V Ljubljani, sobota 8. januarja 1921. pietetspiceni Leto n. DRŽAVNA v UUBLJAN GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE. Urednjaivo: Ljubljana, Stari tbg St. 19. Telefon št. 359. 'izk&ja. tedensko Posamezna številka velja 1 krono Upiavništvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. T. 77. Naročnina: Mesečno 4 K. in sera ti po dogovoril. Temno obzorje ob novem letu. Ce izvzamemo leta strahotne svetovne vojne moramo reči, da prihodnost, o kateri ob vsakem novem letu razmišljamo in katero si ob vsakem novem letu slikamo, ni bila še nikdar tako temna in mračna, kakor je letos. .Temna in mračna je prihodnost, p$ če gledamo na politične razmere v Evropi in po svetu kot take, ali pa če gledamo na razmere, ki zadevajo delavski razred. Za kratek čas ustavljeni krvavi boji na slovanskem severu med Poljaki in Rusi groze na novo izbruhniti. Poročila pravijo namreč, da pripravljajo Rusi številne armade od Balta do Črnega morja in da mislijo pričeti na spomlad pohod, proti Poljakom in v Besarabijo.V potokih utegne teči slovanska kri. Pa to še ne bo dovolj, ruski boljševiki se pripravljajo tudi na pohod v Perzijo preko cvetočih kavkaških republik. To je. slika, ki se nam usiljuje na vshodu. Na zapadu postaja situacija grozeča. Francozi zahtevajo natančno izpolnitev mirovnih pogojev od strani Nemčije. Nemčija, ki mrzlično dela v svoj gospodarski preporod. začenja čutiti v svojem mišičevju moč in stav-lja zato proti francoskim zahtevam odločno odklonilne ugovore in več ali manj jasno izraža, da ne bo voljna kakega pohoda francoskih črncev v nemške pokrajine mirno prenašati. Kaj bi to pomenilo je jasno: novo vojno! Na Balkanu je. vsled Konstati- nove vrnitve na Grško nastopil negotov položaj in stališče, ki so ga velesile v prašanju priznanja hohenzol- lcrskega Konstatina zavzele, da mi sliti. Pomislimo, kaj to pomeni, da pusti antanta tebi nič meni nič zavzeti prestol človeku, ki je bil odločno germanskega mišlenja. To pomeni, da se antanta ne čuti bogve kako trdno. Mi Jugoslovani smo zašli povsem tem v precej negotov mednaro- den položaj. Od Grkov nimamo kaj dobrega pričakovati. Na severovzhodu preže Madžari. Habsburška hrepenenja katerih antanta uidi nič kaj ne kroti, zavzemajo največji obseg. Vsa znamenja kažejo, da dajejo au-tantarki mogočnjaki habsburškim po-valuhom v Švici potuho. Najbrže gre to antanti v račun, kar delajo HaSs-fcuržani. Da gre to v račun Italijanom je čisto gotovo, saj za svoje rapallsko »asilje nimajo druge opravičbe kot to, da oznanjajo svetu (zato da jih sliši naša država),' da so bili Habsburžani z rapallsko pogodbo prema-. gani. Italijani pravijo namreč, da je »astopilo z rapallsko pogodbo med Jugoslavijo in Italijo prijateljstvo take vrste, da bo ena država drugo branila, kakor bo to treba, posebno proti habsburškim nameram. Ce bi ne bilo tu Habsburžanov, iz kakršnega povoda bi Italijani Jugolo-vanom usiljevati svoje zavezništvo. Habsburška nevarnost, katero antanta sama podpira, ali vsaj njeni krogi, izrablja Italija zato, da se vsili k nam in k Cehoslovaški, da se vrine v takozvano malo antanto in da postane kot velesila voditeljica male antante. Kot voditeljica nas bo seveda zasužnjevala, kakor bi nas sicer ne mogla. Postali bomo kolonija poleh-tarjev in naši državniki v Beogradu pravijo temu ,,jugoslovanska zunanja politika",' V političnem oziru tedaj izgledi za novo leto niso bogvekako rožnati. Delavskemu razredu se obeta naravnost črnk bodočnost. Na eni strani so boljševiki s svojimi prismojinimi idejami okužilj de-la\ske socijalstične vrste tako, da je izginila iz njih solidarnost. Mesto da bi delali socijalisti enotno za koristi delavskega razreda, se ne cepijo samo na dve ali tri, emveč celo na štiri in še več smeri. Saj je na zadnjem soci-jalističnem zborovanju na Francoskem shod razpadel na štiri shode, predstavljajoče štiri smeri v socija-lizmu. Da pri tem položaju dviga reakcija pod vodstvom kapitalizma glave in kaže roge, je čisto lazumljivo, toda prav nič razveseljivo, Boljševiki, mesto da bi uvideli, da reforme niso mogoče čez noč, poskušajo revolucije na vseh koncih in krajih, prelivajo delavsko kri, sami njihovi voditelji pa gledajo izza vogla, kako ta kri teče in jih niti malo vest ne peče nad tem, da zaigravajo s svojim početjem vse pridobitve delavskega ljudstva zadnjih let. V tej zvezi moramo motriti tudi zadnje protikomunistične ukrepe pri nas, ki so protikomunistični le navides, v resnici pa so protl-demokratski in protidelavski, in le ukrepi meščanske mr.jšine, da si z njimi podaljša življenje svojih nesramnih privilegijev. Delavske vrste širom sveta gredo razbite brezposelnosti nasproti, ki začenja ogrožati gospodarstvo v Evropi in drugod. Brezposelnost je pošast, ki preži na nas! Treba bo velike volje in resnih činov, da-jo premagamo! Revolucija ni orožje zato! To so izgledi za bodočnost in te mrake ne gre še gostiti z idejami, ki ■ nimajo z zakoni socijalnega razvoja ničesar opraviti. Delavstvo mora kre- : niti na realno pot! Dobro je, da nam ne bo treba taktike Spreminjati! Ne komunisti, ampak delavstvo! Pravijo, da so imeli komunisti vse pripravljeno za državni preobrat. Pobesiti so hoteli ministre in aretirati prestolonaslednika. V koliko odgovarjajo te vesti resnici, ne moremo zaenkrat povedati. Meščansko časopisje navadno ne poroča