IN ALUMINIJA „BORIS Kl DR
IIIPC
IJroSEA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNI 62250 P T U J Trg svobode 1
ŠTEV. 9
SEPTEMBER 1971
LETNIK IX
Tov. Milan Krajnik,
dipl. oec., generalni
Delavski svet podjetja je na svò- , ji 3. izredni seji 15., septembra 1971 na predlog razpisne komisije imenoval tovariša Milana Krajnika, diplomiranega ekonomista; za generalnega direktorja naše tovarne za naslednja štiri leta.
Tov. Milan, Krajnik se je rodil 28. maja 1937 v Ptuju. Leta 1941 je bil skupaj s starši izseljen v Bosno. Osnovno šc^o je obiskoval najprej v Banja Luki, potem pa v
naš novi direktor
val pri večjem številu sanacijskih programov posameznih gospodarskih organizacij.
1965, leta se je zaposlil v sedanjem podjetju »Sigma« Ptuj in je bil vse do leta 1968 zaposlen kot vodja komerciale, nakar je bil i-menovan za direktorja podjetja. Kot,vodja komerciale se je ukvarjal s prodajno in nabavne politiko, z organizacijo komercialne službe; kot direktor podjetja pa je
Milan Krajnik, dipl. oec., novi generalni direktor naše tovarne
Ptuju. Nižjo gimnazijo je končal v Ptuju, srednjo ekonomsko šolo pa v Mariboru. Takoj po končani srednji šoli se je vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1961. Ima regulirano vojaško obveznost, je poročen in oče dveh otrok. Že med šolanjem, predvsem pa po končanem šolanju, je bil aktiven druž-beno-politični delavec. Večkrat je bil član občinskega komiteja ZK, katerega član je tudi sedaj.
1.	oktobra 1961 se je zaposlil v tovarni »Elektrokovina« v Mariboru. V tem podjetju je več mesecev spoznaval tehnologijo strojne Obdelave; imel je za nujno potrebno, da se seznani s tehnologijo dela in šele na to opravlja svoje poklicno delo na področju zunanje trgovine. V »Elektrokovi-ni« je nato delal v izvozu,, predvsem z državami, v katerih uporabljajo angleški jezik.
Ko je bila v jeseni 1963. leta formirana okrajna gospodarska zbornica, se ' je tam zaposlil kot strokovni sodelavec in tajnik za industrijo. Na zbornici je bil zaposlen do konca leta 1964. Ves čas službovanja na zbornici se je ukvarjal z gospodarsko problematiko razvoja industrije in scJdelo-
formiral poslovno politiko celotnega podjetja, organizacijo podjetja in dolgoročni program razvoja. Pri svojem delu je dosegal pozitivne rezultate, saj je bruto produkt od leta 1968 do letošnjega leta narasel v tem podjetju od 12 na 30 milijonov dinarjev. V okviru sklenjenih pogc>db in rekonstrukcije, ki še traja, pa bo »Sigma« Ptuj dosegla 90 do 100 milijonov din realizacije na leto.
V času svojega gospodarskega delovanja se je ukvarjal tudi z gospodarstvom v širšem smislu. Dve mandatni dobi je bil predsednik sveta za gospodarstvo Skupščine občine Ptuj, sedaj pa opravlja funkcijo predsednika izvršnega odbora kreditne banke, je član komisije za perspektivni razvoj občine Ptuj in poslanec gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije.
Tudi po diplomi se je stalno strokovno usposabljal na krajših in daljših seminarjih, katere je organizirala Ekonomska fakulteta v Ljubljani za svoje diplomante, predvsem na področju vodenja delovnih organizacij.
Ncivemu generalnemu direktorju čestitamo k imenovanju in mu želimo mnogo uspehov pri delu med nami!
Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA
Samoupravni sporazum je sprejet
12, REDNO ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA JE BILO 3. SEPTEMBRA. SKLICANO JE BILO PREDVSEM ZARADI SPREJEMA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
'Osnutek samoupravnega'sporazuma smo v našem podjetju dali v razpravo že. v začetku julija. Osnutek je- pripravila posebna komlisija, sestavljena iz članov delovnih organizacij, .ki sporazum Sprejemajo.
V Naše podjetje sklepa samoupravni sporazum o osnovali in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvni metalurgiji Slovenije z naslednjimi partnerji:' Direkcijo združenega' podjetja1 Slovenske .železarne Ljubljana, Železarno Jesenice; Železarno .Ravne, Železarno Štore, IMPOL-om .Slovenska Bistrica, Oinkar-no-Celje, Tovarno dušika Ruše, Mariborsko livarno '.Maribor in Metalurškim inštitutom Ljubljana.
G) prvem osnutku samoupravnega ' sporazuma šo razpravljali vsi sveti delovnih e-not v našem podjetju in podali Svoje'pripombe. O teh pripombah je razpravljal odbor za finančno poslovanje in delitev dohodka; predlagal je skupni komisiji, dà samoupravni sporazum dopolni tako, da v 4. členu IV. stopnjo razdeli v dve stopnji tako, da bo posebej obravnavana. kategorija visokokvalificiranih delavcev in skednje strokovnih delavcev. Za visoko kvalificirane delavce naj ostane KOD 1700, v novi stopnji srednje strokovnih delav-
cev pa najj bi, bil KOD določen s 1850 din.
Odbor je bil nadalje mnenja, 'da bi morale biti kvalifikacije, oz. strokovna usposobljenost in strokovna1 izobrazba v samoupravnem sporazumu kategorizirana v skladu s Pravilnikom o- evidencah • s področja dela, kar1 velja .tudi" za III. stopnjo:
4.	člena samoupravnega sporazuma, kjer je podoben primer za kvalificirane delavce in delavce v administraciji, kjer je zahtevana nižja' strokovna Tzot brazba.
Odbor j è nadalje pripomnil, da bi moral znašati najnižji o-sebni dohodek' ža redno zaposlenega delavca, ob normalnem delovnem učinku v polnem delovnem času, 1000 din.
Naših pripomb skupna komisija._.ni sprejela, posredovala pa nam je nekaj novih dopolnitev osnutka/',— O takšnem, .novem' osnutku samoupravnega sporazuma je odbor razpravljal 31. avgusta 1971 in bil mnenja, da bi ga naj delav-' ski svet sprejel v predloženem besedilu.
