Poštnina plačana ? gotovini. Posamezna številka Din 1-—. $ NOVEMBER 1 P Vsi svet. 2 8 Ver. duBe 3 N 21. pob. 4 P Karel J 5 T Caharija 6 S Lenart 7 C Janez 8 P Bogomir 9 S Teodor^___ 10 N 22. pob. © 11 P Martin 12 T Avrelij 13 S Stanislav 14 C Joža fat 16 P Leopold 16 S Otmar_ 17 N 23. pob." 18 P Odon $ 19 T Elizabeta 20 S Feliks V. 21 C Dar. Mar. 22 P Cecilija 23 S Klemen 24 N 24. pob. 25 P Katarina 26 T Silv. 9 27 S Virgilij 28 C Gregor 29 P Saturnin 30 S Andrej V 30 dneh 30 števiik za .GLAS NARODA" tJUBfcJANA — NEBOTIČNIK Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova C.16. Tel.2290. Celje, Prešernova 6/1 GLAS Uprava: Gajeva 1. Teleton 3855. - Ček, račun: Ljubljana št 14.614, Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Št. 189 Izhaja vsak dan V Ljubljani v četrtek, dne 7. novembra 1985 I Današnja številka vsebuje: Realni pogledi Narodni poslanci JRZ odločajo pri sreskih organizacijah JRZ Motorni vlaki so šli mimo Ljubljane Polom tvrdke Ban in Anžur Vinska letina na Dolenjskem Rokopisov ne vračamo Leto I. Realni pogledi i Včeraj smo prinesli samo kratko poročilo o ekspozeju, ki ga je podal češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v senatu in poslanski zbornici o sedanjem mednarodnem položaju. V sedanji motni situaciji zaslužijo njegove jasne in odkrite besede posebno pozornost. Nas pa zanimajo še posebej kot prijatelje češkoslovaške republike, ki je z nami in Romunijo spojena v trdnem mednarodnem bloku, tako da ni zunanjega ministra nobene izmed treh držav, ki ne bi, ko govori v imenu svoje države, govoril tudi v imenu ostalih dveh. Tako je z našim zunanjim ministrom, tako je s Titulescom in tako je z Benešem. Govor vsakega izmed njih ima že zato svojo posebno avtoriteto v zunanjem svetu. Zapadu, zapadu mogočnih velesil je bilo še do pred kratkim vseeno, kaj misli Srednja Evropa in njene države. Danes, ko se je Mala antanta v tem predelu uveljavila kot pomemben faktor, ni mu in ne more mu biti vseeno, kaj ta blok držav v nekem določenem problemu misli. Mnenje Male antante je mnenje srednjeevropske velesile, čeprav ji formalno tega naslova nihče ni priznal. Zato zunanji minister katerekoli izmed naših treh držav v svojem ekspozeju ne more mimo nobenega — in da poudarimo: prav nobenega — aktualnega mednarodnega problema, kakor ne morejo druge države v svojih evropskih, pa tudi mnogih izvenevi’opskih akcijah, mimo njih. V kolikor pa gre za akcije v okviru ženevske ustanove, je neupoštevanje Male antante še celo nemogoče. Bil bi to mednarodni absurd, ki bi se slej ali prej maščeval na onih, ki bi ga v svoji kratkovidnosti zakrivili. Zato se ne čudimo, če je Beneševa jasna in odkrita beseda, kakršna je vedno beseda tega odličnega češkoslovaškega državnika, ki že 17 let nepretrgoma vodi zunanjo politiko češkoslovaške republike v splošno zadovoljstvo vseh njenih državljanov, imela povsod — in tudi v tujini — kar najmočnejši odmev. Kar tega državnika izrednih sposobnosti, ki ga je sam Clemenceau v svoiih spominih označil za enega izmed naj inteligentnejših, če ne celo najinteUgentnejšega sodelavca na pariški mirovni konferenci, posebno odlikuje, to je njegov vedri, pogled v še tako motno ozračje, njegov optimizem in njegova neomajna vera v načela, ki jim je pri novi zgradnji Evrope po svetovni vojni sam kumoval. Tudi v tem je Masarykov učenec. Nismo se čudili, ko je 28. oktobra t. 1. — ob odkritju spomenika svojemu velikemu učitelju v Mostu na češkem — brez oklevanja in v polnem zaupanju v izgovorjeno besedo, ki pri njemu ni fraza, poudaril pred zbranimi Čehi in Nemci: »če pogledamo okoli sebe, tedaj vidimo, da sta Evropa in ves svet še vedno v povojnem kaosu. Mi se teh nevarnosti ne bojimo. Naša država je navzlic vsem težkočam še vedno najboljša, ekonomsko in socialno najbolj zdrava ter moralno najčvrstejša v Srednji Evropi. Pri nas ni bilo nobenega notranjega prevrata, obdržali smo svoje demokratske institucije brez pretresov in v sporazumnem delu vseh strank. — Zato gledamo mirno na sedanji mednarodni razvoj. Ne verjamem, da bo Evropa zašla v vojni konflikt, ki bi nastal iz bojev v Abesiniji; prepričan sem celo, da bomo mi in evropska diplomacija Uspeli ohraniti mir na evropskem kontinentu.« — Ko govori take besede dr. Beneš, jnu lahko zaupamo. Zapadnim diplomatom bi tega zaupanja ne dali brezpogojno... optimizem in ista vera v bodočnost vejeta tudi iz njegovega predvčerajšnjega zunanjemujt,icnsgä ekspozeja. če 'je dr. Benes v svojih izvajanjih o politiki velesil v italijansko-abesinskem konfliktu s posebnim poudarkom izjavil: »Višek patriotizma je v tem, da se lastni narodni interesi spravijo v sklad s splošnimi interesi, kakor ie to znala zmerom napraviti Velika Britanija«, potem lahko brez pomislekov pristavimo, da ima tak patriotizem tudi češkoslovaška in da je skladnost češkoslovaških interesov s splošnimi evropskimi interesi zasluga Beneševe državniške umetnosti. Odlika Beneševe diplomacije je njena doslednost: Brezpogojna privrženost ideji niiru s polnim zaupanjem v bodočnost, ne da bi pri tem prezrl realnih možnosti v sedanjem mednarodnem okviru. Zato ie Be-eš optimist, a ne utopist. Spremlja ga el J a po bol] šem mednarodnem redu, a prehaja se po danem. V njem išče pozidnih osnov za bodočnost, računa pa z ^semi negativnimi. Z vero v ženevsko in-dtuciio noče zamegliti realnega pogleda svoje-,.-, naroda v sedanji zamotani pologi- Zato svari in opozarja z enako stvar-°stjo kakor sicer rad bodri in podžiga. Božanle y Rimu 7 Mussolini - sir Erk Bnsmmor»d izdan ie komunike o sestanku obeh državnikom ki sta govorila o položaju v Sredozemlju — Razgovori niso ublažili atmosfere — Veliko nezadovoljstvo v Abesiniji Rim, 6. novembra, c. O Mussolinijevem sestanku z Drummondom je bilo snoči objavljeno naslednje poročilo: Načelnik vlade je sprejel angleškega poslanika Erica Drummonda in imel z njim razgovor, ki je trajal skoro celo uro. Razgovor se je kakor že sestanek dne 29. oktobra nanašal na položaj Italije in Anglije na Sredozemskem morju. Po informacijah Reuterjevega poročevalca je Mussolini opozoril Drummonda na to, da se je divizija italijanske vojske umaknila iz Libije. Drummond je odgovoril, da angleška vlada ceni to gesto Italije, da pa mora naglasiti, da šteje italijanska vojska v Libiji še zmerom približno trikrat toliko vojakov, kakor angleška in egiptska.Zaradi tega smatra angleška vlada, da ji takšno razmerje oboroženih sil na egiptsko-libijski 'meji ne dopušča, da bi iz Sredozemskega morja umaknila del svojega brodovja, ki ga, je v ostalem koncentrirala okrog Egipta 'le iz varnostnih razlogov. Razgovor je bil v ostalem prisrčen, vendar italijanski diplomatski krogi niso mnenja, da bi mu bilo treba pripisati večji pomen. Vtisi v Rimu Včerajšnji sestanek Mussolinija z Drumon-dom je napravil na tukajšnje politične kroge ugoden vtis, kar potrjuje v svojem poročilu tudi agencija Stefani. Na sestanku, sicer ni prišlo ' đo nikakega konkretnega sklepa, vendar se je izkazalo, da so mogoča nadal j na pogajanja med Italijo in Anglijo za sporazum na Sredozemskem morju, kar je izredno velikega pomena. Jasno pa je, da bi tak sporazum ne mogel odločilno vplivati na potek eventualnih pogajanj za ureditev italijansko-abesinske-ga spora. Poučeni krogi naglašajo, da se na tem sestanku o vzhodno-afriškem sporu sploh ni mnogo govorilo. Angleike zahteve London, 6. novembra, n. Dobro informirani britanski krogi zatrjujejo glede na razgovor angleškega poslanika v Rimu Drummonda z Mussolinijem, da londonska vlada nima namena zmanjšati svoje pomorske sile na Sre-dozemksem morju, čeprav se v italijanskem tisku in radijskih prenosih nadaljuje ostra kampanja proti Veliki Britaniji. Angleška vlada vztraja na tem, da se reducirajo italijanske vojne sile v Libiji odnosno na egiptski meji. Vse kaže, da bi bili Angleži zadovoljni, če bi Italijani umaknili iz Tripolisa eno divizijo svoje vojske. V tem prmeru bi Angleži umaknili s Sredozemskega morja divizijo križark in divizijo rušilcev. PoSofaJ ni spremenjen Berlin, 6. novembra. DNB poroča: Današnji »Berliner Tageblatt« piše o sestanku med Mussolinijem in sirom Ericom Drummondom Berlin, G. novembra. 1. Nemška vlada še zmerom molči zastran svojega stališča do Italije. V nekaterih krogih so mislili, da be nem-, ško. zunanje uiiniširsivo po sporočilu, ki ga je DN poslalo berlinski vladi o svojih sklepih v tem vprašanju, dalo uradni odgovor nemške vlade o njenem zadržanju do sankcij. Toda v Berlinu mislijo, da ni potrebno, da bi morala nemška vlada odgovarjati na navadno sporočilo ženevske ustanove, češ da ni za to nika- Kako samo po sebi podana je konk'uzija njegovih izvajanj o uspehih ženevske ustanove v sedanjem konfliktu: »Države, ki ne bi do konca branile svo je neodvisnosti in svojega ozemlja, bi mogle biti žrtvovane navzlic pomoči, ki bi jim jo izkazalo DN... Prvi pogoj za varnost je lastna vojaška sila!