JESENSKI NAKUPI Gorenjska V Banka Banka J podukom S POMOČJO GORENJSKE BANKE VARNOST KRANJ ; PARTNERJI DOBRIM GOSI Kranj, petek, 7. novembra 1997 feo L - ISSN 0352 - 6666 - št. 87 - CENA 130 SIT (10 HRK) &ELA KNJIGA pokojninske reforme Najkrajši konec bo potegnila srednja gener ^daljšanje delovne dobe, dvig starostne meje, izenačitev pogojev za moške in z«nske, daljše obdobje za izračun pokojnine..., hkrati pa varčevanje za pokojnine. II Pismo o skupni nameri v Cerkljah Zadruga noče zavirati razvoja občine Tako je ob podpisu pisma o skupni nameri dejala direktorica Kmetijske zadruge Cerklje Marjeta Mohorič Šilar, župan Franc Čebulj pa je pojasnil nacrte, ki jih ima občina na območju sedanjega zadružnega doma. Cerkl -Ije, 7. novembra - Že P*ed dvema letoma je žu-Pa« predstavil zamisel, da bi na območju sedanjega družnega doma zgradili *e»k trgovsko-poslovni cen-ter» pri tem pa je naletel na nasprotovanje kmetov, čla-J?v kmetijske zadruge. ^edtem so se vroče glave na obeh straneh ohladile, 'ako da je ta teden prišlo đo podpisa pisma o skupni nameri, ki sta ga podpisala JuPan Franc Čebulj in direktorica zadruge Marjeta Bohorič - Šilar. Možnosti za gradnjo po ^l°vno prireditvenega ■ trgovskega centra Povečale, saj bo o okolici zadružnega doma Pridobila precej zemljišč. Nekaj jih je že z odkupom zdravstvenega doma, sedaj Pa jih bo še od Cerkve v ?ameno za vlaganja v Marijin vrtec. Ta zemlja je sicer .. predmet denacionaliza-Jijskega postopka (trenu-S v lasti državnega ženinega sklada), župan pa Pncakuje, da bodo do kon-•>L ta premoženjska 2merja urej m so se občina v Nov predsednik je Gorenjec Ljubljana, 5. novembra • V sredo so se na konstitutivni seji zbrali novoizvoljeni poslanci študentskega parlamenta. Med drugim so izvolili tudi novega predsednika parlamenta. To je po nekaj proceduralnih zapletih postal Tony Mlakar iz Bohinja, študent tretjega letnika Visoke upravne šole, sicer član neodvisnih poslancev. Letošna udeležba na študentskih volitvah je bila 37,5-odstotna, kar pomeni, da je Volilo okrog 16000 od skupno 45000 študentov ljubljanske univerze. • U.Š. Smrt slovenskega alpinista v Himalaji ra- 1»._i__-_-- Župan Franc Čebulj in direktorica kmetijske zadruge Marjeta Mohorič Silar sta v navzočnosti predstavnikov zadružnih organov in občinskega sveta Cerklje podpisala pismo o skupni nameri. Direktorica kmetijske zadruge Marjeta Mohorič Šilar je ob podpisu pisma o skupni nameri dejala, da zadruga noče zavirati razvoja občine, da želijo tudi razvoj trgovskega in poslovnega centra, ob čemer pa nameravajo svojo dejavnost ohraniti, z njo pa tudi vpliv pri razvoju poslovnega cen- tra. Po županovih besedah naj bi v tem centru poleg kmetijske zadruge in pošte našlo mesto tudi več trgovskih podjetij, zdravstveni dom pa bi po njegovo bolj sodil v sklop šole, knjižnice in športne dvorane na drugi lokaciji. • D. Z. Žlebir STRAN 26 GLAS jutri v Preddvoru V gostilni pri Seljaku bomo dopoldne med 10. in 12. uro prisluhnili domačinom, zapis o tem pa bomo objavili v torkovem Gorenjskem glasu. Preddvor-čani pa bodo lahko ob obisku Gorenjskega glasa v njihovem kraju naročili brezplačni mali oglas, se prijavili na katerega od številnih Glasovih izletov, z naslovljenim izvodom našega časopisa dobili majico. • D.Z. poslovni val Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure DANES UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJi *Nl?ANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ _ R0Ć|LA: sklodišče Medvode tel. :061/611 -340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242_ Marko Tušek, akademski slikar Slike, ob katerih čutiš, kako so nastajale SaRAN 21 2L|ttANl$KI ZIMtKOŠPORTNI SEJEM * oddaja in nakupi rabljene opreme °°gata in ugodna ponudba nove opreme ~ smučarske vozovnice s popusti m M SEJ 16* N m Gregorčičeva 10 4000 Kranj, Slovenija tel.: 064 360 060 fax: 064 223 229 P05LOVMA IM PROMOCIJSKA DARILA KOLEDARJI, ROKOVMIKI, 0BE5KI, SVIMCMIKI In še 5000 drugih daril ■'1 Ljubljana, 7. novembra - Zadnjega oktobra 1997 ob 14. uri in 15 minut je 36-letni Janez Jeglič iz Domžal dosegel 7742 metrov visoki zahodni vrh himalajske gore Nuptse. Zaradi močnega vetra je najverjetneje padel z vrha čez južno steno gore, je ugotovil vodja kamniške odprave Tomaž Humar, ki je na vrh stopil le četrt ure pozneje za soplezalcem. Na sliki je Janez Jeglič, ki je lani prejel tudi laskavi naslov najboljšega alpinista v Sloveniji. • S. Saje Glasova preja 1997, devetič Gorenjka - slovenska tovarna čokolade 1922 - 1997 zaradi zadržanosti kmetijsk^a mir^stra Cirila Smrkolia ne bo v petek, 14. novembra, ampaJd v petek, 21. v Bistroju Grand Budkovič i ustvarjalec . •___ni „ i.__. Anton Pintar. pogovarjal £a muzeja Jože Dežman. frvacije po telefonu 064/223-111 GORENJSKI GLAS 064/79-10 BISTRO HOTELA TOPLICE BLED Sponzorji: ŽITO Gorenjka, d.d., Lesce, Grand Hotel Toplice Bled, Belica Medana SLOVENSKA POSTELJ; Za vaše prijetne sanje VZMETNICE, ŽIMNICE LETVENE MREŽE MERINO POSTELJNINA ORTOPEDSKA LEŽIŠČA OBLAZINJENO POHIŠTVO SPALNI STUDIO Delavska 19 STRAŽIŠČE -KRANJ Tel.: 311-377 311-159 Cesta na Rupo 45 TUJ 4000 KRANJ Tel.: 064/245-124 | španske ker. ploščice - kopalniško pohištvo - sanitarna oprema ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J J Til./fAX:064/881'910, 881-484 , UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VyiDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET Slovenija se ozira tudi na Balkan Vladna delegacija v Sarajevu Ljubljana, 7. novembra - Danes odhaja v Sarajevo delegacija slovenske vlade v najmočnejši postavi: s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom, zunanjim ministrom dr. Borisom Frlecem, ministrom za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjanom Senjurjem in ministrom za promet in zveze Antonom Ber-gauerjem. V delegaciji bodo predstavniki okrog 40 največjih, slovenskih podjetij. Ob tej priložnosti bo podpisan sporazum o gospodarskem sodelovanju in sporazum o prevozu oseb in blaga v mednarodnem prometu. Slovenska delegacija se bo srečala s Slovenci, živečimi v Bosni in Hercegovini. Po nekaterih podatkih je na območju federacije, okrog 17.000 Slovencev, dd katerih jih ima 1800 slovensko državljanstvo. Po drugi strani pa je v Sloveniji največ beguncev iz Bosne in Hercegovine. Po uradnih podatkih blizu 5000. Ob tej priložnosti bo tudi poslovna konferenca v organizaciji obeh gospodarskih zbornic. Na Bosno in Hercegovino je vezan tudi naslednji dogodek. Slovenija je postala uradno 37. država, ki deluje v mednarodni vojaški mirovni organizaciji Sfor v Bosni in Hercegovini. Slovenija bo okrepila letalski del sil s tremi helikopterji in enim letalom. Naša enota bo stacionirana doma in bo sodelovala predvsem pri prevozih. Sforju je Slovenija ponudila uporabo letališča v Cerkljah in nekaj bolnišničnih zmogljivosti v Kliničnem centru v Ljubljani. Evropa prihodnosti V Muenchnu je bil mednarodni simpozij o novi Evropi, ki gaje priredil Institut za mednarodne odnose fundacije Hanns -Siedel. Med gosti in govorniki je bil tudi slovenski predsednik Milan Kučan, ki se je sešel s slovaškim predsednikom dr. Michaelom Kovacsem in predsednikom Svobodne republike Bavarske dr. Edmondom Stoiberjem ter generalnim sekretarjem Nata dr. Javierjem Solano. Med slovenskimi udeleženci so bili tudi obrambni minister Tit Turnšek, nekdanji državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ignac Golob in podsekretar Anton Rupnik. Predsednik Kučan je posebej poudaril, da se s širitvijo Nata končuje obdobje hladne vojne in jaltske delitve sveta. Za Slovenijo ostaja članstvo v Natu strateški cilj, ne glede, da ni bila vključena v prvem krogu. "Slovenija se počuti kot maratonec, ki je prišel v cilj drugi ali tretji, potem pa je ugotovil, da so ga izključili zaradi napačne prijavnice," je dejal ob tem predsednik republike Milan Kučan. • J.Košnjek Dragonja v vodstvu kranjske LDS Kranj, 7. novembra - Na sredinem zboru članic in članov mestnega odbora Liberalne demokracije Slovenije Kranj so za člana izvršnega odbora izvolili Metoda Dragonjo, ministra za gospodarske dejavnosti, ki stanuje na Bregu ob Savi. Sprejeli so pravilnik o organiziranosti in delovanju mestnega odbora LDS in sklenili, da bo decembra v Kranju kongres mladih liberalnih demokratov, v Kranj pa bodo povabili tudi predsedniškega kandidata stranke dr. Bogomirja Kovača. Med pomembnejšimi prihodnjimi nalogami so priprave na lokalne volitve prihodnje leto. Zadnje so bile za stranko uspešne, saj imajo v občinskem svetu 7 svetnikov. • J.K. Saj skorajda ni res: do začetka novega 1998. leta sta le še dobra dva meseca! In Gorenjski glas bo zanesljivo prvi, ki Vam namesto Miklavža, Boiička in dedka Mraza ponuja dobro stvar ČASOPIS. Vsaki naročnici oz. vsakemu naročniku Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj pripada nagrada, po izbiri, le obkrožiti jo je treba. Ob izpolnjeni naročilnici s podatki o novem naročniku izberite: ali trimesečno naročnino v letu 1998, ali Glasov izlet po izbiri, ali knjigo iz založbe Gorenjskega glasa. Kaj pa "božiček" za novega naročnika? Tudi je: Gorenjski glas brezplačno do konca leta. Torej tudi s prilogo "Letopis Gorenjska 1997/98" na 288 straneh. Novega naročnika sem pridobil(-a):................................................................. Moj naslov:.......................................................................................................... Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri/: - Glasov izlet po izbiri v letu 1998, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom - naročnino za......trimesečje 1998, zato dobim časopis tri mesece brezplačno - knjigo Pod Marijinim varstvom iz založbe Gorenjskega glasa Izjava za novega naročnika: NAROČAM za najmanj eno leto Ime in priimek:................... Naslov:.............................. OTMGLAS Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. Enakovredno velja, če je novi naročnik za več kot tričetrt leta prekinil naročniško razmerje. V primeru, da naročniška služba Gorenjskega glasa ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in o Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Prvi torek oz. petek po prejemu naročilnice bo novi naročnik že začel prejemati časopis. _IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA _ V državnem zboru zasedajo odbori in komisije Kdo bo varoval potrošnika Predlog zakona o varstvu potrošnikov je v tretji obravnavi, po novem pa ni predvidene nacionalne organizacije za varstvo potrošnikov. Med državljani je zavest o pomembnost varstva potrošnikov še premajhna. Ljubljana, 7. novembra - Zakon o varstvu potrošnikov je že nekaj časa v parlamentarni obravnavi, vendar še ni sprejet. Sedaj je v tretji obravnavi in v sredo se je z njim ukvarjal odbor za gospodarstvo državnega zbora. Poslanci, člani odbora, so med drugim menili, da mora proizvajalec zagotavljati rezervne dele tudi po preteku garancijske dobe in da mora biti tudi čas za reklamacije dovolj dolg. Nekateri so menili, da bi bil dovolj le en dan. Osrednje vprašanje pa je organiziranost varstva potrošnikov. Doslej je predlog zakona predvideval osrednjo nacionalno organizacijo za varstvo potrošnikov (to nalogo je opravljala Zveza potrošnikov Slovenije) in strokovna združenja za varovanje potrošnikov. V predlogu zakona za tretjo obravnavo pa se je pojavila sprememba. Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur je razložil stališče vlade, ki nasprotuje ustanavljanju nacionalne in strokovnih združenj za varstvo potrošnikov, ampak zagovarja svobodno organiziranje in predvideva možnost neke zveze potrošniških organizacij na državni ravni. Takšna svoboda, brez hierarhič- poudarjali vsi, treba zgledovati po načinu zaščite potrošnika v drugih državah. Varstvo upnika Parlamentarni odbor za notranjo politiko in pravosodje je obravnaval predlog zakon« o izvršbi in zavarovanju, kiJe Marjan Podobnik in dr. Janez Drnovšek. Letošnji in prihodnji proračun bo za oba trd oreh. Foto: G. Šinik nosti, naj bi spodbudila gibanje za zaščito potrošnika. Pri nas je zavest o tem še na nizki ravni. Vse pobude so zato dobrodošle, so razen ministra trdili tudi drugi zagovorniki take rešitve. Upoštevano je bilo tudi stališče, da potrošniških združenj ne bi smeli spustiti pod vpliv raznih gospodarskih družb ali političnih strank. Predvsem Zveza potrošnikov Slovenije, ki se je sedaj skladno z novo zakonodajo registriralo kot društvo, na- sprotuje predlagani rešitvi. Na seji odbora so dejali, da pripravljen za drugo obravnavo. Predlagani zakon je & sežen in bistveno ostrejši o" dosedanje ureditve na tem področju. Spoštovano je gcn' eralno naročilo državnega zbora, da naj se v večji merl zagotovi učinkovito varsjj upnika in večja hitrost izvršilnega postopka.Uresničevana je pravica do sodnega varstva, tako /a stranko, ki zahteva M° va, tako za stranko, varstvo pravice, kot za stran, ki se temu upira- - . opek izvršbe in Post0L. zavarovanja se uvede na p^ ima Zveza nesporne zasluge «*«"*apw *c 0 za rast zavesti o pomembnosti dl°g uPmk,a> lahko £a *ost > varovanja potrošnikov, vendar ne more biti privilegirana, ampak enakopravna med ostalimi. Pri vladi namreč že deluje Urad za zaščito potrošnikov. Zveza potrošnikov meni, da bi pomenilo več organizacij drobljenje že sicer skromnega denarja, ogroženo pa bi bilo tudi brezplačno svetovanje potrošnikom v stiski. Predvsem pa se je, to so datke določilo, da lahko pridobijo zahtevane po o dolžniku in njegovem P> mičnem in nepremičnem P moženju. Postopke *jW sodniki. Obravnavani so ru mog°ic ži in stvari, ki jih je rubiti. Kot pravijo na trstvu za pravosodje, je .j, zakon zasnovan po cvrop merilih. • J.KoSnJek min'5! nov< Ogroženo je sodno varstvo Sodniki bodo lahko mlajši od 30 let Predlog Slovenskega sodniškega društva, da bi sodnike lahko premeščali in jih zato še plačali, ni dobil podpore. Strokovnost ni vedno odvisna od starosti. Ljubljana, 7. novembra - Na odboru za notranjo politiko in pravosodje so soglašali s predlogom skupine poslancev s prvopodpisanim Ferijem Horvatom (Združena lista), da se začasno omilijo pogoji za izvolitev sodnika na sodniško funkcijo. Razlog je hudo pomanjkanje sodnikov, predvsem na okrajnih sodiščih v Pomurju. Zakon o sodniški službi naj bi ustrezno spremenili in predlog za spremembo je bil v drugi obravnavi potrjen. Sodniki bi bili lahko mlajši od 30 let, imeti bi morali po pravniškem državnem izpitu eno leto prakse v sodniški službi oziroma tri leta delovnih izkušenj pri pravniškem delu izven sodstva, personalni svet pa bi te sodnike vsakoletno ocenjeval. Taka rešitev bi prišla v pošt-ev, če bi bili razpisi sodniških mest na okrajnih sodiščih neuspešni, veljala pa naj bi do konca leta 1999, ko naj bi se položaj zboljšal. Ob tej dopolnitvi se je na odboru razvila zanimiva razprava o položaju sodnika pri nas in vzrokih za take zaostanke na sodišču. Pravosodni minister Tomaž Marušič je dejal, da je problem pomanjkanja sodnikov zelo resen in je že vprašljivo ustavno jamstvo za sodno varstvo. Ukrepi sodnega sveta za večjo učinkovitost dajejo prve rezultate, za še dodatno plačevanje sodnikov pa ni denarja. Na okrajnih sodiščih v Pomurju je problem tudi dvojezičnost, saj mora sodnik znati slovenski in madžarski jezik. Marko Šorli je v imenu sodnega sveta povedal, da starost ne zagotavlja zrelosti sodnika. V sodstvo morajo priti sposobni ljudje, ki bodo v tej službi uresničili svoje ambicije, ne pa drugje, kot se še dogaja. Pomislek, da bi z nižanjem starostne meje nižali tudi drž'' kvaliteto, po Sorlijevem mnenju nt_ -e Samo denar ni bistven za sodni K - e dejal poslanec Maks Lavrinc. Vr.M0 sodnikom popravila plače, pa se niv .g zboljšalo. Napaka je v sistemu, K^e(j dovolil množičen odhod sodnikov ^ odvetnike in notarje, oblast pa spreJ ^ zakone, ki postopke kompliciraj^, n poenostavljajo. Dr. Ciril Ribičič je F bj dlagal kompromis: če višja plača n pomagala, kaže znižati starostno Wy Predlog ni bil sprejet. Prav tako ni a soglasja predlog Sodniškega oziroma Aleša Zalarja, ki je prf-za rizična sodniška mesta višjo pla^o pravico do premakljivosti oziroma W giranja sodnika. To bi bilo lahko ucin* v vito. To ne bi bilo vtikovanje , avtonomnost sodne oblasti. Sodnike , delegirala sodna in ne izvršna oblast-J.Košnjek Pobuda za novi zakon Prelom s preteklostjo Ljubljana, 7. novembra - Predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije in Slovenskih krščanskih demokratov ter poslanca državnega zbora Janez Janša in Lojze Peterle sta vložila v parlamentarno proceduro predlog resolucije o protipravnem delovanju prejšnjega komunističenaga režima in zakon o odpravi posledic totalitarnega komunističnega režima. Resolucija ugotavlja, da je prejšnji režim zlorabljal za svoje početje državne in druge organe in da je vodstvo takratne partije v celoti odgovorno za medvojne in povojne poboje. Zakon pa naj bi udejanil lustracijo in prekinil kontinuiteto med prejšnjim režimom, ki se je končal s prvimi demokratičnimi volitvami, in sedanjim. Ker tega preloma nismo storili, predlagatelja resolucije in zakona menita, da so nam zato nekatera evropska vrata še zaprta. i>n» Proračunske težave Ljubljana, 7. novembra - Vlada je konec u"'|(Un zaustavila zaposlovanje v šolstvu, zdravstvu, * p in znanosti ter dejavnostih, ki se financiraj državnega proračuna. Da je pot do letošnjega proračuna in Pre . „e proračuna za prihodnje leto naporna, nihče v ^ taji. Podpredsednik vlade Marjan Podobnik J ^ nikal trditve, da letošnjega proračuna državn« ^ sploh ne namerava sprejeti. V proračunu res m t okrog 8 milijard tolarjev, ki jih bo treba notranjimi prerazporeditvami, vendar bo d zbor nadaljeval s sprejemanjem proračuna ~ojitev vembra, po prvem krogu predsedniških Naporna so usklajevnja za prihodnji proraču^ še vedno manjka okrog 15 milijard tolarjev. da jih bom prepričal o p jnosti pokojninske reforme. }enpravih smo nov, posodobljeni pokojninskega za- varovanja, ki bo socialno sprejemljiv, pravičen in ki bo zagotavljal varno starost vsem, hkrati pa bo omogočal zdrav gospodarski razvoj, je uvodoma dejal minister za delo Tone Rop. Leta 1981 so enega upokojenca preživljali 3,3 zaposleni, lani le še 1,65 zaposlenih. Starejših je vse več, otrok vse manj, v zadnjih letih so brezposelnost reševali z upokojevanjem, ki je pri nas postalo vrednota. Izkoristijo jo vsi, ki dopolnijo minimalne pogoje, tudi zaradi dobrega gmotnega položaja upokojencev. Pokojninski zavod bi brez državne pomoči zabredel v globoko izgubo, letos bo iz proračuna dobil 111 milijard tolarjev, prihodnje leto računa na 154 milijard sredstev, karbo tretjina prihodkov, je povedal direktor pokojninskega zavoda Janez Prijatelj. Še veliko razlogov bi lahko našteli, zakaj je pokojninska reforma nujna, toda pojdimo raje k predlogom sprememb, ki vas brez dvoma veliko bolj zanimajo, če ste več ali manj že prepričani, da je pokojninska reforma nujna. Pri srednji generaciji se izračun prelomi Sedanji dokladni pokojninski sistem bo spremenjen, hkrati bo uveden sodoben naložbeni sistem. Uvedeni bodo trije stebri pokojninskega sistema, prvega bo predstavljal prenovljen dokladni sistem, za drugi steber bo značilno obvezno varčevanje, za tretjega pa prostovoljno. Spremembe dokladnega sistema bodo postopne, naravnane so tja do leta 2022. Postopoma se bodo krčile pravice in odlagala upokojitev, manjše pokojnine iz prvega stebra bo nadomestil drugi, varčevalni steber in ostajale bodo na približno enaki ravni. Prehod v večstebrni sistem se bo splačal le mlajšim od 40 let. Kolikor mlajši bo kdo ob uvedbi drugega stebra, toliko več bo privarčeval in izračuni kažejo, da bo njihova pokojnina celo nekoliko boljša, kot bi bila po sedanjem sistemu. Starejšim pa se varčevanje ne bo splačalo. Ker v pravice ne bodo posegali za nazaj, bo za zavarovalna leta v starem sistemu uporabljen star izračun pokojnine. Kolikor večji delež bo imel star sistem, toliko bolj nespremenja bo pokokojnina. Potemtakem je logično, da bo najkrajši konec potegnila srednja generacija, saj se pri njej izračun prelomi. Po starem sistemu bodo pač imeli premalo ugodnih let, po novem pa še ne bodo veliko privarčevali. Razprava bo pokazala, če bodo zanje našli posebne rešitve, nemara v tretjem stebru prostovoljnega varčevanja. Razširil se bo krog zavarovancev Kroga zavarovancev ne bodo ožili, temveč razširili, predlaganih je nekaj zanimivih novosti. Obvezno naj bi bile zavarovane tudi matere z otrokom do enega leta starosti oziroma dokler prejemajo starševski dodatek. S soglasjem obeh bi bil lahko namesto nje vključen tudi otrokov oče. Vključile se bodo seveda matere, ki drugače niso zavarovane, zato se bo ta možnost nanašala na študentke, kmetice, gospodinje itd. Prispevki za to obliko zavarovanja naj bi se plačevali iz državnega proračuna. V obvezno zavarovanje naj bi bili vključeni tudi samostojni podjetniki (obrtniki) in drugi samozaposleni. Sedaj imajo namreč bistveno boljši položaj, saj plačujejo le tretjino tistega, kar plačajo delavci. Naložili naj bi jim tolikšne obveznosti, kot jih imajo delavci oziroma njihovi delodajalci. V praksi bi bilo to izvedljivo s preoblikovanjem sedanjega vzajemnega sklada obrtnikov v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje obrtnikov in drugih samozaposlenih. Za zasebnike, ki ne bi dosegali mini-nalnega dohodka, bi morali predvideti možnost izzvema iz zavarovanja. 