km, globok pa je do 900 m. Se večja je kaldera pod goro Teide, nastala pred približno tremi milijoni let: v premeru meri 16 km, v obsegu 75 km, njena površina pa je 120 km2. Po prvi teoriji je kaldera ostanek nekoč skoraj 4900 m visokega ognjenika, katerega vrh se je ob močni eksploziji sesedel. Nastal je ogromen krater, sredi katerega sta pred milijon leti začela rasti vulkana Pico Viejo (Stari vrh, 3134 m) in mlajši Teide (371 8 m). Po drugi teoriji sta že pred nastankom gore Teide obstajala dva med seboj ločena kraterja. Vsako leto se na Teide z gondolsko žičnico povzpne okrog 300.000 ljudi, zato so zaradi pretirane 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK. Slika I: Turizem je postal zaščitna znamka Kanarskih otokov. Plažo Las Teresitas, severovzhodno od največjega mesta na otoku Tenerife, je v nasprotju s prevladujočo črno barvo naravnih kopališč svetle barve. Leta 1975 so namreč s tankerjem iz takratne Španske Sahare pripeljali skoraj 100.000 m3 puščavskega peska in ga posuli po zalivu. IFoto: D. Kladnik.J obremenjenosti dostop no som vrh prepovedali. Celotno območje kaldere, razglašeno za narodni park, se imenuje Las Cañadas, v ožjem smislu pa je to le ime nekaterih ravnih, z belim peskom prekritih predelov na njenem dnu. Pri kraju Icod de los Vinos na otoku Tenerife je ena najdaljših jam v vulkanskih kamninah na svetu. Dolga je 15 km, nastala pa je na mestu nekdanjega podzemnega toka lave (7). Podnebje opredeljujejo zemljepisna širina, morski tokovi, nadmorska višina in ekspozicija. Pojavljajo se podnebni tipi od vlažnega subtropskega do izrazitega sušnega. Skoraj celo leto prevladujejo severovzhodni pasatni vetrovi, ki se na poti prek morja po sto-poma navlažijo. Korist od tega imajo predvsem zahodni otoki La Palma, La Gomera in El Hiero, ki imajo oceansko podnebje (od 600 do 1000 mm padavin), Slika 2: Zaradi razmeroma hladnega morja in privlačnejše ponudbe so v glavnih turističnih središčih zgradili bazene z raznovrstnimi napravami, ki navdušujejo predvsem mlado generacijo. V ozadju je vidno tudi povsem novo naselje bungalovov, kakršnih je povsod v izobilju. (Foto: D. Kladnik.J Tenerife in Gran Canaria v sredini sta že bolj sušna, Lanzarote in Fuerteventura, oba velika otoka na vzhodu, pa sta izrazito sušna (le okoli 100 mm). Na slednjem se pojavljajo tudi kot hiša visoke sipine potujočega peska, ki opominjajo na bližino Sahare (4). Zahvaljujoč ugodnemu podnebju se Kanarski otoki imenujejo tudi Otoki večne pomladi. Na celo leto dokaj izenačene temperaturne razmere vplivajo predvsem: • bližina severnega povratnika, ki omogoča vseskozi visoko temperaturo, • hladni Kanarski morski tok, ki blaži temperaturne razlike med dnevom in nočjo, pa tudi med letnimi časi (januar 1 8°C, avgust 26°C; obdobno lahko poleti pod vplivom Sahare nenadno izbruhnejo vročinski udari s temperaturami prek 40°C), 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK. • pasati, ki preprečujejo čezmerno segrevanje in skrbijo za vlažnost ozračja, predvsem na goratih otokih na zahodu. Na privetrni strani gora nastane pas oblakov, odvisno od letnega časa v nadmorski višini med 600 in 1500 m. Višje pihajo suhi antipasatni vetrovi, tako da je nad oblačnim pasom v glavnem lepo vreme. Glavnina sladke vode se zadržuje v globoko vrezanih soteskah (špansko barranco), kjer je tudi v primeru podzemnih tokov dovolj vlage, da rasejo tama-riska, kanarska palma in grmičevje (4). Okrog 48% od približno 1 800 rastlinskih vrst na otokih je endemičnih, med njimi je tudi legendarno zmajevo drevo. Zmajevemu drevesu je starost nemogoče točno določiti, ker nima letnic. Primerek v kraju Icod de los Vinos je visok 17 m, njegovo deblo pa ima obseg 6 m. Za staroselce Gvanče je bilo zmajevo drevo simbol rodnosti in usode, zato so okrog njega opravljali obredne plese. Iz njegove skorje so izdelovali ščite. Njegova smola, ki velja za zdravilno, se imenu- je zmajeva kri, ker postane na stiku z zrakom rdeče barve. Z njo so balzamirali trupla umrlih (6). Rastje na goratih otokih se združuje v značilne višinske rastlinske pasove. Spodnji pas sega na severni strani otokov do nadmorske višine 500 m, na južni strani pa skoraj do 1000 m visoko. Zanj je značilno tudi intenzivno kmetovanje, opazna pa je prevlada evforbije (euphorbia canariensis). Na zgornji meji tega pasu je bilo nekoč v prevladi brinje (juniperus phoenicea), vanj pa sodita tudi kanarska palma in zmajevo drevo. Na severni strani v tej višini dobro uspeva pravi kostanj. Tu je nad spodnjim pasom pas lovorjevih gozdov (laurisilva), ki sega do 1 200 m visoko. Lovor uspeva v območjih z več kot 600 mm padavin. Posamezna drevesa dosežejo višino od 20 do 25 m. Na skrajnem severu otoka Tenerife je v hribovju Anaga značilno grmovno rastje s prevlado do 5 m visoke rese (erica arborea). Se višje, tja do 2000 m nadmorske višine, je pas borovih gozdov (pinar), kjer rase tudi znameniti kanarski bor. Drevesna meja je še okrog 200 m višje. Nad njo je Slika 3: Predvsem na severni strani otoka Tenerife so obsežni nasadi banan, ki pa segajo navzgor le do 200 m nadmorske višine. Banane so začeli gojiti v drugi polovici 19. stoletja, danes pa z njimi zadovoljujejo skoraj celotne potrebe matične države Španije. Na sliki je kraj San Juan de la Rambla, ki leži na severni obali, zahodno od mesia Puerto de la Cruz. (Foto: D. Kladnik.j 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Ena najbolj zanimivih rastlin je kanarski bor Ipinus canariensis). Njegovi najbližji sorodniki rasejo v Himalaji. Do 60 m visoko drevo s svojimi od 20 do 30 cm dolgimi iglicami kondenzira vlago, ki