« Ali je državnik, ki ima prav v sedanjem položaju tako realne poglede na mednarodno organizacijo, utopist? Upanje samo še ni utopija. — »Vse pa zavisi od načina, kako bo vsaka posamezna država tolmačila in izvjala svojo dolžnost napram sami sebi in drugim«, je dejal včeraj Titulescu ob svojem povratku v domovino. Beneš je povedal, kako, in_ z njim je spregovorila Mala antanta .. . škoda, da ni v Evropi še nekaj Benešev!... __n. in pravi med drugim, da je britanski poslanik ob tej priliki posebno poudaril, da italijanski listi še zmerom sovražno pišejo o Veliki Britaniji. Trdijo celo, da je sir Eric Drummond formalno protestiral proti agitaciji za bojkot britanskega blaga. Zato sklepa omenjeni berlinski list, da ta sestanek ni bistveno spremenil položaja. Abesinski cesar protestira «Petit Journal» piše, da je poslal abesinski cesar francoskemu ljudstvu tole poslanico: Pogajanja, ki se vodijo brez sodelovanja abe. sinske vlade, najbrž niso najprimernejša podlaga za razgovore. Napad, ki so ga že dolgo vnaprej pripravljali, je posledica načrta, ki naj osvoji-Abesinijb z vojaško silo. Italija ni verovala, da ji bodo, čeprav obstojajo mednarodne obveze, delali resne ovire pri tem njenem imperialističnem podvigu. Zdi se nam primernejše, da korakamo z DN in da počakamo, ali bodo sankcije prisilile Italijo, da izpremeni svoje zadržanje. . Naša iskrena že-Ija je, naj bi vojna trajala čim manj. -Voditi pa jo bomo tako dolgo, dokler ne preženemo sovražnika iz-svoje zemlje. Samo zmaga abesinskih čet bo'lahko rodila odločilne sadove. Mehanizem ON je sprožen Bukarešta, 6. novembra. Agencija Rador poroča, da se je vrnil iz tujine zunanji minister Nikola Titulescu, Minister je dovolil novinarjem daljši intervju. Med drugim je poudaril pomen ženevskih sklepov. »Položaj je resen. Storili smo vse, da bi na eni strani države, ki so članice DN. izpolnile svoje obveznosti, ki so jih sprejele na osnovi pakta DN, na drugi strani pa, da bi se mogel čimprej skleniti pravičen mir med Italijo in Abesinijo. Vsi brez razlike se nadejamo, da bodo napori v tem praven uspeli, tako da se bodo sankcije izvajale čim krajši čas. Težava je nastala v tem, ker so prizadeti interesi mnogih držav. Kakorkoli so mnenja različna, je za vse one, ki so od blizu motrili poslednje dogodke v Ženevi, jasno, da mehanizem sankcij DN že funkcionira. pa čeprav se izvajajo prvič, odkar obstoja ženevska ustanova, in to tako naglo in točno, da že samo to dejstvo fazorožuje tudi najbolj prepričane nasprotnike Ženeve. Kar se je storilo v Ženevi, se ne sme presojati samo s stališča italijansko-abesinskega spora, marveč tudi s stališča možnih bodočih sporov. S kega razloga. Vzlic temu pa je verjetno, da bo Hitler neglede na to demaršo v kratkem našel priUsžiiosf, tla obrazloži stališče svoje vlade do sankcij, tem bolj. ker je danes položaj v tej zadevi mnogo jasnejši ko prej. Nemčiji je zlasti do tega. da dozna stališče drugih držav nečlanic DN, tla ne bi v svojem zadržanju ostala osamljena. Danes je ta zadeva, zlasti v kolikor se tiče USA — zdi se, da je berlinski vladi posebno mnogo do njenega mnenja — skoraj dokončno urejena. Iz zadržanja nemške javnosti se lahko po priliki dožene. kakšno stališče misli berlinska. vlada zavzeti v morebitni svoji izjavi. Predvsem bo tudi to pot želela poudariti svojo miroljubnost. Zato bo. kakor mislijo v poučenih krogih, po ameriškem zgledu prepovedala izvoz rohieza materijala v. vojujoči se državi. Njeno stališče se bo v toliko razlikovalo od ženevskega, ker bo enako nastopila proti Italiji in Abesiniji. Glede ostalega blaga misli Nemčija, kakor se vidi iz sedanjih poluradni) izjav državnikov, mlkhmiti izvajan>e sankcij in počakati ugodnejšo konjunkturo, ki se ji ponuja v Italiji. Sicer govore, da Nemčija ne misli izrabiti vojnega stanja katerekoli države. da bi iz tega imela kakšno posebno korist. Tako govore: toda malo verjetno je. da bi nemški gospodarstveniki vzlic morebitni vladni iz-iavi v tem dubu odklonili u vojaški zvezi s kako drugo, hi se istočasno .. gospodarskimi morale izvajati tudi vojaško sankcije in tedaj hi režim kolektivne varnosti prišel do svojega popolnega izraza. Za nas velja, da si moramo ohraniti najboljše prijateljstvo z Italijo, na katero so nas vedno vezali dobri odnošaji. napram DN pa moramo očuvati vero. ki nam ne ho dopustila, da se od njega ločimo. Če se na drugi strani ne bo pooblačilo obzorje, ni izključeno, da ho izginilo samo od sebe vso, kar je bilo neprijetnega n» dogodkih v poslednjih tednih. Vse pa zavisi od načina, kako ho vsaka posamezna država tolmačila. in izvajala svojo dolžnost napram sebi in napram drugim. Hodža precfiednik čQšt. novembra. I). Na svojo prošnjo jo razrešen funkcije sodnika pri sodišču za zaščito države dr. Leopold Ličar, sodnik apelacijskoga sodišča v Ljubljani. Beograd, 6. novembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II., z ukazom kr. namestništva so na predlog ministra za pošte, brzojav in telefon premeščeni: k pošti Solit II Natalija Nedimovič, kontrolor pošte Doboj, po lastni prošnji, k pošti Ptuj Štefanija šifrer, višji kontrolor pošte Slatina Radenci po potrebi službe, k pošti Ljubljana I Fra-njica Olifčie, kontrolor pošte Bled I, po lastni prošnji. Odlikovanje Beograd. 6. novembra, t, Na predlog minislra za notranje posle so odlikovani z zlato medaljo Ivan Fras in Luka Pihler, služitel.ia pri upravi Dravske banovine, s srebrno medaljo pa Helena Gračič, kuharica pri bam-ki upravi. Dva vloma v 3 dneh Poljčane, 5. novembra. V treh dneh sta bila izvršena tu dva vloma: eden za Vse svele pri posestniku K. in dva dni pozneje v restavracijo bolela B. pri kolodvoru. Vlomilcu je bilo najbrž znano, da so šli K-i vsi na pokopališče, zato se je ojunačil m opravil svoj posel kar pri belem dnevu. Razbil je vrata na zadnji strani, ki so bila znotraj zaklenjena in zapahnjena, jih dvignil s tečajev in lako prišel v hišo. Z bajonetom je odprl v®e predale in omare, stikajoč za denarjem. Vendar glavnega: gospodove mesečne plače, za kalero je stikal, ni našel. Bržčas ga je prej pognal v beg pes, ki je nekaj časa neusmiljeno lajal v hiši, nalo pa zdirjal iskat gospodarja. Neznanec, ki so mu morale biti razmere dobro znane, se je moral zadovoljiti tako le z nekaj perilom, jestvinami in pijačo in drobižem. Drugi vlom je bil izvršen ponoči. Natakarica restavracije je šla spat okrog 23. tire. Luč nad vežnimi vrat) Je gorela !**r<-‘‘-1la. ko je našla vrata v shrambo sneta s tečajev in razbito okno in vsepovsod razbrskano in razdemno. Zadevo imajo v rokah orožniki, ki bodo ptičke skoro gotovo v najkrajšem času prijeli. Vremenska napoved NOVI SAD. Deloma oblačno na Primorju 'm ostalih krajih, le na skrapiem vzhodu dežuje-Ozračje se je ohladilo po vsej državi, razeI1 skrajnega juga. Temperatura najnižja Jasat°-mič 0° G, najvišja Ercegnovi 8° C. . . Napoved za jutri: Prevladovalo bo oblacu vreme po vsej kraljevini, razen nekaterih hr jev, kjer bo deževalo Temperatura bo po ca s Sobice vzhaja ob 6.23. zahaja ob 16.20. Dlmajska napoved: Megleno, mirno, nobel bistvene izpremembe temperature. Xe üni je v Ženevi vzbujal posebno zanimanje italijanski delegat Aloisi (glej sliko), ki je dosegel, da se nadaljujejo po belgijskem predlogu pogajanja za mirno rešitev konflikta med Italijo in Abesinijo Vesti iz Italije Kako se brani Italija! Včeraj so v zvezi z objavo protiukrepov zoper gospodarske sankcije proti Italiji izdale pristojne oblasti in ustanove nove določbe za znižanje uvoza iz tujine. Tako je zdaj določeno, da morajo hoteli in restavracije en dan v tednu servirati sama jedila brez mesa. Hoteli in restavracije bodo v bodoče morali tudi strogo vpoštevati porabo likerjev, vin in drugega živeža, uvoženega iz tujine, odkoder ga ne bodo smeli ”eč naročati. Prav tako je tudi zveza ita’ jamskih zdravnikov poslala svojim članom o ožnico, v kateri jih poziva, da kupujejo zdravila samo v Italiji. Zveza italijanskih knjigarnarjev in trgovcev s papirjem je poslala svojim članom okrožnico, v kateri jih poziva, naj razprodajo vse v tujini natisnjene knjige in brošure. Uvoz kniig listov in brošur iz držav, ki uvajajo sankcije, naj popolnoma ukinejo. izvzele naj bodo samo knjige znanstvene vsebine. * Na sankcije odgovarjajo tudi — zdravniki. Preteklo soboto je na Reki zboroval zdravniški sindikat, še pred prehodom na dnevni red je občni zbor manifestiral svojo odločno voljo, da zdravniki -odzdaj dalje ne bodo več predpisovali bolnikom zdravil, ki prihajajo iz inozemstva. Ta sklep naj bi bil prvi odgovor na ženevske sankcije, ki hočejo Italiji preprečiti njeno ekspanzijo v Afriki. Na drugi strani hoče resolucija dati poudarka naziranju, da je italijanska medicinska znanost dovolj na višku in italijanska kemična proizvodnja potrebnih zdravil dovolj razvita, da se lahko otreseta uvoza zdravil iz inozemstva kot nepotreb-nega. Direktorij sindikata je na razpolago vsem zdravnikom za vsa potrebna pojasnila, ki bi bila potrebna od primera do primera v dvomljivih slučajih. Vendar občni zbor priporoča zdravnikom, da naj bodo predvsem Italijani in da naj si bodo v svesti, da ima Italija vse potrebne leke v izobilju ter da je v državi dovolj podjetij, ki izdelujejo kemikalije in lekarniške pre-parate, dovolj kopališč in zdravilišč, dovolj mineralnih vod in toplic za raznovrstne bolezni in dovolj bolnišnic in sanatorijev, ki ne zaostajajo za zavodi iste vrste na vsem svetu. Direktorij smatra, da so v to svrho mobilizirani vsi zdravniki na Kvar-nerju in čeprav zaupa disciplini vseh članov zdravnikov in duhu, ki jih navdaja, izjavlja vendar, da se bo poslužil vsakega sredstva, da bo natančno nadziral absolutno izvrševanje tega sklepa. Italijansko časopisje ta sklep zdravnikov odobrava. Nove trgovine in obrti. Statistični urad pokrajinskega sveta za korporativno gospodarstvo objavlja seznam novih trgovin in obrti. Seznam sega samo do konca septembra. y :njem čitamo med drugimi tudi naslednja imena; perna Mihael, vojaški krojač v Ajdovščini, Kutin Franc, Volarji pri Tolminu, kupčijsjjj posredovalec, Furlan Franc v Mančah pri Vipavi, prekupčevalec s sadjem, zelenjavo, jajci, presnim maslom in kokošmi, Bellina Lovrenc v Dornbergu, prodaja časnikov in pisarniških potrebščin, pašparut