'KAKO Se ttUM>» TAKO ZAVZelo fcKoJr^SKe Zvišanje starostne meje za pol leta vsako leto Za starostno pokojnino morajo moški sedaj imeti 40 let pokojninske dobe in dopolniti 58 let, ženske pa morajo imeti 35 let in dopolniti 53 let starosti, razlika je torej pet let. Zaradi dodatnih možnosti za presežne delavce, brezposelne, invalide itd. pa je dejanska starostna meja pri odhodu v pokoj precej nižja; lani je v povprečju znašala 55 let in 8 mesecev, povprečna pokojninska doba pa je bila 32 let in 11 mesecev. Moški so v povprečju odhajali v pokoj s 57,6 leta starosti, ženske pa s 54 leti. V večini evropskih držav je starostna meja 65 let, postopoma pa odpravljajo razliko med spoloma. Takšen predlog vsebuje tudi bela knjiga. Podobno kot z mini pokojninsko reformo iz leta 1992 naj bi postopoma zviševali starostno mejo, za šest mesecev v koledarskem letu. Tako naj bi se pri ženskah do leta 2022 zvišala na 65 let, ker imajo moški 'višji' start, bi se jim podaljševanje končalo že leta 2012. S polno pokojninsko dobo se bo moč upokojiti že pri 58 letih starosti, vendar bo pokojnina v tem primeru ustrezno manjša. Zmanjšanje oziroma malus bo znašal 0,3 odstotka pokojnine za vsak mesec manjkajoče starosti. Podobno naj bi uveljavili tudi bonuse in za vsak mesec nad polno upokojitveno starostjo bo pokojnina večja za 0,3 odstotka. Vgrajen bo torej motiv za pozno odhajanje v pokoj. Eno leto za vsakega otroka Po novem razlik med ženskami in moškimi ne bi bilo več, le z izjemo materinstva, ki naj bi ga upoštevali pri starostni meji za upokojitev. Predvideno je, da bi zavarovanki za vsakega otroka za eno leto znižali starostno mejo za upokojitev, vendar največ za pet let. Delne pokojnine so bile pri nas uvedene šele leta 1992, malo se jih odloči zanjo. Zanje se lahko odločijo tisti, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, delodajalec pa se strinja, da se le delno upokojijo. V prihodnje delna pokojnina ne bi bila več vezana na soglasje delodajalca, zanjo pa bi se lahko odločili tudi že upokojeni. Predvidena je tudi državna pokojnina, ki bi jo lahko dobili starejši od 65 let, ki ne bi bili upravičeni do nobene druge oziroma nimajo dohodka iz dejavnosti. Pogoj bi bilo slovensko državljanstvo, za tujce pa določen čas prebivanja pri nas. Po grobi ocenlje pri nas približno 18 tisoč takšnih, predvideno pa je, da bi državna pokojnina znašala polovico minimalne pokojnine. Pri izračunu pokojnine s sedanjih najbolj ugodnih desetih postopoma na petindvajset let Pri odmeri starostne pokojnine sedaj upoštevajo zaporednih deset najbolj ugodnih let. Predvideno je postopno podaljšanje tega obdobja na 25 let, vsako leto naj bi ga podaljšali za eno leto. Prav velikega učinka na višino pokojnine to ne bi imeli, pravijo sestavljalci bele knjige, ker zaradi prevrednotenja pri posameznikih ni tako velikih razlik. So pa pri samozaposlenih, ki si sedaj lahko izbirajo pokojninsko osnovo. Ko si naberejo deset ugodnih let, si jo drastično znižajo. Možni bodo dokupi pokojninske dobe, novost naj bi bil dokup do treh let otrokove starosti, če starši v tem času niso bili zavarovani. Takšno možnost naj bi imeli tudi za čas, ki so ga kot brezposelni prebili na zavodu za zaposlovanje. Novost so dodatna obdobja, ki naj bi se upoštevala pri pogojih za upokojitev, ne pa pri odmeri pokojnine. Študij, vojaški rok in drugo družbeno koristno delo bi se štelo tistim, ki pri 58. oziroma 65. letu starosti ne bi imeli polne pokojninske dobe. Vendar pa bodo zaradi tega imeli nižjo pokojnino. Pri izračunavanju pokojnin naj bi odpravili nekatere anomalije, saj je zaradi leta 1990 uvedenega preračuna iz bruto v neto znesek zdaj dohodnina upoštevana po povprečni 23,84-odstotni stopnji. Praktično to pomeni, da so oškodovani zavarovanci s podpovprečno plačo, na boljšem pa so zavarovanci z višjimi plačami, saj je pri najnižjih dohodninska stopnja 17-odstotna, pri najvišjih pa 50-odstotna. Zaradi enakopravnosti upokojencev je predvidena tudi valorizacija preteklih plač z rastjo pokojnin in ne z rastjo plač. Ženske nekaj časa nekoliko višje pokojnine Postopoma naj bi se spremenila tudi lestvica za odmero pokojnin. Potegnjena bo na 65 let starosti, ko naj bi bi bila odmera 85-odstotna. Z že omenjenimi novostmi pa bodo lahko vsi v zavarovalno dobo vključeni po 18. letu starosti. Lestvica se bo spreminjala postopoma, v celoti bo spremenjena, ko bodo šli v pokoj tisti, ki so sedaj na začetku delovne dobe. Pri tem pa si lahko ženske obetajo nekaj višje pokojnine, dokler se ta postopnost ne bo iztekla. Upoštevati morajo namreč varstvo pridobljenih pravic, kar praktično pomeni, da ne smejo posegati za nazaj. Sedanja lestvica se namreč za ženske konča pri 35 letih pokojninske dobe, pri moških pa pri 40 letih. Bela knjiga je debela, pokojninska reforma tako obsežna in zapletena, da je zmanjkalo prostora za predstavitev varčevanja za pokojnino, ki bo doletelo mlajše generacije. Zato več o tem drugič. • M. Volčjak AMZS V minulih dneh so imeli prt AMZS po gorenjskih cestah predvsem veliko opraviti z vlekami vozil, ki so jih morali odvleči do mehaničnih delavnic, saj se je to zgodilo kar 22-krat, 6-krat pa so nudili pomoči ob manjših okvarah. GASILCI Kranjski gasilci so sta-nujočemu na Trubarjevem trgu 2 odprli vrata v stanovanje, kajti izgubil je ključ. Nato so pohiteli na Mestno občino Kranj, kjer se je sprožil požarni alarm, ki pa je bil lažen. Poskušali so ugotoviti, zakaj se je sprožil, in nazadnje zaključili, da je najbrž le nekdo kadil. Lažni alarm se je sprožil tudi na Stari pošti. Na pomoč so jih tokrat poklicali tudi z Janeza Pu-harja 10 in sicer iz trgovine Ascom, kjer je najbrž zaradi tega, ker ie nekdo odvrgel ogorek, prišlo do manjšega požara v shrambi. Delno je zgorel PVC koš in del talne obloge, nato pa so gasilci požar pogasili. Jeseniški gasilci so imeli tehnično intervencijo in sicer so za fotografiranje z višine uporabili visoko lestev, fotografirali pa so Aglomeracijo. Zaradi prevoza goriva skozi predor Karavanke so imeli tam postavljeno gasilsko stražo, v Plavški Rovt pa so ponovno vozili pitno vodo. V Mehanični delavnici Jesenice pa je prišlo do požara, ko so požigali odpadni papir. Ostali gasilci po Gorenjskem pa v minulih dneh niso imeli intervencij. GORENJSKI NOVOROJENČKI V kranjski porodnišnici se je od torka do danes rodilo 9 otrok, od tega sta bili 2 deklici in kar 7 dečkov. Tokrat je bila najtežja deklica, ki je ob porodu tehtala 3.700 gramov, najlažji deček pa je tehtal 2.770 gramov. Na Jesenicah pa so tokrat jokali le dvakrat, rodila sta se namreč 2 dečka. Lažjemu je tehtnica pokazala 3.130, težjemu pa 3.440 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so v treh dneh na kirurškem oddelku urgentno morali pomagati 165 bolnikom, na internem oddelku 28, na pediatriji 21 in na ginekologiji 10 bolnicam. Letence 4a, Goinilc NOVA TEL ŠTEVILKA 461-410 POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA $ POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Odlikovanje gasilcu iz Šent Jakoba Jesenice, 6. novembra - Gasilski zvezi Jesenice in Kranjska Gora sta podelili odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu gospodu Ernstu Jenullu iz Sent Jakoba v Rožni dolini. Odlikovanje je v imenu predsedstva Gasilske zveze Slovenije podelil predsednik Vili Tomat, na prireditvi pa so bili prisotni gasilski funkcionarji iz okraja Beljak -dežela, predstavniki obmejnih žandamerijskih postaj ter predstavniki jeseniške in kranjskogorske gasilske zveze. Na svečanosti so bili tudi jeseniški župan dr. Božidar Brudar, župan občine Šent Jakob Jochann Obiltschnig, dosedanji župan Šent Jakoba Jochann Gress in župan občine Ferndorf Reinhold Hub-man, Odlikovanec je visoko priznanje prejel zaradi prizadevnega dela in povezovanja z gasilci na Koroškem in v Sloveniji, to njegovo plemenito poslanstvo pa traja že 25 let. Župana obeh občin sta se na srečanju dogovorila tudi o sodelovanju med občinama, predvsem na tistih področjih, kjer so skupni interesi. • D.S. Program turističnega razvoja Jesenice, 6. novembra - Župan jeseniške občine je imenoval posebno delovno skupino, v kateri so Tomaž Mencinger, Janez Pšenica, Anton Konobelj, Janko Rabič, Pavel Be-šter, Daniel Klemene in Majda Loncnar, ki naj bi v sodelovanju z občinsko upravo pripravila program turističnega razvoja občine. Delovna skupina se je že sestala in ugotovila, da je na turističnem področju že kar precej projektov. Program obsega izdajo turističnega vodnika, prospekt in brošuro občine, oživitev Stare Save, ki naj bi postala kulturno središče Jesenic, oživitev Savskih jam in soteske Dobršnik, ohranjanje tradicij Jožefo-vega sejma, oživitev dejavnosti turističnega društva, projekt CRPOV, izdaja tedenskega, mesečnega in letnega koledarja prireditev v občini. Razen tega je občina na temo raziskovalnih nalog na področju šolstva razpisala temo turizem. Potrdili so naloge kot naravoslovna učna pot v Javorniš-kem Rovtu pri domu Trilobit, možnosti turistične ponudbe v Planini pod Golico, uporaba kamnin na Jesenicah, oblikovanje turističnega prospekta Jesenic in prospekta krajevne skupnosti Žirovnica ter izvirni turistični spominki, značilffi za Jesenice in za Gorenjsko. V občini nameravajo postaviti še informacijske table za kulturne in naravne spomenike, oživiti pohodniški in planinski turizem ter trimsko stezo, izdati vodič po Zoisovem parku na Pristavi, načrtujejo pa tudi nekatere akcije v zvezi s slapom Šum v Vintgarju in Janševim čebelnjakom. Predsednik delovne skupine je predsednik Turističnega društva Janko Rabič. • D.S. Zbor krajanov v Predosljah Predosljani za novo občino Kokrica-Predoslje Na sredinem zboru krajanov Predoselj je večina navzočih menila, da bi kraj hitreje napredoval v novi "podeželski" občini kot v privesku mesta Kranja« Predoslje, 7. novembra - V sredo zvečer je bil v Predosljah zbor krajanov. Po pravilih bi ga moral sklicati župan mestne občine Kranj, ker pa tega ni storil, so ga v vodstvu krajevne skupnosti sklicali sami. Župan se je zdramil šele potem, ko so bili krajani nanj že povabljeni in jih prek kranjskega radia povabil na zbor v ponedeljek. V svetu krajevne skupnosti Predoslje so se, kot je dejal predsednik Jakob Vreček, znašli v dilemi, kaj storiti. Naj počakajo na ponedeljek in v sredo pred krajani zapro vrata? Izpadli bi neresni, zato so sklenili "svoj" zbor izpeljati. Zaradi omenjenega zapleta je sicer prišlo manj ljud^kot so pričakovali: 61. Za sklepčnost bi jih moralo biti 120. A ker jim pravila dovoljujejo, da po polurnem čakanju lahko zasedajo tudi nesklepčni, so to tudi storili. Povod za zbor krajanov je pobuda za izločitev iz mestne občine Kranj in ustanovitev nove občine Kokrica-Pre-doslje, v katero naj bi se spojilo 8500 prebivalcev iz krajevnih skupnosti Kokrica, Predoslje, Britof, Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik. Pobudo za ustanovitev nove občine so, skupaj z elaboratom, podpisali predsedniki vseh svetov, razen Trstenika, jo 24. septembra oddali na kranjski občini in dva dni kasneje v državnem zboru. Komisija za lokalno samoupravo je, kot je povedal Jakob Vreček, 30. septembra zadolžila mestno občino Kranj, da se občinski svet po predhodno pridobljenih mnenjih na zborih krajanov v enem mesecu opredeli o pobudi za izločitev. "Ker do 30. oktobra nihče v mestni občini Kranj kljub našim urgencam ni ničesar ukrenil, smo po navodilih iz Ljubljane zbor krajanov sklicali sami," je pojasnil Jakob Vreček. Povedal je tudi, zakaj se je sploh porodila zamisel o novi občini. Povod zanjo je bilo nezadovoljstvo v večini krajevnih skupnostih severnega dela mestne občine Kranj s financiranjem iz občinskega proračuna. Občina je namreč letos razpisala le 35 milijonov tolarjev za investicije in vzdrževanja v* 25 krajevnih Občni zbor invalidov Jesenice, 7. novembra - Društvo invalidov Jesenice je imelo občni zbor, ki se ga je udeležilo 148 članov. Društvo sicer združuje 1228 članov. Organizatorji so pričakovali večjo udeležbo, saj so za člane iz oddaljenih krajev organizirali avtobusni prevoz. Na občnem zboru so sprejeli poročilo društva, statut ter volili organe društva. Za predsednico društva so ponovno z velikim navdušenjem izvolili Marico Potočnik. Imenovali so tudi poverjenike jeseniške in kranjskogorske občine, podelili so listine častnim članom društva. Prejeli so jih: Angelca Jagodic, Alojz Rebolj in Polda Petrič. Predsednica izvršnega odbora društva Marica Potočnik se je iskreno zahvalila vsem, ki so pomagali pri organizaciji občnega zbora: Pošti Slovenije - enoti Jesenice, mešanemu pevskemu zboru Nagelj in osnovni šoli Tone Čufar, kjer je bil občni zbor. • D.S. V Tržiču pripravili šolo za starše Tržič, 7. novembra - S predavanjem o nosečnosti in porodu, ki so ga nadgradili z aktivno pripravo na porod in učenjem dihanja se je v sredo v tržiškem Zdravstvenem domu začela šola za starše. Šola je namenjena bodočim mamicam in očkom, ki se bodo lahko z njeno pomočjo dobro pripravili na prihod novega družinskega člana. Mamice bodo tako izvedele več o pripravah na rojstvo otroka, dojenju in prehrani dojenčka, očetje pa o tem, kako lahko pomagajo pri porodu in vsakodnevni negi otroka. Danes bo na drugem predavanju beseda tekla o negi in prehrani dojenčka, tudi to predavanje pa bodo nadgradili z aktivno pripravo na porod. • P.B. skupnostih, v Predosljah so na osnovi programa del dobili le poldrugi milijon tolarjev. "Ni res, da smo dobili 2,1 milijona, kot trdijo na občini. Tretjino vsote smo morali nakazati iz krajevne skupnosti na njihov žiro račun. To ni občinski denar!" je povedal Jakob Vreček. Podobno kot v Predosljah so bili nezadovljni tudi drugje, ko so primerjali dobljene denarje s svojimi plani. Volja za delo jih je minevala, toliko bolj, ker vidijo, kaj vse so že storili in še delajo v sosednjih novih podeželskih občinah. "Julija, ko smo v Ljubljani zvedeli, da je še mogoče vložiti pobudo za lastno občino, smo stopili na zadnji vagon vlaka. Septembra smo že imeli pripravljen elaborat, ki so ga v Ljubljani dobro ocenili, pridobili smo tudi mnenje, da izpolnjujemo vse pogoje za ustanovitev nove občine. Po izračunih finančnih strokovnjakov, tudi iz Ljubljane, bi nova občina Kokrica-Predoslje imela približno 640 milijonov tolarjev proračuna, kar je glede na to, koliko smo doslej dobivali iz občine Kranj, vrtoglavi znesek. Denarja za razvoj bi bilo vsaj desetkrat več." Jakob Vreček je pojasnil, da razlog za razmišljanje o novi občini ni kranjski župan oziroma njegov odnos do krajev- Proračunski porabniki, s programi na dan! Preddvor, 7. novembra - V občini Preddvor so že začeli pripravljati proračun za leto 1998. Občinski upravi bo to. opravilo lažje, če bodo imeli pred očmi potrebe in želje vseh proračunskih porabnikov. Od slednjih pričakujejo, da bodo poslali svoje programe za prihodnje leto. Rok za oddajo seznamov želja je 1. december, proračunski porabniki pa naj jih pošljejo na sedež občinskega urada Preddvor (Dvorski trg 10). V kolikšni meri bodo ti programi udeleženi pri razdelitvi skupne pogače, se bo pokazalo v poznejših razpravah. • D.Ž. • V Cerkljah dve tretjini denarja za naložbe Pred zimo bosta obnovljeni še dve cesti Za ureditev cest so v občini Cerklje letos porabili okoli 90 milijonov tolarjev. Cerklje, 7. novembra - Potem ko so končali dela pri ureditvi središča Cerkelj, so gradbeni stroji začeli kopati na trasi ceste Cerklje -Češnje vek - Trata. Tik pred otvoritvijo pa je že cesta Zalog - Dobrava. Kupi peska v Češnjevku, tik ob odcepu za grad Strmol, vidno kopnijo. Delavci Cestnega podjetja hitijo, da bi bila dela v novembru, pred snegom, končana. Sicer pa so 30. oktobra, pri polaganju asfalta že občutili zimske razmere, vendar jih niti vreme niti mrak nista ustavila, temveč so delo končali pri luči. Kot nam je povedal župan občine Cerklje Franc Čebulj, bodo v kratkem urejene še bankine, če pa se bodo uspeli dogovoriti z nekaterimi lastniki zemljišč, bo ta cestni odsek v Cerkljah dobil tudi pločnike. Cesta Zalog - Dobrava pa je že obnovljena. Napovedujejo, da bo 14. novembra ob tem vaška skupnost pripravila slovesnost. Razlog ni le cesta, temveč tudi ureditev okolice cerkve in podružnične šole. Letos so se v občini Cerklje cestam res temeljito posvetili, saj so med drugim slednjič uredili republiško cesto skozi Cerklje in ob V občini Cerklje pozimi pluiijo kar 200 kilometrov cest. Glavne ceste so na skrbi Cestnega podjetja iz Kranja, krajevne pa vzdržujejo domačini sami. Kar 20 ie dosedanjih pogodbenih sodelavcev je občina spet povabila k sodelovanju v prihodnjih nekaj mesecih. Upamo, da je ekipa dovolj velika, da bo kos letošnjemu snegu. tem polepšali tudi središče vasi. Za ceste so namenili okroglih 90 milijonov tolarjev. Domala polovico te vrednosti je šlo le za prej omenjeno cesto Cerklje - Češnjevek - Trata. Za naložbe (letos pretežno v ceste, izgradnjo vrtca in obnovo šole) gresta sicer v Cerkljah kar dve tretjini proračunskega denarja. Če bi sodili po intenzivnosti del, ga utegne prav kmalu zmanjkati. Župan pa zatrjuje, da ga bo ravno prav. Preden zapade sneg, bi radi celo sanirali plaz na cesti proti Ambrožu. Država je namreč dala 12,5 milijona za ta namen. D.Z.