Delavski svet se je strinjal s predlogom odbora in sklenil, da naše- podjetje sprejema predlog samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji Slovenije z dne 18. avgusta 1971 — v predloženem
besedilu. Ža podpis samoupravnega sporazuma je pooblastil vršilca dolžnosti/.' generalnega direktorja Staneta Tonéjca, dipl. ing., in predsednika delavskega sveta Ivana Rerasa. "
— Pritožbe k razdelitvi kredi-; tov
Odbor za družbeni standard :je razdelil sredstva' iz IV. 'na-:
. tečaja o dodelitvi posojil zà izgradnjo in nakup stanovanjskih hiš. Po tein natečaju je bilo na razpolago 1,600.000 din. Posojila je dobilo 55 prosilcev v- zneskih od 45.000 din 'do
20.000	din. — Odbor za družbeni standard zaradi pomanj-kanja sredstev ni dodelil posojila petim prosilcem. Zaradi tega vzroka m dodelil posojila tudi tistim prosilcem, ki drugič prosijo za posojilo. Teh; je bilo osem. Enemu prosilcu odbor ni dodelil posojila zato, ker je menil, da mu je zaradi velike oddali enostr^gradbene. parcele od našega podjetja otežkoče-no redno prihajanje na delo.
Odbor je ugotovil, da' je zaprosilo za .posojilo tudi šest takih članov delovne skupnosti, ki imajo primerno lastno stanovanje glede na stanovanjske razmere ostalih prosilcev, zato jim posojila ni mogel odobriti.
Pri pregledu predložene dokumentacije je Kreditna banka Ptuj ugotovila, da'10 članov delovne- skupnosti ni izpolnjevalo pogojev v smislu Pravilnika o kreditiranju izgradnje, nakupa, in adaptacij
(Nadaljevanje na 2. strani)
Aluminij
Samoupravni sporazum je sprejet
Montaža
(Nadaljevanje s 1. strani) stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe in objavljenega
IV.	natečaja o delitvi posojil za izgradnjo in nakup novih stanovanjskih hiš. Ti člani tudi niso mogli dobiti posojila.
Ker je imel vsakdo, ki je sodeloval na natečaju, pa ni uspel ali ni povsem uspel glede višine posojila, pravico pritožbe, se je te pravice poslužilo sedem članov delovne skupnosti. Odbor za družbeni standard je vse pritožbe pregledal in menil, da so neutemeljene, zato je predlagal delavskemu svetu, naj jih zavrne.
Na sejo delavskega 'sveta šo bili povabljeni vsi pritožitelji in vsi člani delovne skupnosti, na katere so se nanašale pritožbe. Razprava o pritožbah je bila zaradi tega na seji delavskega sveta zelo živahna. Pokazalo se je, da so člani delovne skupnosti zelo zainteresirani za kredite za individualno stanovanjsko izgradnjo ’in so s prikazovanjem svojega položaja želeli prepričati člane delavskega sveta, da kredit nujno potrebujejo in so nanj tudi upravičeni. — Izkazalo se je, da je odbor za družbeni standard pri razdeljevanju sredstev upošteval merila, in prednostni red, ki je določen v Pravilniku o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe in da je v okviru svoje diskrecijske pravice določil merila za višino posojila za prosilce z določenim . številom točk, zato je delavski svet vse pritožbe zavrnil. S tem je povsem potrdil sklep odbora za družbeni standard o razdelitvi sredstev po IV. natečaju.
— Spremembe pravilnikov o
delitvi osebnih dohodkov
Delovna enota Energetika, je pripravila osnutek sprememb in dopolnitve svojega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in organizacijske sheme. S temi spremembami je želela u-rediti stanje po prenehanju dela Plinarne. Odbor za organizacijo dela in sistemizacijo se je s spremembami strinjal in potem, ko je pretekel rok za objave, predlagal delavskemu svetu, da jih sprejme. — Delavski svet sprememb ni sprejel in je menil, da je novo organizacijo' delovne enöte Energetika treba urediti z novo organizacijsko shemo podjetja; to pa že pripravljamo.
Delavski svet je ria zadnji seji sistemiziral delovna mesta
za potrebe družbene prehrane v splošni službi. ^Ugotovljeno je bilo, da je primerneje, če ustanovimo poseben obrat družbene prehrane, zato je delavski svet sklenil, da bomo ustanovili obrat družbene prehrane našega podjetja kot posebno e-noto za opravljanje storitev članom delovne skupnosti, kot je to predvideno z 26. čl. sta-' tuta podjetja. Zaradi tega bodo nova delovna mesta, ki so hila sistemizirana v spiošni službi, tam brisana in prenešena v novo ustanovljeni obrat. Ocenitev delovnega mesta upravnika bo spremenjeno tako, da bo znašala nova skupna ocenitev '915 točk.
Nadalje je bilo predlagano formiranje novih delovnih mest knjigovodje, blagajnika, administratorja in čistilke. Delavski svet je o tem predlogu obširno razpravljal in menil, da naj odbor za organizacijo dela in sistemizacijo ta predlog ponovno preuči v tej smeri, da bi bilo finančno knjigovodstvo opravljano v finančnem sektorju podjetja, in da bi delovni mesti blagajnika in administratorja združili v eno delovno mesto.
Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov DE Promet je delavski svet spremenil v toliko, da bo ocenitev delovnega mesta št. 21 — preddelavec cestnega prometa — spremenjena tako, da bo po tabeli II/A namesto 14, točk napisanih 16 točk.
— Razširitev poslovnega predmeta
Delavski svet je sklenil, da je pri Okrožnem gospodarskem sodišču treba registrirati naslednjo razširitev našega poslovnega predmeta: razširiti se poslovni predmet podjetja na naslednjo postransko dejavnost : ri- priprava in izdaja mrzlih in toplih jedil, točneje brezalkoholnih in alkoholnih pijač, prodaja tobačnih izdelkov in slaščic po gostinskih predpisih -js v obratu družbene prehrane.