Ljudmila v Breginju, gostilna in pgovina jestvin, Komavli Rihard, Gorica, Ppvec, čepar Franc, šturje pri Ajdovščini, tfš'ovina z jestvinami in mešanim blagom, ^Kavabot Bernard, Gorica, pekarna in pro-.aia kruha in slaščic, Meljak Rudolf, Go-Pca, tesar, Legiša Josip, Gorica, prodaja Kädja in zelenjave, štekar Anton, števerjan Pri Gorici, prodaja rastlin in semenja, Hu-mar Josip, števerjan pri Gorici, prodaja astlin in semenja, Juren Franc, Vojščica ^Krasu, prodaja rastlin in sadnih dre- Burja je zopet ▼ deželi. Od ponedeljka ai.je je v deželi zopet burja, ki piha s prejšnjo silo. Sicer pa zgodnja burja leto) nenavaden pojav; saj jo je bilo čutit: « Parkrat tudi v poletnih mesecih. Sedanji (JP1 nastop pa je v zvezi z nenadnim pad-rom temperature in pooblačitvijo na seve- Motorni vlaki so šli mimo Uubiiane... Ljubljana, 6. novembra. Dolgo pričakovane motorne vlake so tudi davi na kolodvoru željno pričakovali zastopniki najrazličnejših oddelkov železniške direkcije z direktorjem g. Cugmusem na čelu, zanimal se je pa za to novo prometno sredstvo tudi šef vojne delegacije g. polkovnik Nedelj-kovič in več zastopnikov našega gospodarskega sveta. Že ob 9.18 je pripeljal prvi vlak z enim velikim in enim malim motornim vozom. Iz njega sta izstopila načelnik prometnega odseka gospod Deriič in načelnik strojnega odseka gospod inž. Fine, ki nista mogla prehvaliti mirne vožnje. Trajala je od Jesenic do Ljubljane 66 minut brez postankov na kolodvoru, z vsemi postanki n. pr. vozi dvorni vlak le 59 min. Novi na Danskem naročeni motorni vozovi namreč ne zdrže vzponov, ker izgube navkreber preveč brzine. Ta.ko so vozili čez Visoke Ture samo po 25 km na uro in torej niso za naše kraje, ker imamo enake vzpone na več krajih, zlasti pa na primer še večji vzpon pri Semiču. Od Jesenic do Ljubljane so edino med Žirovnico in Lescami vozili z brzino 90 km, kjer gre prog’a pač navzdol. Od Kranja navzgor na Sorško polje pa kvečjemu 60 km tako, da so dosegli na progi Jesenice—Ljubljana povprečno hitrost 60 do 70 km, s kakršno vozijo tudi normalni vlaki. Edino za progo Ljubljana—-Vrhnika in morda še od tu dalje za kamniško progo bi bil prav dobrodošel voz težjega tipa, ki bi z večkratno vožnjo med Kamnikom in Ljubljano ter Vrhniko in nazaj v resnici priklenil vso okolico na mesto. Tak voz nam je sicer obljubljen, vendar so pa danes vsi trije vlaki od žvižgali dalje proti Beogradu. Vozovi večjega tipa imajo 58 ton in so dolgi po 22 m, drugače so pa zeleni in zelo podobni našim novim vozovom električne železnice. V vozu je 75 sedežev, in sicer 80 sedežev II. in 50 sedežev HI. razreda. V III. razr. so klopi nameščene tako, kakor v naših železniških va- Polom tvrdka gonih, edino za prtljago so mreže ob strani in pa tudi na pokrovu generatorja sredi vagona. Velikemu vozu lahko priklopijo še dva vagona, tako da bi se s takim vlakom lahko vozilo 150 oseb. Mali vozovi imajo le po sedemnajst ton in prostora za 50 sedežev, namreč 15 sedežev II. in 35 sedežev III. razr. V II. razr. so sedeži z rjavim usnjem prevlečene blazine, vendar pa so precej trde. Motorni vozovi se kurijo z nafto in generator sredi vagona žene motor. Kakor pri naših električnih vozovih je tudi v teh vozovih prostor za šoferja spredaj in zadaj, poleg tega je pa na eni strani tudi majhen prtljažni prostor. S prvim vlakom, ki ga je vozil referent generalne direkcije gosp. inž. Stankovič iz Beograda, se je pripeljal tudi zastopnik danske tovarne, a z Jesenic šef stanice g. Majer, viš. polic, komisar gosp. Wohinz in šef carinarnice viš. finančni sekretar Ljujič. Komaj smo si vlak ogledali, je že spet piskal dalje. Ob 10.17 je prišel drugi vlak, ob 10.30 pa končno še tretji vlak, ki so bili v njem tudi trije danski novinarji, uredniki največjega kodanjskega dnevnika »Politiken«. Pohvalili so vožnjo, zlasti jih je pa očarala lepota naših krajev in pa vzoren red na naših postajah. Dolgo so zastopniki gospodarskih krogov gledali za modernimi prometnimi sredstvi, kakršni so tudi naši banovini že dolgo obljubljeni. Obenem so pa ugibali, zakaj je naša država naročila vozove prav na Danskem m morala zanje šteti veliko vsoto zlate valute. Z drugimi državami imamo kliring in prav velik izvoz, zato bi bilo pa morda bolj ekonomično, če bi morda to naročilo dali Nemčiji, Italiji, češkoslovaški ali pa Avstriji. V Italijo gre 40 % vsega našega izvoza in bi ne bilo težko obračunati z njo, kakor tudi ne z ostalimi državami, kjer moramo tako dolgo čakati na denar za izvoženo blago. Kupujmo v takih državah, ki kupujejo od nas! Ban In Anžur Tvrdka z manufakturo ni bila protokolirana in v njene kupčije se je vmešala policija Ljubljana, 6. novembra. Na policiji menda mislijo odpreti manufakturno trgovino, toliko so zadnje dni spravili blaga skupaj, ki je bilo poceni kupljeno predvsem v Hribernikovi tovarni v Tacnu nad Ljubljano in pa v tvornici baržunastib izdelkov in plišev Ferdinanda Eiflerja na T vrše vi cesti 75. Lastniki tovarn so že dolgo časa čutili, da jim ne gredo računi skupaj, ker je Večkrat zmanjkalo po več bal blaga. Pred šestimi tedni so pa v Zadobrovi pri Dev. Mar. v Polju orožniki našli v nekem kozolcu balo s 80 m finega baržuna. In glej, kozolec je nekaj dni pozneje pogorel, a policija je ugotovila, da je bil bar-žun ukraden pri Eiflerju. Višji policijski nadzornik gosp. Močnik je že dolgo sumil svojega starega znanca in pravo ljubljansko srajco Viktorja. Bana, da je v zvezi s temi kupčijami, In bistro oko gosp. Močnika je padlo tudi na Jožeta Anžurja, 411etnega sina slovite družine iz Zadobrove. Spominjamo se še Jožetovega brata Toneta, ki se je lani v Vevčah nasadil na orožniški bajonet in izdihnil. Tudi Jože je svojega prijatelja Viktorja vreden mojster, da so njuni podvigi zapisani z najdebelejšimi črkami v policijski kroniki. Pri Hriberniku je Viktor večkrat prišel skozi stekleno streho v tovarno in odnašal balo blaga. Dvakrat je čuvajem ušel, tretjič je pa moral pustiti blago na strehi. Tudi pri Eiflerju je hodil skozi streho in odnašal cele bale pliša in baržuna, NajelL so tudi nočne čuvaje in nekoč je prišlo celo do streljanja med čuvaji in vlomilcema, pod kapom so pa našli čepico in čevlje, ker po strehi ne boš hodi! v čevljih. Policija je tudi postala po- zorna, da neki obrtnik na Dunajski cesti pod ceno prodaja razno tkano blago in tudi pliš. Po dolgem zvijanju je izdal Viktorja, češ da mu ta nosi blago. Na policiji se je Viktor zvijal na vse mogoče načine, vendar ga je gosp. Močnik pripravil do priznanja, da je končno izdal še svojega družabnika Jožeta in svoje odjemalce ter razpečevalce. Pri prodaji sta sodelovala dva obrtnika, poleg njih je pa osumljen še neki kmet in dve ženski, ki že vsi sede. Na drobno so prodajali blago po Dolenjskem med Ljubljano m Šmarjem in nekod so našli prav veliko zalogo. Daleč z Dolenjske je neka kmetica prinesla baržunasto jopo, narejeno iz ukradenega blaga, a tudi druge žene so že nosile iz tega blaga narejene obleke, seveda, ne da bi slutile sumljivo blago. Nekatere družabnike in sotrudnike velike in tudi dobičkanosne manufakturne trgovine še iščejo in med njimi je tudi glasovit tat, ostali pa so sami znani kriminalni tipi, ki imajo morda še kake druge sokrivce.' Mimogrede je Viktor vlomil tudi v Zornovo tovarno v Medvedovi ulici v šiški, kjer je vzel seboj nekaj lepih usnjatih izdelkov. Koliko škode ima Hribernikova tovarna, še niso mogli ugotoviti, v Eiflerjevi tovarni jo imajo pa najmanj za 30.000 dinarjev. Na policiji imajo toliko Hribernikovega in Eiflerjevega blaga, da je pri nizki cenitvi vredno najmanj 30.000 dinarjev. Ženice, ki so-si dale delati obleke, pa hodijo na policijo, da rade blago plačajo. Zasledovanje tako spretnih mojstrov je pač silno težavno, zato pa po pravici moramo pohvaliti našo policijo za tako velik uspeh, ki je rešil Ljubljano in okolico najnevarnejših vlomilcev. S&riimos!, ki sta so vzela seboj v grob Zagrebška policija še vedno raziskuje glede razlogov za strašni samomor, ki sta ga izvršila Filippi in Kitarovičeva s skokom s stolpa zagrebške katedrale, kakor smo včeraj obširneje poročali. Nesrečneža sta sc hotela ubiti v nedeljo, pa sta preložila izvršitev tega obupnega dejanja na ponedeljek, ker sta se bala, da bi ju v, nedeljo številni obiskovalci na stolpu morda motili. Iz Šibenika poročajo, da je bil Srečko še pred dobrim pol leta zaljubljen v neko učiteljico, katero je imel rad že več let. Ko se je pa spoznal z Nedjelko, je učiteljico zapustil. Zavrženo dekle mu je baje poslalo pismo, v katerem mu je sporočilo, da bo njega in njegovo ljubico ob prvi priliki ubilo in se tako maščevalo za izgubljena leta, v katerih se je družilo z njim. O tej grožnji je Filippi obvestil tudi Nedjelko. Njegovi tovariši so opazili, da se je spremenil. Ob neki priliki je rekel svojemu tovarišu, da nimajo skrbi in strahu tisti, ki gredo prostovoljno v smrt. Filippi je živel precej udobno, kaj'ti zaslužil je do 600 Din na teden. Nedjelka je bila pridna delavka. Tudi ona je živela v dobrih gmotnih razmerah. Srečka so njeni starši smatrali za zaročenca. Zagonetno je, da je Nedjelka iskala v Zagrebu službo, ko je vendar v Šibeniku dobro služila, čemu bi se tudi preselila v Zagreb, ko je imela v Šibeniku svojega fanta? V kovčegu, s katerim je odpotovala v Zagreb, je imela vso svojo obleko. Imela je torej namen, ostati v Zagrebu. Zanimivo je, da se je Nedjelka mudila pred dvema tednoma v Splitu, od koder se je vrnila zelo potrta in molčeča. S Srečkom sta imela vedno dolge razgovore, toda nihče ne ve, o čem sta se pogo- varjala. Vse kaže, da je njena