Januš Golec: 16 Lov na zaklade. Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja. Dalje. Jim ni bilo za toli zažoljeno zlato in priš!i so lc tako daleč, kakor daleč segajo njihova lovišča, v katera so se odpravljali koj po našem prihodu vsi od.asli moški. Pred deževno dobo so se hoteli založiti s svezim mesom ter ga nasušiti za mesece dežja, ko tudi prerijski Indijanec -obilno spi ter je in čuva svoje zdravje pred skrajno nezdravo mokroto. Dopovedovali so nam s kazanjem, da bodo lovili zverjad s pomočjo ognja in so že vse tozadevne priprave v poinem teku. Vodja ekspedicije g. Davis Graham je žo vidcl indijanski lov z ognjem in nam je zatrjeval, da je prav zanimiv. Indijauci niso imeli prav nlč proti ogledu njihovega načiiia josenskega največjcga lova, s katerim se založijo za več mesecev z obilnimi zalogami na solncu posušenoga mcsa. Sklenili smo, spremljati hvdijance na njihovem lovu. Naslcdnjega dne smo marširali k V'elikemu jezeru. Tu je že čakalo kakili 200 Indijancev s precejšnjim številom psov. Na licu mcsta so nam razložili svoj vcliki lovski načrt, ka- terega so nameravali izvesti z ognjem. 50 tekacev je bilo določenih, da podtaknejo ogenj na večih mestih v polkrogu, 'ki se je razprostiral v obsegu 60 km. Na levi in desni strani polkroga tečeta reki kot obramba proli razširjenju požara na vse strani. Indijanci so se pripravljali na ta lov že pred meseci. V ta namen so požgali ob Velikem jezeru vso travo. Zrasla je že nova in sveža. Na pasu, ki ga je tvorila sveže zelena trava, so se razvrstili lo]_ostrelci, nekoliko bolj zadaj so zavzcli prosto/ metalci kopij. Najprej smo zapazili v daljavi posamezne male oblačke dima. Čez nekaj ur so švigali plameni in ogenj je bilo opaziti na celi polkrožni črti. Še ena nra in celo obzorje je bila ena sama či-na, kadeča se in z bliski plamenov osvitljena stcna. Ogromne množine dima.in pare so se dvigale proti nebu, kjer so se strnjevale v debcle, rumene oblake> ki so naposled povsem zakrili solnce.Tii pa tam je že pribežala iz šume plaha srna ali ponosen jeleu. Po zraku je švisnilo nekaj strclic, smrt j« pričela svojo kbšnjo. Na bregu jezera sem poiskal visoko drevo in se ndobno namostil na njcm. Z daljnogledom sem zasledoval prav dobro potek požara. Le kakih 20 do 30 k'm i\as je ločilo od njega. Približeval se je z neugnano naglico. Že sem čul pretresljive glasove begajočih. živali, vmes so so razlegali vreščeči bojni klici lndijancev, čc je hotela zverjad uiti skozi gosti oklep prežeče »mrti. Med tem se je zbralo v zraJku na tisoče roparskih ptic, od malih skobcev in sokolov do orlov in največjih jastrebov mrharjev. Divje so vreščale ter čakale na manjšo divjačino. Zdaj pa zdaj se je spustilo iz zračne višine krilato telo liki puščica in v naslednjem trenutku se je že dvignilo s plenom v ikljunu in med kremplji. Videl sem brkastega scra. Odnesel je v zračne višine dolgo kačo. Silovito so je oklepala jeklenega prijema, a ni ji uspelo, da bi se bila osvobodila. 50 indijanskih tekačev, ki so zanetili požar, 5e tekalo ob bregovih obeh rek ter preprečilo V»sak obupen poskus bega v svobodo. Zdajci je zajel plamen obsežen palmov gozd. V drevesnih ikronah so viseli šopi posušcnih lifetov. Komaj se je dotalknil ogenj prvega drevesa, že je bil v nekaj sekundah vcs gozd v platneiiih. Visoko so se poganjali ognjeni zublji. Divje prasketanjc, pomešaiio z neštetimi in raztiolikimi glasovi obupane divjačine, mi je udaHIo na uho. Zdaj je planila iz velikega gozda Creda jelenov. V naslednjem trenutku jc pisknilo po zraku na desetine kopij, vmes truma fctrclic in v hipu so bilo prve vste jelcnov na tleb. Ostali so sc kakor na poveljo vazpršili na vse strani. Toda od povsod jili je čakala smrt v obliki kopij ter puščic. Nekaj jlh jc pridrvelo do reke, kjer so se zgrudili onemogli. Iz plamcnov se jo izmotal velik jaguar, katerega je preganjala tor podila tolpa psov. Z vso urnostjo je planil na najbližjcga Tndijanca in ga podrl na tla. Še nekaj dolgih skokov, še par prijemov krog debla u\ že se je skiil za debelo vejo pod menoj. Ozrl se je kvišiku, spogledala sva se. Srečanje s človeškimi očmi ga je toliko preplašilo, da ,je zgubil ravnotežje in omabnil na tla. Bilo je prvič, da sem videl jaguarjeve oči prevzcte od presenečenja in strahu. Pomeril sem iz samokresa, ikrogla mu je prebila glavo in po par obupnih skokih se je zvil v iklopko in obležal mrtev. Iz gozda so se pričele valiti skupine drugih živali. Najprej sta prisopihala dva rdečkasta volka. Sprejela ju je množica 'kopij in strelic. Z lisicami in šakali so opravili na pol že ikar psi. Medvede mravljinčarje, ikaterih ne morejo za nič uporabiti, so pustili, da so se pognali v vodo, jo preplavali in se rešili na drugo obrežje. A