Sočasno je delavski svet tudi sklenil, da je treba registrirati novo ustanovljeni obrat kot posebno enoto za opravljanje storitev članom kolektiva pod firmo: Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« — O-brat družbene prehrane — Kidričevo s sedežem v Kidričevem. Upravnik bo Drago Rizman. Za obrat bodo podpisovale pooblaščene osebe za podpisovanje podjetja in upravnik Drago Rizman, slednji pa le v
okviru poslovanja obrata družbene prehrane in v mejah samostojnih pravic obrata.
—	Odobritev sredstev Delavski svet je odobril
410.000	din za izgradnjo naprav za kavstifikacijo sode v delovni enoti Glinice.
—	Imenovanje pooblaščenca za podpisovanje
Delavski svet, je imenoval pooblaščenca za podpisovanje podjetja Franca Auerja, dipl. ing., ki bo podpisoval v odsotnosti vršilca dolžnosti generalnega direktorja.
—- Delitev stanovanja Na prediog vršilca dolžnosti generalnega direktorja, je delavski svet dodelil Miru Malo-viču, kvalificiranemu avto e-letktričarjiu, dvosobno stanovanje v Ptuju v Volkmerjevem ■ naselju ; to stanovanje bomo dobili od Kreditne banke Ptuj v zamenjavo za stanovanje v Kidričevem.
Tov. M ado vic ne izpolnjuje pogojev za redno dodelitev stanovanja; v delovni enoti Promet so pa bili zanj zainteresirani, ker nujno potrebujejo avto električarja, zato mu je delavski svet v okviru svojih pristojnosti dodelil stanovanje.
—	Prenos zemljišč Krajevna skupnost Kidričevo je zaprosila naše podjetje za prenos nekaterih zemljišč. Krajevna skupnost že od svojega obstoja uporablja zemljišča j na katerih je zemljiškoknjižni lastnik še naše podjetje
gH|| zemljišča, ki predstavljajo površine med stanovanjskimi bloki v naselju I in II ter ceste. Prosi pa tudi za prenos zemljišč, ki so predvidena za individualno gradnjo in zelenice v Njivercah.
Delavski svet j.e o tej prošnji razpravljal in na predlog odbora za proizvodnjo in poslovno politiko odobril prerios zaprošenih zemljišč ' Krajevni skupnosti Kidričevo.
Ker so med temi zemljišči tudi taka, katera bo Krajevna skupnost Kidričevo v obliki komunalno urejenih parcel prodala, je delavski svet sklenil, da lahko krajevna, skupnost sredstva, ki jih bo dobila za prenesena, zemljišča, porabi le za komunalno ureditev. Krajevna skupnost je tudi dolžna zagotoviti prednost članom delovne Skupnosti našega podjetja pri nakupu gradbenih parcel na zemljišču,1 ki je s tem sklepom preneseno nanjo.
Krediti za adaptacije
Delavski svet je naročil Milanu Longhinu, da po možnosti poišče banko, ki bi bila pripravljena dati našemu podjetju kredit za adaptacijo stanovanjskih hiš, namenjenih predvsem socialno šibkim članom naše delovne skupnosti. Tov. Longhino je poročal, da je Kreditna banka Ptuj pripravljena nuditi našemu podjetju tak kredit v znesku 200.000 din-kot premostitveni kredit — do sprejema zaključnega računa. Delavski svet je zaradi tega sklenil, da se lahko podjetje zadolži za navedeni znesek premostitvenega kredita za čas do sprejema zaključnega računa pri Kreditni banki Ptuj. Sredstva iz tega kredita bodo uporabljena' za kreditiranje adaptacij stanovanjskih prostorov socialno šibkih članov delovrie skupnosti.
Delavski svet je imenoval posebno komisijo v sestavu: Stanko Pulko iz DE Glinica, Anton Kokol iz, DE Energetika, Anton Banko iz DE Aluminij, E-di Menoni iz DE Vzdrževanje, Ivan Pinterič iz DE Promet in Milan Trop, dipl. ing., iz DE Osrednje službe;,ta je dolžna objaviti razpis gornjega kredita, ugotoviti. upravičenost prosilcev. za kredite in pripraviti konkreten predlog za' razdelitev sredstev delavskemu svetu, ki. bo o tem dokončno odločil. Ti krediti ne bodo razdeljeni po določbah pravilnika o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe, predvsem ne po prednostnem vrstnem redu.
— Dotacija godbeni sekciji
Ob razdeljevanju dotacij je delavski svet dodelil godbeni sekciji akontacijo na dotacijo v znesku 50.000 din. Godbeni sekciji je naročil, naj ponovno pregleda svoj' predračun dohodkov in izdatkov, ga zreducira na najnujnejša potrebe in takšnega posreduje v ponovno razpravo organom upravljanja.
Godbena sekcija je predložila novi predračun potreb v zne-
sku 90.166' din (po prvotnem predračunu je zaprosila za 128.242 din dotacije). Osriovna organizacija sindikata je predlagala, da delavski svet povsem pokrije zreducirane denarije potrebe godbene sekcije-Delavski svet je o vsem razpravljal in na predlog odbora za družbeni standard odobril godbeni sekciji še 40.000 din dotacije, sočasno pa skleni!, da je osnovna organizacija sindikata dolžna do prihod-nje'seje delavskega sveta podati poročilo o porabi sredstev godbene išekcije za pretekli dve leti, t.j. za leto 1969 in 1970.
Ob koncu, seje je še delavski svet'razpravljal o prošnjah za socialno pomoč; Francu Weisbaherju iz Gradbenega vzdrževanja je . Odobril 5.000 din denarne pomoči; to lahko prosilec uporabi namensko, za ureditev svojega stanovanjskega prostora. 'Socialna služba podjetja bo nadzirala uporabo teh sredstev. Za pomoč je zaprosil tudi Jože Šmigoc. Delavski svet je njegovo prošnjo odstopil kadrovsko-sbcialni službi z naročilom, da je preuči in po ogledu škode, katero je prosilec utrpel pri požaru, s poročilom in predlogom za rešitev vrne v ponovno obravnavo delavskemu svetu.