jo prinašajo vlažni severovzhodni pasati. Tako zagotavlja koreninam tudi do trikrat večjo količino vode, kot bi jo dobile od dežja, obenem pa je dokaj odporen proti ognju. (Foto: D. Kladnik.) visokogorski pas z zeliščnim rastjem. V bližini najvišjega vrha Teide rase le še nekaj skromnih rastlin, med njimi endemična vijolica (viola cheiranthifobia), (1). Otoke so že okrog leta 1 100 pred našim štetjem poznali Feničani, pozneje pa so to magično zahodno mejo dosegli tudi Rimljani. Plinij starejši poroča o »Insulare Canarae«, po naše o »Pasjih otokih«, poimenovanih po številnih psih staroselcev. Rimljani so posamezne otoke poimenovali z latinskimi imeni: Gran Canaria je bil Canaria, Tenerife Nivaria, Lan-zarote Capraria, El Hiero Ombrion oziroma Pluvial-lia, Fuerteventura Planaria, La Palma Junonia Mayor in La Gomera Junonia Menor (3). O izvoru staroselcev je več teorij. Po eni naj bi bili preživeli prebivalci potopljene Atlantide, po Slika 5: Najbolj nenavadna rastlina na Kanarskih otokih je zmajevo drevo [dracanea draco, špansko Drago Milenario). Imajo ga za eno najstarejših dreves na svetu. Primerek v kraju Icod de los Vinos na severu otoka Tenerife naj bi bil star od 2000 do 3000 let, Alexander von Humboldt pa ga je ocenil kar na 6000 let. (Foto: D. Kladnik.) drugi kaznjenci, ki so jih sem prepeljali Rimljani ali Kartažani, po tretji pa priseljenci kromanjonske rase iz severne Afrike (Berberi) ali zahodne Evrope (sorodniki Baskov, Keltov), nekateri pa iščejo njihov izvor celo v Ameriki. Po nekaterih arheoloških raziskavah segajo najstarejši ostanki staroselcev v 3. tisočletje pred našim štetjem (4), vendar novejše raziskave z metodo radioaktivnega ogljika dokazujejo njihovo naselitev šele v drugem ali prvem tisočletju pred našim štetjem (6). Med staroselci so bile od otoka do otoka precejšnje razlike, saj med njimi ni bilo stikov. Ker niso iroeli-čpl-nov, tudi niso pluli po morju (4). Gvanči so se prvotno imenovali le prebivalci otoka Tenerife, pbzneje pa se je ime uveljavilo tudi za praprebivalce acugih c)t<5§ov. ___\x. ^ / GEOGRAFSKI OBZORNIK. Prav zaradi nepoznavanja plovbe je bilo dolgo razširjeno mnenje, da so jih sem naselili Rimljani ali Kar-tažani, več okoliščin pa opozarja na sorodnost z Berberi v severozahodni Afriki, ki so po naselitvi očitno pozabili na umetnost izdelovanja čolnov. Povezavo z Berberi potrjujejo številna podobna zemljepisna imena na Kanarskih otokih in v Maroku (otok La Gomera - vas Ghomara, otok Tenerife -številna krajevna imena, ki vsebujejo korena ten ali Hn), (6). Staroselsko družbo so sestavljali sužnji, kmetje in rokodelci (achicahxna) ter vladajoči sloj (cichiciqui-zis). Sužnji, po večini vojni ujetniki, so imeli p.<»S»>" tjisSSK Slika 5: Tabula Peutingeriana - karta, ki je služila kot pripomoček popotnikom, je za nas še posebej pomembna, saj so iz nje razvidna tudi antična naselja našega ozemlja (5], 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK. Slika 6: Portulanska karta predstavlja vrhunec srednjeveške kartografije, saj je njena natančnost v velikem nasprotju s »fantazijskimi« kartami sveta iz tega obdobja (2). S svojo alegorično ponazoritvijo abstraktnih, hipotetičnih ali religioznih predstav sodijo v tretjo skupino predvsem karte krščanskega srednjega veka. Mnogi rokopisi srednjega veka so vsebovali cerkveno usmerjene geografske ponazoritve sveta, ki so se vse bolj navezovale na svetopisemske predstave. Karta sveta se je najobičajneje upodabljala v obliki tako imenovane TO karte, ki je vključevala koncept okroglega sveta, podedovanega od Rimljanov (orbis ter-rarum), razdeljenega na tri dele in po vesoljnem potopu ponovno naseljenega s tremi Noetovimi potomci: Semom, Hamom in Jafetom. Vsak od treh znanih kontinentov je bil dodeljen enemu od njih, zemlja pa je bila stilizirana z Vzhodom - Azijo kot rajem na zgornji polovici krogle in z Evropo na spodnji levi ter Afriko na spodnji desni polovici krogle. Prerez med zgornjo azijsko polovico in spodnjima kvadrantoma je potekal vzdolž vodoravne črte, ki je predstavlja- Slika 7: Srednjeveška predstavitev sveta iz rokopisa Jeana Mansela iz 15. st. ¡9). la tok reke Don prek Egejskega morja do Rdečega morja in koridorja reke Nil. Navpično delitev med Evropo in Afriko je ponazarjalo Sredozemsko morje. Ti dve črti sta sestavljali črko T, dotikališče med njima pa je predstavljalo lego Svete dežele (8). Nekatere od teh kart so bile likovno izjemno bogato okrašene in opremljene z vrsto poučnih alegoričnih simbolov in figur, žal pa so bile geografsko precej skromne. Eden od teh prikazov je ohranjen tudi kot oltarna podoba v Herefordski katedrali v Angliji pod imenom Herefordska karta. To je obširen prikaz dimenzije 1,3 krat 1,6 metrov, orientiran z vzhodom na vrhu karte (8). Takšna je bila torej predstava o svetu v času srednjega veka, ko je domala vsa učenost od kozmografije do nravoslovja izhajala iz cerkve. V sodobnem času sodijo v skupino s poudarjeno figurativno vlogo predvsem kartogrami in nekatere propagandne karte. 