Žlebir nih skupnosti. Če bi namreč bilo samo to, bi bilo enostavneje počakati novih volitev. Dejstvo je, kar je slikovito razložil tudi Peter Orehar, da so Predoslje podeželje, ki se po življenjskem utripu, delovni vnemi za skupno dobro in potrebah bistveno razlikuje od mesta. Mesto ima veliko nakopičenih problemov, ki jih bo moralo začeti reševati, za to pa bo rabilo ogromno denarja. In podeželski kraji bodo životarili. Razprava med krajani, al» se jim bolje godilo pod velik*? mestno občino ali v nov» podeželski občini, je bila pre-cej burna. Oglašali so & predvsem zagovorniki mestne občine, glasovanje na koncu pa je pokazalo drugačno slik0' Od 55 navzočih jih je ?6 glasovalo za nadaljevanje postopka za ustanovitev nove občine, proti jih je bilo devet. Sredin zbor krajanov v Pre' dosljah je bil prvi od napovedanih te vrste. • H. Jelovo«1 Cerkljani bodo imeli Cerkno, 5. novembra - Na seji cerkljanskega občinskega sveta so obravnavali spremembe in dopolnitve sestavin prostorskega plana občine Cerkno. Ker so bili planski akti za območje sedanje občine sprejeti še v okviru nekdanje skupne občine Idrija, je bilo nujno treba preveriti ustreznost planskih in izvedbenih prostorskih aktov ter jih prilagoditi novonastalim razmeram, zlasti pa nujnosti gradnje in drugih posegov v prostor. Pri tem so bile upoštevane vse odločitve iz prejšnjih planskih aktov in v vsebinsko dopolnjen plan vnesenih tudi približno 200 pobud in pripomb, ki so jih posredovale krajevne skupnosti na Cerkljanskem. Med slednjimi je potrebno še posebej izpostaviti tiste, ki se nanašajo na naselje Cerkno, kjer je v načrtu gradnja termalnega zdravilišča in na novo opredeljene zazidljive površine v krajevnih skupnostih Gorje "Pod kamnolomom", Ravne "Pod Zakrižem", Novaki dober prostorski plan "Dolenji Novaki - 3 in Odlagališče" ter Šebrelje "Za Brdom". Večina novoopre-deljenih območij bo name; njena stanovanjski zidavi, vključno s kmetijami in obrtnimi dejavnostmi. Izjeme so tri: spomninsko območje Partizanske bolnišnice Franja, odlagališče industrijskih odpadkov v Novakih oziroma livarskega peska tovarne Eta in ureditveno območje Sport; no rekreacijskega centra Crn? vrh. Razprave skorajda m bilo, kar priča, da je dokument dober in bodo zato pred drugim branjem vanj vnesli le še popravke napak, ki so se pojavile med njegovim nastajanjem. Cerkljanski občinski svet; niki so na seji potrdili tudi Jurija Kavčiča kot edinega kandidata za člana državnega sveta in izmed šestin predlaganih kandidatov izvolili dva elektorja za volitve člana državnega sveta v 13-volilni enoti m sicer Pet/3 Bevka in Marjana Mavrih Predlagateljica vseh \z\o¥' nih je bila SLS. • šef SEVEDA, ZA VAŠEGA OTROKA ŽELITE NAJBOLJŠE VOZIČEK HAUCK • SAN REMO po akcijski ceni stara cena 39.950,00 Velika kolesa, udobje- Znižani so tudi drugi modeli otroških vozičkov iz kolekcije 97, ki jih dobite v trgovini ARIEL na Koroški cesti 5, v Kranju. Predelava termoplastov in orodjarstvo, d.o.o., Kidričeva c. 90, ŠKOFJA L° objavlja prosto delovno mesto: n ii SAMOSTOJNEGA ROČNEGA ORODJA**** Pogoji: ustrezna izobrazba in najmanj 2 leti delovnih izkušenj . # Delo je enoizmensko. S kandidatoma bomo sklenili del°vn0 f^eiorn. nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusn Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni p° O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končani objavi. Seja občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane Gradnja le na slabših kmetijskih zemljiščih £ več kot polletno zamudo so tudi v občini Gorenja vas - Poljane dočakali osnutek sprememb m dopolnitev prostorskih dokumentov. Javna obravnava bo v decembru. Gorenja yas, 6. novembra - Občina Gorenja 1 * Poljane je druga izmed štirih občin, ki j° nastale na ozemlju nekdanje občine Skofja toka, za katero so na oddelku za prostor v ^°fji Loki pripravili osnutek sprememb in izpolnitev prostorskega dela srednjeročnega >n dolgoročnega plana. Do septembra, ko so Ponehali sprejemati predloge sprememb, se l'n je nabralo več kot dvesto. Sedemindvajseta seja občinskega sveta obcine Gorenja vas - Poljane ie bila v celoti namenjena obravnavi osnutka sprememb ln dopolnitev prostorskih delov srednjeročnega in dolgoročnega plana, ki so temeljni urbanistični dokument. Pripravili j° p na oddelku za prostor Občine Skofja nkx-a po Posebnem programu, ki ga je oc>cinski svet sprejel lani, vendar s prednjo zamudo. Zamudo pa so imele tudi Pobude za spremembe, ki so jih lahko |Jagali vsi: občina, KS, podjetja in posa-^zniki, saj so prihajale, kot je povedala *°aja oddelka Meta Mohorič Peternelj vse Qo nedavnega, v septembru pa so jih začeli ^vračati. Skupaj se je nabralo 231 pobud, *' So jih nato proučili in si vse, skupaj s Predstavniki občine ogledali na terenu. Od prejetih pobud se jih je 25 nanašalo taVkbstoJeča stavbna zemljišča, največ pa 1 ,:.ki so zahtevala posege na kmetijska *ernljišča, ki so predvidena trajno za Javna obravnava osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih delov planov bo v dvorani doma Partizan 4. decembra ob 19. uri, dokumente pa si bo mogoče ogledati ie pred tem v prostorih občine. O predvidenem urejanju prostora bo tekla beseda tudi na zboru občanov, ki ga KS Poljane pripravlja za 11. novembra, pripravljavci dokumentov pa sd obljubili udeteibo. tovrstno rabo. Od 106 takih pobud so na 28 odgovorili negativno, saj bi pomenila gradnja razpršitev naselij, poleg tega pa teh objektov ne bi bilo mogoče priključiti na kanalizacijo, ki je v gradnji, 77 pa takih, kjer bi se posegalo na manj kvalitetna kmetijska zemljišča in so zato sprejemljive. Kot posebej problematični so se pokazali kamnolomi, ki jih je na območju občine kar 63 in za samo 6 kamnolomov so se javili kandidati, ki bi jih še naprej izkoriščali in seveda tudi urejevali v skladu s predpisanimi navodili, za vse ostale pa to pomeni, da jih bo potrebno zapreti in sanirati. Podobno velja tudi za male hidroelektrarne, saj jih bo mogoče graditi ali izkoriščati že zgrajene (dobiti koncesijo) le če bodo vrisane v te prostorske doku- mente. Pri pripravi tega osnutka so v dokumente vnesli nove obrtne cone (Poljane, Dobje, Hotavlje, Gorenja vas), posebej pa je bilo opozorjeno, da je območje Vršajna nad Gorenjo vasjo, kjer Je bila po doslej veljavnih dokumentih predvidena večja stanovanjska izgradnja, sedaj iz tega namena izvzeto. Sicer pa naj bi se v Gorenji vasi z zazidalnim načrtom urejala le trasa nove ceste (obvoznice) ostala pozidava pa s prostorsko ureditvenimi pogoji (PUP) kar velja povsod, kjer se bo gradilo več kot tri objekte. V razpravi se je zlasti odprlo vprašanje, ali bodo za stanovanjsko gradnjo predvidene površine v Gorenji vasi (le med sedanjo cesto in Soro) zadoščale in ali je res pametno Vršajn izvzeti iz zazidljivih površin v ta namen. Ker v Gorenji vasi že nekaj časa razmišljajo o skupni kotlovnici na bio maso (take objekte so si ogledali v Avstriji in imajo od tam tudi že konkretne ponudbe), so zahtevali, da se v dokumentih predvidi lokacija za to. Svetnike je tudi zanimalo, kaj tak dokument pomeni za možnost stanovanjske graditve po vaseh in kaj za graditev gospodarskih objektov. Končno so predloženi osnutek s temi pripombami sprejeli in sklenili, da se lahko začne javna razgrnitev. Š. Žargi Redni letni občni zbor občinskega odbora Slovenskih krščanstvi demokratov Škofja Loka SKD uspešno vodi občino Skofja Loka J občinskem odboru SKD so prepričani, da že sedem let uspešno vodijo občino Škofja Loka. Dr. Bernik meni, da je potrebno razčistiti dogodke v preteklosti. Skorja Loka, 6. novembra - Nenavadna odločitev, da so jedni letni občni zbor občinska odbora SKD sklicali na ««*avni praznik, vsaj v pogledu udeležbe ni dala pričakovanih rezultatov. Pohvalili so ^e 2 uspešnim vodenjem občine, ugotovili težave v obeski koaliciji in izvolili nov •*vršni odbor. Predstavil se je 'udi kandidat za predsednika države dr. Jože Bernik. "Tudi strankarsko delo-Vanje postaja normalno: franke imajo sorazmerno °zek kr0g aktivistov in svoje volivce," je skromno udeležbo komentiral Ivan Oman na Petkovem rednem letnem občnem zboru občinskega odbo*"" c,,-r""^ x" . ra SKD Škofja Loka, ko tnnJe zbralo le nekaj nad Jjfeset ljudi, od tega pet-iaJst gostov. Že po uvodnih Pozdravih se je k "besedi javil SKn°*e Berr»*k, kandidat ČR ln SDS na volitvah za eosednika republike. V svo-kliuhj0pu J'e Poudaril, da se Čuti ? dTol8°letni odsotnosti da ie L°čana - Puštalca in knjieanj^ovo živlJ'enje odprta sP°zL ki}0 bo Iahko vsak ki Sj • K°t vodilno nalogo, J° je zadal, je omenil potrebo po tem, da Slovenija postane normalna in predvsem pravna država, da se prekine režim, ki ji vlada dolga desetletja. Za spravo je menil, daje nemogoča, dokler so na oblasti tisti, ki maliku-jejo pridobitve revolucije, in nujno potrebno bi bilo, da se za preteklost razčistijo dejstva, kar lahko napravi le skupina strokovnjakov, tudi mednarodnih, ki niso obremenjeni s politiko. Gospodarski položaj v Sloveniji se po Bernikovem mnenju prikazuje izkrivljeno - kot lažna zgodba o uspehu, pri čemer sedanje vodstvo države z razsipnim plačevanjem oglasov podkupuje tudi tuje, celo vodilne svetovne medije. Le razčiščevanje preteklosti bo omogočilo, da se Slovenija notranje združi, to pa je pogoj za trdno in zdravo zunanjo politiko, ki je v zahtevnem procesu vstopanja v Evropsko unijo nujno potrebna. Zaskrbljujoč je zlasti položaj pri mladini, ki nima možnosti izbire šol, sedanje šole pa ne nudijo moralnega kompasa in domovinske vzgoje. Vse preveč je učenja znanj, ki sobama sebi namen, Slovenija pa bo morala najti nišo, kjer bo naše gospodarstvo konkurenčno in uspešno. Dr. Bernik se je poslovil s prepričanjem, da se vidijo na predvolilnem zborovanju, ki ga bosta SKD in SDS pripravili 15. novembra na Mestnem trgu. Sicer pa je predsednik občinskega odbora SKD Jernej Prevc podal poročilo v katerem se je skliceval na resolucije kongresov SKD o vlogi politike in povezovanju SKD, posebej pa je izpostavil uspehe SKD v Škofji Loki pri sedemletnem vodenju občine. Pri tem so bili omenjeni: nizka brezposelnost, uspešen potek denacionalizacije, obnova regionalnih cest, plinifikacija, obnova šol in vrtcev, računalniško izobraževanje v osnovnih šolah, izgradnja najemnih stanovanj, dograjevanje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, obnova lokalnih in krajevnih cest, adaptacija nekaterih zgodovinsko vrednih objektov, obnova cerkva in nov občinski praznik, kot še nerešene pereče probleme pa omenil: ureditev Mestnega trga, gradnja knjižnice, ureditev Kapucinskega predmestja in bivše vojašnice in problem ceste v Poljansko dolino. Sledila je kar obširna razprava, ki se je poleg besednega obračunavanja med Francem Rupar-j em in Vincencij em Demšarjem dotaknila tudi nekaterih drugih občinskih tem ter problemov, zlasti tistih z zagatami pri urejanju prostora. Tudi o težavah v nekdaj trdni koaliciji SKD -SLS - SDS so spregovorili, kar vpliva na to, kako lahko stranka uveljavlja svoja stališča v občinskem svetu. Brez posebnih zapletov so izvolili 9 članski izvršilni in 3 članski nadzorni odbor, poudarili svojo odločenost, da si še nadalje prizadevajo za status mestne občine in okraja, kot zanimiv predlog pa omenimo tudi željo, da se planincem, ki so se ponesrečili v gorah (teh je bilo med Škofjeločani resnično veliko) na primernem mestu postavi tudi spominska plošča. Le želja predstavnika občinskega odbora iz Poljan, da bi tudi s spremembo občinskih meja omogočili in podprli ustanovitev nove samostojne občine Poljane, se ni prav dobro slišala. Š. Žargi seje tržiškega obbčinskega sveta niki so imenovali urednike glasila Tržičan PsTh«? i?* .^govornega urednika bo opravljal svetnik SKD Vito Primožič, njegova pomočnica l u° Bojana Kališnik-Sušnik iz LDS. Uredne' „OVen,bra - Po dokončanju 10. SVetniki 5J%S0 irne,i iržiški občinski °Pravilj • redno sejo. Med njo Spremem,hlen°VanJa in vontve> sprejeli ^'nskeo ln doP°,n,tve poslovnika ,n vpraSoga. svela ler obravnavali pobude Kornknja SVetnikov. Ve in ,B Za mandatna vprašanja, vo-enajst nln^novanja je dobila skupno ^ca~ntt£!!edl°g°v za sedem funkcij v ie bilo rmtm ,?dboru Slasila Tržičan. Zato ?tevilo nr • no g'asovanje, ki je glede na fur»kcii ~eJetlh glasov odločilo o podelitvi y°rnega , tn,kl so najprej izvolili odgo-a- Obe hi* ka in njegovega pomočni-°bčinsk. aolžnosti bosta opravljala člana vrst S}£ga syeta; prvo Vito Primožič iz S«. šnik .7' u8° pa Bojana Kališnik- Postaij i Vrst PS- Člani uredništva so Janez Ster iz tržiškega muzeja, Boris Kuburič iz ZKO Tržič, ravnatelj OŠ Križe Janez Piškur in člana občinskega sveta Joško Kuhelj (SLS) ter Stanislav Meglic (SKD). Med sejo so opravili tudi volitve predstavnikov v volilno telo za volitve državnega sveta in kandidata za člana državnega sveta. Z glasovanjem so odločili, da bodo štirje elektorji iz tržiške občine Borut Sajovic, Boris Tomazin, Stanislav Šlibar in Peter Smuk. Kot kandidat za člana državnega sveta pa je dobil največ glasov Igor Draksler, župan škofjeloške občine. Svetniki so potrdili osnutek in zatem še predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah poslovnika občinskega sveta. Posamezni člani, stranke in kolegij predsednika občinskega sveta so namreč vložili več pismenih predlogov za spre- membe, ki bodo omogočile predvsem uresničitev sprejetih sklepov v praksi. Strinjali so se tudi z razširitvijo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki bo imela po novem 12 članov. Občinski svet je dobil prošnjo stanovalcev na Koroški 7 v Tržiču, ki bi želeli odkupiti stanovanja pod pogoji zakonskih določil iz leta 1993. Prošnje svetniki niso obravnavali, ker so ocenili, da občinski svet ni pristojen za reševanje teh vprašanj. Tudi poslanega gradiva iz Vzgojno varstvenega zavoda Tržič o cenah programov niso dali v razpravo, saj so že med prvim sklicem 10. izredne seje sprejeli sklep o ponovni obravnavi te problematike, ko bo pripravljeno celotno gradivo. Obenem so opozorili na zadolžitev občinske uprave, da spoštuje dogovorjene okvire financiranja zavoda. • Stojun Saje OBKOT1 ni M KOT t Zazareli bodo žarki dobrote Slovenska Karitas bo v dvorani Celjskega sejma tudi letos priredila tradicionalni koncert Klic dobrote 97. veliko ga vsako leto prispeva- lo bo že sedmi dobrodelni koncert, s katerim Slovenska Karitas zbira sredstva za pomoč družinam in posameznikom v stiski. Lani ji je uspelo zbrati 23 milijonov tolarjev. Letošnji koncert bo 26. novembra, neposredno pa ga bosta prenašala nacionalni radio in televizija ter Radio Ognjišče. Vstopnice za koncert so v predprodaji že od 1. novembra dalje. Z vstopnicami se bo zbral le del denarja, jo tudi številni sponzorji in gledalci ter poslušalci, ki prispevajo v času neposrednega prenosa. Na letošnjem dveur-nem koncertu bo sodelovalo več kot sto nastopajočih, ki bodo prepevali, igrali, govorili. O tradicionalnem koncertu Slovenske Karitas bo v našem časopisu še pisalo, tedaj bomo objavili tudi številko žiro računa, kamor bo mogoče nakazovati denar. Pomoč še vedno prihaja Seznam donatorjev za dokončen odkup hiše društva vedno daljši. Tokrat so za dokončno plačilo hiše Društvu gluhih in naglušnih Auris Kranj prispevali naslednji donatorji: Ivanka Germovšek, Tržič, 3.000; Peter Tulipan, Kranj, 5.000; Matevž Gazvoda, Preddvor, 1.000; Zorka Krasna, Potoče 5a, Preddvor, 3.000; Brelih, Suha 29, 15.000; MOTO MAT, Proizvodnja, trg. in storitve, Škofja Loka, 3.000; odvetnik Veljko Jan, Škofja Loka, 5.000; Servis hladilnih naprav Gabriel Alič, Šk. Loka, 2.000; Atelje LOGO, Goran Logar, Sk. Loka, 2.000; MONNA LISA do.o, Šk. Loka, 5.000; Bife pri Mihotu, Šk. Loka, 2.000; Muk Color Rok Kopač, Žiri, 3.000; Splošno tapetništvo Robert Kopač, Žiri, 5.000; Trgovina SELO, "Mojca Peternelj, Žiri, 1.000; Krompir, jajce Jenko Marjeta, Reteče, 1.000; Gostilna pri Danilu, Reteče, 5.000; Dent Keramika Bobnar, Reteče, 5.000; Vulkanizer Franc Ferjan, Gorenja vas, 2.000; Servis MIKLAVČIČ s.p. Gorenja vas, 1.000; Ključavničarstvo Mirčeta Reteče, Šk. Loka, 2.000; Zobna ordinacija dr. Željko Mihajlovič, Šk. Loka, 2.000; PINGO d.o.o. Kranj, 2.000; Elektrotehnika Jamnik, Kranj, 2.000; Avtoservis Jeršin, Kranj, 2.000; Kavarna RAN-DEZ -VOUZ, Marko Bidovec s.p. Kranj, 5.000; Sitotisk LINIJA Igor Janhuba, Kranj, 3.000; RTV Servis Florjančič, Kranj, 3.000; BOLEZ avto-pralnica, avtooprema, servis Kranj, 5.000; Cementni izdelki DRASLER, Kranj, 1.000; Teh-nomat d.o.o. Kranj, 5.000; AGENT Kranj, Jože Sinko, Kranj, 20.000; Gostilna KOT Kranj, 1.000; Peter Zupan, Tekstilna 14, Kranj, 2.000; STAN1NG, Sandi Šimnovec, Kranj, 5.000; ASINGTRADE d.o.o. Kranj, 2.000; Kamno-seštvo Dušan Pavlin, Kranj, 2.000; Zidarstvo Jože Ovsenih, Kranj, 3.000; Rok Trofa, Kranj, 1.000, Mesarija ČA-DEŽ, Kranj, 20.000; Alfaro-meo servis Rasport, Kranj, 1.000; Intergozd do.o. Kranj, 3.000; Regal d.o.o. Kranj 1.000; Mizarstvo Jože Potočnik, Žab-nica, 5.000; Brane Tavčar s.p., Žabnica, 2.000; Cvetličarna KL1VITA d.o.o. Žabnica, 1.000; Vodovodne inštalacije Silvo Potočnik, Sv. Duh, 2.000; Avtojel d.o.o. Šk. Loka, 5.000; Zdrav ko Stanonik, Šk. Loka, 5.000; Silva Žonlar. Šk. Loka, 1.000; Tiskarna ČUK,. Šk. Loka, 5.000; Ivo Carman s.p., izd. športne konfekcije, Šk. Loka, 5.000; Franc Žon-tar, Šk. Loka, 2.000; Pugr d.o.o MARKET URŠKA, Kranj, 5.000; Servis PEN Kranj, 1.000; Drago Krt, Kranj, 4.000; Zvonko Belančič, Kranj, 5.000; Odvetnica Brigi-ta Šifkovic, Kranj, 3.000; Šlebir Foto PRI M Kranj, 3.000; O M EGA d.o.o. Kranj, 2.000; Sadje, zelenjava Ahmetaj M., Kranj, 1.000; Avtoservis RIBNIK AR, Matevž Ribnikar s.p. Kranj, 5.000; T1NEX trg. družba d.o.o. Kranj, 5.000; Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske kranj 5.000; KALAN Kranj, 5.000; TEXCOM d.o.o. Kranj, 16.000; Frizerski salon Ljudmila Zavrl, Kranj, 2.000; ROMAX d.o.o Kranj, 10.000, Klepar Franc Mrkič, Kranj, 1.000; Notar Vojko Pintar, Kranj, 5.000; Jože Dijak, Bled, 2.000; Priloco Trade d.o.o, Jezersko, 5.000; Urarstvo Robnik, Kranj, 1.000; Trgovina Tržnica Dane Bogataj, Sk. Loka, 2.000; Kemična čistilnica Arnol, Šk. Loka, 5.000; Mesarija Jereb, Šk. Loka, 2.000; Orodjarstvo kovin. gal. Marjan Kuhar, Šk. Loka, 1.000. Cvetličarna CVET je uredila okolico sedeža društva, Splošno zidarstvo BOŽO DAIC z Golnika pa ]e pomagalo z zidarskimi deli. Gluhi in naglušni člani društva AURIS se vsem donator jem iskreno zahvaljujejo in jih vabijo, da se udeležijo humanitarnih prireditev, ki bodo organizirane po vsej Gorenjski. Ob tem prosijo še za dodatno pomoč. Za svoje delo bi namreč nujno potrebovali večje število klubskih miz, lahko že rabljenih. Število žiro računa društva, kljub temu da jo že poznate, še enkrat objavljamo: 51500-678-80298, s pripisom PRISLUHNITE NAM. Društvo AURIS deluje na Nujah 23a, telefon in fax 330 575, kjer lahko dobite tudi vse informacije. V tržiških vtreih še čakajo na del regresa Tržič, 7. novembru - Žiro račun Vzgojno varstvenega zavoda Tržič je bil oktobra že drugič blokiran, ker niso bili pravočasno plačani prispevki za plače. Taka situacija se utegne ponoviti tudi ta mesec, saj je zavod dobil od občine le okrog 6,6 milijona tolarjev za netto plače. Tako je 70 delavcev minulo sredo dobilo oktobrske plače, večina od njih pa še "vedno čaka na izplačilo drugega dela regresa za letni dopust. Kot je povedala ravnateljica zavoda Erna Anderle, so si morali izposoditi tudi denar za izplačilo prvega dela regresa. Občina jim je namreč posojeno vsoto odštela od rednega nakazila v poletnih mesecih. Za zavod je to bila dodatna obremenitev, saj je prav takrat manj otrok v vrtcih. Razen tega se je do novembra nabralo za okrog 4,5 milijona tolarjev neplačanih računov za stroške tekočega poslovanja. Kot je ocenila ravnateljica, je osnovni vzrok finančnih težav v nižjih cenah programov od veČine vrtcev v drugih občinah, vendar v Tržiču niso dovolili povišanja cen. • S. Saje Razstava malih živali v Kranju Društvo gojiteljev