Delavski svet se je seznanil tudi s poročilom odbora za organizacijo dela in sistemizacijo o obračunavanju inozemskih dnevnic. Se vnaprej bodo delavci našega podjetja, ki bodo potovali v inozemstvo, morali obračunavati dnevnice po dosedarijem načinu, ker je v družbenem dogovoru določeno, da lahko inozemske dnevnice obračunavamo tudi za delavce, zaposlene v organizacijah združenega dela, po predpisih, ki veljajo. Za obračunavanje inozemskih dnevnic za delavce, .zaposlene v upravnih -organih. ‘
Člani' delavskega sveta so še posredovali- nekaj vprašanj, na katera jim je bilo odgovorjeno,', oziroma,-bodo dobili pismene odgovore do prihodnje seje delavskega sveta. '
K.-n.
Žaganje
Novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov
Na nobenem delovnem mestu se osebni dohodek ne sme zmanjšati!
SODELAVCI ZAVODA ZA ORGANIZACIJO POSLOVANJA IZ LJUBLJANE SO SKUPAJ S STROKOVNIMI SLUŽBAMI PODJETJA PRIČELI SESTAVLJATI NOV PRAVILNIK O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV. O OSNOVNIH IZHODIŠČIH NOVEGA PRAVILNIKA SO ŽE RAZPRAVLJALI ORGANI UPRAVLJANJA. NAJNIŽJI KALKÜL ATIVNI OSEBNI DOHODEK V PODJETJU BO 1000 DIN, NAJVISJI PA 6.000 DIN.
Že' dalj časa je bila v našem podjetju prisoitna .težnja po-novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Zahtevo po sestavi novega pravilnika so izrekli tako samoupravni organi kot družbenopolitične organizacije.1 Zato je vodstvo podjetja, ko se je dogovarjalo o sodelovanju z Zavodom za organizacijo poslovanja iz Ljubljane, med dela, ki jih bodo opravili zavodovi sodelavci v našem podjetju, vključilo tudi sestavo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
Sodelavci zavoda so predlagali, naj bo novi pravilnik se-stàvljen po sistemu kategorizacije in rangiranja delovnih niest. Omenjeni sistem ima namreč določene prednosti v primer j avi z ostalimi sistemi nagrajevanja. Tako, kot je na primer sistem analitske ocene delovnih mest' zelo statičen, je sistem, ki ga predlaga zavod, zelo dinamičen. Sistem analitske ocene je silno zamotan, njegova izvedba pa dolgotraj- ■ na, medtem ko je sistem -kategorizacije preprost, lahko razumljiv, sestava pravilnika pa je lahko precej hitra. Za pripravo pravilnika po tem sistemu je predviden naslednji program:
Do I oktobra 1971 — Določitev izhodiščnih elementov za sistem vrednotenja delovnih mest po metodi kategorizacije. Pri tej nalogi je potrebno določiti naslednja izhodišča:
Hgg najnižja postavka
—	najitišja postavka -
—	progresija ®llrdzpon
—	število razredov
(Naloga je že opravljena)
Do 15. novembra 1971 — Določitev intervalov za vrednotenje posameznih skupin delovnih mèst, n.pr. nekvalificirano delo 'od razreda X do razreda Y, itd.
(Naloga je že opravljena)
Do 13. decembra 1971^ — Vrednotenje delovnih mest. U-poštevaje omejitve posameznih skupin delovnih mèst, bomo pri tej nalogi razvrščali posamezna delovna mesta;v razpone razredov znotraj intervala razvrstitve za skupine.
Do 15. januarja 1972 — Ocenitev posameznika v okviru razpona razredov — vrednosti delovnega mesta. Pri tem opravilu razvrstimo posameznika, ki zaseda določeno delovno mesto v fiksni razred (določimo postavko) v okviru razpona za njegovo delovno mesto. Pri tem upoštevamo kriterije osebne učinkovitosti, strokovnega znanja in strokovne prakse."-.
Do 15. marca 1972 -H Stimulativni sistem nagrajevanja. Pri tej nalogi bomo obravnavali predloge za sistem stimulativne delitve osebnih dohodkov, ki bodo vključeni:
1.	v pravilnik o delitvi dohod-
. ka in osebnih dohodkov;
2.	v posebno prilogo letnega plana;
3.	in v tehnična navodila za način ugotavljanja in obračuna stimulacije.
Kot lahko vidimo iz delovnega-programa, sé nam obeta v novem pravilniku nekaj bistvé-nih novosti:
1. Pravilnik bo razdeljen v dva dela: v prvem bodo določeni kalkulativni osebni do-
hodki, drugi pa bo obsegal stimulativni del.
2.	Osebnih dohodkov ,ne bomo več računali s točkami, marveč z dinarji.
3.	Osebni dohodek posameznika bo med drugim odvisen tudi -od njegove osebne u-činkovjtosti na' delovnerh mestu in učinkovitosti celega podjetja.
4.	Pri sprejemanju pravilnika bo zelo malo možnosti »licitiranja«, ker so vse osnovne značilnosti pravilnika določene. analitično in izračunane po standardnih, vnaprej določenih merilih.
Doslej so sodelavci zavoda skupaj s strokovnimi službami pripravili prvi dve točki programa, o katerih sta že razpravljala odbor za organizacijo, dela. .in' sistemizacij® in od-
bor za finančno poslovanje in delitev dohodka. Odbora sta u-godno ocenila pripravljeno gra-divo -in tolmačenje sodelavca zavoda o nadaljnji sestavi pravilnika. Odbora sta imenovala tudi komisijo, ki bo s sodelovanjem strokovnih služb pripravila kategorizacijo delovnih mest. V komisijo so bili imenovani: .
1.	Milan TROP, dipl. ing., DE Tehnične službe
2.	Mirko ADAMIC, DE Vzdrževanje
3.	Ivo TUŠEK, DE Aluminij
4.	Anton KOKOL, DE Energetika
5.	Viktor PRELOG, DE Promet
6.	Janez SUKIČ, DE Glinica
7.	Milan NEŽMAH, DE Skupne službe
... Na sejah komisije pa bo navzoč tudi predstavnik sindikata.
Odbora sta sprejela tudi sklep, da bosta gradivo, ki je bilo doslej pripravljeno, posredovala delavskemu svetu, da bi tudi plani tega samouprav-'nega organa povedali, ali se strinjajo s tem, dà bo novi pra- ■ vilnik o delitvi osebnih dohodkov, sestavljen po metodologiji, ki jo predlaga zavod za organizacijo poslovanja.