točno. Skoraj gotovo se je na steno naslikal bav - bav samo iz tega vzroka, da je meščanska vlada lahko zadrgnila vrat vsem komunističnim organizacijam. Niti na misel nam ne prihaja, da bi se potegovali za komuniste. Saj smo v najostrejšem boju s komunist, stranko J kot škodljivko delavskih interesov,; Če je dokazano, da so komunistični voditelji hoteli izvesti teroristični akt, smo gotovo zato, da se jim to odločno prepreči! Sovjetska načela odklanjamo; teror je zločin, tako komunističen, kot kak drug, Komunizem se je med nami raz- širjal s pomočjo tujega denarja. Dobro plačani komunistični agitatorji so med ljudstvom operirali z demagogijo in .tajno radikalnimi gesli. Podrobno o svojih načrtih niti govorili niso, namen jim je bil dosežen v nahujskani množici. Zato prav povsod naletimo na komunistične pristaše, ki niti pojma nimajo o komunističnem programu. Vsakdo si predstavlja program popolnoma individualno, brez smisla za skupnost, za narod ali za državo. Veliko pristašev imajo komunisti tudi zato, ker je vojna psihoza vrgla množice v ekstremno pojmovanje družabnega reda in je vsled trplenja in muk marsikateri obupal nad razvojnim udejsvovanjem ljudskih pravic. Najboljši?,agitator za komunizem so pa bile neurejene razmere v naši državi in vladanje kapitalističnih strank. Do zadnjega časa so pri nas meščanske stranke naravnost podpirale komuniste. Pač z namenom, da sc zanese razdor med delavstvo in s tem zmanjša odporna sila neposedujočih. Seveda pri tem meščanske stranke niso mislile, da bo šlo tako veliko število delavstva s komunisti. Prepričani smo, da med nami komuni* :m nima bodočnosti in tudi tako ncvdttsii ni, kot to zavtrrje—dni upi jejo meščanski listi. Polovico pristašev zapusti komunistično stranko, kakor hitro se pri nas odpravijo izrastki mi-litariziha, slaba prehrana in izvedejo socijalne reforme. Poleg tega vodijo komuniste samo neresni ljudje, ki s svojimi frazami trajno čisto gotovo ne bodo obvladali večjih množic. Komunistične zablode neizmerno škodujejo delavskemu gibanju v naši državi. Komunizem diskretira socijalni boj v absurdum političnih norčij in so-cijalizem izgublja na resnosti in moralni opori. Z zmedeno komunistično taktiko pridobiva tla reakcija. Do tega spoznanja prihaja počasi tudi delavstvo, ki se vrača .nazaj pod vodstvo izkušenih delavskih voditeljev, ki ne poznajo samo teorije, ampak tudi živi 1 jenje! Danes nastopa meščanska vlada proti komunistom z vso ostrino. Razpustila je politične in strokovne organizacije, zasegla fonde, ustavila izdajanje časopisja itd. Ne bi veliko raz-pravjali O tem koraku vlade, če bi ne bilo pri tem prizadeto delavstvo, ki pravzaprav, če tudi pri komunistih organiziramo, z bistvom komunizma nima ničesar skupnega. Za to delavstvo velja naš brezpogojni zagovor in to delavstvo moramo obvarovati vsakega nasilja huržuazne vlade. Brezvestni demagogi naj sami zagovarjajo svoje zločine in tudi trpe vse posledice. Nikdar pa ne bomo dopustili, da bi se z delavstvom v splošnem postopalo kot z zločinci in brezpravno rajo. Ob nastopu vlade proti komunistični... \ editd jcša-mornittO biti ču-ječi! Reakcija ne sme prilšnifi pravično delavstvo stvar ob steno in ne sme niti korak zastaviti pot socijalistični misli! Ali ni prišel danes čas, da se socijalisti strnejo v en blok in manifestirajo v ene t ni falangiji za pravic; jugoslovanskega proletarijata? Pavji V novoletni številki „Jutra“ pripoveduje dr. Kukovec svojim Žolnirjem, da je za demokratsko stranko današnja doba kakor ustvarjena. Vsepovsod vidi možnosti napredka. Mož dobro ve, da demokrati v Sloveniji ne štejejo veliko več kakor narodni socijalisti; zato pa se sklicujejo na demokratske mandate ostale Jugoslavije. Pa če tudi bi demokrati v Sloveniji padli na en sam mandat, bi še vedno veliko pomenili, ker je demokratska stranka državna samo toliko časa, dokler jemlje v Vlado tudi Slovenca. Vsled tega bodo slovenski demokrat j e zmiraj zastopani v vladi tako 'vvLjubljani, kakor v Beogradu. In to — tako pripoveduje dr, Kukovec nedolžno, toda docela osnovano — nekaj pomeni. Ta zavest je pa tudi trden steber, ki bode držal našo stranko tudi v Sloveniji. Ta položaj mora privesti vsakega najmlajšega političnega novinca na tla demokracije. To je naša sedanjost in še bolj — bodočnost !*‘ Slabost slovenskih demokratov, kakor vidimo, tiči v tem, da se sklicujejo in zanašajo na moč drugih. Ce drži stranko pokonci samo še opora v 1 hrvatkih in srbskih demokratih ter soudeležba v vladi, ki nudi stranki, to priznamo, razne ugodnosti, potem je stavba zidana na pesek, je brez vsake moralne moči. Zakaj bodočnost imajo le stranke idej in ne momentanih ko-risti! Bolj ko se bodo slovenski demokrati zanašali na število svojih kolegov izven Slovenije, tem preje bodo spoznali svoje pogreške. Ničesar jim ne bodo pomogla ne njihova poverje-niška mesta, ki se jih tako krčevito perje. držijo, kljub temu, da so demokratski listi nastopali za nestrankarsko pokrajinsko vlado, ne demokrati iz ostale Jugoslavije. Močan je le tisti, ki ustvarja sam in sebe! Vlada ne koristi svedno, kar smo videli tudi pri preteklih volitvah. Kaj pa za slučaj, da gredo demokrati v Srbiji svojo rakovo pot tudi pri bodočih volitvah, kar ni izključeno, ker ubije bankirska politika prej ali slej ugled vsake stranke, ki hoče biti ljudska. Slovenski