22 ■i GEOGRAFSKI OBZORNIK Omenili smo tri temeljne naloge, ki so jih v splošnem imele karte od prvih začetkov pa vse do danes. V zgodovini kartografije pa je še eno prelomno obdobje, to je čas na začetku 1 8. stoletja, ko so se pojavile prve tematske karte. Čeprav je tematska kartografija tedaj predstavljala novost, je v večji meri izhajala iz dotedanje kartografske dediščine. Teoretiki kartografije so skušali pojem tematske karte opredeliti z več vidikov, vsi pa bi lahko potrdili, da njena temeljna funkcija ni zapis o lokaciji in identiteti geografskih pojavov, da ta vrsta karte ni namenjena kot orientacijski pripomoček popotnikom in ni medij za figurativno izražanje abstraktnih, hipotetičnih ali religioznih predstav, kakor so bile prej navedene karte. Od splošnogeografskih kart se ločujejo predvsem po svoji funkciji, ki ni osredotočena na prikaz vidnih pojavov in elementov zemeljskega površja, temveč opozarja na spreminjanje naravnih in družbenih pojavov ter njihovih medsebojnih odnosov (6). Tematskih kart torej ne moremo uvrstiti v nobeno od zgoraj navedenih skupin. Njihova uveljavitev pred 200 leti je predstavljala popolno novost. Kakor nam pove že samo ime, je tematska karta, v nasprotju s splošnogeografsko karto, osredotočena na prikaz naravnih in družbenih pojavov ter na spreminjanje posameznega pojava ali največ nekaj pojavov, ki predstavljajo samostojno temo karte. Izbira tematik, ki jih lahko predstavimo na tematskih kartah, je skorajda neomejena in obsega široko paleto možnosti, od prikaza človekovega družbenega delovanja v preteklosti in sedanjosti do ponazoritve fizičnogeografskih pojavov, kot so kamnine, prsti, podnebje in vrsta drugih. Navedene tematike pa ne moremo zadovoljivo predstaviti brez ustrezne kartografske podlage, sestavljene iz splošnogeografskih elementov (6). Kartografske podlage so na tematskih kartah drugotnega pomena, vendar omogočajo primerno osnovo za lociranje vsebine tematskih kart in popolnejšo vsebinsko predstavitev. Ne moremo si namreč zamisliti, da bi številne statistične podatke prikazovali na kartah, kjer ne bi bilo zaznamovanih vsaj mednarodnih meja, administrativnih enot ali omrežja poselitve. Običajno je kartografska podlaga tematskih kart sestavljena samo iz nekaterih elementov splošnogeografske karte in redko iz vseh. Katere elemente izberemo kot podlago za tematsko karto, je odvisno od tematike, ki jo želimo predstaviti. Če se sedaj povrnemo v zgodovinski pregled, lahko na podlagi prejšnjih opredelitev pojma »tematske karte« vidimo, da vse do konca 17. stoletja ni bila izdelana nobena karta, na kateri bi prevladovali tematski pojavi. Izjemoma so bili »tematski« dodatki vneseni na splošnogeografske karte. Nikomur pa se do tedaj ni porodila ideja, da bi izdelal karte, ki bi služile izključno prikazu tematskih pojavov in povezav med njimi. Eden od osnovnih razlogov za to je tudi dejstvo, da so bile vse do sredine 17. stoletja splošnogeografske karte skromne in torej niso predstavljale dovolj natančne podlage za izdelavo tematskih kart. Nenatančni instrumenti in nezainteresira-nost vlad nekaterih držav so imeli za posledico zelo pozen pristop k natančnim izmeram posameznih predelov. Največji korak pri izmeri svoje države in izdelavi topografskih kart je pb prelomu iz 17. v 18. stoletje naredila Francija. Šele v začetku 19. stoletja pa je na podlagi topografskih kart posameznih dežel tudi splošnogeografske karta Evrope dobila svoje prave poteze. S tem je bila končno izdelana primerna osnova za zbiranje podatkov in izdelavo tematskih kart. Prva tematska karta se je torej pojavila šele po večtisočletnem kartografskem razvoju od prvih stenskih skic do nastanka sodobnih splošnogeografskih kart. Šele te so z izbranimi elementi ponudile kartografsko podlago za prikaz izbrane tematike. Skozi opisani zgodovinski razvoj so se izoblikovala pravila, kako pristopiti k izdelavi kart, in tudi tiskarski postopki, ki so omogočili vedno bolj kakovostne in številne kartografske reprodukcije. 1. Korošec, B. 1979: Naš prostor v času in projekciji. Geodetski zavod SRS. Ljubljana. 2. Lago, L. 1989: Theatrvm Adriae. Edizioni LINT Trieste. Trieste. 3. Lovrič, P. 1988: Opča kartografija. Sveučilišna naklada Liber. Zagreb. 4. Mala splošna enciklopedija. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1976. 5. Osterreich auf Alten Karten & Ansichten. Akademische Druck-, und Verlagsanstalt. Graz, 1989. 6. Peterca, M. 1974: Kartografija. Izdanje vojnogeo-grafskog instituta. Beograd. 7. Raisz, E. 1948: General Cartography. McGraw-Hill Book Company, inc. New York. 8. Robinson, A. H. 1982: Early Thematic Mapping in the History of Cartography. The University of Chicago Press. Chicago. 9. Zemljevidi in njihovi ustvarjalci. Unesco glasnik, št. 38, leto XI, Ljubljana, 1978. 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK. GEOGRAFIJA IN INTERNET Milan Orožen Adamič UDK 681.324:91 GEOGRAFIJA IN INTERNET Milan Orožen Adamič, dr., Geografski inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 Ljubljana, Slovenija InterneI je računalniška mreža, ki se širi z neverjetno hitrostjo. Za geografe in geografijo so informacije vseh vrst neprecenljivega pomena. Internet omogoča hiter dostop do njih. Predstavljenih je nekaj primerov. Internet je danes brez dvoma največja računalniška mreža, ki se razteza prek vseh celin in se nezadržno širi tudi v Sloveniji. To je svetovno, med seboj učinkovito povezano omrežje računalnikov, torej ne le en sam zmogljiv računalnik, temveč nekaj tisoč različno velikih in različno zmogljivih računalnikov. Povezava poteka prek različnih vozlišč, ki jih lahko primerjamo s telefonsko centralo. Ce imamo navaden namizni računalnik in možnost povezave z enim od večjih računalnikov, ki je vključen v to omrežje, se lahko tudi mi povežemo, vključimo v In-ternetovo svetovno računalniško omrežje. S tem se lahko podamo na popotovanje, pregledovanje, raziskovanje najrazličnejših informacij, ki jih računalniki nudijo. Informacije lahko vidimo, preberemo, pretočimo v svoj računalnik, ali pa odpošljemo svoje informacije. Imamo neposreden in takojšen dostop do informacij v praktično vseh državah po svetu. Ocenjuje