pot v Split bila usodna glede sklepa za samomor. Zanimivo je tudi to, da je bilo eno izmed poslovilnih pisem obeli samomorilcev naslovljeno na dr. Vladimirja Mačka. V njem ga Filippi prosi, naj izreče sožalje njegovim staršem in naj oprosti, da je izvršil samomor v Zagrebu. Mačkovo sožalje da bo olajšalo potrtost in bridkost njegovih staršev. Strašen dvojni samomor bo ostal, kakor vse kaže, nepojasnjen, najgloblje razloge, ki so oba zaljubljenca gnali v smrt, sta nesrečneža odnesla skupaj v grob. Pogreb vzorne vzgojiteljice Ptuj, 6. novembra. V nedeljo 3. novembra popoldne so pri Sv. Urbanu pri Ptuju položili k večnemu počitku 42 let staro učiteljico Marinič Julijano iz Sv.. Urbana, kjer je službovala polnih 20 let. Pokojna ni bila samo vzorna učiteljica, ampak tudi prav pridna delavka v vseh naprednih tamkajšnjih društvih. Posebno marljivo se je mnogo let udejstvovala pri Sokolu. O njeni priljubljenosti je pričal njen veličasten pogreb. Takih še ni bilo mnogo pri Sv. Urbanu. Poleg vse šolske mladine, številnih tovarišev in tovarišic, sokolstva v kroju in civilu od blizu in daleč, od katerih je bilo posebno Sokolsko društvo iz Ptuja prav častno zastopano, so se pogreba udeležila razna društva in med njimi tudi domače »Društvo starih vojakov«, za katerega ima pokojnica tudi velike zasluge, ter ogromna množica občinstva, pri katerem je bila zelo priljubljena in spoštovana. Ob odprtem grobu sta se z ganijivim govorom poslovila od prezgodaj umrle domači župnik g. Razbornik ter šolski upravitelj g. Majcen. KINO UNION TELEFON ŠTEV. 22-21 Danes ob 16., 19T5 in 21T5 uri Premiera Nežna filmska drama človeških src iz dob? napoleonsko-habsburške politike TsiojeWiDliezi... Spet »eprekosljiva: Paula Wessely, princesa Marija Luiza Gustav Gründgens, knez Metternich Willy Forst, vojvoda Modenski Erna Morena, carica Jozeiina Franz Grothe — glasba Predprodaja vstopnic od 11—12.30 in od 15. ure dalje. Devica razsaja Rajhenburg, 4. novembra. Nedavno so zaprli šolo v Senovem pri Rajhenburgu. šolska mladina je obolela za davico. Bolezen se je širila zelo hitro med otroki, zato so bile oblasti primorane zapreti šolo za 14 dni. Dne 31. oktobra pa so zaprli šolo tudi v Rajhenburgu. Obolelo je nad 20 otrok aa davico. šola bo zaprta do 14. novembra in je upati, da bodo učenci do tega časa že okrevali in bo tudi odstranjena nevarnost za širjenje bolezni. Pretkana sleparka Unec, 5. novembra. Že pred tedni je prišla v Laze pri Planini neka mladenka, ki se je izdajala za Son jo Likar, doma nekje pri Idriji. Pravila je, da je absolvi-rala srednje šole, trgovsko šolo in gospodinjski tečaj. Ljudem se je smilila, ker je na dolgo in široko pripovedovala, kako so njeno družino in njo preganjali. Zato je prišla v Jugoriavijo, češ da ji bo nekdo iz ministrstva v Beogradu priskrbel službo. Pravila je tudi, da ima 9000 lir dote, katere ji bo preskrbel občinski tajnik v Planini s pomočjo jugoslovanskega konzulata. Kmalu se je pa izkazalo, da je bila vse gola laž, kar je prebrisanka govorila. Ko so ji postala v Lazah tla prevroča, se je preselila na Unec, kjer je uživala sedem dni gostoljubje pri neki gospe, potem pa je odšla brez slovesa z ukradenim blagom za obleko. Še istega dne je prenočila na Uncu pri Puntarjev! Ivani, od katere si "je »sposodila«'plašč, češ, da gre v Logatec k neki učiteljici, ki je njena sorodnica. Trbovlje Licitacija. V soboto 9. t. m. ob 11. uri bo v občinskem uradu licitacija za dobavo in vožnjo gramoza za jesenvko popravo cest. Nova javna kuhinja. Brezposelni, ki so zaposleni pri gradnji ceste v Savinjsko dolino, so bili do sedaj v neugodnem položaju radi oddaljenosti od doma, kar je tudi oteževalo prebrano. Da bi temu nedostatku odpomogla, je občina zgradila v Mariji Reki barako, ki jo je opremila s slamnjačami in odejami, da delavcem ni treba vsak dan tako daleč na delo. S lem namenom je bila tudi ustanovljena kuhinja, v kateri dobiva hrano na cesti zaposleno delavstvo. Znižanje delovnega urnika. V cementarni se je znižal delovni čas na šest ur. Delavstvu s*o bo tako občutno znižal itak pičli zaslužek. s= Sport = Priprave smučarjev Jugoslovanski kandidati za IV. zimske olimpijske igre, ki bodo ob 6.—16. februarja 1930 v (iarmisch-Partenkirchenu. že 2 meseca pridno trenirajo. Vse priprave smučarjev vodi tehnični odbor zimsko-sportnega saveza pöd vodstvom g. A. Gnidovca, ki je izdelal tudi natančen načrt za trening kandidatov, ki je letni, jesenski in zimski. Zaenkrat ee polaga največjo pažnjo na gimnastično pripravo tekmovalcev, ki se vrši na podlagi Ulagove knjige: »Smučarska gimnastika«. Zimski trening se bo pričel začetkom decembra in bo trajal do pričetka olimpijskih iger v februarju. Savez se je tudi še pobrigal za primerne trenerje, ki so nam jih obljubili Norvežani, Finci in Avstrijci. Imenovani so tudi že kandidati za zimsko olimpiado in sicer: Za tek na 18 in 50 km in za štafeto: Knap, Smolej, Janša, Bebler, Dečman, Kerštajn, Albin in Gustav Jakopič, Klančnik, Bervar, Senčar, bratje Majnarič iz Delnic, Istenič, Starman ter Šramel. Za klasično kombinacijo; Bebler, Šramel Dečman, Albin Jakopič, Pribovšek in Istenič. Za skoke; Šramel, Palme, Bebler, Dečman, Novšak, Pribovšek, Bevc, Istenič, Albin Jakopič in Karlo Klančnik. Za alpsko kombinacijo: Praček, Hajm, Stopar, Mušič, Lettner, (od mariborskega Rapida), Žnidar, Mejakšek (Celje), Čarman, Zagrebčan Žin-gerlin, Jelen (Celje) in Ankele. Najkespeje 6. januarja 1936 ee bo pričel skupni trening vseh olimpijskih tekmovalcev pod vodstvom trenerjev in bo tako trajal ves mesec januar. BSK na Škotskem Hearts of Midlothian : BSK 4:2 (4:0) Edinburgh, 6. novembra. Z ozirom na to, da so Škoti v prvem polčasu vodili s 4:0, je končni rezultat 4:2 zelo lep uspeh za Beograjski Športni Klub. Hearts je ravno letos v izvrstni formi in zavzema tretje mesto v škotskem nogometnem prvenstvu. Dnevni dogodki X Nacionalna ura. Ob 19. uri bo predaval dr. Alfred Pichler »Naše vzgojno delo v letu 1936c. Prenos iz Beograda. X Sorodnike iščejo. V bolnišnici Muniz v Buenos Airesu je umrla 5. julija t. 1. Katarina Dovid, roj. Chasera, hči Stevana in Elze, roj. Both, stara 25 let, poročena. Ker je bila naša državljanka, prosi Izseljeniški komisariat v Zagrebu, naj se mu javijo njeni sorodniki. Nakazilo naročnine Glasu naroda! X »Društvo Slovencev v Beogradu« bo priredilo v soboto 9. novembra t. 1. Martinov večer v prostorih Češkoslovaškega doma v Garašani-novi ulici. Vsi beograjski Slovenci vabljeni in dobrodošli. X Razpisana služba zdravnika. Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje službo zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bolnici v Slovenjgradcu. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo ter pripravljalno službo (staž). Prošnje naj vlo-že prj kraljevski banski upravi do 15. novembra 1935. X ISIetna deklica izginila. Zagrebški policiji so prijavili, da je izginila pred dnevi 15 let stara Marija Rupnik, učenka v nekem frizerskem salonu. Njena setra Fanika je izrazila slutnjo, da je Marijo nekdo odpeljal, morda pa je izvršila tudi samomor. X Sleparji s povečanimi fotografijami. V Savski banovini pa tudi pri nas v Sloveniji so se pri strankah oglašali zastopniki neke tvrdke »Universal«, za povečanje fotografij. Sprejemali so naročila in pobirali aro, zdaj pa je prišlo na dan, da so bili ti zastopniki prebrisani sleparji. Dva izmed njih je zagrebška policija aretirala, za tretjim Stjepanom Zagozdo pa je izdala tiralico. 30 dni princesa V glavni vlogi Mary Grant in Sylvia Sidney V dopolnilo Foxov zvočni tednik in zanimiv album „Kako je nekoč bilo“ V petek ob 20. uri za ceno Din 3*— film: Milijonarjeva prijateljica V soboto opereta z LIANE HAID Ne boj se ljubezni X Grafične strokovne šole v Jugoslaviji. — Ljubljana, Zagreb in Beograd imajo strokovne šole za grafični naraščaj. V Beogradu vzdržuje to šolo samo mesto, zagrebško pa Združenje tiskarskih podjetij z majhno pomočjo zagrebške občine in banovine. V Zagrebu so 53 grafična podjetja, ki pošiljajo v šolo 78 učencev. Iz Beograda, Zemuna in Pančeva hodi v šolo 206 učencev iz 61 podjetja. Ljubljana s svojimi 13 grafičnimi podjetji pa daje v šolo 66 učencev. Po strokah je v Zagrebu 24 stavcev, v Beogradu 90, v Ljubljani 12. Strojnikov je v Zagrebu 19, v Beogradu 40, v Ljubljani 4, klišar-ja sta v Beogradu 2, retušer v Zagrebu 1. lito-grafov v Zagrebu 9, v Beogradu 5 in v Ljubljani 5. Cinkografi so v Zagrebu 3, v Beogradu 19, v Ljubljani:!, knjigovezov pa v Zagrebu 22, v Beogradu 50, v Ljubljani pa 16. V Zagrebu pride na vsako tiskarniško podjetje komaj po 1 učenec, v Beogradu in Ljubljani pa seveda primerno več. X Rajši v smrt kakor brez tobaka. V Velikem Središtu pri Vršcu se je ustrelil 46 let stari Karlo Karakaš, kateremu je zdravnik zaradi pljučne bolezni prepovedal kajenje. Pustil je pismo, v katerem pravi, da gre raje v smrt, kakor da bi opustil tobak. X Matačič dirigent v Zagrebu. Lovro Mata-eič, ki je v začetku letošnje gledališke sezone podpisal pogodbo za dirigenta v beograjski operi in ki je nato prosil za razveljavljenje te pogodbe, je dobil dovoljenje za angažma v Zagrebu. Tako je postal zopet stalen dirigent zagrebške opere. Uubltana DNEVNA PRATIKA Četrtek. 