demokrati bi sledeč svoji logiki vrgli v tem slučaju puško takoj v koruzo. To je seveda mogoče le tam, kjer ni doslednega boja za načela, ne glede na momentane materi-jelne koristi. Kdor tako govori, kakor, šef slovenskih demokratov, ta nima idej. Ce je za koga — recimo političnega novinca — ta „moč‘‘ demokratov od Beograda do Ljubljane in narobe tako imponujoča, da se jej samo radi tega podvrže, je to slabo izpričevalo« Ce stari poličarji tiče v luži do grla, iz tega še ne sledi, da jim morajo mladi slediti. Narobe, njihova dolžnost je, da pritisnejo na glavo, da še glava izgine v luži. „Za demokrate dela sam čas,“ ali bolje rečeno vlada. S pomočjo vlade so dosegli v Sloveniji tri mandate. In s kakšnim naporom! Moral je ,,ausrit-kati“ celo dr. Zerav s svojimi strogimi fermani. Grožnje so pomagale — demokrati so dobili tri mandate. Ta ko bi bili dobili enega samega, kot zagovorniki centralističnega sistema imajo opore dovolj, da lahko visoko vihte bič nad onimi, ki sc niso izpostavljali za nje pri volitvah, ali so bili celo tako nesramni, da so agitirali za druge stranke. Dr. Kukovec govori samozavestno in strogo, da je njegova stranka dosledno izpolnjujoč »feldžendar-mov“ ukaz »zelo malo komurkoli dolžna." Taka izjava je lahka in prijetna, ker se da z njo z enim samim mahom izogniti se dolžnosti napram ljudstvu. Naši mandatarji, to povemo odkrito, se ne smejo postaviti na tako stališče. Ne strankine koristi, temveč interese celokupnega naroda morajo imeti pri svojem delu pred očmi. Če se je komu zgodila krivica, ne smemo povpraševati po strankarski pripadnosti, temveč moramo videti samo krivico. Poslanci, in če hočete minisiri, vendar niso za to tu, da krepijo svoje stranke, iz česar sledi pogostokrat korupcija, temveč so dolžni delati za blagostanje in boljšo bodočnost celega naroda, ne oziraje se pri tem na stanje svojih strank. Ce možje s takimi starimi in materialističnimi nazori govorijo še o organizaciji mladine, kakor končuje imenovani članek, je treba za to precejšnje porcije poguma Priznati pa moramo, da nas ta konec niti najmanj ne razburja, ker vemo, kako mladina misli. Pa bi si izstavila tudi dovolj žalostno izpričevalo, ako bi drla za takimi nazori. Mladini taka moč, na kakršno se opirajo demokrati ne imponi-ra, posebVo še, ako je pavja ali izposojena, tenlveč ji je, hvala Bogu, za ideje več. Dr. Kukovec se s svojim člankom mladini gotovo ni prikupil. Ako pa se hoče res še definitivnejše otresti tudi ljudi, ki niso za ta svet, kakor pravi, jih ne bo več veliko ostalo. Sicer pa sam Bog ve, kako se bodo stvari v bodoče razvijale. Vsaj nam se zdi, da bo prej al slej ljudstvo vendarle prišlo do pravega spoznanja. Le vihtite bič in izrabljajte svojo moč, da se to čimpreje zgodi! O kritiki in razmerah. Prijetno ravno ni, kritizirati nevzdržne politične, gospodarske in so-cijalnc razmere v naši državi. Vsaj tistemu ne, kateremu bi bilo prijetneje govoriti o napredku in razmahu jugoslovanskih sil. Še prav posebno je pa težaven posel kritike vsled tega, ker brezvestni elementi tudi pošteno in blagohotno kritiko izrabljajo v svoje nečedne hujskajoče in razdirajoče namene. In to brez vesti in čuta odgovornosti za bodočnost. Zato smo neštetokratov stisnjenih ust molčali, navzlic vsem krivicam in lopovščinam vladajočih, z edinim upanjem, da bo gnjiloba mrhovine odpadla od zdrave ga telesa jugoslovanskega ljudstva sa ma od sebe. Povzdignili smo svoj svarilni glas samo takrat, ko smo vedeli, da je molčanje za vsako ceno absolutno kvarno in lahko povzroči katastrofo, ki bi upropastila svobodo in samostojnost jugoslovanskega ljudstva Svojemu svarilnemu glasu smo dali povdarka na shodih in manifestacijah, v organiziranih vrstah nacijonalno zavednega proletarijata, ne meneč se za psovke kapitalističnega časopisja ki je vpilo o demagogiji, temnih elementih in malkontentih. Šli smo svojo pot v korist družbe, naroda in države. Prepričani smo, da smo vršili svojo dolžnost, ki je bila pravična in pošte na, in če je bilo komu prav ali ne! Odgovornost za svoje ravnanje mirnim srcem prevzamemo! Jugoslovanska država preživlja danes navečjo krizo. Izigrale so se zadnje karte in Beograd hazardira Notranji politični položaj je vedno bol] zamotan; nezadovoljnost ljudstva narašča. Številni deli naroda so odpovedali delo v konstituanti. Večina hrvatskili zastopnikov je vstala doma; komunisti sabotirajo delo v konstitu-anti. Srbski del naroda se udaja velikosrbski misli, Hrvatje iščejo odrešenika v svoji seljaški republiki in Slo venci tipljejo za ekstremno avonomis tičnimi zablodami. Kje je edinstve- nost, kje jugoslovansvo, kje bodočnost, tista sijajna bodočnost, ki je bila zamišljena v krvavih bojih življenja in smrti! Ali je demagogija, če človek prekolne vse takozvane voditelje naroda, ki rušijo mesto bi ustvarjali in kar je najhujše, ki se tepejo za stranke in korita, mesto za koristi vseh slojev naroda. Konstituanta je danes tipičen izraz raztepenih notranje političnih razmer. Konstituanta ni enoten izraz neomajane volje po edinstveni, moderno urejeni državi in ni zbornica dela. Konstituanta ni avtoriteta! Neznosnim političnim razmeram odgovarja tudi pasivno gospodarsko življenje. Industrija se nahaja v veliki križi in nič čudnega ne bo, če bo na pomlad na tisoče deavcev brez kruha. Izvozna in uvozna politika se vodi v smislu zahtev posameznih kapitalističnih skupin, brez ozira na splošnogt in na trpeči delavni sloj. Prehrana prehaja v katastrofalen stadij; živila so vsaki dan dražja zato, da bogate banke, veleposestniki in špekulantje. Vse gospodarsko življenje gre rakovo pot, navzlic vsem prirodnim zakladom in navzlic pridnemu delu iniljonov proletarskih rok. Kapitalistični gospodarski red žre in posamezniki bogate na račun množic. O socijalističnem družabnem redu niti sanjati ne upamo, zadovoljni bi bili, če bi dosegli vsaj najnujnejše so-cijalne reforme. Toda vse ostaja pri starem. 