se, da je v Internet stalno vključenih med 20 in 30 milijonov ljudi. V osnovi je Internet namenjen izmenjavi najrazličnejših poslovnih in znastvenih informacij, prenaša pa se vse, kar je pač mogoče prenašati v računalniški elektronski obliki (besedilo, slike, zvok, računalniški programi itd.). Za delo iz Internetom zadošča PC s procesorjem 386/40MHz in z vsaj 4Mb RAM-a, trdim diskom nad 200 Mb, VGA grafično kartico in seveda miško. Ce nimamo neposrednega priklopa (prek posebnega kabla) na večji računalnik, potrebujemo še modem, napravo, ki nas prek navadnega telefonskega omrežja poveže z večjim računalnikom. Seveda pa potrebujemo še dovoljenje za povezavo z računalnikom, ki je vključen v Internet, in nekaj programske opreme, ki pa je v večini primerov zastonj. Za nas geografe je dobra informacija to, kar je za pripravo dobrega kruha kakovostna moka. Ni sodobne geografije, če ta ni podprta z ustrezno velikim številom kvalitetnih informacij. Z informacijami UDC 681.324:91 GEOGRAPHY AND INTERNET Milan Orožen Adamič, Dr., Geografski inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 Ljubljana, Slovenia Internet is a computer net developing with expotential speed. For geographers and geograpy it is of trumendous value and importance. There are some examples presented in the article. pa je tako kot s kmetijskimi pridelki, so razmeroma lahko pokvarljivo blago, zastarijo in niso več uporabne, aktualne. Zadeva je v geografiji še nekoliko bolj nerodna, saj so rezultati iz zastarelih informacij vprašljivi, zavajajoči ali celo napačni. Poslovanje z Internetom lahko razdelimo v osnovi na tri dele. Prvi in najstarejši je elektronska pošta, ki se imenuje E-mail. Na nek način sta tu združeni prednost telefona, to je hiter prenos informacije, in navadne pošte, to je sporočilo v pisni obliki. Besedilo iz našega računalnika (recimo članek) lahko pošljemo kamorkoli po svetu, na primer svojemu prijatelju na Japonskem, ta ga lahko shrani v svoj računalnik, pregleduje, popravlja, dopolnjuje, recenzira in nam ga vrne, mi pa ga lahko potem dokončno uredimo, odnesemo ali prav tako po E-mailu pošljemo v tiskarno, kjer ga bodo natisnili. Se več, po svetu poteka po E-mailu množica najrazličnejših strokovnih konferenc. Zanimivo je, da je v času vojne v Sloveniji ta povezava delovala nemoteno in vsi, ki smo imeli dostop do nje, smo prek nje obveščali prijatelje in javnost po celem svetu. Do informacij, ki smo jih pripravili, je lahko prišel vsakdo, ki je to želel in se je na njih tudi odzival. To je bila konferenca, ki se je imenovala »Jugoslavija«. Drug način dela je sistem za prenos datotek ali FTP (File Transfer Programme), ki omogoča zvezo s katerimkoli računalnikom, ki je vključen v Internet, in prenos datotek z enega na drug računalnik. Tretji in vedno bolj popularen način pa je iskanje konkretnih podatkov, kar omogočajo najrazličnejša programska orodja, programi, ki pomagajo poiskati informacijo, ki nas zanima. Najbolj znana sta Gopher in World Wide Web (ali W3). Sicer pa je dovolj tehničnih opisov, podajmo se v Internet in si oglejmo nekaj primerov. Danes, 6. aprila, ko pišem ta prispevek, je lepo sončno popoldne in za jutri imam v načrtu krajšo ekskurzijo. Verjetno ne bom imel časa, da bi si zvečer ogledal 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK. TV dnevnik, zato me zanima najnovejši meteorološki satelitski posnetek. S pomočjo Interneta sem v trenutku prišel v slikovni arhiv Notthinghamske univerze v Veliki Britaniji, kjer vsako uro obnavljajo in pošiljajo v računalniško mrežo meteorološke satelitske posnetke. Izbral sem sliko (slika 1), ki je bila posneta ob 16.30 po zahodnoevropskem času, oziroma ob 17.30 po srednjeevropskem času, na kazalcih moje ure je 1 8.25. To je še »vroč« satelitski posnetek, posnetek trenutnega stanja. Sliko, ki je v originalu črnobela, vendar zapisana v 256 sivih odtenkih, sem deloma modro obarval. Lepo se vidi, da nad Slovenijo trenutno ni oblakov oziroma pretečega ciklon-skega dogajanja, jutri bo lepo vreme. Če bi me zanimale podrobne meritve za Slovenijo in konkretna vremenska napoved, bi si jo lahko ogledal tudi na računalniku Hidrometeorološkega zavoda Slovenije. Ko pa sem že v Notthinghamu, sem se odločil, da bom pobrskal še po arhivu meteoroloških satelitskih posnetkov in odločil sem se za infrardečo sliko Zemlje, ki je bila posneta 8. februarja letos (slika 2). 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK. Na sliki ¡e lepo videri obris Afrike in ciklonsko dogajanje nad Atlantikom. Se več, na svoj računalnik lahko pretočim vsak posamezen posnetek ali celo serijo meteoroloških satelitskih posnetkov, ki si jih lahko predvajam kot film, opazujem razvoj in ocenjujem dogajanje. Ker se ukvarjam s proučevanjem naravnih nesreč, me razumljivo te informacije še prav posebej zanimajo. Prek računalnika je Geografski inštitut ZRC SAZU že tri leta vključen v omrežje Združenih narodov, v informacijski sistem UNIENET, ki omogoča hi- ter in enostaven dostop do informacij in organizacij, ki se ukvarjajo s problemom naravnih nesreč. To so posebne povezave, za katere je treba imeti šifro ali ključ. Prek običajnega in vsem dostopnega Interneta pa je prav tako možno dobiti mnogo zanimivih informacij. S pomočjo Interneta sem se podal na Japonsko, v mesto Kobe, ki ga je 17. januarja 1995 prizadel uničujoč potres. Univerza mesta Kobe je pripravila informacijo o tem dogodku, ki je tu predstavljena v močno skrajšani obliki. Zanimiv je zemljevid, ki prikazuje najbolj prizadete dele mesta, ki jih je je 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK. po potresu uničil požar (slika 3). Oglejmo si še primer pisne informacije, ki je seveda najbolj razširjena oblika prenašanja informacij. Tu je prikazan le manjši, prvi del obširnega poročila, ki smo ga za ilustracijo, pretočenega v naš računalnik, namenoma pustili v izvirni obliki. GREAT HANSHIN EARTHQUAKE STATISTICS How it happened Date 5:46 a.m. January 17, 1995 The Epicenter of the Earthquake The Northern Port olAwaji Island (N 34.6 E 135.0) The Depth of Earthquake ... 