7. novembra. Katoličani: Engelbert. Pravoslavni: 25. oktobra, Mč. Marki jan. DEŽURNE LEKARNE Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič-Clinče, Tržaška c. 12. * * Na sv. Martina se Ljubljana slabo pripravlja, saj še od nikoder niso prignali gosi na ljubljanski trg, da bi jih spitali do tega imenitnega patrona jedežev in pivcev. Prodajajo samo očiščene gosi po 14 Din za kg, piščance za pečenje po 16 Din za kg, a žive piščance za cvrtje po 24 do 28 Din par. Za pečenje stane par živih piščancev že 30 do 36 Din, a kokoši so po 24 do 35 Din, puranov pa sploh ni na trgu. V naši državi je res urejeno prav čudno, da stvari in pridelkov, ki jih je na eni strani preveč po najnižjih cenah, na drugi strani sploh ni na prodaj niti za drag denar! Jajca so še vedno od kraja po 1 Din in edino poceni je karfijola, ki že lepo dobiš za 2 do 3 Din. — Krompir je na debelo še vedno po 75 par. na drobno ga pa prodajajo po 1 Din. kakor tudi zeljnate glave. Dražje je modro zeljo, ko za dinar dobiš komaj malo glavico, a glavica ohrovta velja 1’50 Din. Kolerabice so po 3 do 4 za dinar, silno se je podražil paradižnik, ki je bil v soboto še po 2 do 3 Din, včeraj pa po 4 do 6 Din za kg. Zelo draga je tudi čebula po 3 Din kg, poceni pa so lepe jedilne buče po 1 dinar. Mnogo je edino endivije ter dobite glavico od 50 para do 1 Din, zelo drag je pa fižol, ki je po 3 do 5 Din liter. Za jurčke zahtevajo 3, 4 in 5 Din za merico, na kilogram pa jih prodajajo po 8 do 10 Din, zato je prav poceni mnogo sivk, ki jih prodajajo liter po 1 do U50 Din. Čeprav je bil tržni dan, je bilo vendar primeroma malo prodajalcev, ker imajo kmetje še dosti opraviti doma, Dolenjci pa nekateri ne smejo na trg. * Pritožba staršev. Na drugi realni gimnaziji na Poljanah je z letošnjim letom otvorjenih šest paralelnih prvih razredov za žensko deco. Pred dvema mesecema je bilo sporočeno, da ministrstvo prosvete prevzame prvi razred mestne realne gimnazije in da se v teku prihodnjih let vzpostavi cela ženska realna gimnazija. Pretekla sta že dva meseca, vendar se preselitev teh paralelk v poslopje mestne ženske realne gimnazije ni izvršila. Pouk na realni gimnaziji na Poljanah je nereden, na nekaterih paralelkah se ne poučujejo še vsi predmeti, celo ure za slovenščino ni. Po mestu se raznašajo govorice, da je baje mestna občina stavila na raz-polago prostore in učne moči, da pa država najbrže vzlic obljubi ne bo prevzela mestne realne ženske gimnazije. Starši so plačali vse šolske pristojbine, kupili knjige in pošiljajo svoje otroke v šolo, kjer pa otroci iz predpisanih predmetov ne dobivajo pouka, ker manjka učnih moči. Mislimo, da imajo starši pravico skrbeti za to, da se njihovi otroci poučujejo v vseh predpisanih predmetih. Prosimo bansko upravo in mestno načelstvo, da rešijo to perečo zadevo takoj. Pridobivajte in sporočajte upravi nove naročnike! * »Frak« ali »Od krojačka do ministra« je izredno zabavna veseloigra, v kateri imajo glavne vloge: g. Danes, ga. Nablocka in g. Cesar. Vprizori se v četrtek 7. t. m. za red Četrtek. * »Fausta« z g. Banovcem v naslovni vlogi po-jo v četrtek 7. t. m. za red B. Mefista poje Primožič, Margareto Tratnikova, Valentina Janko, Marto Kogejeva, Siebla Igličeva, VVagnerja Perko. Veliko in važno vlogo ima tudi baletni zbor. Režiser Primožič, dirigent je kapelnik Neffat. * Prirodoslovno društvo priredi svoje 2. strokovno predavanje (4, prireditev) v 'soboto 9. novembra t. 1. Predaval bo ob spremljavi ski-optičnih slik g. priv. doc. dr. B. Škerlj o »Rasah in pokrajini v Jugoslaviji«, na podlagi novih raziskovanj. Predavanje bo v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi ob 18. uri. Vstopnine hi. Vabljeni so člani in prijatelji. * Društvo »Tabor«. Drevi ob pol devetih v kem. pred. na realki bo predaval g. dr. Lavo Čermelj o temi: »Kako je prišlo do Rapalla?« * Društvo meščanska šola in dom na Viču ima danes ob 19 v telovadnici šole svoj II. redni občni zbor. Ker je društvo najtesnejša vez med šolo in domom, prosimo starše, da se občnega zbora udeleže. — Odbor. FINE ZIMSKE SUKNJE lastnega izdelka priporoča po zelo nizkih cenah. A. KUNC Ijfubljanat, Gosposka ul. * Martinovanje« priredita šentpeterski CM podružnici v Ljubljani v restavraciji glavnega kolodvora 9. novembra ob 20. uri. Spored: srečelov, licitacija martinove goske, godba. Vsi prijatelji CMD so vljudno vabljeni. * »Jugoslovenska majka« sklicuje redno sejo za soboto 9. t. m. ob 16 v damski sobi kavarne Emone. — Načelnica. * Škandal pri Bartlettovih (Vzorni soprog), izvrstno in duhovito Hopwoodovo veseloigro uprizore prvič v Šentjakobskem gledališču v soboto 9. t. m. ob 20.15 uri. Veseloigra je zelo zabavna in polna besedne in situacijske komike. * Zdravnike vabimo, da se vsi udeležijo ustanovnega sestanka Zdravniškega sindikata za Dravsko banovino, ki bo v soboto ob 20. uri v restavraciji Zvezda. — Pripravljalni odbor. KINO SLOGA_________Pride C sveči 222 e Opereta vesele mladine Elze Elster, Albert Lteven * »Sočani!« Glasbena Matica v Ljubljani nas vabi na slavnostno akademijo, ki jo priredi v petek 8. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani ob stoletnici rojstva skladatelja naše himne Bože pravde- in nacionalne himne Naprej zastave slave« Davorina Jenka. Naša dolžnost je, da se temu vabilu polnoštevilno odzovemo. — Odbor. * Halo, otroci! Danes popoldne vsi v belo dvorano hotela »Union: na urico zabave od 17. do 18. ure. Vabi TKD Atena. * Predavanje SPD. Opozarjamo planince in ljubitelje planinskega cvetja, da bo v petek 8. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice pod okriljem SPD predavanje o planinski flori. Govoril bo g. prof. Viktor Petkovšek. Vstopnice, in sicer sedeži po Din 6'— in stojišča po Din 3'—, so na razpolago v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-1. * Judenburg! K blagoslovitvi grobnice v Judenburgu se odpeljejo avtobusi iz Ljubljane v soboto 9. t. m. točno ob 13. uri izpred hotela Union, Miklošičeva cesta. Za grobnico slovenskih vojakov v Judenburgu so zbrali doslej že 22.163 Din. Maribor Zaprisega novih članov okrajnega cestnega odbora v Mariboru Maribor, 6. novembra. Novoimenovani člani okrajnega cestnega odbora za oba mariborska sreza so zborovali pod predsedstvom dr. Juvana, ki je nadomestoval načelnika. Prisostvovali so podžupan g. žebot, bana je zastopal sreski načelnik dr. Popovič, ki je člane novega okrajnega cestnega odbora zaprisegel. Eksekutivno vodstvo se je sestavilo takole: načelnik dr. Juvan, poslevodeči podnačel-nik g. Žebot in kot člani dr. Stupica, dr. Čer-nej in Javnik. Med sejo so člani odbora sklenili predložiti banu spomenico, v kateri izražajo željo, da bi se okrajnemu cestnemu odboru vrnila avtonomija, ki so jo cestni odbori uživali do 1. 1931. V debato so posegli elani dr. Ravnik, Petrun. Kajnih in Špindler. * A Izleti Putnika. Ob priliki posvetitve kapelice v spomin umrlim jugoslovanskim vojakom v Judenburgu, bo v soboto 9. t. m. ob 13.30 odpeljal v Judenburg avtobus Putnika. Povratek bo v nedeljo 10. t. m. približno ob 11. uri zv. Vozna cena vključno z vizumom stane 110 Din. Prihodnji torek 12 t. m. bo Putnik organiziral potovanje v Gradec in nazaj. Odhod iz Maribora ob 7.30, povratek še istega dne okrog polnoči, cena 75 Din. A Župan dr. Juvan je v komunalnih zadevah odpotoval v Beograd, nadomestoval ga bo podžupan Fran Žebot. A Restavracija romarske cerkve Marija v Puščavi. Zelo obiskovana župna cerkev v Mariji Puščavi je v zadnjem času temeljito renovirana. V nedeljo 10. t. m. bo knezoškof dr. Tomažič cerkev slovesno blagoslovil. Priporočajte »Glas naroda«! A Repertoar narodnega gledališča: Četrtek 7. t. m. ob 20. uri: »BENEŠKA NOČ«, v petek bo gledališče zaprto. A 0 mariborskih Slovencih bo govoril v četrtek zvečer v Narodnem domu nar. poslanec dr. Jančič. A Koncert zagrebškega kvarteta. Znani zagrebški godalni kvartet bo v kratkem koncertiral v mariborskem gledališču. 1 Kf MO St.OCia ___Pride i €)sveči ime Revija najlepših deklet, plesa in omamljivih šlagerjev H. Paulsen, Adele Sandrock, R. Romanoursky I i Ceüe □ Vsako jutro vam dostavimo na dom za 12 Din mesečno naš neodvisni dnevnik, ki je osnovan na zadružni podlagi in ga lahko naročite tudi po naši podružnici, Prešernova (i-I v Celju. n Nov predstojnik mestne policije g. Törnar Štefan je prevzel posle včeraj. G. Törnar je prispel iz Sušaka, kjer je bil pol. nadkomisar. □ + Eric Ivan, bandažist in rokavičar na Glavnem trgu 16, je včeraj zjutraj ob 5 v bolnici umri; zadela ga je kap. Pogreb pokojnika, ki je bil star šele 46 let, bo v petek ob 16. na mestno pokopališče. Svojcem tudi naše iskreno sožalje. Ö Nesreča. Pri regulaciji Savinje, kjer se je že večkrat pripetila kakšna nesreča, je pretekli torek železen voziček močno pritisnil 341etnega delavca Muškatevca Rudolfa iz Podvina pri Marija Gradcu ter mu hudo poškodoval desno koleno tako, da ima utrgane kite pod kolenom. □ Smrtna kosa. V Zg. Hudinji je 5. t. m. umrla 791etna posestnica Glinšek Marija, roj. Vrečko; v bolnici je pa umrl 65 let stari pre-vžitkar Hrastnik Ivan iz Sv. Lenarta nad Laškim. Naj počivata v miru! Žalujočim naše sožalje! □ Kamenje je deževalo po strehi. Iz št. Pavla nam poročam, da je na neko hišo v Dolenji vasi že pet noči zaporedoma deževalo kamenje. Zato so se preteklo soboto postavili na stražo domači fantje in orožniki. Tudi to noč je nekcio metal kamenje. Zalotili so nekega skrivljenega neznanca, ki jo je urno odkuril, par ur kasneje pa se je kamenje zopet vsulo na hišo. Domačini bodo naposled kamenjarja le našli in tedaj se bode izkazalo, kakšne namene je prav za prav imel. Ptuj Odbor za splošno izobrazbo trgovskega in obrtnega naraščaja priredi v soboto 9. t. m. ob 20 predavanje v prosvetni dvorani Mladike. Večer bo posvečen lOOletnici ilirskega pokreta. Vstopnine ni. Spremembe uradnih ur. Tuk. sresko sodišče bo imelo od pondeljka 11. t. m. nedeljene uradne ure in bo poslovalo od pol 8 do 