2e priborjene socijalne pravice se odvzemajo in kapitiiistični razred, ki se je opomogel do svoje stare veljave, izvaja reakcijonarni teror nad brezpravno delavno maso. Meščanski kapitalistični veljaki naj nikar ne mislijo, da ljudstvo nikdar ne spregleda! Skrbeli bomo mi zato, da razkrinkamo kapitalistično početje, ki uničuje državo in narod. Pri tem se zavedamo, da opravljamo koristno delo. Ne gre nam za prazno zabavljanje, ampak za kritiko, ki naj rodi pozitivne uspehe. Da odpravimo današnje'.., zdržne razmere, jih moramo pokazati v vsej svoji nagoti in to brez ozira na levo in desno. Kar je gnilega mora odpasti. Hočemo državo srečnega ljudstva in ne absolutistično nadvlado kaste, ki pozna samo pohlep po kapitalu, brezdelje in uživanje na račun drugih. Prišel je trenotek ko odpade vsaka obzirnost. cijo z orožjem za glavno in tvorno sredstvo, ki tudi v polkapitalistični in pravzaprav nekapitalistični in neizobraženi Rusiji privede do končnega komunističnega režima. Marx - Engels sta zavzela znanstveno in razvojno stalšče, ruski boljševki ne mislijo razvojno, temveč absolutistično in neznanstveno. Je vendar jasno zakaj gre. Revolucija kot protest, kazen in strahovanje ne zadošča — revolucija mora biti konstruktivna, ti ki hočejo ustvariti nekaj novega, morajo staro upravo nadomestiti z novo. Takšna revolucija ni treba, da bi bila oborožena in mora biti pripravljena z vzgojo in izobrazbo mase in voditeljev sposobnih za izvedbo novih nalog. Bolj-ševiki se navdušujejo za revolucijo starih časov, nekulurnili, absolutističnih, na nasilje navajenih dob — Marx-Engels sta prišla do ideala revolucije nove dobe, kulturne, ki omogočuje novo upravo. Lenin seveda pričakuje Končnega poloma kapitalizma v celem svetu, toda ravno v tem se tudi moti: celo njegovo naziranje na razvoj človeštva in posameznih narodov je utopično, njegova filozofija zgodovine je pogreše-na. Lenin in družabniki so prorokovali datum končnega poloma v Evropi že nekolikokrat in vselej zaman; polagoma so podaljševali dobo pričakovanega kraha, toda sedaj svoje verne pristaše in sebe tolažijo z — bodočnostjo. Resnica. Lenin govori včasih tudi bolj realistično. V svoji polemiki s komunističnim radikalci svari pred polastitvijo politične moči, v kolikor pro-letarijat v svojem boju ni dosegel gotove stopinje, ki je v raznih deželah in v raznih razmerah različna. Pravi:,,To stopinjo morejo pravilno razpoznati samo misleči, preizkušeni polit, voditelji proletarijata v vsaki posamezni deželi.*1 In dalje: »Taktika se mora vpirati na trezen , strogo objektiven premislek vseh družabnih razredov dane države (e svetovnim merilom), ob-krožujočih držav, kot tudi na izkušnje revolučnega gibanja." Politične vesli. Marksizem in boljševiki o revoluciji. Pred božičnimi prazniki je podal predsednik češkoslovaške republike T. G. Masaryk uredriiku „Lidovih No-vin“, ki ga je prosil za njegovo mnenje o zadnjih komunističnih dogodkih v Pragi in na Češkem, med drugim sledeče nazore: „Svoj nazor vam hočem formulirati sostavno; o stvari sem dosti premišljeval in potr.ebni literarni materi-jal imam pripravljen. Boljševiki se sklicujejo za svoj re-volucijonizem na Marxa in Engelsa čisto po nepravici: Oba sta se v socialistični in znanstveni perijodi svojega razvoja revolucijonizmu odrekla. Je naravnost nedostojno, kako se boljševiki Marxovim in Engelsovim nazorom ogibajo in kako jih zamolčujejo — jasen dokaz, da v resnici znanstvenega razmišljanja v politiki niso zmožni. Marx - Engels smatrata revolucijo z orožjem k večjemu za pomožno sredstvo, ki dopolni in dovrši razpad kapitalizma, v katerem so se glavne prvine novega režima razvile že z gospodarsko revolucijo, ki označuje kapitalzem; to notranjo revolucijo, ki jo je povzročil notranji gospodarski razvoj, smatrata Marx in Engels za glavno in odločujočo. Poleg tega pričakujeta Marx in Engels odločno iz premembo socijalnega reda od delavske izobrazbe. Lenin smatra revolu- Zločin. Da vlada v koroškem vprašanju ni storila svoje dolžnosti, to vidimo iz cincanja v vprašanju protesta proti sleparskemu plebiscitu. Ali se nam ne bodo smejali, ko bomo šele po treh mesecih prišli pred veleposlaniško konferenco? Tu ne drži noben izgovor! Protest z dokazilnim materija-lom bi bil lahko gotov nadalje v 14 dneh. Naša pokrajinska vlada je v tem oziru popolnoma odpovedala, tako da morajo nazadnje vzeti to vprašanje v roke privatna društva. Ali ni to škandal brez primere? Ali se bo tudi tu vrglo krivdo na Srbe? Predvsem dolžnost nas Slovencev je, da se za stvar zavzamemo, ker smo najbolj prizadeti. Naša pokrajinska vlada je s svojini postopanjem zagrešila težek zločin napram koroškim Slovencem, za kateri bomo przadete poklicali na odgovor. Človeku je težko pisati o stvari z ozirom