14 kilometers Force ... 7.2 on the Richter scale, 6 or 7on the Japanese scale. Damage Victims Ias of March 9) Dead... 3,852 Missing ... 1 Injured... 14,679 Housing Total... 472,160 houses (before the quake) Fully destroyed ...54,949 Half destroyed... 31,783 Fires Number... 176 Burned-down Area 65.85 ho Burned-down Buildings 7,377 Fully burnt... 7,046 Half burnt... 331 Evacuees (as of March 19) Temporary Shelters ...441 Evacuees... 114,679 poeple (max. 232,403 as of Jan. 26) Rescue Personnel... 61,820 Police... 16,000 Fire Officials... 3,400 Fire Volunteers... 14,200 Self Defence Force. ... 25,700 Maritime Safety Agency... 1,000 Medical Staff... 1,520 Foreign Rescue ... 6 Teams, 106 people Foreign Medical Team ... 8 Teams, 75 people in tako naprej... morda je zanimiva še informacija o šolah 223 out of 345 public schools were damaged. 35 schools were completely destroyed and 38 were seriously damaged. Every effort has been mode to restore them, and 249 schools have fully reopened as of March 6. in bolnišnicah.... Two out of three municipal hospitals were damaged. Three of 112 hospitals in Kobe were totally destroyed. Another 9 hospitals were half destroyed and 88 were slightly damaged. As of Feb. 16, 105 hospitals, 988 clinics (72.5%) and 480 dental clinics (59.5%) ore operating. kffirmmho KCUV rea devastated 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK. S.O.S. ZA GEOGRAFIJO V SREDNJIH STROKOVNIH IN POKLICNIH ŠOLAH Branka Gabrenja Muller Spoštovane kolegice in kolegi geografi! Zahvaljujem se vsem, ki ste se odzvali na moj članek v prejšnji številki GO, predvsem pa za izraze podpore, vspodbude in nasvete. Veseli me, da ste vsaj nekateri dojeli, da gre tudi pri nas že za »Hamingwaye-vo« prispodobo: Komu zvoni. Komu? Nam, vsem geografom! S tem ko izgublja geografija, izgubljamo vsi! Za koga bo fakulteta »proizvajala« geografe, če le ti ne bodo imeli kje delati? Za koga pišete učbenik za poklicne šole (140 ur), če v teh šolah geografije sploh ni več, ali pa niti ne veste, koliko sploh je danes teh šol, pa tudi ne, ali bo naslednje leto še tako, saj se šole transformirajo, ravnatelji zamenjujejo, s tem pa se lahko spremeni tudi naklonjenost geografiji v okviru »konglomerata« družbena znanja; ljudje pa, ki jim ni vseeno, počasi izgubljajo voljo, saj ni videti prav nikakršnih sprememb ali vsaj nakazil, da tisti, ki so najbolj kompetentni, odgovorni in tudi močni sploh o tem razmišljajo, kaj šele, da prispevajo k pozitivnim spremembam. Približuje se že konec šolskega leta. Kaj smo dosegli? Vprašala bom, kaj smo sploh hoteli? Kakšna je bila naša strategija, če smo jo sploh imeli? Kje so poročila tistih, ki so imeli odgovorne funkcije v okviru stanovskega druženja, kaj so v času svojega mandata uspešno delali; česa so se lotili, pa jim ni uspelo? Lepo bi bilo, če bi tudi samokritično razmišljali, česa se niso lotili, pa bi bilo koristno. Zaradi dobrega splošnega informiranja bi bilo koristno v eni od naslednjih številk GO objaviti poročilo pedagoške in znanstvene sekcije ZGDS. Prav tako bi bilo dobro objaviti osnovno strukturo geografskih združenj in delovanje ostalih geografskih institucij, mogoče tudi imena ljudi, ki so na določenih položajih in za kaj so kompetentni. Tudi zato so nekateri šolniki tako indiferentni, ker so raje tiho, kot da sprašujejo koga o tako osnovnih rečeh. Vedno jih preganja občutek krivde, da ne vedo dovolj, da se niso dovolj zanimali in se ne želijo bla-mirati. Roko na srce, res nas večina ne naredi nič, da bi bili bolje informirani, vendar mislim, da so le drugi, na ustreznih položajih z ustreznimi funkcijami tisti, ki bi morali o tem razmišljati. Konec koncev, kako pa bi bilo, če bi nas vseh več sto učiteljev in profesorjev geografije kar naprej klicalo na določe- ne številke? Torej, začnimo od začetka: vse zgoraj omenjeno (s konkretnimi imeni) objavite v GO. Hkrati bi bilo koristno za vse, ki smo pozabili, pa tudi za študente, ponovno, na enem mestu našteti vse naše publikacije z osnovnim opisom, termini izhajanja, mesti, kjer se jih da naročiti ali kupiti. Potem se nihče več ne bo mogel izgovarjati na neinformiranost v tem smislu. Tako spet načenjam eno bistvenih pomanjkljivosti našega stanu, to je informiranje! Kdor ni informiran, nima najosnovnejšega orožja. Zato ni čudno, da smo tam, kjer smo. Naj omenim samo nekaj primerov: Koliko vas ve, da je v novembru 1994 potekal 1. slovenski festival znanosti v World Trade Centru v Ljubljani, kjer so ves teden predavali znani slovenski znanstveniki, pa tudi učitelji, v treh predavalnicah istočasno, potekale so tudi šolske delavnice in razstave v galeriji Smelta. Veliko je bilo čisto šolskih tematik, tudi geografskih (raziskovalne dejavnosti dijakov in profesorjev, raziskovalni tabori, srečanje učiteljev mentorjev itd.) Omenila bi le to, da sva na predavanju dr. Habiča: Zakrasevanje v Sloveniji bila samo dr. Kunaver in moja malenkost. Oba sva dobila informacijo od iste osebe, ki se pač zanima, kje se kaj, tudi za geografijo, zanimivega dogaja. Dva človeka! Ne bi rada koga užalila, vendar menim, da se je iz vljudnosti vrnilo nekaj ljudi (3 do 