malih živali Kranj je včeraj v hali A na Gorenjskem sejmu v Kranju odprlo razstavo malih živali. Kranj, 7. novembra - Poleg golobov, perutnine in kuncev razstavljajo tudi različne ptice, ovce in koze. Pripravili so tudi kmečko dvorišče. Gojiteljem in obiskovalcem člani na letošnji že 37. društveni razstavi dajejo tudi nasvete o gojenju malih živali. V društvu, ki danes združuje okrog 70 članov iz 15 občin, bodo veseli tudi vsakega novega člana. V zadnjih letih so namreč prav z razstavami med mladimi vzbudili zanimanje za male živali in na ta način pridobili tudi precej novih članov. Razstava v hali A na Gorenjskem sejmu bo odprta danes in jutri med 9. in 19. uro, v nedeljo pa od 9. do 18. ure. • A. Ž. Občina Jesenice, Titova 78, Jesenice na podlagi sklepa 27. seje Občinskega sveta občine Jesenice z dne 24/4-1997 objavlja JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN: ■ 1. Dvosobno stanovanje št. 28 v velikosti 52,17 m2 v 6. nadstropju na Jesenicah, C. M. Tita 18. Stanovanje je bilo zgrajeno leta 1995 in je še nezasedeno. Izklicna cena za stanovanje je 8.714.198,00 SIT z možnostjo obročnega odplačevanja. Prvi polog v višini najmanj 30 % ponujene cene mora biti nakazana v 15 dneh po podpisu kupoprodajne pogodbe, najdaljša doba odplačevanja pa je pet let. 2. Garaža št. 1 na Hrušici, Hrušica 57, v velikosti 18,02 m2. Garaža je zidana, zgrajena leta 1993 in še nezasedena. Izklicna cena je 1.230.504 SIT z možnostjo obročnega odplačevanja. Prvi polog v višini najmanj 30 % ponujene cene mora biti nakazan v 15 dneh po podpisu kupoprodajne pogodbe, najdaljša doba odplačevanja pa je tri leta. 3. Garaža št. 2 na Hrušici, Hrušica 57, v velikosti 21,73 m2. Garaža je zidana, zgrajena leta 1993 in še nezasedena. Izklicna cena je 1.483.843 SIT z možnostjo obročnega odplačevanja. Prvi polog v višini najmanj 30 % ponujene cene mora biti nakazan v 15 dneh po podpisu kupoprodajne pogodbe, najdaljša doba odplačevanja pa je tri leta. 4. Garaža št. 3 na Hrušici, Hrušica 57, v velikosti 19,41 m2. Garaža je zidana, zgrajena leta 1993 in še nezasedena. Izklicna cena je 1.325.421 SIT z možnostjo obročnega odplačevanja. Prvi polog v višini najmanj 30 % ponujene cene mora biti nakazan v 15 dneh po podpisu kuporodajne pogodbe, najdaljša doba odplačevanja pa je tri leta. 5. Garaža z drvarnico na Jesenicah, Kidričeva 24, v velikosti 13,94 m2. Starost garaže je ocenjena na cca. 50 let. Izklicna cena je 254.636 SIT. Ponujeno kupnino je treba plačati v 15 dneh po podpisu kupoprodajne pogodbe. V primeru obročnega odplačevanja se glavnica revalorizira s temeljno obrestno mero skladno s predpisi in obrestuje z obrestno mero, ki je enaka obrestni meri Stanovanjskega sklada RS za stanovanjske kredite ter trenutno znaša 2,75 % letno. Znesek varščine v višini 10 % izklicne cene mora vsak ponudnik plačati pred potekom roka za oddajo ponudb. Ponudbi s točno določeno ceno in plačilnimi pogoji mora biti priloženo: - dokazilo, da je ponudnik nakupa položil varščino 10 % izhodiščne prodajne cene na žiro račun Občine Jesenice pri APP, št. 51530-630-50155, sklic 780-0011. Ponudnikom, katerih ponudbe ne bomo sprejeli, bomo varščino brezobrestno vrnili v petih dneh po sprejemu odločitve, da se njihova ponudba ne sprejme. Ponudniku, katerega ponudba bo sprejeta, bo varščina všteta v kupnino. - fizične osebe morajo priložiti potrdilo o državljanstvu, pravne osebe pa izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejše od meseca dni ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od dneva objave razpisa, to je do 22/11-1997. Ponudbe morajo biti poslane v zaprti kuverti z označbo: "Ponudba za prodajo nepremičnin - ne odpiraj!" na naslov Občina Jesenice, Titova 78, 4270 Jesenice. Na kuverti mora biti vidna identifikacija ponudnika. Prodajalec bo pri izbiri najugodnejšega ponudnika upošteval ponujeno ceno, način plačila ter plačilno sposobnost kupca. Ponudbe se bodo odpirate 25/11-1997 ob 12. uri v konferenčni sobi Občine Jesenice. Ponudnike bomo o odločitvi obvestili v petih dneh od dneva odpiranja ponudb. Ponudba ne zavezuje prodajalca k sklenitvi pogodbe. Ponudnik, ki bo uspel na razpisu, mora skleniti pogodbo v petnajstih dneh po sprejemu obvestila s strani prodajalca. Če ponudnik po svoji krivdi v tem roku ne sklene pogodbe s prodajalcem, pripada varščina prodajalcu. Prometni davek na promet nepremičnin plača prodajalec, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva pa plača kupec. Nepremičnine bomo prodali po sistemu "videno - kupljeno". Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Vse dodatne informacije o nakupu nepremičnin so na voljo po telefonu 81 -040 pri Alenki Justin, kjer se lahko dogovorite tudi o ogledu. OBČINA JESENICE Ali v Tekstilni tovarni Zvezda nimajo posluha za invalide? Invalidka ne "pride skupaj"s podjetjem Na delavko Jelko Gašperlin je pred tremi leti padla težka bala blaga in ji zlomila prsn° vretence. Toda, kot pravi, ji podjetje kljub mnenju invalidske komisije, da kot invalidka tretje kategorije ni več sposobna za svoje delo, ni priskrbelo lažjega dela. Kranj - "Jelka Gašperlin za svoje delo ni sposobna niti s skrajšanim delovnim časom." Takole piše v izvedenskem mnenju, ki gaje izdala kranjska invalidska komisija 47-letni Jelki Gašperlin, zaposleni v Tekstilni tovarni Zvezda. Toda pretekli ponedeljek, ko smo Gašperlinovo obiskali na njenem domu v Kranju, nam je ta zatrdila, da podjetje mnenja komisije že več kot leto dni ne spoštuje. Gašperli-nova, ki ima hudo okvarjeno hrbtenico, naj bi tako še vedno opravljala enako težko delo in dan za dnem morala dvigovati tudi nekajdesetkilo-gramske bale blaga. Gašperlinova je v tekstilni tovarni Zvezda v Kranju zaposlena že enaindvajseto leto. Kot pravi sama, je "fabriki" dala vse svoje življenje, včasih je delala tudi po šestnajst ur na dan, zlasti ko so bile sodelavke na porodniških dopustih (sama nima otrok), in nikoli ni zavrnila nobenega dela. Dokler se leta 1994 ni pripetila delovna nesreča. Nanjo je padla težka bala blaga ter ji poškodovala hrbtenico. Natančneje, zlomilo ji je dvanajsto prsno vretence. Takrat so se začele njene težave. Invalidska komisija je izdala izvedensko mnenje, v katerem je zapisano, da ima Gašperlinova hude težave s hrbtenico, ker v službi dviga težke bale blaga. Zato ji je priznala status invalidke tretje kategorije ter ugotovila, da Gašperlinova ni več sposobna opravljati svojega dela niti s skrajšanim delovnim časom. Sposobna pa naj bi bila za drugo razgibano delo brez prisilnih drž ter brez dviganja in prenašanja bremen, težjih od petnajst kilogramov. Čeprav naj bi ji podjetje našlo drugo delo že z oktobrom lani, se je tedanji delavski svet sestal šele konec decembra in skušal najti rešitev. Toda kot trdi Gašperlinova, so njenemu prejšnjemu delovnemu mestu zgolj pripisali oznako "pomočnica", ostala pa je na povsem enakem delovnem mestu. Tako še vedno, pravi sama, dela na stroju pod Jelka z dokumenti dokaže, da je še prejšnji teden morala dvigati 28-kilogramske bale... prišel, da bi preveril, kakšno delo zares opravlja. "Bolečine so vse hujše, vse težje delam. Na delu zdržim le tako, da vzamem močne tablete pro*1 bolečinam. A moram, sicer bom ostala na cesti. K° pridem iz službe domov, nisem za nikamor... Rada delam in hočem delati, a le tisto, kar zmorem. Ko sem bila zdrava, sem presegala vse norme, naredila več kot ostale ženske, zdaj ko sem zbolela -pa v podjetju sem se po&oj dovala -, sem pa vsem odveč Čeprav ji podjetje ni priskr; belo lažjega dela, pa so J» takoj znižali plačo, trdi sogovornica. Iz njenih plačilnih listkov je razvidno, da je Zavarovanac(ka) je bil(a) ob nastanku Invalidnosti zavarovan(n) po 8, invalidnosti pa je dopolnil(a) Genu za*ona, do nasl»** tosti pa je dopolnil(a) M5 lel ilaro»tl. S tem Izpolnjuje pogoje 95. In 1, odtavka 96. člena ial(f"*.0 po 1 '6. členu zakona kol delovnemu invalidu III. kalegorrje ii valldnosli prizna pravica do razporeditve na o "v ustrezno delo razgibano delo brei prisilnih dri lumbalnega dela hrbtenice ln dvigovanja ln prenašanja težjih bremen od 15 leg t polnim delovnim časom od 1.10.1996 dalj.. - ali je zmoten za svoje dalo, da ga opravlja poln - polovični - skrajšani delovni čas in koliko ur? es svoje delo .ddu.t.r gotovih iedelkov ni epoeobn. o s skrajšanim delovnim Senom ne iti Za drugo plat zgodbe smo se obrnili na direktorja Tekstilne tovarne Zvezda Alojza O mej ca. Ta nam je povedal, da se omenjena delavka "ves čas pritožuje. Koliko je ona bolna, jaz ne vem, ker nisem zdravnik. Zato ji ie ves čas pravim, naj se obrne na invalidsko komisijo, ki naj presodi, ali je sposobna za to delo ali ne. Jaz osebno tudi opozarjam obratovodjo, da Gašperlinova ne sme dvigati več kot petnajst kilogramov teike bale. Če se to dogaja, naj se obrne name in bom sam stehtal, kako težko mora dvigati. Dejstvo je tudi, da ima kot pomočnica nižje zahteve, dela pa na ozkem stroju, ne več na širokem. Še enkrat poudarjam: podredil se bom vsaki spremembi, ki jo bo zahtevala invalidska komisija." Iz izvedenskega mnenja invalidske komisije reflektorskimi lučmi in nadzira navijanje bal. Delo je še vedno stoječe, dvigati in prenašati mora težke, tudi trideset-, štiridesetkilogramske bale. "Nekaj časa dvigam navzgor, nekaj časa navzdol. Zame je najtežje dvigovanje navzgor," pravi Gašperlinova. Zato se je obrnila na sindikat, na socialno delavko, na inšpekcijo za delo, a ni nihče oktobra lani zaslužila 40.631 tolarjev, marca letos, ko je bila plača že znižana, Pa borih 22.958 tolarjev. Gašperlinova skrbno hram vse dokumente, s pomočjo katerih tudi podkrepi svoje trditve. Iz njih izhaja, da so še prejšnji teden na stroju delali z* Mercedes in je dejansko morala prenašati 28 kilogramov težke bale... • U. Peterne' Asistent francoščine iz Toulousa gostujoči učitelj na kranjski gimnaziji Kar gre, pravi Francoz Franck... ...na vprašanje, koliko francoščine znajo kranjski gimnazijci. Medtem ko pisati kar znajo« P* jim več preglavic povzroča francoska "špraha". Kranj - Zakaj pred kranjsko gimnazijo stoji temen clio s francosko registracijo? Zato, ker se z njim prevaža 27-letni Francoz Franck Carsalade iz Toulousa, simpatični asistent francoskega jezika, ki kranjske gimnazijce v tem šolskem letu poučuje francoščino. In če jim je doslej francoska izgovarjava težko šla z jezikov, je že po dveh mesecih razlika v znanju več kot očitna, ugotavlja profesorica francoščine na gimnaziji Marjeta Brence. Zaenkrat sta pri urah francoščine prisotna oba, kasneje pa si bosta delo razdelila. Po en razred v vsakem letniku kranjske gimnazije je "francoski", torej imajo dijaki za drugi jezik namesto običajne nemščine francoščino. Toda žal je zanimanje za ta lep, a težak jezik dokaj majhno, saj letos niso uspeli napolniti niti enega razreda v prvem letniku. Da bi francoščino vendarle bolj približali dijakom, so se letos prvič odločili povabiti francoskega asistenta, ki naj bi dijake izuril predvsem v govorjenju francoščine. Tako je v začetku septembra v skupini devetih francoskih asistentov, ki so se razkropili po srednjih šolah po vsej Sloveniji (med drugim so enega asistenta dobili tudi v škofjeloški gimnaziji), prišel tudi Franck Carsalade iz Tou- "Kako si? Dobro. Hvala lepa." Toliko zaenkrat zna po naše povedati Franck. A njegov trden namen je, da osvoji tudi težko slovenščino. lusa. Franck je usposobljen za poučevanje tujcev v francoščini in italijanščini, za Slovenijo pa se je odločil zato, ker so mu že prej pripovedovali, da je to lepa dežela in da so ljudje zelo simpatični. "In to je tudi res," zatrdi. In koliko francoščine znajo gorenjski dijaki? "Kar gre," se zasmeji Francoz, profesorica Brencetova pa pritegne, da se je raven znanja dijakov v samo dveh mesecih, odkar pri pouku sodeluje Franck, opazno dvignila. Medtem ko dijaki na začetku sploh niso upali odpreti ust v francoščini, so po zaslugi Francka zdaj "spregovorili". "Francoščina je težak jezik, zlasti za govorjenje, to pa predvsem zato, ker ga bolj malo slišimo in z njim nimamo toliko stikov kot z angleščino," ugotavlja prof. Brencetova. Franck sodeluje pri urah francoščine v drugih, tretjih in četrtih letnikih, dijaki morajo sestavljati dialoge, se med seboj pogovarjati, pripravili pa bodo tudi igro v francoščini. Novi asistent bo ob koncu šolskega leta njihovo znanje tudi ocenil. Pa bo pri tem strog? "Ker imamo v Franciji dvajset ocen, bom imel kar malce težav pri ocenjevanju v vašem sistemu. Mislim, da nisem zelo strog, zame je najbolj pomembno, da se dijaki zanimajo za jezik in da želijo govoriti. Predvsem jih hočem naučiti, da bi se znali sporazumevati v francoščini." Franck je sicer pravi poliglot, saj poleg francoščine govori še italijansko, nemško in angleško, zna pa tudi nekoliko španščine, ruščine in celo arabščine. Kaj pa slovenščina? Zaenkrat mu dela še preglavice in doslej se je naučil le nekaterih fraz, kot so Kako si?, Hvala lepa, nekaterih številk, povedati pa zna tudi dneve v tednu. Kot pravi, se skuša slovenščine naučiti predvsem prek vsakdanjih stikov z domačini, na tržnici ali v trgovini. "Kar ne morem vejj jeti, kako so ljudje tu pflj J21 jvo grem na irznico v ■ ni, takoj navežejo ?°^> ju sprašujejo me, kakove t reče v francoščini. Ko grem na tržnico v LjublJ2 ni, spr tO reee v iiancuscim. — nameraval obiskovati tečaj slovenskega jezika, a ga je 00 tega odvrnila previsoka cena. saj bi zanj moral odšteti skoraj polovico svoje plače. Franc* živi v najetem stanovanju Šiški (razen na kranjski naziji namreč poučuje tudi r Poljanski gimnaziji v LjubljjJ* ni), doslej pa je obiskal zj dobršen del Slovenije, &f drugim je bil tudi na Bled"' načrtuje pa tudi obisk Bonin ja. "Povsod je zelo zelo lep0' zlasti sem očaran, ker pn yA pri gradnji uporabljate toU* naravnih materialov, IeS j Prav to je ena od privlačno« dežele." . ,i Kot pravi, si v življeg g veliko potovati, srečeva različne ljudi, spoznavati o žele in kulture ter se uc» jezikov. Zato si je tudi izw■ svoj poklic. Slovenija tako prva dežela, kjer poučuje, je bil že v Brnu, v Barceloni. In kam ga fc0 zaneslo prihodnjo Jesen'<;l0-bo končal svoje delo v £ veniji? Morda bo še eno ^ ostal pri nas, vleče pa ga * j v Mehiko, saj bi rad spo*1 južnoameriške kulture«, v tudi izboljšal znanje »p ščine. • U. Peternel VOLITVE'97 VOLITVE'97 VOLITVE'97 Nihč e od predsedniških kandidatov se ni premislil Sodišče zavrača pritožbe Tako državna volilna komisija kot vrhovno sodišče zavračata pritožbe na vložene kandidature a Predsednika države. Spori tudi med predsedniškimi kandidati. Ljubljana, 7. novembra - S predsed-Kkimi volitvami ima precej opravka, azen državne volilne komisije, tudi S^!vno in vrhovno sodišče. Ustavno MttČe je že zavrglo pritožbo Liberalne ,ranke na kandidaturi Milana Kučana in J Jožeta Bcrnika. Ustavni sodniki so dloČiH, da skladno z zakonom o zakoni kandidatur odloča državna volilna °misija. V pravno razsojanje pravilnosti j^dsedniške tekme je bilo vključeno udl vrhovno sodišče. Sodniki so najprej J^nili pritožbo Liberalne stranke. Ta ra"ka se nima pravice pritožiti, ker v jpdsedniški tekmi nima svojega kandi-a' Zakon pa dopušča pritožbo le v Pfim "ost eru zavrnitve kandidature. To mož-Pa so izkoristili Stanislav Kclvišar, Ian Hudobivnik in Matjaž Gerlanc, katerih kandidature so bile zavrnjene. Tudi volilna komisija je ugotovila, da so bile njihove vložene kandidature nepopolne. Včeraj se je iztekel rok za pritožbe in za odločitev sodišča, ki se mora v tem primeru izreči v 48 urah. Predčasno glasovanje Volilna opravila za volitve predsednika države in državnih svetnikov potekajo naprej. Predsedniške volitve bodo 23. novembra, volitve svetnikov pa bodo 26. in 27. novembra. Kandidati za predsednika države in državne svetnike so bili oziroma še bodo javno objavljeni. Državna volilna komisija je sprejela pravila za predčasno glasovanje. Predčasnega glasovanja se lahko udeležijo volivci, ki na dan volitev ne bodo v kraju stalnega prebivališča. Volišča za predčas- no glasovanje bodo odprta od torka, 18., do četrtka, 20. novembra, na sedežih okrajnih volilnih komisij, praviloma med 9. in 17. uro. Vsi, ki bodo glasovali predčasno, bodo morali podpisati izjavo, da se ne morejo udeležiti volitev na dan glasovanja. Vzroka ne bo treba navesti, zapisati pa bo treba osebne podatke zaradi možnosti preverjanja, da kdo ne bi glasoval dvakrat. Po pošti bodo lahko glasovali vojaki, oskrbovanci v domovih za ostarele, bolniki v bolnišnicah in zaporniki. Željo po glasovanju bodo morali sporočiti okrajnim volivnim komisijam teden pred glasovanjem. Volilne komisije jim bodo poslale volilno gradivo. Naši državljani na tujem pa že dobivajo volilno gradivo, če so zanj zaprosili. • J. Košnjek spleti med predsedniškimi kandidati Hudobivnik toži C/erlanca JKj°,Je zakonodaja glede zbiranja podpisov podpore nejasna, zato dJ bi izjave romale drugam, kamor bi morale. D a"a, 7. novembra sta Predsedniška kandidata Ker a to posebej opozorila, ^ndvf °^razcu za podporo k0rn' ,tu ni treba napisati, ^ožn dana P°dpora, so 0a e Manipulacije in kraje. p0(Je Zrnanjkalo podpisov ni|P°re, so ugotovili v volil- toilaST ^arjana Cerarja in ana. Vijejo kandidaturah potr-' ^a se je z obrazci podpore tudi trgovalo oziroma poskušalo trgovati. Predsedniški kandidat Štefan Hudobivnik iz Nakla je v sredo prijavil tudi neuspešnega kandidata Matjaža Gerlanca. Gerlanc naj bi Hudobivniku ponudil manjkajoče podpise in posredoval cenik: za 3000 podpisov je zahteval 20.000 mark, za tri poslanske podpise 30.000 mark in za 5000 podpisov volivcev 50.000 mark. Štefanu Hudobivniku je s pomočjo stranke Naprej, Slovenija, uspelo zbrati 2850 podpisov, torej 150 premalo. Nekaj med že zbranimi jih je bilo kupljenih. Od Gerlanca je nameraval kupiti 3000 podpisov in je zato na njegov račun nakazal 5000 mark, ostalo pa naj bi dal po izročitvi podpisov, 29. oktobra zvečer na volilni komisiji. Gerlanc je sporočil Hudobivniku, da je volilni komisiji s priporočeno pošto poslal podpise podpore, Štefan Hudobivnik vendar jih Hudobivnik, ki je 29. oktobra do polnoči čakal pred stavbo volilne komisije, ni dočakal. • J.K. dobila *>0t*°'>Iri't in Milan Kučan. Ankete pravijo, da naj bi "led predsedniškimi kandidati največ glasov. Foto: G. Š. zgodovina si J99fj. KVeniJi Že tretjič volimo vodstvo države. Prvič je bilo leta !