na naše nesrečne ko roške brate, ki živijo gotovo v mislih, da se je Jugoslavija z vsemi sredstvi zavzela za nje. S kakim veseljem so brali na Koroškem utihotapljeni »Slovenski Narod", koga optimistično poročilo iz Pariza je odgovarjalo resnici k večjemu v toliko, da je Francozom iz strahu pred Veliko Nemčijo več ležeče na naši Koroški, kakor nam samim. Zločince bomo klicali na odgovor. Črna in rdeča internacijonala. ,,Novi Cas“ kot naslednik »Večer nega lista" se močno poganja za katoliško internacionalo, slonečo na načelih krščanskega bratstva, »Rdeči Prapor" pa za III. internacijonalo. Kako to internacionalno bratstvo izgleda v praksi, s rti o videli tekom svetovne voj- ne, ko črni internacijonalci v navdušenju za klanje niso prav' nič zaostajali za rdečimi internacionala. Prvi kakor drugi so bili takrat nacijonalni šovinisti. Danes jih seve ni sram, ponovno ogrevati se za internacijonalo. Pametni ljudje dobro vedo, da gre tako enim kakor drugim samo za nadvlado. Niti črne internacionale gredo iz Rima ven, Niti rdeče pa iz Moskve. Gre za nadvlado, ne oziraje se pri tem čisto nič na interese posameznih narodov. Mi ne odklanjamo pravične inter-.nacijonale, ki upošteva tudi težnje malih narodov, v kateri so vsi narodi enakopravni in imajo pravico soodlo-čevati o svoji usodi. Taka internacijonala pa je vsaj zaenkrat nedosegliv ideal. Zato gremo svojo pot, na kateri nismo osamljeni, ker je vojna marsikatero socijalistično skupino dovedla do tega spoznanja. Kdo naj vlada? Nič se ne čudimo, ako se pred sestavo vsake nove vlade prekljajo med seboj, kajti biti na vladi, to vendar nekaj pomeni, kakor je reke! dr. Kukovec, Tudi to pot so sc prekljali demokrati z radikalci. Ni jim šlo pri tem za kaka načelna nasprotstva, torej ne zato kako naj se vlada, temveč, kar je mnogo važnejše, kdo naj vlada. Radi sedeža ministra za agrarno reformo, ki so ga oboji hoteli zasesti, so si bili zelo v laseh. Da se ne bi pojavil komunistični strah, bi najbrže še danes ne imeli nove vlade. S tem hočemo reči, da je največja napaka naših velikih srank ta, da ne razmišljamo o tem kako naj se vlada, da pridemo ven iz te mizerije, temveč narobe, na nič drugega ne mislijo kakor na to, kdo bo zasedel ministrske stolčke, koliko jih bodo imeli demokrati in koliko radikalci in kaka naj bodo ta mesta. Vsi vkup so veliki strankarji, ki jim je prišlo strankarstvo že v meso in kri. Sedaj je vlada sestavljena in narod se lahko križa. Dr. Ivan Tavčar zopet župan ljubljanski. Kakor poročajo listi je dr. Tavčar odložil svoj mandat v prid prof. Reisnerju. Ta korak se utemeljuje s tem, da dr. Tavčar že star in bolehen« Zanimivo se je spomniti njegove izjave na Unionskem shodu, na katerem je odločno povdarjal, da noče biti slamnati kandidat, da bo svoj mandat če bo izvoljen, tudi izvrševal. 1 akrat je bil seve dr. Tavčar še mlad, čil in zdrav. Postaral se je in tudi zbolel tekom svojega 10 dnevnega bivanja v Becgradu. Najbrž je temu kriva bur-ja, ki je gosp. župana podrla ob tla, kakor je poročal »Naprej". Vseeno! Ljubljančani smo zadovoljni, da je dr. Tavčar zopet naš župan. Ljubljanske ulice so težko pogrešale svojega zdravnika. Sedaj bo zopet boljše, posebno na spomlad. Volilcem, ki so volili dr Tavčarja in ne demokratsko stranko ta korak gotovo ne bo po godu. Res čudne dogodavščine so to. Jugoslavija. Nova vlada je sestavljena sledeče: Predsedništvo, zunanji posli in dispozicijski fond: Nikola Pašič (radikalec). Notranje zadeve: Milorad Draškovič (demokrat). Finance: Ko-sta Stojanovič, (demokrat) medtem umrl. Prosveta: Svetozar Pribičevič (demokrat). Trgovina in industrija; dr. Vekoslav Kukovec (demokrat)« Šume in rude: dr. Hinko Križman (demokrat). Socijalna politika: Mili- voj Jovanovič (demokrat). Pravosodje: Marko Trifkovič (radikalec). Promet: Jovan Jovanovič (radikalec). Poljedelstvo: Velizar Jankovič (radikalec). Agrarna reforma: Nikola Uza-novič (radikalec). Pošta in telegraf: Slavko Miletič (radikalec). Kandidatje za ministrstva ver, narodnega zdravja, izhrane in gradjevina se še iščejo. Upamo, da jih najdejo! — Belgrajska vlada je izdala naredbo, da se v slučaju stavke in pobune železnice mili-tarizirajo. — Trije poslanci komunisti so izstopili iz komun, stranke in se pridružili Lapčevičevi skupini, eden pa je vstopil v zemljeradničko stranko. Tudi večje število komunističnih občinskih zastopstev se je izneverilo stranki. Kakor se vidi vladine odredbe ..delujejo”! — Po načrtu komsije za razdelitev države v upravne enote, bo razdeljena država v 28 enot. Čehoslovaška. Za župana v Brunu je bil izvoljen narodni socijalist dr. Macu. —<• Radi zadnjega komunističnega puča v Ce-hoslovaški je bilo do sedaj aretiranih nad 1300 komunistov, od katerih pa je bilo zopet 800 izpuščenih. Proces proti povzročteljein puča se prične redi januarja. Nemčija. Zakonski načrt o socijalizaciji premogokopov v Nemčiji bo predložen državnemu zboru meseca januarja. — Dr. Frid. Adlerju je bilo policijsko zabranjeno govoriti na shodu neodvisne socijalno-dem. stranke v Mona-kovem. — Bivši nemški državni han-celar dr. Bethmann Hollweg je umrl. Amerika. Senator Lodie je predložil resolucijo, kjer se zahteva, naj se z Nemčijo vzpostavi mirovno stanje. — V vladi predsednika Hardinga, prevzame vodstvo kabineta Hughes. Italija. Za ozemlje, ki pripade po rapall-ski pogodbi