5 negeografov). Sramota za geografijo! Za koliko ljudi, tudi študentov, bi bilo predavanje zanimivo, če bi le vedeli zanj! Pa so, tako ali drugače, na festivalu sodelovali še nekateri geografi, le da so ostalim pozabili povedati. Kdo ve, kdaj bodo naša naslednja velika srečanja: Zborovanje in llešičevi dnevi? Že zaradi termin-skih sprememb, priprav na sodelovanje itd., bi bilo to dobro vedeti. Kdo ve, kdaj izide revija »Geografija v šoli«, ki jo vsi težko pričakujemo, saj naj bi bili tam objavljeni članki iz lanskoletnih llešičevih dnevov, ki bi bili nam, učiteljem, lahko koristni? Letos je že na začetku šolskega leta slučajno izpadlo osnovno informiranje glede geografskih seminarjev v Katalogu, kjer so te informacije bile zbrane. Pred kratkim je bila ta napaka popravljena v Šolskih razgledih, vendar je vprašljivo, koliko učiteljev je to zasledilo. Vem samo to, da obvestila velikokrat (verjetno iz različnih razlogov) ne pridejo do profesorjev geografije. Zgodilo se je že, da na nekem seminarju niti en udeleženec ni vedel za naslednji geografski seminar. Judi sama sem zanj zvedela neposredno na ZRSSS. 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK. Ker se to nenehno ponavlja in ker ostale geografske publikacije izhajajo preporedko, sem ob sodelovanju svetovalcev ZRSSS za geografijo in ostalih omenjenih institucij pripravljena organizirati in voditi informativni časopis, ki bi izhajal enkrat mesečno. Priznam pa, da sem skeptična, če bodo na ključnih položajih ostali isti ljudje. Pereč problem je samostojnost predmeta in število ur v srednjih poklicnih in strokovnih šolah. Ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji prek 50 šol, ki ima geografijo (občo) samo eno leto. Zato veliko dijakov in generacij nima niti geografije Slovenije, sem sodi tudi Policajska šola. Koliko slovenskih dijakov konča srednje izobraževanje brez ure geografije, pa najbrž ve samo Bog. Ponovno opominjam vse geografske strukture, da ima geografija znotraj »družbenih znanj« sila negotov položaj in da že danes na veliki večini poklicnih šol znotraj tega predmeta geografije sploh ni več, ampak učijo svoje vsebine samo zgodovinarji in ostali družboslovci. Ne slepimo se, da je na naši šoli še vse v redu, da mi ne moremo ostati brez službe, saj se to lahko v hipu spremeni. Pozabljamo, da si umetno in proti pravilom ustvarjamo boljši položaj s tem, da v nekaterih šolah vpisujemo geografijo v samostojno rubriko (pa bi jo morali po pravilih skupaj z zgodovino in družboslovjem), na popravnih izpitih sprašujemo geografi samostojno (če kdo sploh da popravni izpit), pa bi po pravilih morali postaviti samo eno vprašanje v skupnem prostoru s kolegicami zgodovine in družboslovja itd. Sami sebe slepimo in pozabljamo, da smo brez zaposlitve lahko že ob prvi kadrovski spremembi v vodstvu šole! Zapomnimo si: brez samostojnosti predmeta ni našega obstanka v omenjenih šolah. Ob trditvi, da se tudi v Zahodni Evropi geografi združujejo z zgodovino, pa bi rekla: tam se združuje, pri nas pa izbira! In kdo potegne krajši konec? Mi, geografi, ki se še zavedamo ne tega! Vzroki in krivci, zakaj ima danes naš predmet tako razvrednoten položaj, niti niso pomembni ta hip. Vsak naj si odgovori sam. Vzeti kot usodo, da je pač tako, ker je nekdo na vrhu udaril z roko po mizi in rekel: tako bo in nič drugače, pa je tudi pomilovanja vredno, saj imamo menda (vsaj roko) tudi mi. Iz obstoječega stanja moramo napraviti strategijo za bodoče delovanje. Predlagam dva začetna koraka: 1. Pridobiti moramo točne podatke, koliko dijakov konča srednje izobraževanje brez geografije, koliko jih ima ta predmet samo eno oziroma dve leti, koliko tri leta, pa nimajo možnosti opravljati mature iz geografije, koliko jih bo letos opravljalo maturo iz geografije; koliko vseh srednješolcev bo letos zapustilo šolske klopi; kje je naš predmet samostojen, kje v okviru DZ; koljko srednješolcev se uči nazadnje o domovini v OS itd. Samo ne recite, da so to tajni podatki, kot so tajni podatki, kje kdo uči! (kot da se sprašuje po letnici rojstva ali številke nedrčka...) 2. Izvesti moramo enotno anketo na začetku vseh 1. letnikov, pa tudi mogoče drugih, o geografskem znanju otrok, ki se vpisujejo na omenjene šole! Sama sem podobno anketo izvedla na začetku tega šolskega leta v vseh 1. letnikih, tako prodajalske kot komercialne smeri, ki jih učim, pa tudi v 2. letnikih obeh smeri. (Večino teh učencev sem v 1. letniku učila sama.) Podatke sem obdelala za llešičeve dni. Rezultate bi želela objaviti v eni od naslednjih številk GO. Tu bi rada samo omenila, da se je na karti dobro orientirala samo tretjina učencev; osnovne geografske pojme je poznalo 1 1 % učencev; 10% učencev je znalo našteti dve zahodno in južnoevropski državi; kaj sta geografska širina in dolžina je vedelo 0,9% vprašanih; tip podnebja je znalo opisati 4% otrok; celo vzhod in zahod jih ni ločilo 40%; Izredno slabi rezultati so bili tudi pri poznavanju slovenskih pokrajin in njihovih značilnosti, števila prebivalcev naše države in našega glavnega mesta itd. 3. Glede števila ur geografije in njene samostojnosti bi se moralo izreči tudi vseh sedem študijskih skupin za geografijo. Za to bi morali poskrbeti njihovi vodje, če nam je seveda kaj do tega. Studijske skupine naj bi imele v končni fazi vpliv na strokovni svet, kjer mimogrede, geografov spet ni. Na strokovni svet pa ima vpliv ZGDS, zato podoben apel posredujem tudi tistim, ki so prevzeli odgovorne funkcije. Na koncu bi potrkala še na našo vest, kolegice in kolegi po šolah. Ne zamerite mi, ampak zdi se mi, da smo velikokrat nesamokritični in sami ne storimo prav veliko, da bi nam bilo bolje. Povedala bom samo zadnji primer, ko smo dobili vsi, ki učimo geografijo 140 ur, in še nekateri drugi, vabila na sestanek, kjer se je govorilo in odločalo o učbeniku za tovrstne (poklicne ?) šole. Prišli sva spet samo dve. Ali profesorje to res ne zanima ali vabil niso prejeli? Če niste mogli priti, bi bilo prav, da bi se oglasili vsaj telefonsko. Ce kasneje ne bomo zadovoljni z učbenikom, je prav, da krivdo pripišemo tudi sebi. Druga zgodba pa je, da se ta učbenik pripravlja brez učnega načrta, ki ga za naše šole sploh nimamo. 