14. Z nožem. Šoštarič Marija iz Rucmancev je priredila domačo veselico, katere sta se udeležila tudi brata Franc in Karol Majcen iz Botkovcev, kar pa fantom iz Rucmancev ni bilo po volji. Ko so ga imeli nekoliko v glavi, so se začeli prepirati in pretepati. Oba brata sta zadobila težje poškodbe z noži in so ju morali oddati v bolnišnico. Prostovoljna ječa ob kruhu in vinu 75 letni prevžitkar Grajf Anton iz Strasgojnc se je že pred mesecem zaprl v svojo sobo, kamor si je dal postaviti tudi sod s 300 1 vina. Ves čas ne pusti k sebi nobene osebe in tudi ne sprejema druge hrane kot kruha, katerega mu daje sin skozi okno. Ker opravlja v sobi tud; svojo potrebo, se širi iz sobe velik smrad. Oglasili so se pri njem Uidi orožniki,, da bi zapustil sobo, toda brez uspeha. Ker s» je starčku očevidno nekoliko omračil um, bo treba poskrbeti, da se ga odda v umobolnico. Kino Sloga Ljubljanski Dvor Tel. 2730 Danes ob 16., 19,15, 21.15 Bratje Karamazovi Po slovitem romanu F. Dostojevskega V glavnih vlogah Frits Kortner in Ana Sten Režija Fedor Ozep Kot dodatek najnovejši zvočni tednik Angleški vremenski preroki napovedujejo ostro zimo z obilico snega. Slika kaže, s kakšnimi plugi za sneg so že zdaj opremili angleške lokomotive Narodna gledališče Drama Začetek ob 20. uri 7. nov., četrtek: Frak ali Od krojačka do ministra. Red četrtek. Opera Začetek ob 20. uri 7. nov., četrtek: Faust. Red B. 8. nov., petek: zaprto. šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15 uri. Sobota 9. nov.: škandal pri Bartlettovih. (Vzorni soprog). Premiera. Padlo . Četrtek, 7. novembra. Ljubljana. 12.00: Reproduciran koncert na kino orgijah, 12.45: vremenska napoved, poročila, 13.00: napoved časa, objava sporeda, obvestila, 13.15: simfonične pesnitve (plošče), 1.4.00: vre mensko poročilo, borzni tečaji, 18.00: onerue arije (poje g. Pina Kobal), 18.40: slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolarič), 19.00: napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila, 19.30: nacionalna ura, 20.00’ sinfonični koncert orkestra kraljeve garde (prenos iz Beograda), 22.00: napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22.15• koncert vesele glasbe (Radijski orkester). Paula Wessely in Willy Forst Dunajska igralka Paula Wessely je prišla k filmu šele z »Maškarado«, ki si je z njo osvojila tudi pri nas srca vseh ljubiteljev umetniškega filma. Zdaj bomo videli Paulo Wesselyjevo kot partnerico svojega prvega režiserja. V filmu »Tako je končala ljubezen«, ki ga bomo videli v Kinu Union, igrata Paula Wessely in Willy Forst osrednji vlogi, vlogi dveh romantičnih zaljub-'Ijencev, ona s habsburškega dvora, on iz mo-denykega vojvodstva. Kranj NOGOMET. V nedeljo 3. t. m. je SK Koro; tan zmagal v prvenstveni tekmi v Škofji Lok1 nad Soro z rezultatom 7:2 (3 : 1). V nedelj0 10. t. m. pa bo v Kranju derby gorenjskega tekmovanja, ko bosta pomerila svoje n10.01 kandidata za prvo mesto, to je Korotan 111 Bratstvo z Jesenic. Bratstvo je še vedno 11 prvem mestu, ker ima več odigranih tekem- Gospodarstvo Vinska letina na Doleniskem Obilen pridelek — slabe cene Rajlienburg, 6. oktobra. Naši vinogradniki preživljajo ležke Čase. Dasi je bila letošnja vinska letina po nekaterih predelih odlična, po drugih zadovoljiva po kvaliteti kakor po množini vina, vendar našega kmeta ne spravlja iz težav, v katerih se nahaja že dolgo dobo po vojni. V preteklem letu je bila vinska letina po kvaliteti odlična, zato je bila cena še nekako ugodna za kmeta. Saj je vnovčil svoje, vino od 4 do 5'75 Din za liter cvička, kar je zneslo pri srednjem kmetovalcu, ki je pridelal po 20 do 00 hi vina še lepo vsoto, s čimer je poravnal svoje obveznosti ter za silo oskrbel sebe oz. svojo številno družino, česar ni mogel plačati, je odgodil na poznejši čas, zagovarjajoč svoj 'Jolg napram sebi, da bo morda prihodnja letina bogatejša ter da mu bo dana možnost s skromnim in delovnim življenjem izravnati svoje gospodarstvo na zadovoljivo višino. Čeiudi je letošnja • vinska lelina skoroda odlična, vsekakor boljša in bogatejša od lanske (izjema je samo v nekaterih. izpostavljenih krajih, kjer je vinsko trto uničila pozna poinladan-ska slana) našega kmeta nikakor ne zadovoljuje. Četudi so nekateri viničarji pridelali po trikratni lanski pridelek, vendar bo njih življenjska borba za obstoj bržčas še večja od lanske. Edini dohodek, ki, gä imajo od svojih jiridel-kov so bila letos jabolka, katere so prodali v zelo veliki množini, mestonip še po ugodnih cenah. V zidanicah ima skoro vse .polovni jake polne mošta, ki se. sedaj očiščuje ter bo, kakor znano, na Martinovo postal vino — dolenjski cviček. Izvozne olajšave Za olajšanje izvoza domačega blaga je finančno ministrstvo sklenilo ukiniti dopolnilna izkazila o zavarovanju valute, uvedena dne v>. decembra 1933. Po sklepu finančnega mini-strslva ne bodo c&rinarae, preko katerih se vrši izvoz blaga, v bodoče zahtevale nikakih dopolnilnih dokazil o zavarovanju valute. Popolnoma izkoriščena izkazila bodo carinarue kakor doslej pošiljale pooblaščenim zavodom, delno O-koriščena bodo pa vračale izvoznikom, da jih Uporabijo v roku, ko še imajo veljavo. Cari-''ariie morajo pri izvozu ugotoviti, ali je cena V izkazilu točno navedena vskladu z datumom izdaje izkazila in po ustrezajočem ceniku. Ce Ivi se pri izvozu pokazala kakšna razlika glede kakovosti, vrste, količine itd. med blagom, navedenem v izkazilu, in blagom, ki se dejansko izvozi, se blago ne bo zadrževalo pri ekspedi- He t i1Ve® .sa ’e treba brezpogojno pustiti da-1^ toda carinarne bodo o teli primerih poslale poročilo bančnemu in valutnemu oddelku fi-nancnega ministrstva. Gospodarske vesti — Iz Bagdada, poročajo, da SO tamkaj podpisali začasno trgovinsko pogodbo med Švedsko in Irakom. _= Poljsko-nemško gospodarsko izpopolnjevanje. ' Polska /.brojna piše o sklenitvi nemško-poljske trgovinske pogodile in pravi, da ustvarja nova pogodba popolnoma nove temelje za razvoj nemško-poljske trgovine, obenem pa bkratu povečuje uvozne kontingente, tako da so bosta odslej gospodarstvi obeh držav mogli oied seboj bolje izpopolnjevati. List pravi, da pomen nove pogodbe sega čez gspodarski okvir. Po sklenitvi pogodbe meseca marca 1934 in rx>-godbe o kompenzaciji mesca oktobra lanskega leta, je sedanja pogodba nadaljnji in poslednji korak za odstranitev sledov carinske vojne, prav tako pa tudi dokaz normaliziranja sosedskih od-nošajev med Poljsko in Nemčijo. Službeni list kralj, banske uprave objavlja v 89. štev. od 6. m.: Odločbo o izjemnih odredbah zoper vlado kraljevine Italije. Pra- Kakšen bo letošnji cviček in koliko ga bo, 'to gotovo zanima ljubljanske gostilničarje in tudi ljubitelje tega vina. Prav na kratko: Cvička je zelo veliko, ter je po okusu bržčas še boljši od lanskega. Letos gotovo ne bo tako kisel, ker smo imeli lepo solnčno jesen. Samo, da bi nekateri vinski trgovci ne »rezali« te božje kapljice s kakimi drugimi vini in ga prodajali pod »cvičkom iz Gadove peči«. Razumljivo je, da potem vsakdo zabavlja čez dolenjski cviček, kako da je kisel, pri tem pa se morda ne zaveda, da pije bogzna kakšen konglomerat mešanih vin. To naj velja našim ljubiteljem cvička kot opozorilo. Z množino pridelka vina je naš kmetovalec zadovoljen, ni pa zadovoljen s ceno V naše kraje prihajajo vinski prekupci ter ponujajo za liter najboljšega vina po 3 do 3\50 Din, dočim ponujajo za malo slabšo kvaliteto še izpod 3 dinarjev. Opravičeno se jezi naš kmet, ker se njegovo delo v trgovini prav nič ne ceni in spoštuje. Za obleko, ki jo rabi ob nedeljah mora dati 300 litrov najboljšega vina ali pa 4 litre za en kilogram sladkorja itd. Nekateri viničarji niti niso bili preveč veseli svojega obilnega pridelka. Malo čudno se sliši to nezadovoljstvo, pa vendar je resnično. Poznam nekega viničarja, ki mi je pripovedoval o tegobah svojega gospodarstva ter slednjič zaključil: »Letos sem pridela! trikrat več cvička, imel sem tudi trikrat več posla in stroškov, toda za vino bom pa dobil morda komai toliko, kot sem dobil lansko ali predlansko leto.« Da so padle cene letošnie-mu cvičku je glavni vzrok v dobri letini, s čimer pa ni vadovoJ:en oaš kmet ter drži ceno vina od 3 50 do 4T>0 Din za liter. vilnik o ustanovitvi sklada za pokrivanje stroškov, ki jih mora država vnaprej izplačevati, za podpiranje siromašnih odpuščenih obsojencev in za nagrado siromašnim zaupnikom. — Razpis: Pojasnilo o carinjenju preje po pogodbeni postavki. — Odločbo, da se žganje z več ko 50% alkohola smatra za špirit. — Popravek pogreškov v izpremembah in dopolnitvah uredbe o volitvi svetnikov trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic. — Postavitev •komisarjev za pregled izvoznega sadja. — Dodatno odredbo. — Razne objave iz «Službenih novin«. = ,y zadružni register se je vpisala Obrtna hranilnica in posojilnica v Celju, r. z. z o. z. Zadruga ima namen pospeševati pridobitnost m gospodarstvo zadružnikov, stavijajoč jim na razpolago potrebna denarna sredstva in svojo organizacijo vobče. Načelstvo tvori 9 do id zadružnikov. Občina Hrastnik-Dol, srez laški, razpisuje pragmatična mesta dveh zvaničnikov in dveh služiteljev. šolska izobrazba: dva razr, srednje ali druge njej enake šole, odnosno pismenost. Pravilno kolkovane prošnje je vložiti pri navedeni občini do 20. t. m. — Občina Krško razpisuje pogodbeno mesto pomožne pisarniške moči. Pravilno kolkovane prošnje je vložiti do 20. t. m. pri občinski upravi. = Sprememba sadnega komisarja za nakladalne postaje Pesnica-Št. Ilj. Po odredbi bana Dravske banovine je bil razrešen dolžnosti dosedanji komisar Stanko Mermolja, na njegovo mesto pa imenovan Janko čadran, ekonom v Strihovcih. = Izpremembe zakona proti draginji. Kakor poročaja iz Beograda bo te dni ekonom-sko-finančni odbor proučil zakon o pobijanju draginje iz leta 1921. Ker je ta zakon v današnjih razmerah v marsičem nesodoben, bo odbor predlagal potrebne izpremembe. = Nemčija uvaja izkaznice za meso in kruh. Nemška vlada pripravlja uredbo o izkaznicah na meso in kruh. Izkaznice za surovo maslo so že pripravljene ter jih bodo v kratkem razdelili v Berlinu. Te izkaznice močno spominjajo na vojno aprovizacijo. = Italijanski ukrepi proti sankcijam. Italijanska vlada je podvzela cel niz ukrepov proti sankcijam. Med drugim je odredila proti mnogim državam avtonomne carine. S tem je zlasti prizadet francoski izvoz vina v Italijo. Borzna porotila DEVIZE durih, (i. nov. Beograd 7-—, Paris 20’2625, London 15-1450, New York 307-625, Bruselj 51-9750, Milan 24-95, Madrid 42-—, Amsterdam 208-90, Berlin 123-70, Dunaj 56’70, Stockholm 78’0750, Oslo 76-0750, Praga 12-73, Varšava 57-8750, Atene 2-90, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Helsingfors 6-6750, Büenos-Aires 0’8850. Ljubljana. 