Italiji, so razpisane volitve za mesec marc. Volilno pravico imajo vsi moški, ki so dopolnili 21 let do 21. maja 1920. — Arditi so zapustili Reko in konec je zaenkrat norčavih danuncijad. — Italijani zapuste ozemlje, ki pripade po rapallski pogodbi Jugoslaviji 10. januarja 1920. Rumunija. Sedemdeset socijalisov, ki jih je vlada dala zapreti radi zadnjega atentata v romunskem senatu je pričelo z gladovno stavko. Nepopustljivost kapitalistov. Štrajk rudarjev traja naprej, ker Trboveljska preinogokopna družba ne mara ugoditi zahtevam rudarjev niti v tistem obsegu, kakor državni rudo-kopi. Ker od svojega dobička noče odstopiti niti za las, bi bila družba pripravljena popustiti samo v slučaju, ako bi se ji dovolilo v istem razmerju povišati cene premogu. Za nas je važno vprašanje, koliko dobička ima družba. Da ga ima, o tem ni nobenega dvoma. To potrjuje sama s tem, da zabranjuje vpogled v knjige. Knjige se sicer dajo voditi na dvojen način, toda stalna kontrola strokovnih organizacij v knjigovodstvu bi to onemogočila. Kontrola bi se morala raztegniti seve tudi na izdatke družbe, ki ki so lahko zelo neopravičeni, namenoma povzročeni in skriti za krinko. Odveč bi moralo biti vprašanje, s kom naj simpatizira naša javnost, ali z ubogimi slovenskimi rudarji, ki si s težkim in nezdravim delom pod zemljo služijo vsakdanji kruh, ali z nemško židovsko kapitalistično družbo. Zal je znala nemško-židovska spretna družba ustvariti rudarjem precej nasprotno javno mnenje. Koliko jih je, ki se hudujejo nad štrajku-jočimi, ki so bili tako predrzni, da so ustavili delo, dočim ne najdejo niti be§edicc proti izsesavalcem našega naroda, ki si krajša življenje pri trdem rudarskem delu. Kdor gleda na rudarsko gibanje s takimi očali, ta je brez sccijalnega čuta. O vladi niti ne govorimo, ker še je doslej še vsaka meščanska vlada postavila v bran kapitalistov, ne glede na njihovo narodno pripadnost. Vlada je zagrozila z mlitarizacijo, kakor lansko leto pri železničarskem štrajku. Zakaj pa se z družbo postopa z rokavicami? Ali so temu krivi razni svetniki kot kontrolorji? Mislimo, da bi moralo biti vprašanje družbi-nega dobička jasno kakor beli dan. Delavci imajo gotovo vzroke, da ničesar ne verjamejo zatrdilom vladnih svetnikov — kontrolorjev. To vprašanje bi moralo biti predvsem razjasneno, potem aut, aut. Če se družba noče zadovoljiti z nizkim dobičkom, naj se vporabi to priliko in pre-mogokope socijalizira. Sicer pa je to naša stara zahteva. Židje bi pač ne bili tako nepopustljivi, ako bi bilo to vprašanje pri nas resno. Sedaj se demokratom nudi prilika socijalizirati velika podjetja, kakor stoji zapisano v njihovem strankinem programu. Via-1 da je v njihovih rokah in vsegamogo-čni so. No? Iz stranke. Proti strankarski pokrajinski vladi. Po sestavi nove centralne vlade se mora napraviti red tudi v naši pokrajinski vladi. Nikakor ne gre, da bi druga najmanjša stranka v Sloveniji imela celo vlado v zakupu, kar je danadanes de fakto slučaj. Cela pokrajinska vlada je pod vplivom dveh političnih JDS poverjenikov, kar povzroča veliko nezadovoljnost in v veliki meri priliva olje v ogenj najradikalnejšemu pokre-tu, ki ga zastopajo komunisti. Načelstvo NSS se je na svoji zadnji seji izreklo proti temu nevzdržnemu sistemu ter se izjavila za nevtralno vlado, sestoječo iz samih uradnikov strokovnjakov. Somišljenikom! Ker je radi rudarske stavke večje število rudarjev organiziranih v NSZ prišlo v skrajno bedo ter trpe pomanjkanje s svojimi družinami vred naprošamo vse narodno zavedne socijaliste naj priskočijo na pomoč, ter naj vsak po svoji moči pomaga omiliti to delavsko bedo z denarnimi prispevki, katere sprejema »Narodno socijalna zveza” Zagorje ob Savi. Politični klub NSS, Na seji političnega kluba NSS, ki se vrši danes v petek dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer se bo razpravlaljo o ustavi. Občni zbor podružnice NSZ v Sevnici se vrši v nedeljo dne 9. januarja 1920 ob 8. uri zjutraj v gostilniških prostorih gospoda Fr. Valant. Dnevni red: 1.) poročilo predsednika; 2.) poročilo tajnika; 3.) poročilo blagajnika; 4.) volitev predsedstva in odbora; 5.) slučajnosti. Dolžnost vsakega člana NSZ je, da se občnega zbora zanesljivo udeleži. —■ Odbor podružnice NSZ v Sevnici. Redni občni zbor kraj. org. NSS v Celju se vrši v soboto, dne 8. januarja 1921 ob pol 8 uri zvečer v strankinem prosoru gostilne „YVilson“. Vsakega somišljenika in člana dolžnost je, da se občnega zbora točno udeleži. Celjani, tamburaši! Celjki odsek' izobraževalnega društva ..Bratstvo” snuje tamburaški zbor. Vsi, ki hočejo sodelovati ter so zmožni tega ali onega tamburaškega glasbila, oziroma želijo v tej smeri poduka, naj se zgase ob sredah zvečer med 7 in 8 uro v društvenem prostoru gostilne „Wil-son”. Odbor »Bratstva”. Militarizacija rudnikov. Načelstvo NSS je na svoji zadnji seji zavzelo stališče napram preteči militarizaciji rudnikov, povdarjajoč, da obstoji veliko nasilje v tem, da se vlada postavlja v zaščito ne samo privatnega .temveč tudi tujega kapitalizma, ki brezmejno izsesava delavstvo naše krvi. Priznavamo potrebo in celo dolžnost vlade, da posreduje v sporih med delodajalci in delojemalci, toda ona se ima postaviti vselej na stran slabejših, v našem slučaju na stran rudarjev, ki vodijo strogo mezdno gibanje in ne morejo prav nič za to, da