Sodelavci zavoda predlagajo med drugim tudi to, da v novem pravilniku ne sme biti nobeno delovno mesto nižje ocenjeno, kot je v sedanjem. Novi pravilnik bi sprejemali postopoma. Postopnost sprejemanja predlagajo zaradi tega,, ker je manjša škoda, če delavski svet zavrne en del pravilnika, kot če bi zavrnil veš pravilnik. Celotna masa osebnih dohodkov) ki bo izplačana po novem pra-
vilniku, bo v skladu z določili samoupravnega sporazuma. Dohodki, kot je , za izmensko delo, nočno delo, delo ob nedeljah;; in praznikih, bodo obravnavani -v posebni prilogi pravilnika. Omen j eni ; dodatki bodo urejeni v skladu s samoupravnim sporazumom. Prav tako, v skladu s samoupravnim sporazumom, predlaga zavod _ naslednja,osnovna izhodišča za ’ novi pravilnik:
—	naj nižja osnovna kalkula-tivna postavka 1.000 din
—ona j višja osnovna kalkulà-tivna postavka 6.000 din
—	progresija med posameznimi razredi — 6 °/o
—	razpon 1:6.
Rezultat teh stališč je naslednja, lestvica progresije, na kateri so grafično prikazani tudi predlagani razponi za posamezne skupine delovnih mest: (Glej — razponi vrednotenja po posameznih skupinah — na
4.	strani-)
Nekatere bistvene sestavine samoupravnega sporazum
SAMOUPRAVNI SPORAZUM JE DOGOVARJANJU O MERILIH ZA
Upošteva tudi pripombe organizacij združenega dela — podpisnikov sporazuma — iz javne razprave — in vse pripombe, spremembe in dopolnitve, izražene na seji Sveta za . črno in barvasto.; metalurgijo Zveze .sindikatov Slovenije, na plenarni seji Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije ter na soji predsedstva Repub-: iškega odbora Zveze^indiika--'-tov Slovenije. Predlog samoupravnega sporazuma je bil sprejet .3, septembra 1971 na seji DS našega podjetja. Podpisovanje sporazuma je bilo 17. septembra 1971 v Ljubljani. Sporazum sta za TGA podpisala Ivan Beras, predsednik DS, in Stane Tonejc, dipl. ing.; v. d. direktorja.. Po podpisu bo 'sporazum dostavljen republiški verifikacijski komisiji-
S potrditvijo sporazuma začnejo veljati merila za določanje mase osebnih dohodkov s 1. majem 1971, dodatki pa bodo obračunani od datuma vpisa v register sporazumov po predhodni uskladitvi splošnih aktov 's: samoupravnim sporazumom.
Karakteristike grupacije črne in barvaste metalurgije Slovenije
Za organizacijo združenega dela črne in barvaste metalurgije Slovenije je značilno:
—	kapitalna intenzivnost,
;—glede na obseg poslovanja in število zaposlenih so u-vrščene vse organizacije združenega dela te panoge med večja industrijska pod-_ j et j a1,.
—	v tehnološkem' pogledu so vse organizacije združenega dela zastarele, zato se v vseh pojavljajo velike potrebe po investicijskih naložbah, ■
- delovni pogoji so želo težki,
—	nizka .akumulativnost, zaradi česar so sedanji osebni dohodki v grupaciji, glede na povprečja v gospodarstvu, sorazmerno nizki.
V vseh' organizacijah združenega dela — podpisniki samoupravnega sporazuma — dela 19.700 delavcev. Njihov , pov-. prečni osebni dohodek je znašal v letu 1970 1.348 din, v prvem polletju 1971 pa je bil le za 14,5 % večji.
Ves dohodek grupacije je
SESTAVLJEN NA PODLAGI DOLOČIL USMERJANJE DELITVE DOHODKA IN
znašal v letu 1970 3,3 milijarde din, v letošnjem prvem polletju pa je v primerjavi z enakim obdobjem lani narasel za 15 °/o. Dohodek grupacije je v primerjavi z letom 1970 letos, za 19 °/o višji, -akumulacija pa se je povečala za 68 °./o. Ti. podatki kažejo, da se ekonomski položaj grupacije izboljšuje, kar ji bo omogočilo tudi upravičene korekcije osebnih do-hodkov.
Kvalifikacijska struktura zaposlenih
'Komisija se je odločila, da uveljavi za izračun KOD pri administrativnih delavcih dejansko izobrazbo, pri delavcih ' v neposredni proizvodnji pa strokovno usposobljenost, katero priznavajo splošni akti podpisnikov sporazuma. Iz podatkov podpisnikov sporazuma izhaja, da ni bistvene razlike med posameznimi organizacijami-združenega dela pri dejanski kvalifikacijski strukturi, pač pa nastopajo zelo velike . razlike. pri zahtevani ' usposobljenosti proizvodnih delavcev zaradi neenotnih kriterijev si-sistemizacije deloynih mest. U-
ZAKONA O SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVANJU IN DRUŽBENEM OSEBNIH DOHODKOV TER DRUŽBENEGA DOGOVORA
veljavitev kvalifikacijske strukture po zahtevnosti delovnih mest bi tako povzročila velike razlike v KOD med posameznimi organizacijami združenega. dela: te bi bile povsem neosnovane. Zato še je komisija odločila, da vel j a--za vse, podpisnike sporazuma enotna kvalifikacijska struktura delavcev v neposredni proizvod-. nji;, la predstavlja ponderira-
no aritmetično sredino kvalifikacijskih struktur grupacije kot celote.