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK Naš položaj je torej tak, kot si ga zaslužimo, vendar menim, da je dobrodošla vsaka ideja, nasvet, prispevek, nihilizem pa je skrajno nespameten in škodljiv, zato resignirana razmišljanja raje obdržite zase! DIDACTA »95« Tatjana Ferjan Didacta, svetovna razstava učil, je bila letos v Düsseldorfs Zastopana je bila tudi geografija. Izhodišče našega razmišljanja so šolski atlasi: Henry Lange (1872) in Diercke Atlas (1905, 1926) ter stenski karti Vzhodna polobla 1 : 12.000.000 (Diercke, 1914) in Evropa 1 : 3.000.000 (Diercke, 1920) v primerjavi z Welt Atlas (Diercke 1950, 1957, 1974, 1988) in s stenskimi kartami Westermann (1993). Kakšna razlika, kakšen razvoj! Šolsko kartografijo želim podrobneje prikazati na primeru Nystrom (Chicago). Nystrom nudi niz kart in globusov za starostne stopnje od vrtca do fakultete, od najosnovnejših do zelo zahtevnih: • zgodnja serija (karte, globusi) za začetek učenja o svetu (veliki obrisi, lepe barve), • bralna serija za mlajše učence, da spoznajo osnovne značilnosti, • serija običajnih zemljevidov in globusov ima poudarjene reliefne oblike z barvami, • serija reliefnih kart in globusov ima na otip izstopajoče oblike, • politična serija kart in globusov omogoča z barvami številne politične informacije. Zanimiv je dvojni kartografski učni sistem. Gre za dve karti: zgornja je polna geografskih imen, druga pa ima le fizične prvine brez imen. Na robu karte so še po tri tematske karte ter prerez čez celino. Dvojne karte so narejene za vse celine. Stenske karte in karte za na klop imajo ob straneh dodane še tematske karte, ki predstavljajo »mini atlas«. The Nystrom World Atlas in The Nystrom Desk Atlas imata zaradi tematskih kart, slik, preglednic, grafikonov in lepih barv široko uporabno vrednost. Model Geo Chart je računalniško generalizira-na pokrajina, ki jo učenec lažje razume, 3D geografski model pa učencu omogoča občutiti pokrajinsko obliko. Oba pripomočka sta v povezavi z reliefnimi zemljevidi oziroma globusi idealni učili. Form-A-Glo-be odjirivajjčencem zvezo med zemljevidi in globusi irt pri lern učenci s svojo aktivnostjo spreminjajo rsivrio oqvrsino v okroglo. Programi aktivnosti (Glo- be-Programs, Maps-Programs, State studies Programs) z več nivojskimi možnostmi razvijajo geografsko mišljenje. Cambridge University Press nudi številno zanimivo in uporabno literaturo za pouk v različnih serijah. Serija Nova pota v geografiji (Razvijajoči svet, Pa-cifični svet, Anglija, ZDA itd.) sloni na modernih geografskih konceptih. Knjige so ilustrirane in uporabne v širokem krogu. Serija Cambridge regional geography omogoča študij domače dežele. Serija Update (Kmetijske spremembe v razvitem svetu, Nove smernice pri terenskem delu, Metropolis) je namenjena višji stopnji. Serija Cambridge topics in geography (Študij geomorfoloških oblik, Okolje, viri in ohranitev, Uvod v prebivalstvo, Uvod v naselitveno geografijo itd.) omogoča različna znanja in aktivnosti za različne nivoje. Pomembna se mi zdi tudi Oberstufen-Geographie (Bayerischen Schulbuck-Verlag), in sicer Evropa, Tretji svet, Severna Amerika, Pokrajinska ekologija, Nemčija (moderen pristop k regionalni geografiji z vajami, eksperimenti in ekskurzijami). Knjige imajo karte, grafe in preglednice za lažje in boljše razumevanje. Geographie aktuell, Geographie und Schule, Geographie Unterricht Sl, Sil (der Aulis - Verlag) so učbeniki v skladu z moderno didaktiko in metodiko. Zanimive so kopirne mape (Erdkunde - Nemčija, Evropa, Svet, Pasovi na Zemlji), ki omogočajo različne aktivnosti učencev od osnovnega pomnenja do razvijanja geografskega in kritičnega mišljenja. Sodobna tehnologija (računalniki, video, grafoskopi in številne povezave med njimi) pomenijo tudi za geografijo sodobnost in pot v jutrišnji dan. Za kartografski material je značilno: • skladnost med stenskimi zemljevidi, zemljevidi za na klop in atlasi, • lepe in atraktivne barve, • zanimivi seti (skupine) zemljevidov, ki omogoča primerjavo, razmišljanje, povezovanje znanj o deželi, celini, svetu, • dvojni učni sistem s povezavo neme (reliefne) karte z običajno (reliefno) karto, • reliefni zemljevidi, globusi, modeli s celostno predstavo o površju. Prikazani so bili številni delovni programi, kopirni atlasi itd., ki dajejo možnosti za aktivnost in kreativnost učencev (interpretacija informacij, ugotavljanje odnosov, reševanje problemov). Knjige vključujejo številne povezave med besedilom in slikami, kar omogoča natančen študij, poglobljeno mišljenje in GEOGRAFSKI OBZORNIK. aktivnost učencev, seveda pa tudi boljše in lažje razumevanje in s tem znanje. Tehnologija (računalniki, video, grafoskopi) daje geografiji življenjskost. Geografija naj bo moderna! Spoznavajmo okolje vidno, kartografsko, z literaturo in s tehnologijo. Pri tem je potreben kreativen učitelj, ki ustvarja sodoben pouk. EKSKURZIJE LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Matej Gabrovec in Miha Pavšek Na ekskurzije se lahko prijavljate osebno v Zemljepisnem muzeju Slovenije na Trgu francoske revolucije 7 od 9.