zdaj se požene iz gozda ogromna kača. Dober metcr visoko se je dvigalo njeno telo. V silnih skokih sc je sikajoč poganjala proti vodi. Poslane strelice so jo zgrešile, dosegla je vodo in odplavala. Med opisano morijo je zajela zemljo noč. Tu in tam še smukne iz gozda, iki ni več gozd nego pogorišče, kaka žival v smrt. Toda kmalu poneha vse  Preko sto komadov najizdatnejše divjačine in nešteto manjših komadov je vrgel ta lov. Za naše pojme je pogon po opisanem načinu nekaj strašnega. Indijanci bi brez njega ne mogli živeti. Nekaj mesecev trajajoča deževna doba spremeni ciflo pokrajino v močvirje. Kakor že omenjeno, je ta čas za Indijanca čas brezdelja in bogznaj, kako bi ga pretolkel, če ne bi prirejal na jesen takih lovov. Indijanski lov je bil nam opomin, da bode treba vzeti pot pod noge ter urno naprcj, sicer bo začelo liti iz neba, predno smo na cilju. Opustili smo misel, da bi se mudili dalje časa med Indijanci in prisostovali njihovim lovskim praznikom. Podali smo se naprej v koraku, pusteč reko Rio Kuluene ob desni. Noči, v katerih smo razpostavljali straže, so potekle mirno. Konji in mule so imele dovolj paše. Koruzni zdrob smo lahko hranili za pczneje. Brez posebnih doživljajev smo se približali po dnevih rcki Rio KsiiKu. 'koje stvuga jc bila na mostih tako globoka, da je sc -ala v-oda 'konjem preko hrbta. Prtljago smo morali raztovoriti in na naših plečih prenesti na drugo obrežje. Rio Ksingu je bila po napovedi največja reka, katero bi naj srečali na poti proti zlatim zakladom. Zopet so minuli dnevi. Solnce je vzšlo ter zatonilo, dan je zamenjal noč in še vedno nismo bili pri prvem vodopadu, katerih je videl belohožec na poti v zlato poljano štiri in je pustil ustno poročilo o njih Indijancem. Lepega dne smo- le čuli bobnenje ter šumenje padajočih vodnili mas. Reka Rio Ivsingu se jc upala precej globoko v enem skoku pieko skalovja. Bili smo na kraju, kjer pošilja velika reka svoje vode prvič v globine. Polni upanja smo romali naprej. Na vcčer istega dne nam je udarjalo pod šotor na uho hrornenje drugega vodopada, katerega _mo dosegli drugi dan in po preteku ; ekaj ur še tretjoga. Čisto sigu.no smo bili na pr-vi poti. Minuli so dnevi. Po dnevu zopet samo solnce in v noči nemi mesec. Konečno nas je vzdramil iz enoličnosti votel odmev četrtega ter zadnjega vodopada. Cilj našega potovanja ni mogel biti več daleč. Približali smo se gričem, odkoder smo lah- ko pregledali pokrajino daleč naprej. Videli smo, kako se vijuga reka Rio Ksingu južno-vzhodno, mesto da bi nadaljevala pot proti severu. Kakor daleč je seglo o_vo samo stepa in liki ribje oko čisto nebo. Naslednje jutro smo zapustili reko ter se podali v levo smer. Preikoračili smo več manjših vod in smo trčili ponovno na gričevje pred nami. Pri pogledu na verigo nizkih holmcev nas je oplazovala zla slutnja, če nismo mogoče zgrešili smer. Ti-le hribčeki pred nami niso mogli biti pogorje, katerega je označil pri Indijancih umrli belokožec kot edino pravo smer. Že tukaj smo naleteli povsod na zlate sledi. Zemlja po teh neraziskanih stepah hrani pod Beboj neizmerna zlata bogastva. Zagledali smo pred seboj reko, koje.tok ni Baznamovan na nobenem zemljevidu. Počasi vali svoje vode in v njeni strugi smo našli precej zlati,h zrn. Pet dni smo se vlekli ob tej reki, šesti dan Bmo jo prekoračili ter potovali naravnost naprej. Pred nami je zrasla veriga razsekanega hribovja. Po stepi so silili proti pogorju potoki. Vsekakor smo imeli jedva en dan do cilja. Preiskal sem tla, po katerih se je pomikala naša karavana. Povsod najbolj o.iti znaki, da bomo zadeli vsak čas na tako dolgo iskano obljubljeno — zlato deželo! V počasnem koraku smo se porivali do cilja, ki se nam ni mogel več skriti in je bilo izključeno, da bi ga zgrešili. Pretrpeli smo veliko na dolgem — dolgem potovanju, bili na koncu romanja brez poscbnih žrtev in v zavesti, da se je posrečilo le nam, kar se drugim ni, ker se niso lotili odkritja suhega zlata po načrtu in s pomočjo dobro preskrbljene ekspedicije. Še predno se je pomaknila naša karavana navtkreber, odkoder srao hoteli uživati razgled po zlatih poljanah, smo srečali nŁ stepi človeški okostnjak . . . Na bslih kosteh ni bilo nikakega znaka, da bi bila žrtev ubita, ustreljena ali raztrgana od jaguarja. Mogoče je zadela rcveža prav na cilju bogznaj kako mučnega tavanja smrt vsled kačjega pika. Nismo se na videz veliko zmenili za svarilno najdbo človc&kih kosti, vendar v naših srcih je zakljuval sum: Kaj, če ne bo dolina zlata poleg zakladov — smrt tudi za nas! Pomikali smo se molče naprej in prikorecali na vrh. Pod nami nas je vabila kotanjasta dolina. Njena dolžina je znašala dobrih 30 km, širina gotovo nad 20 km. Njeno dno je bilo peščeno. Dalje sledi.