Psihofizični delovni pogoji Razvrstitev organizacij združenega dela. grupacije črne in barvaste metalurgije po pogojih dela je- izračunana za posamezno organizacijo kot celoto — po posebni metodologiji, katere sestavni del je spod-. - nja;jtabela:.„ -
Stopnja	Delovna mesta v obratih	Število točk
1	Administracija v upravi	0
2	Administracija v obratih, fizični delavci
v splošnih službah	10
3	Delavci v mehanski obdelavi (brušenje,
struženje, rezkanje, orodjarna), laboratoriji (razen kemičnih)	25
4	Delavci v obratih hladne obdelave, vzdr-
ževanja, transporta, vzmetarne, mehanske obdelave, jeklovka, v kemičnih labora- 1 torijih, stiskanje, vlečenje	40
5	Delavci v obratih tople predelave (valjar-
na, livarna, termična obdelava), v Samotami, galvaniki, sontirnici korunda, v e-nergetskih obratih, v kemični obdelavi plošč, pri proizvodnji umetnih gnojil in žveplene kisline, pri.čiščenju	odlitkov	55
6	Delavci V kalilniških obr'atih (topilnice . jekla* visoke peči, elektro peči); v proiž-
■ vodnji minija, feroligur, karbida, anodne -mase, pri elektrolizi in pri proizvodnji glinice	.70
(Nadaljevanje na 5. strani)
Defekt
RAZPONI VREDNOTENJA PO POSAMEZNIH SKUPINAH DELOVNIH MEST
Raz-
red
Faktor
progresije
KOD
NK
delo
PK
delo
KV
delo
VK
delo
Skupino-;vod j e
Nižje
strok.
delo
Srednje strok, delo 1
2.
3.
1.000
1.060
1.124
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
1.191
1.262
1.333
1.419
1.504
1.594
1.689
1.791
1.898
2.012
2.133
2.261
2.397
2.540
2.693
2.854
3.027
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
3.207
3.400
3.604
3.820
4.049
4.292
4.550
4.823
5.112.
5.419
6.000
Višje
strok.
delo
Visoko' strok, delo ■
Vod-
stveno
delo
Vddilno
delo
Direktor
Faktör
progresije
Kod
1:000 1,060 1.124 , 1 19.1, 1.262 '
1.419
1,504
1.594
1.689
1.791
1.898
2.012
2.133
2.261
2.397
2.540
2.693
2.854
3.027
3.207
3.400'
3.604
3.820
4.049
4.292
4.550
4.823
5.112
5.419
6.000

HM
fllilllK

Skladišče
Jugoslavija -močna proizvajalka boksita
Po statističnih podatkih ameriškega Buerau of Metal statistics 1970, je Jugoslavija v letu 1969 proizvedla 2,128.019 ton boksita. To je za 103.931 ton ali za 2,7 °/o več kot v letu 1968. S to proizvodnjo .zavzema Jugoslavija drugo mesto pri proizvodnji boksita v Evropi, takoj za Francijo, in visoko sedmo mesto med vsemi proizvajalkami boksita na svetu.
Vsa svetovna proizvodnja boksita v letu 1969 je znašala približno 50,811.476 ton. Zahodne države .so proizvedle 43,274.458 ton, socialistične države pa 7,537.018 ton. tem letu je narasla proizvodnja boksita v primerjavi z lotom 1968 za okrog 6 milijonov ton ali za 13,4 °/o. Ta porast je precej višji kot v obdobju let od 1967 na 1968, ko se je svetovna proizvodnja povečala za slaba 2 %.
NAJTEŽJA DELA - ROBOTI
JAPONSKA INDUSTRIJA UPORABLJA V ZADNJEM ČASU VSE VEČ ROBOTOV NA IZREDNO TEŽKIH ALI NEVARNIH DELOVNIH MESTÌH.
Predvidevajo, da bodo samo v letu 1974 na novo instaurali Tobote v vrednosti več kot 130 milijonov dolarjev. Kljub temu, da ti roboti delavcem prevzemajo delovna mesta, se Japonci zaradi tèga nič ne razburjajo, saj pri njih prevladuje močno pomanjkanje delovne sile. Pòleg tèga pa roboti v glavnem prevzemajo težka, •dolgočasna, ritmično se ponavljajoča in največkrat še nevarna opravila, katera šo prej morali opravljati ljudje; Tako sproščene delavce pa zaposlujejo na bolj zahtevnih in zanimivih delovnih mestih.
Ti industrijski roboti po zunanjem izgledu niso prav. nič podobni robotom, katerih smo vajeni- gledati v znanstvenofantastičnih filmih in sploh riè poskušajo biti podobni ljudem. Najpreprostejši industrijski robot je usposobljen, njpr., le za premikanje neke ročice med dvema določenima točkama. Bolj razvite robote, iz tako i-menovane kategorije »A«, pa že lahko programirajo z magnetnimi trakovi — za 30 ali še več operacij.
Čeprav v posameznih japonskih podjetjih naraščajo plače tudi za 17 do 20 °/o na. leto, čutijo Vse večje pomanjkanje delovne sile. Toda Japonci so vedno pripravljeni na uvedbo kakršnikolih izumov in tehničnih izboljšav, zato vse bolj ek-. sperimentirajo v zvezi z vsestransko uporabo industrijskih robotov, saj v tem vidijo enega od možnih odgovorov na vedno večji problem pomanjkanje delovne siile.
Poglejmo robota, katerega so montirali v eni od avtomobilskih tovarn. Ta . robot je nadomestil več delavcev, jih rešil težkega dela, noben od teh delavcev pa ni zaradii uvedbe robota izgubil službe. Ti delavci so poprej vsakih 48 sekund morali vzeti v peči žarjeni strojni del in ga kaliti v posebni; tekočini. Delavci so dolgo časa mbrali: stati v vedno enakem položaju, dvigati in potapljati vroče stroj ne dele. Delo je bilo monotono in nevarno. Zgradi vročine so morali uporabljati azbestne rokavice. Iz' tekočine za kaljenje so se širili dražeči plini ih vedno je obstajala nevarnost za opekline od žarečih avtomobilskih delov ali; od vroče tekočine za kaljenje. Zato je razumljivo, da ge delavci nikdar niso potegovali-' za to delovno mesto. Preprost robot sedaj enakovredno opravlja
prejšnje naporno delo ljudi. Njegova cena je okrog 2.800 dolarjev. Ima ročico, katera se lahko giblje v območju 240° horizontalno in vertikalno ; lahko dviga in prestavlja predmete, težke do 45 kg.
Bolj izpopolnjeni roboti so seveda tudi mnogo dražji, do 34.0ÒÓ dolarjev komad. Te robote programirajo ž magnetnim trakom. Za kontinuirano delovanje ima robot dva sistema magnetnih trakov. Dokler se eri trak ponovno previja nazaj, drugi trak poveljuje robotu. Tipično opravilo tako iz-
popolnjenih robotov v tovarnah je točkovno varjenje ali pa avtomatsko barvanje avtomobilskih karoserij.