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00 (tel. (061) 213-537), ali pa po pošti na isti naslov. K prijavi obvezno priložite kopijo položnice ali ček. Prijava brez hkratnega plačila ni veljavna. Vse informacije lahko dobite v Zemljepisnem muzeju. Člani LGD imajo 20% popusta. Popust ne velja pri plačilih manj kot 7 dni pred odhodom. Udeleženci prejmejo kratek vodnik poti. Če se odjavite vsaj 7 dni pred ekskurzijo, vam vrnemo 90% vplačanega denarja, pozneje le 50%. Če se ne odjavite vsaj 24 ur pred začetkom ekskurzije, vplačila ne vračamo. Udeleženci potujejo na lastno odgovornost. Številka žiro računa: 50100-620-133 05 1010115-1620908. Enodnevna ekskurzija na Gorjance (20.5.1995). Namen: Naravna dediščina Gorjancev. Problemi državne razmejitve s Hrvaško. Program: Odhod s Kongresnega trga ob 6.30, vožnja mimo Novega mesta čez Vahto do žumberške vasi Radatoviči. Peš se bomo vzpeli na Trdinov vrh (Sveto Gero) ter se skozi bukov pragozd spustili mimo svetega Miklavža v dolino Pendirjevke (skupaj okoli 5 ur hoje). Popoldne ogled vzhodnega dela Gorjancev s Kostanjeviško jamo in Bušečkimi toplicami. Vodstvo: Matej Gabrovec. Cena: 1600 SIT. Pogoji: planinska obutev, potni list ali osebna izkaznica. Enodnevna ekskurzija po alpskih dolinah Zgornjega Posočja (17.6.1995). Vodstvo: Miha Pavšek. Namen: pokrajinsko-ekološke značilnosti alpskih dolin in njihova ogroženost zaradi naravnih nesreč. Potek ekskurzije: odhod s Kongresnega trga ob 6.00, nato prek Vršiča do razgledišča pri Šupci (panorama Zadnje in Zgornje Trente); vožnja po dolini Trente do Malega Vršiča (panorama Zadnjice in Spodnje Trente) in od tam peš do naselja Trente; v Spodnji Trenti si bomo podrobneje ogledali posledice skalnih podorov nad Plajerjem (1989) in Fačerjem (1993); sledil bo še krajši ogled stranskih dolin Vrsnika in Lepene ter podora na Ja-vorščku nad Bovcem; popoldne se bomo zapeljali še v dolini Bavšice (krajši sprehod) in Koritnice (Log pod Mangrtom); vračali se bomo prek Predela in skozi Rateče po Zgornjesavski dolini. Cena: 1600 SIT. Pogoji: potni list, dobra volja in primerna obutev (na Bovškem ima junija dež mlade!). Hoja: 2-3 ure. BOTANIČNI VRT CARSIANA Drago Perko Botanični vrt Carsiana, ki je bil ustanovljen leta 1964, leži na Krasu, iznad Tržaškega zaliva, med krajema Gabrovcem (Gabrovizza) in Zgonikom (Sgonico), 1 8 km vzhodno od Trsta, le nekaj kilometrov za slovensko-italijansko mejo. Pri sprehodu skozi vrt spoznamo značilnosti različnih tipov kraške pokrajine in glavne značilnosti rastja v posameznih tipih z najbolj pogostimi, najbolj značilnimi, najbolj redkimi in najbolj nenavadnimi rastlinskimi vrstami. Osrednje vrta je obsežna vrtača s svojevrstno mi-kroklimo, okoli so kraška brezna, na robovih pa številne drobne kraške površinske oblike. Nadmorska višina se giblje med 253 in 270 m. Čeprav meri le 5000 m2, skriva prek 600 različnih rastlinskih vrst, značilnih za stik kraškega in primorskega sveta. Spoznamo lahko rastje, ki uspeva od izliva Timave in Dragonje, prek Krasa in Vipavske doline do roba visokih kraških planot Trnovskega gozda, Nanosa in Hru-šice. Sistematičen prikaz rastja temelji na razlikah med petimi osnovnimi pokrajinskimi enotami: ovršjem visokih kraških planot, melišči pod visokimi kraškimi planotami, dnom dolin, ovršjem nizkih kraških planot in stenami nizkih kraških planot. V bližini je Rilkejeva pešpot, ki nudi obiskovalcu Jadranske obale med Devinom (Duino) in Sesljanom (Sistiana) možnost, da na dva kilometra dolgem sprehodu spozna območje, kjer se srečata sredozemska in ilirsko-srednjeevropska makija. Na skalovju, ki se strmo spušča proti morju, pa so še redka gnezdišča sokola selca. Botanični vrt Carsiana je torej lepa priložnost za družinski nedeljski izlet ali šolsko ekskurzijo. Odprt je od 1. maja do 30. septembra. Brezplačno so na voljo strokovnjaki, ki so usposobljeni za vodenje po vrtu in razlago kraške pokrajine in njenih naravnih značilnosti. 31 VODE v Sloveniji besedilo: dr. Dušan Plut fotografije: Matevž Lenarčič Nepreklicno naročam knjigo VODE V SLOVENIJI po prednaročniški ceni. v Sloveniji # \ ,-. ,-- U □ 6.900 SIT (1 obrok) naročam I 1 knjig(o) >U O k- Knjiga ^ G izide novembra 1995. □ 6.900 SIT (3 obroki, brez obresti) ime in priimek | _______ naslov | poštna številka, kraj telefon | datum | podpis | Prednaročila sprejemamo do 30. maja 1995. V ceno je vračunan 5% p.d. in stroški PTT. Velika knjiga IjttfO o slovenskih Vodah Velika knjiga o slovenskih Vodah bo celovito predstavila Sloven[jo kot deželo pestrih in zanimivih vodnih oblik. Knjiga nas bo popeljala od oblakov, preko dežja, ledenikov, jam, izvirov, slapov, brzic, rek, potokov, sotesk, jezer, vodnih dejavnosti do morja. Prikazan bo del bogate naravne in kulturne dediščine slovenskih pokrajin, ki jim je voda marsikje vtisnila svojstven pečat. Knjiga bo zanimiva tako za dijake, študente, profesorje..., marsikomu se bo utrnila ideja za nedeljski izlet, nekdo bo izvedel nekaj novega o pomenu vode pri preoblikovanju pokrajine, primerna bo kot osebno in poslovno darilo, z njo se bo lahko Slovenjja promovirala kot dežela z bogatimi vodnimi oblikami... Format 24 x 30 cm • 200 strani, trda vezava, ščitni ovitek • 150 barvnih fotografij • besedilo v Slovenščini • povzetek v Angleščini in Nemščini Izide: novembra 1995 • Informacije: EPSI d.o.o. tel. & fax: 063/832 363 Preslikano naročilnico lahko pošljete na naslov EPSI d.o.o., Savinjska cesta 4, 63331 Nazaije, lahko pa knjigo naročite tudi po tel. (063) 832-363, 831-957