so voditelji komunistične stranke uporabili to priliko v svrho preizkušnje svoje moči. Vlada naj se dobro premisli, predno podvzame nameravane korake napram delavstvu. Taki čini se bodo prej ali slej maščevali. Na drugi strani pa moramo ostro grajati postopanje komunističnih voditeljev, ki dajejo reakciji orožje v roke. Način proklamacije štrajka vzbuja sumil j e, da se ga hoče izrabiti v okrepitev komunistične politične moči. Pri mezdnih gibanjih bi se pač ne smelo prezirati drugih strokovnih organizacij, kar se je v tem slučaju zgodilo. Kon-statirati je treba, da so komunisti napovedali štrajk, ne da bi se preje dogovorili z zastopniki ostalih treh strokovnih organizacij, ki bi gotovo podpirale upravičene zahteve rudarjev in kar je glavno, javnost bi v tem slučaju simpatizirala z gibanjem, kar je velikega pomena. Velika pogreška obstoji torej v tem, da gibanje iz navedenega razloga ni rudarsko, temveč komunistično, česar sc pa ne zavedajo rudarji, pač pa njihovi voditelji. Kljub temu stojimo na strani rudarjev in se izjavljamo proti vsakemu nasilju, ki bi se ga vlada poslužila proti stavkujočim. Vsako nasilje odklanjamo, pa naj prihaja od koderkoli. Tedenske vesti. Vprašanje javnih nameščencev je baje nova vlada sprejela v svoj program. Bomo videli, če ne bo ostalo samo pri programu kot dosedaj. . Pokojnine za orožnštvo so se na novo uredile. Orožniki bodo imeli pravico do pokojnine po 16 službenih letih. Z dovršenim 30 letom službe bodo dobivali orožniki celo plačo kakor tudi doklade kot pokojnino. Ako postane orčžnik pri izvrševanju službe nesposoben, dobi kot pokojnino celo plačo, kar velja tudi za družino. Ako pade v službi, dobi njegova družina ne glede na službena leta celo pokojnino, ki jo dobe tudi družine orožnikov, ki so padli v službi od 1. marca 1919 kot dneva, ko se je osnovalo enotno orožniško v vsej kraljevini. Proti draginji. Beograjska vlada je določila posebno komisijo, ki bo proučilo vprašanje draginje ter predlagala odredbe, ki jih bo treba takoj prevzeti. Zelo pozno so se spomnili! Pridelovanje tobaka se razišri tudi na Sovenijo in sicer v političnih okrajih Črnomelj, Novo mesto, Konjice, Celje, Brežice, Ptuj, Maribor, Ljutomer in celo Prekmurje. Jadranski zbor zboruje v Zagrebu dne 5. in 6. januarja 1921. Sodnija in tožbe. Pri državnem pravdnišvu v Ljubljani je bilo tekom leta 1920 vloženih 6311 ovadb, leta 1919 le 4498. Zvišalo se je pristojbine za sprem-nice pri tovornih listih za domače jblago od 20 par na en dinar. Načrt zakona o ljudskih šolah je izdelala komisija ministrstva prosvete. Plamen se zove nov slovenski ilustriran list, ki prične v kratkem izhajati v Ljubljani. Poštni glasnik glasilo poštnih strokovnih organizacij je pričel izhajati v Ljubljani. Dopisi, Sevnica. V nedeljo, 2. t. m. bi se pri nas imela vršiti okrožna konferenca za Posavje. Ker pa so bili popoldanski vlaki istega dne nenadoma ustavljeni in se delegati iz drugih krajev vsled tega niso mogli udežiti konference, je bila prenesena na poznejši čas. Pač pa nam je sevniškim zaupnikom narodni poslanec tov. Brand-tner pojasnil sedanji politični položaj v državi ter opozoril na naše bodoče naloge z ozirom na nevzdržljive razmere v sevniški tovarni — je dejal govornik — bo imel priliko pokazati svojo dobro voljo slovenski minister za trgovino in industrijo demokrat dr, Kukovec. Tov. Brandtnerju se je predsednik sevniške krajevne organizacije NSS tov. Piši, ki je vodil zborovanje zahvalil za izvajanja in zaključil sestanek. Celje. Hišni posestniki so nedavno imeli v hotelu „Rebeuschnegg“ sestanek. Med drugimi se je sklepalo, naj se takoj poviša najemnina od 150 do 200 odstotkov. Nadalje se je raz- . pravljalo z ozirom na neko naredbo pokrajinske vlade v Ljubljani da se lahko najemniku takoj odpove stanovanje ter se ga v slučaju tudi lahko postavi na cesto, kadar bi se poljubilo gosp. hišnim posestnikom. Za to postopanje se je prav posebno zavzemal neki slovenski odvetnik, Ljubljančan Frohlich po imenu, je celo pri tej priliki vzkliknil: „Pa naj gredo v va- gone”. Družine uradnikov in delavcev hočejo metati na cesto kot psa, ali pa zahtevati od njih za boro luknjo najemnino, kojo sploh zmogli ne bodo. Proletarci v vagone nas tira ohola gospoda! Zoper te mahinacije moramo zastaviti mogočen „Veto“. Opozarjamo tem potom našo pokrajinsko vlado na te naklepe, kličemo pa tudi izvršc-valnemu odboru naše stranke, da za-počne zoper slične napade na žep in obstanek, že gmotno itak propalega manuelnega in duševnega proletarija-ta odločen boj. — Osrednja vlada je strogo in energično stopila raznim komunističnim in protidržavnim elementom na prste. Pozabila pa je na one, ki pri nas v Sloveniji v prvi vrsti hujskajo in netijo odpor zoper državo. So gotove nemškutarke tvrdke, ki zaposlujejo le tujerodce ter podpirajo ko-munitične elemente. Ena od teh je veletrgovina Rakusch, ki ima nebroj po-turic uslužbenih. Nižji uslužbenci so komunisti, po večini znani hujskači in zabavljači vsega, kar je slovensko — ljudje, koji so leta 1908 pobijali šipe na Narodnem domu ter pretepali Slovence in Čehe Sedaj ob božičnih počitnicah vidimo tudi razne nemškutar-ske buršake iz Gradca itd. — Celjane, med temi več sinov jugoslovanskih državnih uradnikov — članov društva »Horruck bis Steinbriick”, ki brez skrbi šetajo na naši zemlji ter pravijo, v