Na Japonskem že okrog 100 tovarn proizvaja robote, precej tovarn pri se pripravlja na njihovo proizvodnjo. Roboti so vse bolj izpopolnjeni, nekateri od njih že sedaj lahko »mislijo«. V Tokiu razvijajo robota, ki uporablja elektronski računalnik in lahko ugotavlja barve in oblike posarrieznih pred-iriétov. Menijo pa, da teh robotov pred 1975. letom še ne bodo prodajali.
Za sedaj v glavnem instalirajo enostavnejše robotè ;— trim, kjer je zaradi slabih delovnih pogojev in zaradi varnostnih faktorjev dobrodošla zamenjava za človeško delovno silo. Zaenkrat robotov še ne montirajo z namenom, da bi proizvajali več iii bolje, kpt bi to zmogel človek, niti, da. bi izpodrinili1 človeka iz tovarn.
Mši sproščeni delavci se zaposlujejo na boljših mestih; zdaj so, nadzorniki in tehniki za strežbo robotom. Dokler bo na Japonskem še trajala ekonomska prosperiteta, bodo roboti bolj zaželena pomoč kot pa nevarna konkurenca delavcem.
Nekatere bistvene sestavine samoupravnega sporazuma
(Nadaljevanje s 3. strani) Na podlagi metodologije v sporazumu je za vsakega podpisnika sporazuma izračunana vsota denarja za pogoje dela,
Ta vrednost je preračunana v odstotku na izračunane. KOD za , posamezne organizacije združenega dela, kot sledi;
- za organizaciji združenega dela TGA Kidričevo in tovarn dušika Ruše	* ..	26"%
• za organizacije združenega dela: Železarno Jesenice, Železarno1 Ravne in Železarno Štore ;.	24%
za organizacije .združenega dela: Cinkarno Celje,
IMPOL Slov. Bistrica in Mariborsko livarno	20 %
Tako izračunani odnos med organizacijami združenega dela ima komisija za realen ,in predstavlja skupno s KOD in ostalimi dodatki nivo OD, ki je v rahlem porastu nasproti sedanjemu nivoju.
Faktor stimulacije Zastran udeležbe pri ostanku dohodka se je komisija odločila za formulo, navedeno v sporrizumu, iz : razloga, ker so pri tafcO1 ugotovljenem faktorju stimulacije upoštevani kriteri-' ji racionalnega gospodarjenja. Izračunani na osnovi finančnega rezultata, kažejo, da hi faktor stimulacije znašal za grupacijo v povprečju za leto 1970 4,88 %, za prvo polletje 1971 pa 11,02 %. Če bodo rezultati gospodarjenja v letu 1971 dopuščali, meni komisi j ri, da bi organizacije združenega dela naše grupacije povsem realno in umestno uvedle izplačilo stimulacije.
Najnižji in najvišji dohodek Najnižji osebni dohodek v samoupravnem sporazumu j è določen z 800 din neto mesečno, kot je predvideno tudi v družbenem dogovoru. Vendar s sporazumom določeni psihofi-
zični delovni pogoji omogočajo izplačilo okrog 1.000 din neto mesečnega OD na delavca.
Ta nivo jev večini organizacij združenega dela dejansko že sedaj dosežen.
Za izračun: ririjvišjega iriož-nega osebnega dohodka je v predlogu sporazuma predpisana posebna metodologija, ki preprečuje na tem področju prevelika odstopanja. Samoupravni sporazum dopušča možnost, da-na j višji osebni dohodek preseže nivo 6.000 din neto mesečno, toda le v primeru,. če je faktor stimulacije večji od nič.
Najmočnejša proizvajalka boksita na svetu je Jamaica, katera je leta 1969 proizvedla 8,527.680. ton boksita.. Nasproti letu. 1968 je povečala proizvodnjo za 115.440 ton ali za 1,4 °/n.
Drugo mesto v proizvodnji boksita na svetu je zasedla Avstralija, katera je s tega mesta izpodrinila Surinam. Avstralija je proizvedla 7,917.134 ton boksita, napram 4,447.275 ton v predhodnem letu, kar predstavlja ogromen napredek proizvodnje - za 78 Vo.
Na tretjem mestu je Surinam s proizvodnjo 6,236.002 ton; ta je povečal proizvodnjo za 576.000 ton ali za 10,2 ‘Im.
Na četrto mesto se je uvrstila Sovjetska, zveza s proizvodnjo 5,080.320 ton boksita.
Ostale pomembne proizvajalke boksita so zvrščene po tem vrstnem, redu:
’ Gvajana s proizvodnjo 4,306,431 ton, v prejšnjem letu 3,723.408 ton; porast za 583.023 ali za 13,5 Vo.
—	Francija z 2,722.725 ton, porast proizvodnje za 59.675 ton ali 2,29 Vo.
—	Jugoslavija na sedmem mestu s proizvodnjo 2,128.019 ton, s porastom proizvodnje za 103.931 ton ali za 2,7 Vo nasproti prejšnjemu letu.
Med države, katere proizvajajo boksit v količinah med 1 in 2 milijona ton, so se uvrstile: Grčija, Madžarska, ZDA, Gvineja, Malezija in Indija.
Grčija je proizvedla 1,940.047 ton boksita, porast je za 103.931 ton ali 5,7 Ve.
Madžarska v letu 1969 ni povečala proizvodnje boksita, ampak je za malenkost celo nazadovala. Proizvedla je 1>935.Q05 ton nasproti 1,959.370 ton v letu 1968, to je zmanjšanje proizvodnje za 1,9 Vo.
ZDA so proizvedle 1,824.833 ton boksita v primerjavi s predhodnimi 1,632.960 tonami, to je porast za 7,9 Vo.
Malezija je proizvedla 1,073.000 ton-Proizvodnjo je povečala za 274.363 ton ali za 34,4 Vo.
Indija je povečala proizvodnjo za 73.269., ton. ali za 7,8 Vo in proizvedla 1,012.498 ton boksita.