6. nov. Amsterdam 2976—2990-60, Berlin 175608 do 1769-95, Bruselj 739-18 do 744-24, Curih 1424-22 do 1431-29, Newyork 4345-72 do 4882 04, London 215’13 do 217-19, Pariz 288-55 do 289 99, Praga 181-19 do 182-30, Trst 354-67 do 357-75. Franc Lizst Najpomembnejši Berliozovih pristašev in naslednikov je bil Franc Lizst, ki je programsko muziko v Nemčijo zasadil. Po poreklu Oger in glava novonemSke glasbene šole se je rodil 22. oktobra 1811. v ogerskem komitatu Oeden-burg. Njegov oče je izhajal iz stare plemenite rodbine in je bil računski uradnik kneza Nikolaja Esiarhazi.ja, ki mu je bil tudi Josip Haydn kapelnik. Lizstov oče je bil muzikalično zelo nadarjen in je igral vse instrumente. Mladi Lizst je sanjal o svoji umetniški karijeri. Bil je pa nervozen in slaboten fant. Učil se je igre na klavirju in je v svojem 9. letu javno nastopit kot iprtuoz. Na Dunaju je bil njegov učitelj Karel Czerny. Nato je šel študirat Lizst na konservatorij v Pariz. Njegov učitelj je- bil slavni Cherubini. Ližeta je pa njegova umetniška pot peijala širom sveta. Bil je prijatelj Berlioza, Chopina in posebno vijolinekega virtuoza Paga-ninija. Lizst je iz tega prijateljstva posta] Pa-ganini klavirja. Vso Evropo je prebredel, igral od mojsterskih kompozicij S. Bacha do najlepših melodijoznih skladb. Njegovo umetnost so oboževali. Univerza v Konigsbergu ga je imenovala za svojega doktorja, ogerski pristaši so nm leta 1840. v priznanje njegovih zaslug poslali častno sabljo, peterburške dame zlato taktirko z venci, pokale, doze in prota ne. Do smrti je mož doživel 63 redov. Ko je leta 1856. dirigiral Mozarta na Dunaju mu je ipesto poklonilo Mozartovo 'aktirko. Najslavnejša leta njegovega virtuoznega udejstvovanja je pa vendar pustil v Ogerski. N;egovp rapsodije v ogerskem stilu, po številu jih je 130, je pisal s srč- Solgol stvo Desetletnica sokolskega odra na Ježici Deset let — kako kratka doba v življenju, ki teče naprej brez zastoja neoziraje se na gorje in veselje posameznikov uiti celih rodov. Čestokrat pa je doba desetih let, posebno v življenju društev in skupin, ki so si postavile skupne cilje. polna bori) in naporov, polna preprek, predvsem : pa trdega dela, požrtvovanja in hotenj. Vse to v polni meri velja za dramatski odsek Sokola na Ježici, ki je bil ustanovljen pred desetimi leti. Leta 1925 v jeseni je bila preurejena in predelana dotedania Rozmanova mehanična delavnica za Sokolski dom. Napravljen je bil tudi gledališki oder, skromen sicer pa vendar bolje kot nič. Bil je delo in plod požrtvovalnih sokolskih delavcev. Največja zasluga zanj pripada pokojnemu bratu Janku Majdiču, ki je v svoji marljivosti in požrtvovalnosti gotovo prekašal.vse druge brate. Ne samo grobo iese- VREDNOSTNI PAPIRJI Zagreb, 6. nov. 7% invest. pos. 74 do 70 50, voj’na škoda 353 do 355 do 355, 7% Blerovc pos. 68’50 do 69, 8% Blerovo pos. 77 do 78, 6% begi. obv. 60 do 61, Nar. banka 5900 bi., Agrarna priv. banka 227 den., Dunaj'—Zagreb 856-50 do 866:50 do 861-50, Dunaj’—Beograd 863-76 do 853-67, Grčija—Zagreb' 29-53 do 30-23 do 29:88, Grčija—Beograd 31-96—31’26, Priv. klir. Madrid—Beograd 585 povpr., Šećer do 242-25, Priv. klir. London—Beograd 241-75 povpr., Priv. klir. Madrid—Zagreb 590 denar, Priv. klir. Madrib—Beograd 585 povpr., šećer Osijek 128 blago. BLAGOVNO TRŽIŠČE Budimpešta, 6. nov. Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica: marc 18’06 do 18-08, maj 18-24 do 18-25. Rž: marc 16-12 do 16-15, Koruza: maj 15-73 do 15-75. ' Novi Sad, 6. nov. Kozu zu: bačka in sremska 96 do 99, banaška 96 do 98. Vse ostalo neiz-preraenjeno. Tendenca neizpremejena. Promet srednji. no ogersko krvjo. Petnajkt slnfoničnib pesnitev je napisal: Gorska sinfonija po Viktor Hugoju. Tasso preludes, Orpheus, Prometheus. Mazeppa Junaški zvoki, Hungarija, Hunska vojska. Leta 1855 je napisal mašo za posvetilev katedrale v Grami. Lizst je največji instrumentalni komponist poleg Beethovna. Leta 1884. je napisal še oratorij sv. Elizabete in ga poklonil kralju Ludviku bavarskemu. Zapustil je pa nedokončano delo oratorij Stanislavus. Leta 1801. se je preselil Lizst v Rim in je postal papežev kapelnik. Bil je duhoven in ni bil duhoven. Wajmar, Rim, Budimpešta, kjer je bil direktor konservatorija. -’o bila torišča njegovega umetniškega dela. Njegova energija ustvarjati velika klavirska deia se ni omajalo do smrti, zlasti je preobdeiaval veliko število klavirskih fantazij na operne motive Auberja. Mayerbera. Berlioza. Verdija. Mozarta, Wagnerja, pesmi Schuberta' Beethovna. VVebra. Mendelssohna. Scbiunana. Franza za klavir so mojsterska dela. Od virtuozov vsega sveta, ki so pripadali Lizstovi šoli ali so indirektno v svojem delovanju živeli pod njegovim vplivom, imenujem le Hansa von Billova, Petra Corneliusa, Joachim« Rata, Eduarda Lazzenata in še mnoge droge. Najmlajši njegovi učenci .so pa bili Eugen d. Albert, Moritz Ros-sental in Conrad Ansorge. Lizst je bil mojster klavirskega stavka. Njegove rapsodije tvorijo še danes groš programa vsakega odličnega piani-sla. častitljiva je bila postava njegova, impozanten obraz s častitljivimi lasmi. Mojster je umr1 13. julija 1886. v Wagnerjevem Bayrajthu. Rojen Oger je izdihnil kot kozmopolitski klavirski virtuoz in pristen nemški komponist. Z. P. no ogrodje, temveč tudi kulise so bile izključno njegovo delo. Od prvih sicer skromnih uspehov je leto za letom napredovala dramatika na tem odru. — Početno nezaupanje ljudi napram Sokolu je izginjalo. Z dobro naštudiranimi, pa nikdar plehkimi predstavami si je Sokolska družina pridobila stalno publiko, katera je vedno zadovoljna odhajala s sokolskih predstav. Končno je bila po desetih letih deta uresničena tudi ta želja. S povečavo Sokolskega doma se je razširil tudi sokolski oder. Letos poteka deset let od prvih korakov in od prve predstave. Proslavo tega pomembnega praznika je dramatski odsek proslavil z »Vdovo Rošlinko . pri kameri so sodelovali samo stari igralci. 1 oda sokolsko delo ne pozna zastoja, temveč stremi v svoiem nezadovoljstvu s samim seboi vedno naprej k novim uspehom. V nedeljo, dne 3. novembra je vprizoril že svoio drugo predstavo dramo »Kajn« Franceta Bevka, ki je prav lepo uspela. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! Kulturoi Novosti za damske plašče pravkar došle! A. & E. Skaberne Ljubljana Imate kaj prodali, kupili služite iskali, ponujali posojila zaprosili, posredovali stanovanja iskati, oddajati potrebujete hrano, oblačila, knjige, pouk, razvedrila iid. vse dobite potom najcenrjšili Jteliluiglaso*“ v „Glasu naroda“ 4 parcele na Prulah v krasni legi v izmeri po 700 do 900 m3 so ugodno naprodaj. Pojasnilo da Keber, Gledališka ulica 8/11. fllauecčezjie knjige Kmetijske ‘Malice Gramofonske plošče I ©o Italijani tolmačili, da se bo Abesinija morala pokoriti vodstvu italijanske politike. Bogata živinoreja — propadla Bogastvo Abesinije v goveji živini je bilo v prejšnjem stoletju naravnost fantastično. Bogataši so vsako leto slavili poseben praznik, pri katerem so se kopali v jezeru, napolnjenim z mlekom. Leta 1889 pa je bila z italijansko govejo živino uvožena strahovita epidemična bolezen, ki je vse ogromne črede goveje živine decimirala na dva odstotka prejšnjega stanja. Addis-Abeba — nova cvetka Okrog starega mesta Abesinije Entoto se je v prejšnjih časih razprostirala neobljudena stepa Finifini. Menelik, ustanovitelj današnje Abesinije in zmagovalec pri Adui, je iz Avstralije uvozil zelo naglo rastoče drevje Eukaliptus in je ustanovil leta 1889. v senci teh dreves svojo novo rezidenco Addis Abebo. — (Nova cvetka). Število prebivalstva v mestu se giblje med 100 in 160.000 in je različno v posameznih letnih časih. 