*voljen° TSrn° volili predsedstvo države. Vanj so bili takrat *lobec lVan Oman, dr. Dušan Plut, dr. Matjaž Kmecl in Ciril ?va: Kiji Predsednika predsedstva sta bila glavna kandidata 111 v nJemn^Učan in dr" ^ože Pučmk- Potreben je bil drugi krog Leta iqo/>^u^an Poraz,l kandidata Demosa dr. Pučnika, ^dsedn"«!?' k° so D^e predčasne državnozborske in prve N razDj , Vo'itvc po novi ustavi, smo bili priča zanimive-^anji Dr i* ^eo- osmimi kandidati je v prvem krogu zmagal >an BiVt dnik Milan Kučan, najbolj pa se mu je približal ,nirrtivr!: kandidat Slovenskih krščanskih demokratov. Sporočila, obiski Ljubljana, 7. novembra - Do volitev je še štirinajst dni in prihodnji teden je pričakovati stopnjevanje predsedniške tekme. Predsedniški kandidati napovedujejo skromno kampanjo, udeležbo na soočenjih v sredstvih javnega obveščanja in sodelovanje na nekaterih javnih prireditvah. Milan Kučan bo normalno opravljal državniške dolžnosti, ki jih ni malo. Povedal je, da velikih shodov ne napoveduje, bo pa sodeloval na predvolilnih soočanjih. Glede njegove kandidature je sploh aktivna Liberalna stranka javno vprašala predsednika, kako bo usklajeval svoje uradne dolžnosti z načeli korektnega in enakopravnega boja z ostalimi kandidati. Gotovo se namreč zavedate, so zapisali, da vam Vaš položaj omogoča neformalno nastopanje v javnosti na različnih prireditvah, na katerih vaša prisotnost ni uradno in neizogibno potrebna, so zapisali. Dr. Jože Bernik običajno v spremstvu Janeza Janše in Lojzeta Peterleta obiskuje slovenske kraje. Dr. Bernik se je srečal z ljubljanskim škofom in metropolitom dr. Francem Rodetom, ki je, kot so zapisali, kandidatu zaželel veliko uspeha. V sredo je bila trojica na Dolenjskem, včeraj pa v Mariboru, kjer so predstavili predlog resolucije in zakona o obsodbi prejšnjega režima in nujni lustraciji. Janez Podobnik se je včeraj, sicer v funkciji predsednika državnega zbora, sešel z ljubljanskim nadškofom, ki je predsednika povabil na razgovor o povezovanju Slovencev po svetu, dobrodelni dejavnosti Cerkve, zlasti pri odpravljanju narkomanije med mladimi, ter o ohranjanju cerkvenih objektov, ki so kulturni spomeniki. Tone Peršak je včeraj sklical časnikarsko konferenco, na kateri se je javno zahvalil 3448 državljanom, ki so s podpisi podprli njegovo kandidaturo. Peršak je ob tej priložnosti predstavil svoj volilni program. • J.Košnjek V°litvahri JC' f ^iberal°Segle višji odst°tek kot kandidati in obratno. Tako ncJidat d d^m°kracija dobila nad 20 odstotkov glasov, njen Pa je na . Ljubo Sire pa le dober odstotek. Po drugi strani T?11 Bi2jatmer.kandidat Slovenskih krščanskih demokratov d tokr na vontvan več glasov kot njegova stranka. nJa. . ^tn,e primerjalne ankete kažejo na takšna odsto-J,Košnjek Je> da so nekatere stranke na državnozborskih Volilna gesla VeČina predsedniških kandidatov si je izbrala volilna gesla oziroma slogane. Janez Podobnik si je izbral geslo KorajŽa velja. Kandidat Slovenskih krščanskih demokratov in Socialdemokratske stranke dr. Jože Bernik si je izbral za slogan Srce za domovino, sedanji predsednik države Milan Kučan pa se podaja v predsedniško tekmo z geslom Za spoštovano in prijazno Slovenijo. Predsedniška kampanja Toneta Peršaka poteka pod geslom Novi predsednik za novo tisočletje, kampanja Franca Miklavči-ča pa ima nosilni moto Najprej narodna sprava. Med obema ideološkima blokoma divja prava hladna vojna, meni Miklavčič. Kandidat Marjan Cerar Še nima slogana, napoveduje pa nekaj v slogu Kako smo zmagovali. Dr. Bogomir Kovač si je za geslo izbral Nova generacija X Nova Slovenija = dr. Bogomir Kovač. Marjan Poljšak si je izbral za geslo Poštenje, pravica, resnica. • J.K. Vrstni red na glasovnici Ljubljana, 7. novembra - Po pravilih igre so v torek na državni volilni komisiji izžrebali vrstni red napisanih predsedniških kandidatov na glasovnici, s katerimi bomo glasovali 23. novembra. Na glasovnici bosta samo ime in priimek kandidata, zapisana za zaporedno številko. Predstavniki kandidatov so izžrebali naslednje zaporedne številke: 1. Marjan Poljšak, 2. Janez Podobnik, 3. Bogomir Kovač, 4. Milan Kučan, 5. Tone Peršak. 6. Franc Miklavčič, 7. Marijan Cerar in 8. Jože Bernik. Žrebali so (po vrstnem redu kandidatov) Karel Drago Novak, dr. Franc Zagožen, Gregor Golobic, Emil Zakojnšck, Peter Orešič, Andrej Pretnar, Gordana Ivandič in Branko Grims. Podrobnejši podatki o kandidatih in predlagateljih njihovih kandidatur so bili oziroma še bodo objavljeni v sredstvih obveščanja. • J.K. Spomin na leto 1992. Predsedniška kandidata Jelko Kacin in France Tomšič. - Foto: G. Šinik Pred petimi leti Bilo jih je osem Leta 1992, ko smo prvič volili predsednika republike (pred tem smo imeli dve leti predsolstvo republike in predsednika predsedstva), je bila udeležba na volitvah okrog 75-odstotna. Predsedniških kandidatov je bilo osem: Milan Kučan, Ivan Bizjak, Jelko Kacin, Stanko Buscr, Darja Lavtižar - Bebler, Alenka Žagar - Slana, Ljubo Sire in France Tomšič. Predsednik je bil izvoljen v prvem krogu. Kučan je dobil dobrih 63 odstotkov glasov, Bizjak 21, Kacin pa dobrih 7 odstotkov, ostali pa bistveno manj. Poljšak ni vedel Ljubljana, 7. novembra - V medijih je bilo objavljeno, da se je tudi predsedniški kandidat Marjan Poljšak pritožil zoper kandidaturo Milana Kučana in dr. Jožeta Bernika. Vendar je prizadeti Poljšak to trditev zanikal. Povedal je, da je njegov zastopnik Drago Novak vložil pritožbo na pobudo Liberalne stranke, ki pa prizadetega Poljšaka prej ni vprašala za mnenje oziroma soglasje. Za pritožbo v svojem imenu je zvedel iz medijev in jih nato umaknil. Podobnikovo zagotovilo Ljubljana, 7. novembra - Po opozorilu opozicijski poslancev, kako bo deloval državni zbor, ko bo njegov predsednik Janez Podobnik sodeloval v predsedniški tekmi, in če ne bi bilo smotrno določiti namestnika, je ta zagotovil, da bo državni zbor delal normalno in da svojega položaja ne bo zlorabljal. Tako kot vsak državljan ima tudi predsednik državnega zbora pravico kandidirati, je dejal liberalni demokrat Tone Anderlič. Seje državnega zbora bodo redkejše. Redna seja se bo nadaljevala šele 18. novembra, izredna o proračunu pa 25. novembra. • J.K. Demokrati Slovenije OBČINSKI ZBOR DS JESENICE KRANJ RADOVUICA ŠKOFJA LOKA TRŽIČ ZAHVALA IN VABILO Spoštovana občanka in občan! V imenu predsednika stranke Demokratov Slovenije, kandidata za predsednika Republike Slovenije, Toneta Peršaka, se Vam zahvaljujemo za dragoceni glas podpore k njegovi kandidaturi. Prepričani smo, da pomeni Vaš glas željo po spremembah. Naj Vas ob tej priložnosti povabimo na srečanja s predsedniškim kandidatom, ki se bodo v prihodnjih dneh vrstila tudi v večjih krajih Gorenjske. O dnevu in uri predvidenega srečanja Vas bomo obvestili preko medijev in oglasnih mest. Pričakujemo Vas! Občinski zbori DS KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16, Kamnik _ telefon: 061/817-3V3 W.GUŠUJTE vHiAŠEM PROGRAMU -^ ZADOVOLJNI BOSTE! KULTURA UREJA: Lea Mencinger Glasbena šola Škofja Loka IZREDEN USPEH Glasbena šola v bavarskem mestu Freisingu, ki je Slovencem znan v zvezi z Brižinskimi spomeniki, je oktobra letos slavila 25-letnico. Jubilej so praznično proslavili s koncerti, na katerih je poleg učencev in učiteljev tega zavoda nastopilo tudi 17 učencev in 2 učitelja glasbene šole iz Škofje Loke, navzoči pa so bili še ravnatelj in 2 učitelja. Obe šoli že dalj časa veže intenzivno sodelovanje, iz katerega se je razvilo iskreno prijateljstvo. Spomladi 1997 so Freisinčani gostovali v Škofji Loki in vsi še vedno navdušeno pripovedujejo o tem obisku. V petek, 17. oktobra, in v soboto, 18. oktobra, smo bili povabljeni kot častni gostje na dva koncerta s pisanim kaleidoskopom glasbenih točk in slavnostnih govorov. Prisotne je pozdravil nadžupan mesta Freising, za njim pa razni predstavniki bavarskega javnega življenja. Slovenski generalni konzul v Muenchnu, gospod Fedor Gregorič in ravnatelj škofjeloške glasbene šole gospod Valentin Bogataj sta s svojima nagovoroma osvetlila prijateljstvo med Slovenijo in Bavarsko. V vlogi dirigenta, govornika in gostitelja obeh večerov je bil duša dogajanja vsekakor ravnatelj freisinške šole, gospod Josef George, ki je slavil tudi svoj osebni jubilej, saj vodi šolo od samega začetka. Očitno je, da je bil njegov osebni zagon gonilna sila za hitri razvoj glasbene šole. Vsi govorniki so poudarili sociološki pomen glasbenega udejstvovanja in vlogo glasbe pri osebnem razvoju posameznika. Grajanje skupnosti od muziciranja je smiselna človeška vrednota v današnjem odtujenem svetu, glasbeno šolstvo pomeni poslanstvo odprtosti, saj se srečajo mladi različnih slojev, narodnosti in ras. Slovenski konzul pa je še posebej omenil, da lahko z glasbo na naš svet, v katerem je marsikaj lepega, vplivamo zdravilno. Vse te lepe misli so slovenski in bavarski otroci nekomplicirano uresničili: iz omar so spontano izklekli note in kljub pripravam za koncert, pozno v večer na domovih skupaj zamuzicirali... Kot Slovenko in glasbenico me je pritegnil drugi koncert, na katerem se je zvrstila razvejana paleta freisinške in škofjeloške mladine, ljudske glasbe in visokega baroka, solistov in ansamblov... in še marsičesa! Očitno je, da je freisinška šola bolj usmerjena v ljubiteljsko dejavnost in v smiselno načrtovanje prostega časa. V zvezi s tem velja navdušenje predvsem skupinski igri. Mladi slovenski glasbeniki pa so poleg očitne ljubezni do glasbe in veselja do muziciranja pokazali tudi izredno visoko raven in profesionalizem. Solistične točke, kvartet violončel in komorni orkester so nas prepričali, da ima Slovenija pomemben potencial godalnih talentov in sijajne pedagoge, kot sta čelistka Zdenka Kristl - Marinič in voilinist Armin Sesek. Bonbonček večera je bil nastop 5-letne violinistke Tanje Sonc, hčerke klavirske pedagoginje Božene Hrup. Naj omenim tudi muzikalno prefinjeno, vživeto in vsklajeno spremljavo pianistke Jasne Jan. • Marina Horak Zveza kulturnih organlzaoU Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj #3GX2uQ& AATIHCfA Pevka In animatorica* ROMANA KRAJNCAN in CIC 6obota, 8. novembra 1997, ob 10. url, v Prešernovem gledališču MATEMATIČNI PRIROČNIK - Anton Cedilnik VEDNO PRI ROKI Tisto, kar odlikuje priročnik, so počasna uvajanja novih pojmov, izpeljave, dokazi izrekov in daljše razlage, ki omogočajo globlje razumevanje snovi. V primerjavi z učbenikom je bistveno bolj koncentriran in uporabnik lahko s pridom izkoristi definicije, izreke, formule, računske recepte, tabele, pa tudi najrazličnejše podatke iz matematike. Vsebuje mnogo primerov, ki so namenjeni ponazoritvi prikazane snovi. Priročnik je namenjen učencem, dijakom in študentom. Na voljo je že druga izdaja - še zmeraj po zelo ugodni ceni 3.780 SIT I Priročnik je trdo vezan in obsega 462 strani. Naročite ga na naslov: DIDAKTA, d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica ali po telefonu (064) 715-515, telefaksu št. (064) 715-988 oz. na E-mail:zalozba@didakta.si Oglejte si našo ponudbo na intemetu http://www.didakta.si %~DIDflK?fl 13. Slovenski knjižni sejem VEČ ZALOŽB IN VEČ KNJIG Več kot tisoč registriranih založb pri nas verjame, da se od založništva da preživeti. Če gre knjigam slabše, živijo naprej, čeprav jih država bolj malo podpira. Tollokazuje tudi letošnji knjižni sejem v Cankarjevem domu z izjemno knjižno bero zadnjih dveh let - okoli šest tisoč naslovov - in nekaterimi vznemirljivim« novostmi. Še do sobote. Za začetek nekaj številk o letošnjem knjižnem sejmu: seznam založb, ki sodelujejo tako z razstavnimi kot prodajnimi panoji, se konča pri številki 74. To pa je za okoli deset odstotkov več kot pred dvema letoma, to je na 12. sejmu. Tisti, ki so šteli knjige, trdijo, da so založbe predstavile dveletno bero okoli 6000 naslovov knjig, med njimi tudi celo vrsto novosti. Po množici knjig bi v knjige zagledan obiskovalec sejma le s težavo opazil recesijske posledice, o katerih govorijo založniki. Najbrž pa imajo prav, saj večina založb priznava, da se knjige težje prodajajo kot leto prej. To pa tudi pomeni, da bodo ob vedno večji konkurenci med založniki, knjige tudi težje prodajali, dlje bodo ostajale v skladiščih, to pa povečuje stroške. Direktor radovljiške Didakte Rudi Zaman, ki z okoli petdesetimi naslovi letno sodi med manjše založbe, govori o nenehnem povečevanju zalog. V začetku devetdesetih let, ko se je Di-dakta kot prva zasebna založba pri nas pojavila s svojim na začetku v pretežni meri didaktičnim programom, za knjige sploh niso potrebovali skladišča, saj so še vroče prodali. Zdaj gre vse počasneje, tako da knjige čakajo v dveh skladiščnih prostorih, čas prodaje pa se Bova kupila tole slikanico? podaljšuje. Tudi te založbe so zdaj prisiljene v svoje programe vključevati tako slikanice, kot leposlovje, vendar pa se zavedajo, da povprečne knjige lahko izdaja skoraj vsak in morajo zato na knjižni trg z izbranim in kvalitetnim programom. Prav zato so letos izdali tudi Seamu-sa Heanevja Močvirno deželo in Semenj čudežev Wislawe Szvmborske - pisateljska imena ovenčana z Nobelovo nagrado, tem pa naj bi se vsako leto pridružil vsaj še po eden nobelovec. Pri oziran-ju po kvalitetnih knjigah pa ta založba sega še dlje, saj je prav na I prvi sejemski dan izdala noviteto Pesem o Rolandu, najstarejšo francosko junaško pesem, ki jo v prevodu Marije Javoršek zdaj prvikrat dobivamo v slovenskem jeziku. Če ostanemo na primeru Didakte, ta založba poleg knjižnega programa, lovi korak s časom in že resno razmišlja o lastnem oddelku računalniškega izobraževanja. Kaže, da so leksikoni, izobraževalni programi za šole pripravljeni za elektronski medij Premiera v Mengšu DAN NOROSTI V produkciji Agencije so se prejšnjo nedeljo v Mengšu na prvi premieri predstavili poklicni igralci različnih ljubljanskih gledaliških hiš. S komedijo angleškega dramatika Joea Ortona so nadvse uspešno uresničili smel projekt, ki je z naslovom, morda tudi zaradi kraja in odločitve, komu vzbujal še drugačno posebno pozornost. Uspela premiera v Mengšu je za nekatere celo postala tudi razmišljajoči izziv za še kaj drugega, kol zgolj prizorišče priljubljenih gostovanj različnih hiš. Dan norosti je že v pripravah napovedoval in se potem s predstavo še posebej tudi potrdil kot dogodek leta v Mengšu. To je bila prva premiera poklicnih igralcev v Mengšu sploh. Ce bi jo lani napovedali kot projektno načrtovanje, pa čeprav bi bilo za napovedjo poznano ime Agencija, bi zamisel najbrž nekateri takrat ocenili kar z naslovom komedije. Pa je Dan norosti vendarle nastala resno in premišljeno. Kulturni dom, s katerim upravlja Hit-Fit, d.o.o., Mengeš z direktorjem Francem Jeričem, je že tako rekoč na samem začetku začel zelo hitro postajati središče kulturnega dogajanja v občini. Poleg kinopredstav, prireditev, zborovanj, srečanj, razstav so se vrstila tudi gostovanja poklicnih gledališč. Po prvem "presenečenju" tega dela Gorenjske, so tovrstna gostovanja postala že kar nepogrešljivi repertoarni del Kulturnega doma v Mengšu. Med sejemskimi nagradami vedno vzbuja največ pozornosti nagrada za najboljši knjižni prvenec. Tokrat je to prestižno priznanje pripadlo 26-letnemu Alešu Čaru za romaneskni prvenec Igra angelov in netopirjev v zbirki Beletrina pri Študentski založbi ŠOU. Plaketo krilatega leva za najboljšo tehnično izvedbo knjige je prejela Tiskarna Delo, a.d., za knjigo Slovenski plakat devetdesetih let. Drugo nagrado je prejel Gorenjski tisk, d.d., Kranj za knjigo Ljubljanske vedute, tretjo pa spet Tiskarna delo za knjigo Zagreb, hrvatska metropola. Komedijo Dan norosti so v Mengšu zaigrali Borut Veselko, Mirjam Korbar, Nina Ivanič, Jožef RopoŠa, Uroš Maček in Jernej Kuntner. Po premieri 26. oktobra in ponovitvi v ponedeljek, 27. oktobra, jo bodo ponovno predstavili v mengeškem kulturnem domu v ponedeljek, 17. novembra, v nedeljo, 23. novembra, in v torek, 25. novembra. Dober sprejem pri občinstvu na eni in zadovoljstvo gostojučih skupin v zadnjih letih na drugi strani pa sta letos najbrž botrovala, da se Mengeš predstavi tudi premierno. To je bil tudi izziv za Hit-Fit, d.o.o., saj je po spomladanski odločitvi za študij komedije že kmalu jeseni mengeški kulturni dom dal prostor poklicnim igralcem iz različnih ljubljanskih gledaliških hiš za študij in vaje Dneva norosti angleškega dramatika Joea Ortona. In zakaj ravno Mengeš. Ker so ga igralci spoznavali in dodobra spoznali skozi predhodna gostovanja in ker je bil seveda tudi direktor Franc Jerič takoj s srcem in dušo zavzet za to, da projekt uspe. In pred dobrim tednom je potem tudi zares uspel. Po nedeljski premieri so v ponovitveni ponedeljkovi predstavi bili igralci z režiserjem Brankom Džuričem-Džurom nagrajeni s skoraj desetminutnim aplavzom. Uspel projekt je na trenutke rodil misel, da bi Mengeš lahko imel tudi poklicno gledališče. Za takšno in za zelo uspešno predstavo pa so bili seveda "krivi" igralci, ki so v komediji predstavili dogajanja v psihiatrični bolnišnici, sprejem tajnice z različnimi merili kvalitet, izsiljevanje, policijsko delo in inšpektorjev nadzor. In kdo jo je nazadnje iz nore zmešnjave odnesel najbolje? Nori niso bili tisti, za katere mislimo, da so. Obetavno pa je, da bo igralska skupina v samostojni produkciji Agencije komedijo Dan norosti v Mengšu šc nekajkrat ponovila. • A. Žalar en del prihodnosti, ki se jim najbrž nobena resna založba ne bo mogla izogniti. Med založbami, ki pa so že zakoračile v to področje, je tudi ljubljanska založba Kokos; Pregled svetovne in slovenske književnosti avtorja prof. An-dnjana Laha, ki je v petih knjigah med leti 1992 do 1996 že izšel pri tej založbi, je zdaj mogoče dobiti tudi na zgoščenki in v kompletu štirih disket. Ogromno knjižno gradivo je v program Windows prelil Miha Mazzini: po tej elektronski enciklopediji, ki je kot- naročena za srednješolsko uporabo, za maturante in seveda študente slavistike in primerjalne književnosti ter seveda za ljubitelje književnosti sploh, se je mogoče sila enostavno sprehajati vse od začetka besedne umetnosti v svetu pa do slovenske književnosti preteklega leta; program pregleduje 328.000 besed, ima indeks z 52.000 besed, omogoča iskanje po kazalu, besedilu, bibliografijah itd. In kako gre velikim založbam? Za primerjavo morda podatek, ki ga je posredovala Mladinska knjiga; ta se na sejmu predstavlja z 800 naslovi, od tega kar 500 novosti v zadnjih dveh letih. Tokrat seJe založba posebej posvetila otrokom, saj je na sejmu predstavila novo blagovno znam* Izvirna slovenska slikanica' bo poslej označevala slikanj ki jih bodo ustvarili dom«" avtorji in ilustratorji. Da \ založbi pri izbiri knjig z" otroke izredno dobro od N* pove tale podatek: z novin natisom v teh dneh je slikam Juri Muri v Afriki že doseg' skupno naklado 80.000, Um Muri 100.000, rekorder pa > brez dvoma Martin Krpa" 200.000 skupne naklade. , Kaj pa zamejske zaIožDe. Med njimi se je sejma ude^z la tudi celovška Drava m veseljem postregla med & gim tudi z uspešnim pr?|; mom Ivan Cankar v neniscl" Odločitev za prevod zdaj Sta Cankarjevih del, prevajalec Envin Koestler se je izkaz* kot odlična poteza. NcnavatJ zanimanje za Cankarjev sagi no pridvignjen jezik, in duw> i no vsebino, ki do danes m py nič izgubila na svežosti modernosti, je presenet' nemško govorečo knjiže?" stroko, ki je slovenskemu p'5 telju že na letošnjem Fra" furskem sejmu posve'1' izjemno pozornost. To Pa L založbo spodbudilo, ko' 1| povedala predstavnica z&>% dr. Helga Mračnikar, da Yf Dunajskih črticah nadafc izdajanjem prevodov, v prf < so že Podobe iz Sanj ter N'n* • Kurent, kasneje pa tudi se ; dramatike. Za Cankarja se ^j zanimajo še druge avstnj založbe. . ^so Med vrsto okroglih nl!z'f,Vfl' se vrstile med okoli tndese predstavitvami, literarnu"'^ čanji na dan, sta bili vsej m. zanimivi prva na temo w čega se davka na ^ 0 vrednost in druga nf S0žb neprofitnih akademskih z«j|,| m založniške politike, "O j. so o neprofitnih knjigah. P' jj loma strokovnih, ki so m svoje vsebine namenje" d ožjemu krogu oralstv^. j knjige sicer izhajajo1"^ državno pomočjo - 4U. tntv ožič, Nejc Flande ...užan naredil tudi „. Nana Milčinski, kostumografija in izdelava kostu" v0 v° ,< k, rsejc i ",J vič. Pogačnik, Jan Rožič, Nejc Flander in Edisa M"ra"°grafinO režije je Rado Mužan naredil tudi scenografijo, %y Nfjj Rožič Škrilec, glasba in songi Sandi Vovk. jrt^i ponovili v nedeljo, 9. novembra, ob 10. uri v Vaši n na odru Gledališča Tone Čuhar. Predstava bo is^| ufi p" 15.30 na sporedu v novi kinodvorani na Bledu, ot> večnamenski dvorani pri Avseniku v Begunjah. UGODNI POPUSTI: *CORSA DO 500 DEM # ASTRA DO 1500 DEM # VECTRA DO 2200 DEM avtotehna WIS Pintar Koroška c. 53a, 4000 Kranj, tel.:064/224 621, 212 191 poslovni prostori pa jim to operativnost tudi omogočajo. S selitvijo na novo lokacijo - Celovška 172 - je TOP SERVICE Štej pridobil še enkrat večjo kvadraturo (prej 400 m2, sedaj 800 m2). Pridobili so prostore za proizvodne programe, pisarne, NOVOST pa je zlasti nov prodajni salon, kjer imajo kupci možnost tudi kupiti vse izdelke iz Avtotehninega programa blaga široke potrošnje. TOP SERVICE ponuja strankam tehnološko zanimive izdelke po konkurenčnih cenah. Svojo ponudbo namenjajo tudi fizičnim in pravnim osebam na področju prodaje rezervnih delov. Dobra lokacija, lahko dostopna z direktnim Prof ,~.