dveh letih bo cela Spod. Štajerska naša (namreč nemško avstrijska). Da ti fantalini na vse pretege hujskajo zoper vse, kar je jugoslovanskega — ni dvomljivo. Tu je treba metle iir železne roke. Elemente, kojih srce vleče v ,,lačcnbergerijo“ preko Špilja — in kmalu bo konec komunističnih in drugih protidržavnih nakan. Maribor- V volilnem tednu je ,,Tabor” nesramno napadal našega člana Ivana Rogliča in njegovega brata Dragotina samo, da prvega, ki je bil tudi na naši štajerski kandidatni listi pred javnostjo oblati in škoduje na ta način našemu volilnemu uspehu. Obema bratoma je predbacival verižništvo in širokoustno objavljal, da se imata oba Rogliča zagovarjati dne 14. dec. 1920. pred sodiščem radi veriženja. Dragotin Roglič je vložil namreč to-,žbo proti Ellingerju, trgovcu z usnjem v Mariboru, ker ga je lc-ta denunciral pri obrtnih oblastvih, da je prvi, Dragotin Roglič ko je imel še mestno prodajalno usnja, prodajal čevlje iz mestne prodajalne na Hrvatsko, potem da ni trgovec, temveč izučen ,,marker“, da je delal z 80 odstotkov dobička itd. Zagovarjjati se ima torej Eltinger radi žaljenja časti in motenja obrti, kar je zagrešil Ellinger, ker je hotel uničiti mestno prodajalno, ki je bila njegov naj večji konkurent. Prva tozadevna razprava se je vršila dne 28. dec. 1920, Iz te razprave sc lahko že sedaj povzame, da I.) Ivan Roglič, naš kandidat z celo zadevo sploh nima nikakega !1:'| Da ne bode kakih demonstracij ali celo krvipreli ja radi te zagonetke postav- Odgovorni urednik: H. Sever. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani govce radi veriženja. Dragotin Roglič je tudi član istega gremija in se iz tega io.ooo K. nagrade, če sodniji to dokaže. Razprava še ni končašna in se bode franc Brumat • ^s> Ljubljana Razno drobnarijo, toaletne predmete, stročnice in papir za svalčice, potne košare, pletarske izdelke Itd. na drobno In debelo Sv. Petra cesta številka 25. — Vhod skozi vežo. Priporočata svojo zalogo z galeoterilskim in mešanim blagom na drobno in debelo. Vedno v zalogi vsako barvni svileni in krep papir. Največja zaloga morskih kopalnih gob vsake velikosti, JOSIP MARTINC veletrgovina z galanterijo MARIBOR Mestni trg k štev. 25, I. n. » Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril staroznano gostilno | „Pfi lovskem domu" Krčevina O, Maribor ▼ bližini treU ribniUov. a Točil bom prvovrstna vina in pivo. Kuhinja bo 5 preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. Lepa ! dvorana vedno na razpolago zadruštvene se-I Stanke in zabave. — Slavnemu občinstvu se ^ toplo priporoča J os i p K atal a n, bivši | gostilničar v Rojanu pri Trstu rfporočajofi dobro postrežbo, vodno sveže ptvo, domača prist-n» vina in dobro kuhinjo po I zelo znižanih cm«h, prosim za obilen obisk ======r====== FRANJO STIKLER Restavracija juž. kol. Maribor. Pri naročevartju pošiljajte uprav-ništvu natančen naslov I posetite mojo gostilno. Imam dobro haloško vino in izvrstno domačo kuhinjo. Priporočam se za obilen obisk Ana Žičkar gostilna Mlinska ulica, Maribor. Tegethofova ulioa Štev. 11. Podružnica: Murska Sobota in Velikovec. Prevzema denarne vloge in izvršuje vsakovrstne bančne posle pod najugod nejšimi pogoji. Stavbno in umetno ključavničarstvo! Livarne za železo in kovine I Izdeluje vsakovrstne stroje, poljedeljske in tovarniške, stroje za opekarne, za klobasne tovarne in parne žage. Motorji na bencin in olje. Popravila vsake vrste in vsakega Izdelka strojev! Kupuje in vzema v račun vsakovrstne stare stroje. Klslarno varenje v svoji lastni tovarni. Izdeluje v stavbinski obrti: Vsakovrstne štedilnike, ograje, peči, ključavnice, ter vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela in izvršuje popravila Franjo Farič, tovarnar, Maribor, Kralja Petra trg št. 9, Magdailen-sko predmestje. (Poprej na Pobrežju.) brivec Maribor, Jurčičeva ulica štev. 9 se cenjenemu občinstvu najtopleje priporoča v obilen obisk. „NovaPravda“ ne sme manjkati v nobeni slovenski hiši. Nove prav lično izdelane karte za otroško igro se dobe v trgovini Blanca Nemetž, Ljubljana, Mestni trg 8. Cena IO K. Članski prispevki 'm podpore Narodno-socijalne Zveze. I. razred. — Članarina l k na teden. — Podpore: fl.war«d.—Čfanarina 2 k na teden. — Podpore: III. rasred. — Članarina 3k na teden. — Podpore članstvo Članstvo Članstvo tO tednov po 60 k 10 tednovpo 65 k 12 tednovpo 50 k 10 tednov po 45 k 10 tednov po 40 k 10 tednov po 60 k 10 tedrov po 30 k •10 tednov po 25 k 10 tednov po 20 k V bolezni V bolezni V botesfni 10 tednov po 50 k 6 tednovpo 50 k 5 tednov po 40 k 10 tednov po 70 k 10 tednov po 65 k 6 tednov po 60 k 5 tednov po 65 k 5 tednov po to* 6 tednov po 50 k 6 ted.po 00 k 6 tednov po 60 V V brezposelnosti V brezposelnosti V brezposelnosti 7 tednov po 50 k Porodnice 4 ted.po 20 k Porodnice Porodnica enkrat 400 k enkrat 350 k PogrebS5ine enkrat 260 k enkrat 300 k Pogrebščina PogrebSCina enkrat 200 k. enkrat 160 k NSŽ. ima svoje društvene prostore v Narodnem domu v Ljubljani (I. nadstropje, desno). Uradne ure so vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 4. ure do 7. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. Tam lahko dobi vsakdo Vsa nadaljna pojasnila. Za pisma je naslov: „*Narodno-sccijalna Zveza" v Ljubljani, Telefon št. 77. posla, 2-) da Dragotin Roglič ni nič verižil in da ni delal 8o odsotkov