18.000 največ s slamo kritih hiš je popolnoma skritih v zelenju eukaliptusovega gozda, ki ne nudi samo zavetja proti zračnim napadom, pač pa tudi s svojim močnim duhom varuje ljudi proti mrzlici. Mesto je zgrajeno zelo razsežno. Zato ima tudi nekaj stotin avtomobilov tu polno zaposlenja. Navdušeni patrioti si pustijo svoje vozove prepleskati v narodnih barvah, zeleno-rumeno-rdeče. Narodno zastavo so v ostalem Abesinci posneli po mavrici. Vladarjeva palača »Glibbi« pokriva v Abesiniji več kvadratnih kilometrov prostora. Neguš prav posebno rad sedi v steklenem stolpu, ki nudi krasen razgled po vsem mestu, in s svojim priljubljenim daljnogledom opazuje prestolico. Zanimivosti z vseh strani Novo univerzitetno mesto sestoji v Rimu iz 14 velikih poslopij, zidanih v modernem slogu po načelih najsodobnejše tehnike. Rektor je v osrednjem poslopju, čigar pročelje je dolgo 100 m in visoko 25 m. Tam je spravljena tudi knjižnica »Aleksandrina«. V tem poslopju je velika dvorana za 3.000 ljudi. Tudi dijaški dom se nahaja v naj-večjem poslopju univerzitetnega mesta. Na raznih fakultetah študira 12.000 študentov, med njimi tudi več sto tujcev. Najbolj redko poštno znamko na svetu, znamenito znamko angleške Gvajane iz leta 1856., ki je edina te vrste, so te dni ponujali na javni prodaji v Londonu. Zanjo so ponujali samo 7.500 funtov, nakar so jo lastniki umaknili z javne prodaje, ker niso dosegli določene cene. Ni izključeno, da bodo znamko vendarle prodali. O tem se zdaj vodijo pogajanja. Znamka je pripadala znameniti zbirki Hinda. Ameriški poštni min. Farley je izjavil, da bo redna služba letalske pošte čez Tihi ocean otvorjena 8. novembra. Letalo bo na potu 3 dni. To letalsko poštno zvezo bodo šele čez nekaj mesecev razširili do Kantona. Zveza bo prve čase namenjena samo pošti, kesneje pa bo otvorjen tudi potniški promet. Kraj, kjer se je pripetila katastrofa, ki je terjala življenje pokojne belgijske kraljice, blizu Kiistnachta, je postal last belgijskega dvora. Na tem kraju, širokem 7 m in dolgem 10 m, bodo postavili ob jezeru kamenit križ in spominsko kapelo. Madjari izumirajo. Zadnjih pet let se je na Madjarskem rodilo 101.262 manj otrok, kakor prejšnjih pet let. V meščanske šole v Budimpešti se je letos vpisalo 1800 učencev manj kakor lani. Zato so morali zapreti 25 razredov in odpustiti 90 učiteljev. Radi pokvarjenega mesa je v nekem naselju vzhodne Anatolije blizu mesta Gaziantapa obolelo 168 oseb. Od teh jih je več že umrlo. V Ballarnu na Finskem so zgradili ruski menihi kapelico v spomin ^ umorjenega ruskega carja, katero kaže slika Velikanski rotacijski stroi na Švedskem Švedski tisk ne opusti nobene prilike, da ne bi moderniziral svoje tehnične opreme. Sedaj bodo v Stockholmu sestavili enega največjih rotacijskih strojev na svetu. Rotacijski stroj j'e naročil dnevnik »Stockholms Tidningen«:, ki je najbolj raz-širjen švedski list. Ta ogromni rotacijski stroj stiska na uro do 90.000 izvodov po 32 strani ali 120,000 izvodov po 24 strani navadnega časopisnega formata. Stroj bo naj-večji v Evropi in eden izmed največjih na svetu. Znani monakovski dirkač Rudolf Steinweg, ki se je pred dnevi pri treningu z avtom v Budimpešti smrtno ponesrečil Polži, nov izvozni predmet naše države V Zagrebu se mudi že vse leto zastopnik neke pariške tvrdke g. Bernard Chapira, ki se ukvarja z izvozom polžev iz naše države v Francijo. Polži so Francozom zelo priljubljena jed, posebno Parižani se z njimi kaj radi sladkajo. G. Chapira je po vzoru nemških in avstrijskih izvoznikov polžev organiziral okrog 10 zbirališč in misli v tekoči seziji izvoziti kakih 50 do 60 vagonov »plemenitih slinarjev« v Pariz. V hrvatski Kostajnici je g. Chapira ustanovil posebno vzgojevališče polžev, ki prav lepo napreduje. Glede kvalitete jugoslovanskih polžev pravi g. Chapira, da jedo Parižani najraje burgonske polže, ki ge nabirajo v Franciji. Vendar je pripomnil, da so bosanski in hrvatski polži po kvaliteti popolnoma enaki francoskim in bur-gonskim polžem. Zato tudi Francozi zelo cenijo jugoslovanske polže in jih prištevajo med prvovrstno kvaliteto. Nasprotno pa pravi g. Chapira, da polži iz Sribje in Dalmacije niso najboljši. Srbijanski polži so črni, dalmatinski pa baje niso tako okusni. Nabiranje polžev je g. Chapira najprej organiziral v Bosni in izvažal blago z Bos.. Novega. Spomladi pa misli nabiranje razširiti tudi na Hrvatsko in Slavonijo. Glede potrošnje polžev v Franciji in posebno v Parizu je g. Chapira izjavil, da ima Nemčija ogromna vzgojevališča polžev in da izvoz, letno v Francijo 0 do 8000 vagonov polžev. G. Chapira pravi, da ti polži, ki jih razmnožujejo v vzgojevališčih, nigo tako okusni, kakor jugoslovanski, ki žive v svobodi. Tudi Avstrija izvaža v Francijo polže, vendar ne v tako velikih množinah, dosegla pa je že 150 vagonov na leto. G. Chapira se nadeja, da bo mogel iz Jugoslavije izvoziti tudi kakih 150 vagonov polžev. Za to količino se je tudi dogovoril s svojo tvrdko v Franciji. Zanimivo je. da g. Chapira izvaža tudi prazne polževe hišice, ki jih plačuje po 2 in pol dinarja za kg. Pražim hišice služijo za serviranje. Zaprte polže plačuje po 4 Din. odprte pa po 2’50 za kg. Bosance je zaposlil z izdelovanjem posebnih košar, v katerih polže razpošilja. Prav resno se pa pritožuje izvoznik polžev nad drago železniško prevoznino pri nas. Tako znaša prevoz iz Bos. Novega d° meje za razdaljo 300 km Din PIO za kg, medtem ko plača od meje do Pariza, za daljavo 900 km, samo Din 0-72 za kg. Ce bi bil prevoz v naši državi cenejši, je zaključil g. Chapira, bi v Parizu lahko mnogo več naših polžev prodali. Takole je pred dnevi razdejal potres hiše v mestu Helena v Ameriki (država Montana). Katastrofa se je pripetila ponoči, človeških žrtev je pa zahtevala razmeroma malo. ZB Ef N ELI IRTTTTWl — Vidim, gospod inženjer, je zadovoljno dejal Cowell, da sem vam kot svetovalec pravzaprav nepotreben, ker sem hotel svetovati isto, o čemer zdaj premišljujete že sami. — Odkar begam križem, je dejal Jens, se mi je porodila že marsikaka misel in sem se že tudi nekajkrat intenzivno pečal z načrti ter menim, da sem na pravi sledi. Drugo pa je vprašanje, kako najti kritje za velikanske stroške, ki bi jih zahtevalo moje nadaljnje delo. V Berlinu so bili pripravljeni nuditi mi pomoč, toda zahtevali so izjave, ki jih jim nikakor nisem mogel dati. — In smem vedeti, kakšne naj bi bile? je hlastno vprašal Cowell. Po njihovo morda čisto naravne, po moje popolnoma nesprejemljive, je dejal Podumjin. Zahtevali so, da jim prepustim to demonsko silo, kakor hitro bi jo lahko obvladal, popolnoma v njihovo službo. — To je seveda nesprejemljivo, je z igrano vzhičenostjo pritrdil Cowell, kajti s tem bi Berlinu dejansko podredili svet. In kakor spoštujem nemški narod, se mi za splošni svetovni red vendar ne zdi prav, da bi vsi kontinenti bili podrejeni samo eni rasi. — In to bi seveda niti ne odgovarjalo angleškim interesom, gospod Cowell, se je lokavo nasmehnil inženjer Podumjin, a Cowell kakor jagnje: — Napačno sodite, gospod inženjer, če mislite, da govorim tukaj s stališča angleškega imperializma, o katerem radi govore vodeni politiki, ki so sami morda najbolj imperialistični. Meni gre le za to, da omogočim znanstveno delo, ki naj človeštvu koristi. Končno pa je sploh še vprašanje, kakšna bo učinkovitost in sposobnost te sile, če se jo zopet posreči pro-storninsko in časovno omejiti. Bržkone bi vsa sedanja demonska ornamentacija odpadla in bi bil to po mojih mislih bolj predmet študija, raznih problemov, kakor pa objekt, ki bi interesiral oblasti s takimi cilji, kakor ste jih omenili, da jih je izrazil Berlin. Inženjer Jens Podumjin in Cowell sta večerjala na terasi elegantnega hotela in za trenutek skoro čisto pozabila na popoldanske razgovore. Cowell je pripovedoval o svojem potovanju in tudi inženjer Podumjin se je razživel v šegavih anekdotah, ko se jima nenadoma pridruži elegantna dama. Bilo je tako čudno, da se trenutno niti sama nista zavedala, da doživljata kaj nenavadnega. Dama je prisedla kakor stara znanka, in obema se je zdelo, da sta jo doslej pogrešala in sta komaj čakala, kdaj pride. Brez ovinkov so bili vsi takoj v živahnem razgovoru, ki se je sukal zdaj okrog umetnosti, zdaj okrog dogodovščin po raznih letoviščih in zdraviliščih, dama je s fino uglajenostjo in z nenavadno diskretnostjo znala govoriti tako duhovito, da je ves večer obvladala položaj. Gospod Cowell si je končno samo očital, da je premalo previden proti njej. XIII. Tovarnar Larsen je stopil v sobo inženjer j a Podumjina, ki so mu zdravniki priporočili, naj bi nekaj dni ostal v postelji. Kakšno pa je bilo njegovo presenečenje, ko je našel sobo prazno, šel je od človeka do človeka v hiši, toda nihče ni vedel ničesar odgovoriti. Gospa Elen niti ni hotela verjeti možu in se je šla sama prepričat o pravilnosti njegove trditve. Tem bolj čudno je bilo, ker ni niti strežnica cidela, kdaj je Podumjin odšel. Sredi ugibanja jih je vse skupaj presenetila brzojavka, s katero jim je inženjer Jens Podumjin sporočil, da je moral nujno in neodložljivo odpotovati, ker mora priti stvari na vsak način do dna. V Larsenovi hiši razen služinčadi ni doslej nihče omenil fantoma, pismo pa, ki so ga kmalu za tem prejeli od Podumjina, je odstranilo to prikrivajočo zaveso. Tovarnar si je kakor doslej skušal dopovedati, da so govorice o čudnem bitju, ki se pojavlja zdaj tu zdaj tam, pač samo govorice. Jensovo pismo pa ga je prepričalo popolnoma o nasprotnem. Jens je pisal: _ prav za prav sem zagrešil napako, ko nisem že pred poskusom opozoril, kaj se utegne primeriti. Storjenega sicer ne morem več popraviti, pač pa nimam miru, dokler vsega natanko ne povem. Do moje iznajdbe, v katero še vedno verjamem, čeprav so prvi uspehi prav za prav tragični neuspehi, je prišlo čisto po naključju, še kot deček sem nekoč v nekem utopističnem delu čital, da po zakonu o enei' giji, ki se nikakor in pod nobenim pogojem ne more ločiti, mora biti mogoče na podlagi svetlobnega žare vanj a rekonstrukcija vsakega človeka, ki je kdaj živel. Ne spominjam se več dela, v katerem sem to čital, zdi se mi pa, da je bil nek utopističen angleški roman, motivno zajet iz dela arheologov v Babiloniji- Izdaja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. Vsi v Ljubljani.