~""ol,Jc' "jiuuvi »-"j' M« su uamcijcui pristopom iz Celovške ceste (med LPP in °v ° 'ona'no servisiranje tudi drugih izdelk- Avtomontažo) ter velik parkirni prostor so ' za kar so strokovno usposobljeni, novi prednosti, ki jih še posebej poudarjajo. rria!hjana " PodietJe T0P SERVICE spada med Promt podietia s Pribl- 1 mio DEM letnega Proa ki.iz leta v let0 narašča z obsegom 2namkma 'n zast°Paniem novih blagovnih freniit kar 80 odstotkov njihove realizacije Širok odPade na servisiranje izdelkov v, _*e Potrošnje, njihovi cilji pa so usmerjeni SERVIS MIJSUBISHI MOTORS MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLi fe'K PRODAJA fefika 8, Domžale Kupcetf COLT1,3 GLi PAJERO 2,5 GL YOUNG Pomembne pridobitve Mercatorjevega profitnega centra v Tržiču Letos kar štiri prenovljene prodajalne v aveh mestih Tržič, novembra - Pri osnovni preskrbi prebivalcev v tržiški občini ima Mercatorjev profitni center v Tržiču kar 80-odstotni delež. Tak položaj si vodstvo centra prizadeva ohraniti tudi s posodabljanjem prodajaln in boljšo ponudbo v njih. Kot ocenjuje v. d. direktorice Vika Pogačnik, je njihov center doživel letos še posebno velike in pomembne spremembe. Mercator je imel že od nekdaj pomembno vlogo pri preskrbi prebivalcev tržiške občine z živili. Danes se nahaja šest prodajaln profitnega centra iz Tržiča v mestni občini Kranj in občinah Cerklje ter Šenčur, kar 23 trgovin Mercatorja pa je v tržiški občini. "Našo samopostrežno trgovino v Bistrici, ki je bila zgrajena leta 1969, smo prvič prenovili že 1987. leta. Takrat smo zgradili skladišče blagovnih rezerv in preuredili prodajalno, ki je dobila tudi bogato vinoteko. Zaradi spremenjenih potreb in zahtev kupcev ter novosti v načinu prodaje smo že tri leta razmišljali o ponovni posodobitvi te trgovine. Letos smo uresničili več kot 130 milijonov tolarjev vredno naložbo, s katero smo povečali prodajne površine za okrog 100 kvadratnih metrov in v trgovino namestili novo hladilno opremo, police ter blagajne. Računalniško vodenje prodaje onemogoča napake pri cenah in količinah prodanega blaga, za kvalitetno postrežbo pa skrbi kar 18 ljudi. Med kupci so poleg domačinov in prebivalcev iz širše okolice Tržiča tudi tujci, zato na novo urejena trgovina dviga tudi ugled podjetja. Kot pričakujemo, se bo promet v tej prodajalni povečal kar za okrog tretjino," je ocenila v. d. direktorice Vika Pogačnik. Prenovljena Mercatorjeva trgovina bogato založena. v Bistrici je lepa in Pestra izbira kakovostnih izdelkov Večino kupcev seveda privlači, razen urejenosti prostorov, tudi raznolika ponudba. V samopostrežni trgovini v Bistrici je na voljo tako rekoč vse za dom in vsakdanje potrebe. Ob raznih vrstah kruha zadiši večkrat na dan sveže pecivo iz lastne pekarne. Velika je tudi izbira delikates in sirov, h katerim sodijo izbrana vina in brezalkoholne pijače. V trgovini je posebej urejena prodaja svežega mesa, razširjen in obogaten pa je tudi oddelek s sadjem in zelenjavo ter oddelek z mlečnimi izdelki. "Pri prodaji sledimo načelu, da ima kvaliteta prednost pred kvantiteto. S tem namenom smo se letos lotili posodobitve več prodajaln. Od začetka poletja poteka v prodajalni ZRNO na Trgu svobode 27 v Tržiču namesto klasične samopostrežni način prodaje. Avgusta smo popolnoma prenovili delikateso v kranjskem nebotičniku. Septembra smo končali povečavo in posodobitev samopostrežne trgovine na Planini v Kranju. Prihodnje leto načrtujemo popolno prenovo blagovnice pri avtobusni postaji v Tržiču, skrbeli pa bomo tudi za ureditev manjših trgovin," je napovedala Vika Pogačnik. Prinašamo Vam varnost, udobje, ekonomičnost in dobro ceno. Z Vami bomo v novembru: torek, 11.11. KRANJ MERKUR d.d. - SALON VOZIL, Gregorčičeva 8 Delovni čas: delavnik 10.00 -17.00 Vsa vozila boste lahko preizkusili, naši prodajalci pa Vam bodo svetovali in odgovarjali na Vaša vprašanja. CITROEN Avto, ki vam zfeze pod kožo KovinAtehna B|agovnica FUZINAR Jesenice M.Tita 1, tel.: 064/81 952 Trgovina OPREMA Mengeš Kolodvorska 2, tel.: 061/737-006 Nemogoče ie mogoče! Štedilnik p 550 b Cvrtnik to 20002 Sušilni stroj wt 61 o Rezalni stroj R 404 48.990.- 44.390.- Hladilnik hdvs 6.390.- Kavni mlinček smk 102 ^5 33.990.-1 12.490.- J A TA TEDEN! Bela tehnika "Gorenje" najceneje v KOVINOTEHNI!!! / t0& Zakaj se mature ne bi veselili? Po 30 urnih pripravah na maturo bo to mogoče! dinamično zanimivo sproščeno zabavno ciljno slovenščina C^ngljščina: nemščina Ljudska Univerza Kranj 22 22 26 BREZPLAČEN PREGLED VOZILA Vljudno vabljeni vsi vozniki vozil Škoda na brezplačni preventivni pregled vozila pred zimo. Pričakujemo vas od 20. oktobra naprej! DOBRODOŠLI! Avtomerkur PSO Bežigrad Ljubljana Car Center Šmartno pod Šmarno Goro Urban, Servis in prodaja, Ribnica Avtokam d.o.o. Hrastnik Tipom d.o.o. Maribor Avtoservis Žunkovič Miklavž Petovia avto Ptuj Avto Stegne d.o.o. Slovenska bistrica Avtoservis Lopič Emil Ruše Avtoservis Slovenj Gradec Slovenj Gradec RO + SO d.o.o. Celje PSC Praprotnik Velenje Servis Štern Kranj Integral Jesenice Jesenice Avto Inn d.o.o. Nova Gorica Avtocvet d.o.o. Tolmin Avtocentcr Idrija d.o.o. Idrija AMD Šlander Celje Avtoplus d.d. Koper Avtomehanika Kretič Prestranek Servis Novotehna Novo mesto Pan - Jan d.o.o. Trebnje Avto servis Molek Gradac AMD Asta Murska Sobota Avtoline Krško, Trgovina m servis d.o.o. Krško Avtoservis Riki Lendava Servis vozil in kmetijske mehanizacije Ljutomer Volksvvagen Group ZA USPEŠEN POSEL MSMliTlM 064/223-111 ,2 GLAS RUMA RAZVOJ IN PROIZVODNJA STROJNE OPREME do*. JURIJ ŠAVS MARJAN BALANT JUMA, d.o.o., 4220 ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA 66, tel. (064) 652-150, fax: (064) 652-155 ISOSoSl Nr 1* 100*3» Zaposlimo več obdelovalcev kovin: • strugarje • rezkalce • ključavničarje • varilce Pogoj: strokovno znanje s prakso K sodelovanju vabimo tudi začetnike (vajence). Pisne prijave sprejemamo na naslovu: "JUMA", d.o.o., 4220 Škofja Loka, Partizanska 6. unicef SLOVENSKI ODBOR ZA UNICEF (far bivala za poslani nasmeh OTROCI IZ VSEGA SVETA SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA NAKUP UNICEFOVIH VOŠČILNIC Vabimo vas, da se pridružite številnim prijateljem UNI-CEF-a v Sloveniji in naročite zanimive in kvalitetne izdelke za poslovna darila in obdaritev otrok. Katalog in izdelke lahko naročite na: Slovenski odbor za Unicef, Linhartova 13, 1000 Ljubljana Tel.: 061 131 43 40 ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3 ODDAJAMO V NAJEM 1. dva poslovna prostora v I. nadstropju SP ^e.n.^urJ' Šenčurju, Kranjska cesta 3 s skupnim stopnišcOTs hodnikom in sanitarijami v izmeri 27,40 m2 in 18,20 m za opravljanje trgovske ali storitvene dejavnosti in 2. poslovni prostor v stavbi SP Golnik, Golnik 56 samostojnim vhodom v skupni izmeri 30,70 m2. Pogoji: - mesečna najemnina - po dogovoru - davek in funkcionalne stroške plača najemnik - najemno razmerje se sklene za nedoločen čas Pisne ponudbe bomo zbirali 8 dni po objavi 0fl^j| Dodatne informacije dobite po telefonu 064/471-122 244 ali osebno v splošnem področju družbe v Nakie Cesta na Okroglo 3. SLOVENSKI I LU NINI KOLEDAR 1998 Leto 1998 bo v znamenju Merkurja, ki je bil po astromito-loškem izročilu bog trgovcev in prevarantov. In ker se Slovenci radi ukvarjamo s trgovino, si pravočasno zagotovite Lunin koledar Mete Malus. Poleg setvenega koledarja, ugodnega časa za klanje živine, sečnjo lesa, parjenje živali, hujšanje, dnevna opravila ter neugodnega časa za operacije vas bo letos koledar razveselil še s horoskopom in najugodnejšim časom za ljubezen. Koledarju bo tudi tokrat priložen kupon, ki ga lahko izpolnite z osebnimi rojstnimi podatki in pošljite na naš naslov, Meta Malus pa vam bo brezplačno izračunala, v katerem znamenju je bil Merkur, ko ste se rodili, in vam pojasnila, kaj to pomeni, kako vpliva na vaše življenje po delovni in čustveni plati, ter vam namignila, na kaj ne bi smeli pozabljati - ali česa bi se bilo koristno odvaditi, da boste izrabili vse dobre vplive Merkurja in se ogibali njegovim manj prijetnim pastem. Cena koledarja je 840 SIT, za stalne naročnike pa je 15 % cenejši (v ceno nista všteta 5 % prometni davek in poštnina). Če želite postati stalni naročnik, označite to na naročilnici. Koledar boste prejeli po pošti s priloženo položnico za plačilo. Vse naročilnice sprejemamo do razprodaje koledarja na naslov: ČZD^KMEČKI GLAS Železna c. 14, 1000 Ljubljana (061) 173 53 60 ali 24 urna dan po telefonu 061/173 53 79. NAROČILNICA G.G. Podpisani (ime in priimek): ____ Naslov:____________ Pošta:____ Želim postati stalni naročnik Luninega koledarja (označite s križcem) Q Datum: Podpis: >MERKUR V KRANJU ODDAMO V NAJE^ OPREMLJEN GOSTINSKI LOKAL • lokacija: Koroška cesta 53, trgovsko-poslovna stavba na Zlatem po'Ju • velikost: 76 m2 • prevzem lokala: 1.1. 1998 • najemno razmerje: za dobo 10 let • najemnik bo moral sam in na svoje stroške pridobiti potrebna upravna dovoljenja za obratovanje lokala ROČNA AVTOPRALNICA • lokacija: Gregorčičeva ulica 8 • prevzem avtopralnice: 1. 12. 1997 • najemno razmerje: za dobo 2 let • najemnik bo moral sam in na svoje stroške pridobiti obratovalno dovoljenje za delovanje avtopralnice Pisne ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi oglasa naslov: MERKUR - trgovina in storitve, d. d. PE Javna skladišča Koroška cesta 1 4501 Kranj Dodatne informacije na telefonu: 064 266 5^ PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O Š M A RT IN S KI F A RI 260 let župnijske cerkve sv. Martina v Strazišču Jutri bodo zadonele nove cerkvene orgle M?d sveto mašo ob štirih popoldne jih bo blagoslovil škof Alojz Uran. Na slovesnosti bo nanje igral profesor Tone Potočnik, pela pa bosta združena zbora šmartinske župnije. Orgle so delo mojstrov Mariborske orglarske delavnice. Razišče, 7. novembra - Leta jy°2 je z darilno listino l^nrik II. podaril Stražišče ln svet med Lipnico, Savo in ioro loškemu freisinškemu B°spostvu. To je tudi uradni >0Jstni dan tega kraja, ki bo c5 pet let hkrati z župnijo *rvanj-Šmartin praznoval ti-SOc,etni jubilej. Župnija pa Praznuje tudi letos. Mineva namreč 260 let, kar je bila po na?Jtih našega najpomemb-Jfjšega baročnega arhitekta ^gorja Mačka sezidana ^anja župnijska cerkev sv. prtina. Arhitekt Maček je '»snoval tudi župnišče, ki so 8a 1980. leta porušili, na mestu pa je zdaj Rr.as,o enako novo župnišče. j poslovili ga bodo prihodn-Jo.vponilad, dosedanje žup-",sfe pa spremenili v Jov vrtec. Praznovanje 260. obletnice zgraditve župnijske cerkve sv. Martina je uvod v proslavitev tisočletnice župnije in samega Stražišča. Prafarna cerkev sv. Martina, predhodnica sedanje, je stala ob koncu savskega mostu, v njeni bližini so že v 16. stoletju zabele-žili najdbo rimskega kamnitega nagrobnika s portretom družine. Leta 1976 je bila pri gradnji cestnega križišča z zaščitnimi izkopavanji odkrita obsežna nekropola. V neposredni soseščini sedanje farne cerkve sv. Martina v Strazišču pa so bili po naključju odkriti in zaznamovani žarni grobovi iz starejše železne dobe. Toliko na kratko o zgodovini župnijske cerkve, v kateri je med drugimi služboval tudi kasnejši misijonar med Indi- cerkev sv. Martina v Strazišču. janci Friderik Baraga. Danes živi pod zavetjem sv. Martina okrog sedem tisoč ljudi, vernikov, ki vsako nedeljo prihajajo k sveti maši, je približno desetina. Obnovljene cerkve ... Ciril Berglez župnikuje v Strazišču sedemnajst let. V njegovem času je bilo opravljenega ogromno dela pri obnovi in polepšanju cerkvenih objektov v župniji. Tako je farna cerkev dobila novo fasado, novo strešno kritino, prebeljena je bila notranjost, vgrajeno centralno ogrevanje, protipotresna zaščita, električno zvonenje in bitje ure, ponoči je cerkev lepo osvetljena. Tudi pročelje in notranjost cerkve sv. Uršule v Srednjih Bitnjah sta lepo obnovljeni, cerkev ima novo strešno kritino in električno zvonjenje. Enako poživitev je dobila cerkev sv. Tomaža v Zgornjih Bitnjah, pa cerkev •sv. Jerneja v Strazišču, ki so ji obnovili tudi zvonik in ji dodali električno bitje ure. Cerkev sv. Jošta z bogato baročno opremo je znana romarska pot, ki je bila posebej obiskovana med leti 1730 in 1770. Leta 1752 so bile v prizidku poleg zvonika postavljene svete stopnice z Jelovškovimi freskami. Na vrhu stopnic stoji kapelica žalostne Matere Božje. V desnem zvoniku je zvon, ki so ga iz topov s turških ladij, potopljenih leta 1827 v bitki pri Navarinu, vlili leta 1834, na njem pa so Prešernovi verzi v bohoričici. ... nova domova na Sv. Joštu Pred prvo svetovno vojno se je na Sv. Joštu večkrat zadrževal Janez Evangelist Krek, ki je tu vodil socialne tečaje za izobražence. Ob cerkvi, ki ima obnovljena oba zvonika, fasado in notranjščino, restavrirane freske za oltarjem sv. Jošta, sta dva domova; Krekov dom, bru- Nove orgle so spoj romantike in neobaroka. pod vodstvom župnijskega gospodarskega sveta, ki gospodari s svojo cerkveno in kulturno dediščino. V župniji sv. Martina pa so ponosni tudi na bogato duhovno dejavnost. Imajo kar tri pevske zbore: mešanega, mladinskega in Sonček, verouk za otroke, mladino in odrasle, zelo delavna je Karitas, izdajajo župnijski list Martin ipd. Za to plat izpolnjevanja verskih funkcij skrbi župnijski pastoralni svet. Jutri bo torej v cerkvi sv. Martina v Strazišču poseben dan. Ob štirih popoldne bo maševal škof Alojz Uran, ki bo blagoslovil tudi nove cerkvene orgle. Stare Milavčeve pnevmatske orgle iz 1907. leta so namreč dotrajale, nadomeščajo jih pnevmatske orgle, delo mojstrov iz priznane Mariborske orglarske delavnice. Romantika in neobarok Orgle Ivana Milavca so odlikovale nežnost in milina posameznih registov. Na tej osnovi je Tomaž Močnik iz cerkljanske glasbene družine sestavil dispozicijo za nove orgle. Ohranil je trinajst Mi-lavčevih registrov, na starega mojstra pa bo spominjala tudi restavrirana in povečana orgelska omara. P^ost, oru starega župnišča so po prvotnih načrtih arhitekta Gregorja Mačka zgradili novo. Šmartinski župnik Ciril Berglez narico, so zgradili na prostoru nekdanjega senika, in je namenjen predvsem za srečanja mladine na duhovnih vajah, Finžgarjev dom pa je mladinski dom, obnovljen in preurejen iz stare mežnarije. V času Berglezovega žup-nikovanja so na Šmarjetni gori, na prostoru nekdanje cerkvice, postavili povsem novo cerkev sv. Marjete, skupaj z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj so obnovili več kot 800 let staro kapelo sv. Petra pod Šmarjetno goro v Strazišču, obnovili so kapelo Marije Snežne na Sv. Joštu, pred tremi leti so na pokopališču v Bitnjah postavili križ, skratka, vsi cerkveni objekti v šmartinski župniji so lepo obnovljeni, posodobljeni in vzdrževani. Bogata duhovna dejavnost Župnik Ciril Berglez, doma z Dolenjske, se med Strašani dobro počuti, ceni njihovo zagnanost za delo, ki je, kot pravi, gorenjska značilnost. Drugje, kjer je služboval, je bil "lokomotiva", tu pa se skromno otepa zaslug, ki mu jih verniki pa tudi neverniki sicer pripisujejo. Poudarja, da so obsežno delo domačini, ki so vselej znali lepo skrbeti za svoje cerkve, opravili sami, Nove orgle z 29 registri so edinstvene v Sloveniji. V njih se spaja slovensko romantično izročilo z novejšim neo-baročnim, ki je ponovno pognalo na slovenskih tleh. Ko je Tomaž Močnik pred leti prvič popravljal šmartinske orgle, ga je kljub njihovemu slabemu tehničnemu stanju presenetila lepota Milavčeve intonacije. V novih orglah je zato spojil nežnost romantičnih ter blišč baročnih orgel, kar je tista posebnost, ki te orgle ločuje od drugih novejših orgel na Slovenskem. Orgelsko omaro, ki jo je po nasvetih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišče Kranj restavriral Darko Tratar iz Ljubljane, so zaradi boljše akustike ustrezno predelali. Blagoslovitev novih orgel ne bo lep dogodek samo za šmartinsko cerkev in njene vernike, pač pa tudi za širši glasbeni svet. V cerkvi bodo namreč poslej tudi različni glasbeni koncerti. Jutri bo registre prebiral mojster Tone Potočnik, nato pa bo romantično-neobaročne zvoke iz njih izvabljal šmartinski organist Marko Hriber-nik, vnuk organista Hribernika, ki je 1907. leta igral na Milavčevih novih orglah. • H. Jelovčan, foto: T. Doki U KOZAK CEMTM IZDELKI Izdelovalec strešnika s 70-Ietno tradicijo in evropsko kvaliteto po ugodni ceni MARJAN LIKOZAR s.p. 4000 Krcmj TCL..064/511-047 GORENJSKI GLAS • 12. STRAN ŽUPNIJA KRANJ - ŠMARTIN PRAZNUJE Petek, 7. novembra 1997 S©NCE Tel.: 064/311-378 Vabi na m a r tin o v a nj e Nudimo: • Martinov krožnik • Martinovo gos • Martinovo raco PIZZE Podjetje obrtnih storitev 4000 Kranj, Gasilska 17, tel./fax: 064/311-216 Del čas: od 630 do 14.30, ob sobotah zaprto MONTAŽA IN SERVIS OGREVALNIH NAPRAV BEVK, s p Pot v Bitnje 41, KRANJ, tel.: 064 311 060, Mobitel: 0609 626 379 Nastavitve - servis - umerjanje oljnih gorilnikov in ostale toplotne tehnike Priklopi - montaže - prodaja - gorilnikov - toplotne regulacije VARČUJMO NA PRAVEM MESTU OHRANIMO ČISTO OKOLJE TUDI NAŠIM OTROKOM SOKRAIANOM ŽELIM VSE NAJBOLJŠE OB PRAZNIKU £|D vioioncehst Miloš Mleinik in org avec , .. . 5, .. T?ne potoilnik vsi po vrsti "loški podlož- Pod nJimitin ™d "ijimi, ti je stvar že bolj jasna. Tistega, ki je lahko izbiral med osemurnim delom v tovarni in šestnajstur- , Potočnik. Vsi po vrsti "loški podlož-ml(l", kot bi temu rekel slednji. * slednji je po novem pravzaprav občan £eleznikov; doma je v Bukovici in v ^abrdu. Občine, na katere je bilo 1995 razčetverjeno" nekdanje "gospostvo", so Pflneslc več dobrega kot slabega - to je zdaj .e očitno - a potreba po povezavah ostaja. ^Pravno vez zagotavlja država, z Upravno ^oto Skofja Loka. Gospodarske vezi, ki Pravzaprav sploh niso bile pretrgane, tkejo gospodarski subjekti sami. Ostaja potreba P° 'skupnem loškem kulturnem prostoru", "'erneljena v stari in žlahtni tradiciji, vendar Še ne sama od sebe zagotovljena. nyno znova jo moramo potrjevati kultur-lotw Z dejanji, kakršni sta bila omenjeni , *l koncert in orgelsko slavje pod Rati-Vcer". v nedeljo, 26. oktobra. nim v teh bregovih, je čisto lahko razumeti. Kakor je hkrati žalostno gledati skozi stoletja kultivirana pobočja, kako se bodo v nekaj desetletjih zarasla, in kozolce, ki se počasi, a neusmiljeno podirajo sami po sebi. Če bi ti ljudje vztrajali še nekaj let, bi dočakali cesto, po kateri bi se lahko vsak dan vozili na delo v dolino; danes bi bila asfaltirana, v hišah bi zvonili telefoni. Tako pa so prazne ljudi in polne tišine. Poslopja, krita s skrilom, se začuda dobro držijo. Skrb zbuja spodnji Trojar: streha na gospodarskem poslopju je že klonila, tudi na hišni se vidi, da ne bo več dolgo. Sprašujem se, ali tej domačiji, ki je morda najlepša od vseh na teh višinah, res ni pomoči? :-~ iiiir mm °ne Potočnik bo prvi organist, ki bo jutri igral na novih šmartinskih orglah ^Jobstovega v Potočnikov svet udeigj0^eno mi je bilo, naj se slednjega Semmlm"in 0 niem še ^aj napišem. Tako Poso^!?ra' *e z8odaJ na Pot> z enega konca ja na drugega, iz doline Žirovnice na &vem ^atit0Vca ljubi, jugu pod zahodne obronke Ver- na njegovem severozahodu, to je precej dlje kot iz Žirov v Dot n°'^5 kilometrov z avtom in še pet Sorico ? noge- Na Rotku' nad Zgornjo cesti v 7 ' kJer se od bohinjske odcepita avt0m ..