Med državami, katere so proizvedle manj kot 1 milijon ton boksita, so: Kitajska, za -katero pa ni točnih podatkov in je njena proizvodnja le približno ocenjena. Nadalje Dominikanska republika z letno proizvodnjo 997.920.ton boksita, Indonezija z 926.977 ton, letni porast 47.991 ton ali za 5,5 Vo, Siera Leone, katera je zmanjšala proizvodnjo za 48.001 tono ali za 10,20 Vo in je proizvedla le 422.326 ton. Italija je proizvedla 228.151 ton, to je za 11.953 ton ali 5,5 Vo več kot v prejšnjem letu.

Razkladalna postaja za mazut
Feed-back kot najvažnejši element kibernetike
Kolena
tivnimi: razmerji v zbirokratiziranih organizacijah. Te orga-i nizaci-j-e sicer niso brez kontro—, le, vendar so nesposobne odstranjevati lastne napake.. Gre -le za, verifikacijo izvajanja vrednot, norm-in feklepov, ki, pa ; ni homeostatična. Sicer 'pa tudk asm feed-back hi vednd-najbolj učinkovit, predvsem pri izključni uporabi hegatìvr, nega feed-backa . ali , pa., ko-želimo , eno obliko feed-backa uporabiti na račun; drugih oblik. ‘
Funkcionalna omej enost negativnega feed-backa . je v tem,, da nam pove, kako sedela, ne more pa povedati niti razlogov deviacij, niti teh natančneje osvetliti. Časovni ciklus in komunikacijski krogotok negativnega' feed-backa sta, ; praviloma zelo majhna.-- -V sociali organizaciji, je ne-'
Kibernetiko definira njen tvorec. N. Wiener kot teorijo krmiljenja in sporočanja v živih organizmih in strojih. Dejansko gre za splošno sintezo znanosti, v kateri proučujemo krmilne sisteme, kjer koli se ti pojavijo, z namenom, da bi odkrili skupne zakonitosti, ki pojasnjujejo določeno obnašanje nekega sistema; poznavanje teh zakonitosti potem omogoča izboljšanje obstoječih sistemov in konstrukcijo boljših in bolj dovršenih sistemov.
Sistem sam pa je, po splošni definiciji, Skupek določenih pojavov, med katerimi veljajo določene zakonitosti ali pa neka . načela in, ki tvorijo neko relativno celoto. Poznamo več vrst sistemov, kot so naravni, tehniški in smotrm-organiza-cijiski ( dinamični). Glavni činitelj za usmerjanje sistemov k ciljem pa je podsistem kr-, miljenja! ali upravljanja,' ki bi naj preprečeval entropijo, t.j. oddajanje, energije v prazno. Krmil j ep je pa je možno s pomočjo neposredne zveže (brez nadzorstva) in povratne zveze (feed-back) kot sposobnosti za prilagajanje bodočim postopkom na temelju predhodno opravljenega dela (po N. Wiener-ju).
S povratno • informacijo (feed-back) mislimo na zrcaljenje neke 'dejavnosti ali na reakcijo nanjo. Sicer pa poteka povratna .zveza ali povratni sklop (feed-back) od kontrolnega na izvršilni podsistem, t.j. v nasprotni smeri procesa samega in omogoča tako izkoriščanje kontrolne informacije za korigiranje krmilne informacije. Gre. torej za dodatna ali pa za čisto nova analogna povelj ai
Talko povezan .sistem imenujemo zaprti krog ali zanko, katero je mogoče izvesti le s servamehanizmom. To pa je sistem, ki se more'.samodejno prilagajati spremembam v
Pregled
Feed-back pa je lahko . negativen: če z .njim dosegamo zmanjševanje motenj, oziroma, odpravljamo motnje, ki vplivajo na sistem od zunaj; ali pa je- pozitiven: če gre za prilagajanje reakcij sistema isto-smerno z zunanjimi, pogoji. To-
sebi in v svoji okolici, z nekaterimi , specifičnimi značilnostmi. Pri item je potrebno omeniti še vnaprejšnjo informacijo kót projekcijo bodočega rezultata neke odločitve, ki nam bo pokazala verjetne posledice odločitvenih namer.
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIiA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO. UREDNIŠKI ODBOR:
Franc Vrlič — predsednik, člani: Stojan Kc-rbier, dipl. inž., Franc Kolarič, Milan Nežmah, Janez Sukič in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. inž. Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Morski Soboti. Rokopisov in slik ne vračamo.
rej, sta v podjetniški kibernetiki pomembna oba povratna sklopa.
V socialnih organizacij ah, ki so zaradi odprtega tipa nenehno podvržene entropiji, je feed-back tisti tip' komuniciranja, iki omogoča samokontrolo in isampkorekcijo. Tako si socialna organizacija izoblikuje samo vzdržujoča mehaniz-
me. Važna je skrb., vsake šo-.' ci-alne oiganizačtje' -da vzdržu-. je homeoištatičnd ravnovesje med inputom "in'’, 'outputom,. kar omogoča učinkovita povratna. zveza, • t.j. feed-back (po Veljku Rusu »Človek, delo in strukture«).
Konstituiranj e feed-backa. pa je zelo težavno v hierarhičnih sistemih in med avtorita-
gativni feed-back torej neke-vrste operativno rutinska kontrola, ki le -sproti beleži in korigira deviacije oz. ódkldhe-od -normativov. Nefunkcionalne učinke lahko' povzroči feed-back tudi, če s svojimi prepogostimi -stimulusi preobremenjuje, center odločanja. Vodilna oseba ali vodilni organ-
reagira zaradi preobremenjenosti le še selektivno, počasi' ali pa -sploh ne reagira več-Tu govorimo o hipertrofira-nem feed-backu, ki je pa zelo> redek.
Izoblikovati - je potrebno pač-zadosti razvito povratno zvezo, kar je predvsem možno v 'horizontalni smeri komuniciranja. Tu is e oblikuje že spontano, saj je tok horizontalnih informacij .dvosmeren. JTežj-e* je v vertikalnih komunikacijah, -kj-er je krogotok feed-bactka, če -že obstaja, zelo. o-zek.
Nerazvitost feed-backa je* torej inherentna lavtor-itativ-nim odnosom. Učinkovitost in demokracija pa sta le diva izredna momenta organizacijske-oblike integritete, ki ju feedback. omogoča.
Dopisujte v ALUMINIJ