^gornje in Spodnje Danje, so ki So j.?- zaustavljali gasilci in potnikom, naročaij „pri VS^ zadev' zSolJ obiskovalci, Tako'' naj nadalJnjejo peš. bil nedelS° iUdi storih- Rade V0,Je, saj pkoij looo VSC lcpŠi in na teh viŠil1 je višinah lah-ko hT^etrov tudi vse toplejši. Cesta bi Se živi • ^ša' a za toliko 'Judi kot Jih tu speljan'Je tUd* taka doora- skozi gozd je ratitovjJJJVodi z zahodne na vzhodno stran se odeli pobočii- Listavci in macesni so 'n tja t.„Y ^senske barve, skozi poseko sem K° se d -t,? kak detaJ1 iz Spodnjih Danj. 0cW J- llžaš Zgornjim, se na tvoji desni Potem ini raz8led na Blegoševo skupino in raznmo. - na Poreznovo. Med njima se njimi- nFaj? davška slemena in grape med °Šolelosf°S? leP Jc v sv($ kultivirani 'evi s J* Šuštarjev greben. Na popotnikovi katera „ eveda ves čas strma pobočja, čez Po n;ihsPe|jane številne steze. Nekdaj so danes je °7 dornač'ni, pastirji in drvarji, Ob D V , Planincev in lovcev, niovg v8'edu. na mogočne kmečke do-^lovek ni so zgornjedanjarski, se cuoi, kako so jih mogli njih pre- Ko cesta doseže vrh pomola nad Trojarjem, se odpre pogled na Zabrdo in še naprej proti Torki. Za njo so Ravne, na oni strani grebena nad njimi zaslutiš Prtovč in Podlonk, vasi, do katerih je segla "soriška kolonizacija", naselitev, ki so jo na pobudo in pristanek iz Freisinga izvršili "prostovoljci" iz južnotirolske doline Pusterthal, iz okolice mesteca Inni-chen. Znano je, da so bile te vasi vse do srede prejšnjega stoletja nemško govoreče. V zadnjem poldrugem stoletju jih je prizadelo trojno gorje: slovenizacija, industrializacija, ki je povzročila odseljevanje s kmetov, in komunizacija, ki je ta proces še pospešila. Kdo bi tedaj še ostal? Dvakrat visoko, v metrih in po občutjih Tudi šola, ustanovljena 1906 v Zabrdu, ni mogla zaustaviti te trojne sile. Leta 1970 so jo zaprli. Četrt stoletja je samevala kakor vse v njeni soseščini, dokler se ni pred par leti v učiteljevo stanovanje naselil Tone Potočnik. Da, prav tisti, ki smo ga imenovali v začetku. Oktobra letos je novega stanovalca dobila še učilnica: čisto prave orgle, izdelane v škofijski delavnici v Mariboru, najvišje na Gorenjskem, morda celo v Sloveniji? Dejanje, ki ni moglo brez slovesnosti. Zbrala se je cela množica, največ je bilo okoliških vaščanov, nemalo takih, ki so svoj čas hodili v to šolo, prišli so iz cele doline in iz Loke. Nastopajoči pa iz vse Slovenije: komorni zbor Avc, ta čas pri nas morda najboljši, je pel in z njim Msgr. Alojz Uran, pomožni škof ljubljanski. Ta je orgle blagoslovil in daroval mašo. Pravzaprav jo je odpel. Kako je ne bi, saj velja med škofi za glasbeno najbolj navdahnjenega. Tudi meni, ki to, žal, nisem, se je dobro zdelo. Uran je kar žarel od glasbe, medtem ko nekateri iz njegovih vrst'sevajo od razpada neke druge radioaktivne substance - od (anti)komunizma. Odkar se je razkrojil rdeči angel zla, so obsedeni od črnega. Kar hvaležen sem bil vrlemu škofu, luteransko stoječ in pozneje sedeč v bregu nad zbrano množico, ko je v svoji pridigi "pozabil" na politiko in se ni niti z besedico dotaknil rdeče hudobe. Glasba je bila to pot močnejša. Maša je bila ob blagoslovu tudi poučna. Mojster, ki orgle izdeluje, je razložil, kako so narejene, in kaj vse zmorejo registri, ko odpirajo in zapirajo številne in raznolike piščali, sledeč "pritiskom", ki jih na man-uale (igralnike) z rokami in nogami izvaja organist. Tone je razlage sproti ponazarjal na svojem novem inštrumentu. Tako smo bili deležni vsega, po malem in v obilju. Zadovoljen bi bil Že, kdor bi se prišel zgolj prezračit in nasončit. Kdor je bil lačen duhovne hrane, je odšel sit. Komur je do estetskega užitka, je bil potešen. Ko je bila orgelska maša v poldrugi uri končana, smo potešili tudi čisto navadno, najbolj človeško lakoto in žejo. Gospodje so se, podobno kot včasih bolj gosposki tovariši, umaknili na poseben kraj, za ljudstvo so poskrbeli gasilci, na terasi zraven šole. Sonce je bilo tako močno, da nisem zdržal za mizo. Ko sem se najedel, sem se ob vsej hvali pravkar minulega dogodka z jezikom spotaknil ob zaraščene bregove pod šolo in nad njo. Že res, da je tukajšnji gospodar umetnik; a hkrati je kmečki sin in okoli hiše bi že lahko pokosil, sem razmišljal na glas. Pa je umetnika takoj zagovarjal eden od vaščanov: ne sme nič takega delati, ker bi si lahko poškodoval roko ali prste. No, sem si mislil, zdaj pa imaš, in si šel ogledat še orgle. Imenitna reč! Za skromno hribovsko učilnico prehuda. Ko sem bil v njej poleti, je bila razstavljena še vsa nekdanja "ikonografija": zemljevid Jugoslavije, tabla, mize, stoli; manjkala je le Titova slika in učilnica bi bila pravi muzejček. Zdaj je vse to izginilo: orgle, nabožne slike, razpelo ... Škoda, po svoje, po drugi strani pa eno ni združljivo z drugim. Šola je od tega, glasba od še višjega sveta. Od sveta, ki je višje, kot je Ratitovec. Da bi mu bil bližje, sem se vzpel še nanj. Po stezi, ki mi jo je pokazal Tonetov sosed, dr. Janez Eržen, znameniti kirurg, ki se rad in pogosto vrača na dom svoje mame v Zabrdu. Steza je stara, a bila je precej zapuščena, dokler je nista zdravnik in umetnik obnovila. Speljana je izredno lepo: počasi, a neustavljivo se vzpenja pod vršnim pečevjem Altemavra (1678 m) in te po dobri uri pripelje naravnost do Krekove koče pod Gladkim vrhom. Tako lepe hoje pa že dolgo ne, sem pomislil na vrhu! In tako lepo izpolnjenega dneva. P.S. Ko sem se na Gladkem vrhu oziral na vse strani, še nisem vedel, da bo naslednje orgelsko srečanje v Strazišču pri Kranju. Omenjam ga zato, ker je bil svoj čas tudi ta kraj v loškem gospostvu. In zato, da bi iz začetne daljice dobili še trikotnik: Stražišče, Zabrdo, Žiri. Imena krajev, ki skupaj z imeni, kakršni sta obeh Antonov, Jobsta in Potočnika, označujejo prostor, v katerem je sredi krajinskih in umetnih podob, ob pisani in izgovorjeni besedi doma tudi glasba. • Miha Naglic Partizanska 42, Kranj IZOLACIJA CENTRALNIH KURJAV Tel.: 064/223-900 in 0609/613-635 Podjetje za vzgajanje in distribucijo cvetja Kranj Matjaž KUMER do.o. Zg. Bitnje 133, 4209 Žabnica Tel.: +386 (0) 64 312-096 Fax: +386 (0) 64 312-096 _ Mobitel: (0609) 637-595 V času JESEN - TIM A vam nudimo po zelo ugodniji venah * božične zvezde (več vrst) * božične kaktuse * ter veliko ostalih lončnic Del. čas: od 8. do 12., od 14. do 16., sobota: od 8. do 12. SE PRIPOROČAMO MISO, s.p., Kranj tel.: 064/326-612, mob.: 0609/641 -034 NUDI: - MONTAŽO IN SERVIS SENČIL rolete, žaluzije, lamelne zavese - MONTAŽO TALNIH, STENSKIH in STROPNIH OBLOG - SUHOMONTAŽNO PRENOVO OKEN in VRAT - BRUŠENJE IN LAKIRANJE VSEH VRST PARKETOV • POLAGANJE LAMINAT PARKETOV Delavska c. 19 €1 4000 KRANJ Tel.: 064/312-019 Del. čas: vsak dan: od 7.30 do 20. ure nedelja: od 8. do 15. ure VABLJENI JUTRI, V SOBOTO, 8. NOVEMBRA, NA VESELO MARTINOUANJE V TRGOVINO ZAPRAVLJIVČEK. Novo in staro VINO ter obilo jedače "zastonj"! AVTOMEI1ANIKA TRITAR SERVIS ZAVORNIH SISTEMOV DELOVNI ČAS: OD 1. DO 19. URE ČIRČE 33, KRANJ, TEL..: 33 1-649 vpizzcftin in SPnOHCTTCftlfl 0NT0NI0 PRIPRAUA ln RAZU0Z JEI Delovni čas: vsak dan od 9h do 23h vsaka enajsta pinajebreiplačna! Razvažamo v Kranju in okolici Največja želja prebivalcev Prapoš in Brda je pitna voda Vodni zbiralnik ima le eno napako Pravijo krajani Prapoš v radovljiški občini in Brda v Tržiški občini. Dva 'mejna' kraja se ubadata s kroničnim pomanjkanjem vode, na Brdu jo zaenkrat še imajo, v Prapoše pa so jo že nekajkrat morali pripeljati gasilci. Prapoše, 6. novembra - V Prapoše, vas v krajevni skupnosti Ljubno gasilci že več kot mesec dni dovažajo pitno vodo. Dotok vode v zajetju ne pokriva vodnih potreb vasi, manjkajoč del pa morajo gasilci pripeljati vsaj enkrat tedensko. V podobni situaciji je tusdi sosednje Brdo, ki sicer leži v tržiški občini. Njihova vodna zajetja zaenkrat šer pokrivajo potrebe po vodi, vendar pa je voda slabše kvalitete, trenutna suša pa že grozi, da bodo tudi ti viri postali premajhni. Rešitev težav o vodno oskrbo predstavlja skupno projekt občin Radovljica in Tržič. Ti sta se obvezali, da bosta skupno financirali zajetje vode na Brezjah, zgra-dili vodohram nad Prapošami in ga z vodovodom povezali na novo vodno vrtino. Vodohram nad Prapošami je že skoraj popolnoma zgrajen, trenutno v njem polagajo posebne ploščice, žal pa bo tudi po zaključku del njegova največja pomanjkljivost ta, da bo prazen. Do njega namreč zaenkrat šc ne vodi nobena cev, prav tako še ni povezan z vodovodnim omrežjem Prapoš. Slednje bo prišlo na vrsto šele po izgradnji vrtine za pitno vodo na Brezjah. Kot smo izvedeli pri izvajalcu, tržiškem Komunalnem podjetju, trenutno za vrtino zbirajo potrebno dokumentacijo. Letos so obnovili približno polovico vodovoda na Brezjah, zgradili 200 kubičnih metrov velik vodohram, kot rečeno pa zaključujejo dela na 100 kubičnih metrov velikem vodohramu na Brdu. Zaenkrat je poleg še nepopolne zbrane dokumentacije edina težava nerešeno vprašanje lastnine zemljišča, vendar pa upajo, da se bo vse skupaj v najhitrejšem možnem času uspešno rešilo. Vendar pa z izgradnjo vrtine projekt še ne bo končan. Nov vodohram bo potrebno povezati v vodovodno omrežje, kar tudi ne bo zanemarljiva investicija. Dogovor med občinama predvideva, da do leta 1999 v Prapoše in na Brdo priteče voda iz nove vrtine. Krajani obeh vasi so zadovoljni z dosedanjim delom, niti nobeni od občin ne očitajo kakšnih pomanjkljivosti, vendarle pa bi si želeli, da bi se projekt uresničeval hitreje, kot se. Po nekaterih informacijah naj bi tržiška občina ne uspela zagotoviti vseh potrebnih sredstev, radovljiška občina pa je skladno z dogovorom svoj del že korektno prispevala, del pa je menda obljubila tudi država. Čimprejšnja uresničitev projekta bi bila nujna tako za Prapoše kot tudi za Brdo. V Prapošah trenutno zajetje ne zagotavlja zadostne količine, na Brdu pa so, vsaj kar se količine vode tiče, nekoliko na boljšem. Pač pa je povsem druga zgodba, ko govorimo o kakovosti -analize so pokazale, da je oporečna, saj je v njej prekoračena dovoljena količina nitratov in nitritov, kar je lahko posledica kmetijstva, ni pa izključen tudi vpliv bližnjega tržiškega smetišča.Požar pred kakimi tremi leti je pokazal, da Prapoše pravzaprav nimajo nobene požarne vode. Gasilci so takrat pri gašenju lahko uporabili le približno petnajst kubikov vode iz zaseb-nega zajetja, kar je zadostovalo le za nekaj minut gašenja. Vso vodo so morali dovažati s cisternami, uspešna pogasitev požara pa je izključna zasluga dobro organizirane gasilske akcije. Dovažanje vode s cisternami bremeni proračun krajevne skupnosti, v ta namen v Prapošah plačujejo višjo vodarino, gasilci pa jim za prevoz ne zaračunavajo nižje cene od ekonomske. Samo v zadnjem mesecu so plačali 45.000 tolarjev. U.Š. AVTOSERVIS AMBROZ LAH0VCE POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER AKCIJSKO ZNIŽANJE VOZIL! UNO 1,0 IE 5V PUNTO 55 S PUNTO 75 SX PUNTO 85 16VSX BRAVO 1,4 12VS SCUDO 1,9 TD 8.SED. FIAT UNO 45 1.94 OPEL VECTRA l,8i 16V 1.96 TEMPRA 1,6 IE 1.91 AKCIJA BRAVA 1,4 SX 2x AIRBAG, servo, cent. zaklepanje, el. stekla ABS zavore, el. pomična streha, kovinska barva cena: 19,990 DEM BRAVO 1,4 12V SX BRAVA 1,4 12V SX MAREA 1,6 16VSX VVEEKEND 1,6 16VSX VVEEKEND 1,8 16V ELX DUCATO MAXI 2,5 TDI PEUGEOT 106XR 1.94 BMW318is 1.94 UNO 1.0 IE KAT., 45 KM, 5 vrat, temna stekla, štirje vzglavniki, ura PONUDBA MESECA! tO 500 DEM CENEJE Ko potrošnik avtomobilsko garancijo vzame preresno Tri leta brez vseh stroškov? Tega vam ne bo zagotovil noben proizvajalec avtomobilov. Tisto, kar pač porabite ali izrabite, morate plačati sami. Garancija obsega le odpravo napak proizvajalca, pa naj bo to avto znamke KIA ali kateri koli drug! prodaja avtomobilov: 064/421-!4i,servis in trgovina; 064/42i-021 Kranj, 6. novembra - V začetku tedna se je v našem uredništvu oglasil Jože Jereb z Britofa. Njegova težava, kot je dejal, je neupoštevanje garancijskih pogojev uvoznika oziroma enega od serviser-jev avtomobilov KIA. Pritožbe na rovaš avtomobila oziroma servisa je stipkal v nekaj strani dolgo pritožbo, ki jo je podkrepil z besedami, ki nikakor ne ustrezajo nivoju časopisa. Z omenjeno pritožbo smo se ustavili pri omenjenem serviserju in prodajalcu vozil KIA, ki pa nam je zgodbo osvetlil s povsem druge strani. Za spor in slabo voljo naj bi bil po trditvah Jožeta Jereba, kriv osebni avto KIA Pride oziroma pooblaščeni prodajalec in serviser Nasmeh iz Hrastij. Pa da ne bo pomote - gospod Jereb je svoj avto kupil v Ljubljani, mojstrom v Nasmehu pa je prepuščal opravljanje servisnih del. Pravzaprav naj bi se, kot je v svoji pritožbi zapisal Jereb, vse skupaj začelo na prvem servisu, kjer naj bi, kljub temu da je bil njegov avto še v garanciji, od serviserja prejel račun za material in delo. Po njegovem mnenju triletna garancija pač pomeni to, da z avtomobilom tri leta nimaš drugih stroškov kot le za bencin, vse ostalo pa plača uvoznik vozila. Ampak, kot je obče znano, to ni res, niti pri avtomobilih znamke KIA kot tudi pri drugih bolj ali manj zvenečih avtomobilskih znamkah. Garancija proizvajalca se nanaša le na brezplačno odpravljanje napak, redno vzdrževanje pa mora lastnik avtomobila v garanciji poravnati sam, pa ne glede na to, ali je bil avtomobil izdelan v Aziji, Ameriki ali pa Evropi! Z lastnikom podjetja Nasmeh, d.o.o., Jožetom Potrebu-ješem sva pogledala delovni nalog njegovega prvega servisa in izkazalo se je, da je lastnik avtomobila plačal le motorno olje in filter, kar pa je povsem v skladu z garancijskimi pogoji. Pregoreta žarnica ali ugasnjena luč? Naslednji zaplet je po mnenju Jožeta Jereba nastal zaradi luči v kabini. V njej naj bi pregorela žarnica, mojster je, kot je moč prebrati v njegovi pritožbi, malo pobrkl-jal in luč je spet gorela. Nekoliko kasneje je luč spet ugasnila, spet se je vrnil na servis, nazadnje pa so mu, kot pripoveduje, žarnico vendarle zamenjali. Jože Potrebuješ nam je ob tem pojasnil, da je bila luč ugasnjena, ko je obrnil stikalo, je ponovno zagorela, prav tako se je zgodilo tudi drugič, v tretje pa so žarnico res zamenjali, saj je pregorela. Vendar pa žarnica nikakor ni bila pregoreta ob Jerebovem prvem in drugem obisku, pač pa je bila luč le izključena. Premostitev ali predpisana vgradnja? Se več vroče krvi pa je Jože Jereb dobil, ko je kilometrski števec pokazal nekaj več kot trinajst tisoč kilometrov. Takrat je, kot pravi, njegov avto začel cukati, kot je zapisano v njegovem pismu, je serviser nekaj cukal, nazaj pritiskal in posprejal, in potem je bilo vse v redu. Vse dokler se hiba, kot Takle avtomobil je Jožetu Jerebu pravi, ni ponovila in je ostal na cesti. Kot piše, ga je do servisa odvlekel prijatelj, mojster je odkril napako in mu menda naročil, naj se vrne naslednjega dne. Kot piše, se je izkazalo, da so bili požgani kabli za zaščito elektrokrogov, mojster pa naj bi jih po zatrjevanju Jereba kar premostil z močnejšo žico. In ta menda prosto visi v motornem prostoru, tako da se izolacija lahko drgne ob različne dele motorja, nekega dne se bo vse skupaj preglodalo in avto bo po njegovem prepričaju enostavno pogorel. Ampak v Nasmehu smo izvedeli povsem drugačno zgodbo. Na prvem rednem servisu se poleg običajnih servisnih del vgradi tudi električna žica, ki povezuje alternator in zaganjač. Premostitev razbremeni zaščito tokokrogov, saj se je izkazalo, da ta ni bila kos večjemu polnjenju akumulatorja. Omenjene posege je na osnovi predloga ene od uglednih nemških institucij uvoznika avtomobilov KIA predpisal vsem slovenskim serviserjem. Vgradnja je brezplačna, Jereb pa naj bi jo na prvem servisu odklonil. Nato se je zgodilo prav to, kar naj bi omenjena žica preprečila, serviser je povsem korektno in skladno s predpisano shemo omenjeno žico vgradil v avtomobil, to pa naj bi bila tista premostitev, ki naj bi bila sporna. Ampak, če jo vgrajujejo v vse avtomobile in če so jo predpisali strokovnjaki, o njej pač ne gre dvomiti. In požig avtomobila zaradi preobremenjenosti tokokrogov je popolnoma izključena, kabel pa je varno pripet, tako da je poškodba izolacije izključena. Pa še nekaj, na servisu so povedali, da se je Jože Jereb do njih vedno pripeljal, njegovega avtomobila na servis niso nikoli privlekli. Ko sem Jožeta Jereba ponovno poklical, da bi še enkrat potrdil svojo trditev o prijatelju, ki naj bi ga privlekel na servis, je dejal, da ga je na servis privlekel neki prijazen neznanec, po imenu se mu ga ni zdelo vredno spraševati, niti ni vedel, s katerim avtomobilom ga je privlekel. Zatorej za popolno razjasnitev omenjenenga primera lepo prosimo prijaznega neznanca, ki je letos poleti rdeči Kia Pride z registrsko oznako LJ - JEREB odvlekel do avtohiše Nasmeh, naj se javi v našem uredništvu! Edina v garanciji zamenjana sklopka na svetu! In za konec še zgoda oziroma nezgoda s sklopko. Kot je zapisano v Jerebovi pritožbi, je pred kratkim moral prehitevati, zato je prestavil v tudi njegova dobra volja ozti. orna dobra volja uvoznika,* mu je v okviru garancijsKi" popravil priznal tudi menjav sklopke. Razlage in ves tru« so očitno povsem zaman, za je Jožetu Jerebu že odkloni' povzročil precej vroče krvi, kako upravičeno, pa presodite satni prestavo nižje, tedaj pa je motor le zagrmel, pospeška pa ni bilo prav nobenega. Tako je, kot piše, zavozil v škarje, vendar pa se je vse srečno rešilo po zaslugi prisebnega voznika tovornjaka. Razlog za to: drseča sklopka, nadaljnje servisiranje avtom Razjarjen je odšel na servis, bila ter ga napotil na cne& kjer so sklopko zamenjali, mnogih drugih pooblaščeni upravičeno piše, saj naj bi servisov, o tem pa °DveSje bila po njegovih trditvah tudi uvoznika. "Moja ves tj obrabljena le na eni strani, povsem čista, lahko trdim, na drugi pa je bila povsem sem storil vse in še več, nedotaknjena. Razlog za to sem bil dolžan storiti- naj bi bile po njegovem pre- mojem delu lahko mir pričanju nekvalitetne ferode. volje povprašate katereg V avtohiši Nasmeh so nje- koli od mojih strank. u govo zgodbo potrdili, vendar danes se čez moje delo raz samo delno. Na drsečo sklop- Jereba še ni nihče pritožil- ko so Jožeta Jereba opozorili Trditve so nam potrdili tu že prej. Ob neljubem dogodku pri slovenskem zastopn1 so mu jo zamenjali v okviru avtomobilov KIA Kia Moj0,- garancijskih del, kljub temu Import, d.d. Kot smo izveciei^. da je v garancijskih pogojih so vse trditve v Jered jasno zapisano, da garancija pritožbi natančno prouc ne pokriva tekočega vzdrže- tako da lahko dokazano^ mirne vesti trdijo, da so -kazane. Pisna pritožba Jo* Jereba odkrito žali kval^ avtomobilov kot tudi pod} ^ česar v prihodnje ne. pejstvo nedo- vanja, med kar tako pri avtomobilih KIA kot tudi pri drugih znamkah avtomobilov nikakor ne sodi zamenjava oblog sklopke. Pravzaprav je izraba sklopke pri 1300 kilo- pripravljeni prenašati. v^r'c&\ metrih prvi doslej znani pri- je, da v pritožbi najdemo ^ mer ne le v Sloveniji, ampak kup besed, ki nikakor a na vsem svetu, vendar pa so se sodijo v uradni dopis, pa pri slovenskem uvozniku Vozil kvečjemu v cestno S>°^°^e KIA za zamenjavo odločili Jože Potrebuješ iz avt? ^ prostovoljno in z dobro voljo, Nasmeh nam je zatrdil, o ker so želeli ohraniti dobre ob vseh naslednjih P° vega stike s svojo stranko. Kot smo blatenja njega in njeg° &, izvedeli, ni poškodovana le dela pravico poiskal na s ^Q ena stran sklopke, pač pa ču, zato pa je pripravljen} obe, pretirano izrabo pa gre konca. In kot zatrjuje, P.nkraj. pripisati menda izključno na- zagotovo ne bo Pote^nlLžeta činu vožnje. To pa Jože Jereb šega konca. Pritožba J *j močno zanika, saj naj bi bil Jereba bi bila po njego šofer že več kot petdeset let in mnenju upoštevajoč Df^etenje tako zagotovo ve, kako se zrela za ovadbo za bia pravilno vozi. časti. • U.Š. "Moja vest je čista!" Jože Potrebuješ iz avtohiše Nasmeh nam je dejal, da doslej razen od Jožeta Jereba na svoje delo še ni prejel nobene pripombe. Od prvega dne pa si prizadeva, da stranke njegov servis in avto-salon zapuščajo zadovoljne, prav vsi se radi vračajo, svoje avtomobile pa na servise v Hrastje vozijo od blizu in daleč, najbolj oddaljena stranka naj bi bila celo iz Kočevja. Kot pravi, gre vzroke za spor iskati v vdrtih vratih Jerebovega avtomobila. Jože Jereb je namreč zahteval, naj mu v okviru garancijskih del popravi udrtino na vratih, ki naj bi bila na vratih že vse od dneva, ko je avto prejel. Zanimivo je, da se je z zahtevo obrnil po skorajda letu dni od nakupa avtomobila, prav vsakdo med nami pa ve, da se v tem času z avtomobilom lahko marsikaj pripeti. Dobra volja in korektno opravljeno delo očitno Jožetu Jerebu ni zadostovalo, Vodo vozijo tudi v Gozd Kot smo izvedeli na Ko* ntunalnem podjetju v Triiiu, vodo dovažajo tudi v vas Gozd pod Kriško goro. Tam je oskt-ba z vodo prav tako veli* problem, o čemer bomo pisali v prihodnji števil** Gorenjskega glasa. Tren; utne razmere v nara^ povzročajo precejšnja ni' banja zemlje, posledica pa so napetosti matenf la. V zadnjem tednu seje na njihovem vodovodnem omrežju zaradi teg* pripetilo vsaj pet tovrstnih okvar. Velik probletn pa je tudi nastajanj« apnenčastih oblog v vodovodu, zaradi cesar je ponekod pretok zmanjšan na tretjino prvotnega. Ampak, kot rečeno, bo to tema prihodnje dežurne strani! GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak V Gorenjski banki so tolarske vloge prvič presegle devizne Gorenjska banka ohranja visoko uvrstitev V prvih devetih mesecih je ustvarila 976 milijonov tolarjev dobička, zato si delničarji lahko obetajo visoke dividende. Kr»nj, nov. - Gorenjska banka je v letošnjih prvih devetih fesecih bilančno vsoto povečala za 18 odstotkov in tako je k»nec septembra dosegla 84,9 milijarde tolarjev. Med tridesetimi slovenskimi bankami ohranja visoko uvrstitev, ?aJ je po velikosti bilančne vsote na sedmem mestu, po k»pitalu pa na četrtem mestu. Na Gorenjskem bo skušala ?t>držati dvotretjinski delež, širi pa se izven Gorenjskem, lani f odprla poslovalnico v Ljubljani, podobno nameva v krs»tkem odpreti v Domžalah. Tolarske in devizne rezerve J° konec septembra predstavljale 26 odstotkov neto aktive »anke ' bank Ljudje vse bolj zaupajo tolarju Poslovanje s prebivalstvom ima v Gorenjski banki pomemben delež, saj ima pri posojilih 16,7-odstotni delež, pri zbranih sredstvih pa kar 47,8-odstotnega. Svoj denar ima v Gorenjski bani kar 140 vora še ni podpisala, vendar za komitente Gorenjske banke še naprej veljajo dosedanji pogoji, kar pomeni, da lahko to napravijo na 52 poštah na Gorenjskem. r®**> kar je največ med slovenskimi bankami in Gorenjske tisoč ljudi, posojila pa 33 tisoč anke ne more več zamajati propad katerega od več""" K0»nitentov, pravi direktor Zlatko Kavčič. V letošnjih prvih devetih mesecih je Gorenjska banka UsPeŠno poslovala in povečevala svoj kapital ter tako po bilančni vsoti ohranila sedmo, P° kapitalu pa četrto mesto !Jed tridesetimi slovenskimi jankami. Bilančna vsota je K°nec septembra dosegla 84,9 m'lijarde tolarjev in bila za 18 Jdstotkov večja kot lani v tem Casu. Samo na računih obča-J°v je bilo konec septembra 4J>5 milijarde tolarjev, posojila občanom pa so se v devetih Jtesecih povečala za 5 odstotkov, posojila pravnim osebam Pa za 24 odstotkov. ?*jetne rezerve m nizki stroški Gorenjska banka se lahko Posebej pohvali s tolarskimi in Jeviznimi rezervami, ki prenavljajo 26 odstotkov tako jmenovane neto aktivne bi-'ance. kar je največ med Sl0,v.er»skimi bankami. l v°dilna med slovenskimi Dankami je tudi po stroških Ja bilančno vsoto, saj so bili v et°šnjih prvih devetih mese-Clh le 2,71-odstotni. V drugih Oktobra so najemnike potrošniških in stanovanjskih posojil obvestili, da bodo decembra spet povečali anuitete. Nezadovoljstvo ni tolikšno kot aprila, saj smo ljudem uspeli pojasniti, da je zanje bolje, Če je posojilo na začetku cenejše in proti koncu draije. Tako je njihova kreditna sposobnost pri najetju posojila večja. Prizadevanja Zveze potrošnikov Slovenije je zato po našem mnenju v nasprotju z interesi potrošnikov, je dejal Zlatko Kavčič. slovenskih bankah so bili 3- do 4,35-odstotni. Delničarjem se obetajo visoke dividende, saj je dobiček po devetih mesecih znašal 976 milijonov tolarjev, kar je 84 odstotkov načrtovanega v letošnjem letu. Večino dobička so ustvarili z bančno maržo, samo 34 odstotkov s provizijami za storitve. Že vrsto let pa racionalizirajo poslovanje, v sedmih letih so število zaposlenih s 720 znižali na 475. Gorenjska banka ima po bilančni vsoti 4,2-odstotni sl°venski delež, po kapitala 5,7-odstotnega, po sredstvih ohČanov 5,8-odstotnegu, po sredstvih podjetij 2,3-odstotne-po posojilih občanom 6,2-odstotnega in po posojilih Podjetjem 4-odstotnega. Po bilančni vsoti je na sedmem Kestu v Sloveniji in po kapitalu na Četrtem. Med stotimi nLa)večjimi srednjeevropskimi bankami je po velikosti ^Pitala na 38. mestu, med 500 največjimi evropskimi °Qnkami pa na 497. mestu. Letos so tolarske vloge varčevalcev prvič presegle devizne, kar kaže, da ljudje vse volj zaupajo tolarju. Tolarske vloge so v letošnjih prvih devetih mesecih porasle za 32 odstotkov, devizne pa le za 1 odstotek. Tako so imele tolarske vloge ob koncu septembra že 50,4-odstotni delež, medtem ko so imele na začetku letošnjega leta 44-odstotne-ga, včasih pa so imele le 30-odstotni delež.Tako kot mnoge druge slovenske banke se tudi Gorenjska banka v zadnjem času skuša približati mladim varčevalcem. Oživili so mladinske bančne izkaznice, ki so namenjene mladini med 12. in 18. letom starosti, odprejo lahko tudi tekoči račun in tako uporabljajo bankomate. Med najmlajšimi pa je bila oktobra zelo odmevna ponovna uvedba hranilnikov, otrokom so jih razdelili kar 15 tisoč. Vse bolj se širi brezgotovinsko poslovanje, kartico Activa uporablja skoraj 20 tisoč imetnikov tekočih računov. Gorenjska banka ima 22 lastnih bankomatov, stranke pa jih lahko uporabljajo 386 po Sloveniji. Na lastnih bankomatih v povprečju dnevno zabeležijo 178 dvigov gotovine, mesečno se obrne 1,2 milijarde tolarjev. Manj jih ljudje uporabljajo za plačevanje s položnicami in pologe gotovine, vendar tudi to vztrajno narašča. Komitenti Gorenjske banke lahko po medbančnem sporazumu od 16. oktobtra letos naprej s tekočih računov in hranilnih knjižic dvigajo in polagajo gotovino na 22 bankah in hranilnicah. Poštna banka oziroma Pošta dogo- Stečaji se na sodišču vlečejo nesprejemljivo dolgo, še vedno ni končan stečaj kranjskega TekstiUndusd, javno je bilo razglašeno, da so bili upniki 100-odstotno poplačani, kar ni res, saj smo bili le 60-odstotno. Na višjem sodišču je bila ugodno rešena naša pritožba glede obresti, ki bi jih upnikom morali priznati v času stečajnega postopka. Vendar sodstvo ne reagira, že pol leta se stvari ne premaknejo nikamor. Popolnoma nesprejemljivo je, da je premoženje ostalo, upniki pa nismo bili poplačani, je dejal Zlatko Kavčič. Nova poslovalnica v Domžalah V poslovni politiki ne bo bistvenih sprememb, radi bi zadržali dvotretjinski delež na Gorenjskem, še naprej pa se bomo širili v slovenski prostor. Pripravljeni smo se tudi združevati s podobnimi in manjšimi bankami, je na nedavni tiskovni konferenci dejal direktor Zlatko Kavčič. Gorenjski banki je doslej uspelo izven Gorenjske prodreti predvsem s potrošniškimi posojili preko pogodbenih prodajalcev, saj jih je moč najeti brez obiska banke. Lani so novo poslovalnico odprli v Ljubljani, v kratkem jo bo v Domžalah. Septembra je znižala obrestne mere za potrošniška in stanovanjska posojila prebivalstvu in obrtnikom. Znižale so se tudi obresti za izredne, dovoljene limite na tekočih računih. Za obrtnike pa so skrajšali in poenostavili postopek pridobitve posojila. • M. Volčjak Delavci tik pred nakupom P°djetja Iskratec v stečaju Ocvirk izbral člane Lekove uprave raV ^° ef^n* m najugodnejši ponudnik na javnem Kranj, 6. n »3!?u ZJ» prodajo Iskrateca v stečaju - Od S£!"fc* b0 s£.ne8a upravitelja in sodišča je odvisno, kdaj Krp«; Jena P°g°dDa 0 nakupu n° jain nedavno objavlje-podjj?0 Ponudbo za prodajo (bila ilav Iskr»tec v stečaju prejšnf *e. *etrta P° vrsti> tri ediJi in n,so usPele) se je kot nik Drj? naJ ugodnejši ponud-Le.teoiav,,° Podjetje Intech. PodjetrQS,° Us*anovili delavci ob stg *n*ec, v katerega so ,5,v<* U?Z Pre*aposlili de-»Ueni rtKra,eca- To torej po-ds» bn'rinV? slekeI postopek, Podie,? de,avc> sami odkupili edei Prvih* S.tečaJ'u' kar J'e Kot I Pr,merov pri nas. Jerman i Je Povedala Irena službe v t re' vodJa kadrovske Da d_/ lntccu, je bila ponudba inT na Javni razPis Tako d7l°?] naJugodnejša. odkurf n a .el teči postopek za UpraviSSe¥a,* od stečaJnega sodišč a Iskrateca in od 0dosHPaJe odvisno, kdaj Pu- Ta£?u,u Pogodbo o naku-Ja Poštar ,,° lastniki Podjet-SpCaHh de,avci> ki so letos s|°vn mi SkuPaJ s štirimi po-delnisw) Parlnerji ustanovili namennndru*bo Intech Prav z stečai"0m. odkuPa Iskrateca v J ^a odkup so se odlo- čili, ker je podjetje Intec, ki je zraslo na pogorišču Iskrateca v stečaju, močno podkapitalizir-ano in primanjkuje denarja celo za tekoče poslovanje. Nujno potrebna je tudi tehnološka posodobitev proizvodnje ter naložba v ekologijo. Za odkup podjetja v stečaju in njegovo dokapitalizacijo naj bi po besedah Irene Jerman Jere potrebovali pet do šest milijonov mark. V Intechu računajo na hipotekami kredit v višini treh milijonov nemških mark pri eni od slovenskih bank, s sredstvi v višini milijona mark pa naj bi priskočila na pomoč tudi vlada (v okviru projekta pomoči pri revitalizaciji podjetij). Toda vladna pomoč je pogojena s soudeležbo delavcev pri odkupu; vsak od njih naj bi vložil po dva tisoč nemških mark. Lastniki in delničarji pa bodo morali zbrati še dodatna dva milijona mark, zato bodo vsem delavcem ponudili v odkup delnice. Zanje naj bi delavci odšteli gotovino, lahko pa bodo najeli tudi posojilo. • U. P. ►v. ■ Nadzorni svet novembra potrdil člane Lekove uprave, ki jih je predlagal predsednik uprave dr. Andro Ocvirk. Člani nove uprave so Vojmir Urlep, Igor Kušar in Metka Karner Lukač. Član nove uprave je torej tudi njen bivši predsednik Vojmir Urlep, zadolžen je za razvojni marketing, razvoj in raziskave farmacevtskih izdelkov. Z Agencije za trg vrednostnih papirjev prihaja Igor Kušar, ki je po letu 1994 v Lekovem nadzornem svetu zastopal sklad za razvoj, v novi upravi je zadolžen za finance, trg kapitala, pravne zadeve in za razmerja do Lekove skupščine delničarjev. Metka Karner Lukač je bila v Leku zaposlena 18 let, nato je bila štiri leta poslanka Slovenske ljudske stranke v državnem zboru. Marca letos je bila v Leku imenovana za delavsko direktorico, v novi upravi je zadolžena za splošne in kadrovske zadeve, varstvo pri delu, varovanje premoženja, informiranje, plačilni sistem in za razmerja do sveta delavcev, sindikata in državnih organov. Vsi člani uprave zastopajo družbo samostojno in brez omejitev za posle z njihovega področja. Dosedanji člani uprave dr. Miha Kremser, Marko Pod-bevšek in Jadranka Dakič ostajo v Leku na odgovornih mestih. Iskraemecovo podjetje v Herceg-Bosni Kranj, 6. nov. - V torek, 11. novembra, bo v Čapljini v Herceg-Bosni začelo poslovati podjetje Elektrokontrol HZ H-B, ki je v 30-odstotni lasti kranjske Iskraemeco. Kranjska Iskraemeco postaja multinacionalka, saj ima v tujini že sedem podjetij, v katerih ima različni kapitalski delež. Zdaj se podajajo tudi v države bivše Jugoslavije, kjer so imeli pred vojno večinski tržni delež. Z Elektroprivredo Hrvatske skupnosti Herceg-Bosna iz Mostarja in s podjetjem Tomas&CO iz Mostarja so maja letos podpisali pogodbo o ustanovitvi podjetja Elektrokontrol HZ H-B, cLo.o., v katerem ima Iskraemeco 30-odstotni lastninski delež. Kranjsko podjetje je prispevalo delež v opremi za usmerjanje in servisiranje enofaznih in trifaznih števcev. Novo podjetje bo z delom začelo v torek, 11. novembra, k$bodo slovesno odprli usmerjevalnico in opremo za servisiranje električnih števcev. Novi gospodarski mostovi med Slovenijo in Italijo Na poti k boljšemu sodelovanju Kranj, 6. novembra - Gospodarska zbornica Slovenije in Mondimpresa sta 13. oktobra v Ljubljani, na Igriški 5 ustanovili Storitveni center • Centro servizi. Center so ustanovili s pomočjo sredstev italijanskega Ministrstva za zunanjo trgovino, njegov namen pa je povezovanje slovenskih in italijanskih podjetij pri iskanju poslovnih možnosti v Sloveniji, Italiji ter pri spodbujanju trgovinskega in industrijskega sodelovanja med državama. Oba ustanovitelja namreč ugotavljata, da se ena in druga država pri navezovanju gospodarskih stikov žal prepogosto 'končujeta' v mejnem pasu, s čimer je onemogočeno resnejše in celovitejše sodelovanje obeh držav. V prostorih gorenjske območne gospodarske zbornice so zato včeraj pripravili predstavitev omenjenega centra. Za gorenjska podjetja je italijanski trg eden pomembnejših, saj so v prvih osmih mesecih letošnjega leta nanj izvozila za dobrih 77 milijonov dolarjev blaga, iz Italije pa so uvozila za skoraj sto milijonov dolarjev blaga. Deficit v menjavi je precejšen, prav storitveni center pa naj bi bil ena od možnih načinov za njegovo zmanjšanje. Storitveni center bo slovenskim in italijanskim podjetjem nudil informacije o obeh trgih, o stroških proizvodnje, aktualni zakonodaji in nenazadnje o trenutnih gospodarskih gibanjih. Postal naj bi temelj pomoči pri iskanju možnosti za investiranje na obeh straneh meje, pri čemer bo obe državi obravnaval celovito. Ena glavnih nalog storitvenega centra pa je navezovanje in iskanje novih stikov med podjetji. Udeležba gospodarstvenikov na predstavitvi servisnega centra je bila sila skromna, kljub temu da kar nekaj gorenjskih podjetij aktivno nastopa na italijanskem trgu, vsekakor pa je zanimiva pobuda predsednika gorenjske Zveze podjetnikov Jožeta Hribarja, da bi center vsaj toliko energije kot v vzpostavljanje novih vez moral vložiti tudi v izboljšanje obstoječih povezav, saj so te žal vse prej kot vzorne. Ampak navkljub vsemu gre ustanovitev centra pozdraviti, v upanju, da zanimanja zanj ne bodo pokazali le trije gorenjski poslovneži. • U.Š. INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE ZA GORENJSKO - ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE 1. BREZPLAČEN SEMINAR ZA SLOVENSKE ŠTUDENTE ALI MLADE PODJETNIKE Regionalni inštitut za evropske študije - Pordenone organizira brezplačen seminar KAKO ZAČETI POSLOVANJE PREKO INTERNETA za pet slovenskih študentov ali mladih podjetnikov v starosti od 20 do 35 let. Poleg slovenskih udeležencev bodo na seminarju prisotni tudi udeleženci iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Češke in Madžarske. Seminar bo potekal v petek, 12. 12. 1997, od 9.00 do 19.30 in soboto, 13. 12. 1997, od 9.00 do 13.00 v avditoriju Časa Studente "A. Zanussi" Pordenone. Sami krijete le stroške prevoza. Rok prijave: 12. 11. 1997 Prijavnico in dodatne informacije lahko dobite na Območni zbornici za Gorenjsko, tel. 362-320. 16.11. tO 13% * JELOVICA Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.:064/61-30, FAX:064/634-261 JELOVICA: - ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel. 064/61-30, faks 064/632-761 - KRANJ, Partizanska c. 26, tel./faks 064/211-232 MURKA Lesce POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Naši severni sosedje so pripravljeni na prihajajočo zimo o * Avstrijci vabijo tudi s prireditvami fEteSS&SSE Kran, nov. - Avstrijski turistični urad Je skupaj s turističnimi predstavniki pred kratkim v Ljubljani pripravil predstavitev pred prihajajočo zimsko turistično sezono. V sodelovanju z našimi turističnimi agencijami Avstrijci namreč vseskozi skrbijo, da sosede kar najhitreje seznanijo s tem, kar se dogaja novega na smučiščih pa tudi v mestih, kjer običajno pripravljajo množico prireditev. Seveda je prvi argument Avstrijcev, ki slovenske smučarje vabijo v svoja zimskoš-portna središča, množica smučarskih prog in naprav, med katerimi se nekatere (ledeniške) vrtijo praktično vse leto. Vendar pa ifaprimer Korošci v reklamiranju svoje "dežele zimskih užitkov" ne pozabijo, da so sneg in žičniške naprave tudi v sosednji Italiji, Švici in Franciji, zato se radi pohvalijo tudi z drugimi lepotami od starodavnih smučarskih koč, do naravnih drsalnih površin, pa ponudbe tečajev žganjekuhe in pletenja nogavic..... Pisno ponudbo ob smučiščih zaokrožajo še igrišča za tenis, squash, kegljišča na ledu, vožnje z vprežnimi sanmi, številne proge za sankanje in snovvrafting ter že uveljavljene brezplačne vožnje s smučarskim avtobusom. Poleg smučarskih pripravljajo celo vrsto drugih zanimivih zimskih prireditev, od katerih je nekaj posebnega maraton na drsalkah na Belem jezeru (VVeisscnsee), ki bo 30. januarja prihodnje leto organiziran že desetič. Na istem jezeru je atraktiven tudi turnir v golfu na ledu, ki bo na sporedu od 12. do 14. februarja, poleg tega pa bo januarja še zimsko tekmovanje z gorskimi kolesi in pustovanje na ledu. Prav tako znamenito je beljaško pustovanje, na Baškem jezeru (Faaker See) pa so si izmislili celo prvo smučarsko šolo, ki bo namenjena malčkom s plenicami.... Na jezeru Turra-cher See poleg drsalcev in kegljačev skrbijo za ljubitelje odbojke, ki to igrajo kar na snegu, njihova znamenita pre-dbožiČna ponudba pa je tudi tako imenovan paket "Ogenj in plamen " (Feuer und Flamme), ki v času pred božičem poleg polpenziona, smučarske šole in smučarske karte vključuje poseben ad-ventni program... Skratka Avstrijci vedo, da njihovi gostje niso samo zagnani celodnevni smučarji (čeprav smo ravno Slovenci znani po tem), ampak se trudijo, da bi jih obiskali tudi tisti, ki imajo radi vsakovrstno zimsko zabavo. Zato ni čudno, da so že lani uspeli tudi na sosednjem hrvaškem tržišču, od katerega si (tako kot pri nas) tudi letos obetajo precejšen kos turistične pogače. • V.S. HONDA ZIBERT prodaja vozi UGODNO NOVO ■ % HONDA CIVIC 3V jp že za 21.990 DEM 81 HONDA CIVIC 5V že za 26.550 DEM ran do $ let trn BRITOF 173,4000 Kranj Tel.:064 242 167 USINA ŠKOFJA LOKA - GOCTFČF 8 NOVA TEL. ŠTEVILKA U.0blf652 200 14 vi mnni pooblaščeni servis in prodaja i Ul lUni LI CARSKE IN KLEPARSKE USLUGE model '98 PROMOCIJSKI POPUST 510 OEM KCOT.M(M17-15MDEMP0lttTll LANTRA * COUPE KOMBI * SONATA SONATA Z ABS ZAVORAMI- ABS VAM PODARIMO (2000 DEM NIŽJE CENE) UGODEN HYUNDAIEV KREDIT MOŽEN NAKUP PO SISTEMU STARO ZA NOVO DODATNA OPREMA ZA VOZILA MUNDAI: AVTOPLAŠČI, PREVLEKE ZA SEDEŽE, PRTLJAŽNIKI, VETRNI ZASLONI, VLEČNE KUUKE, AVT0RADII Kranj, nov. • Začela so se uradna pogajanja za sklenitev sporazuma o socialni varnosti med Slovenijo in Avstralijo, ki bo urejal pokojnine, preprečili naj bi tudi dvojno plačevanje prispevkov. Sporazum bo urejal pokojnine, najpomembnejše določbe se bodo nanašale na seštevanje zavarovalne dobe, dopolnjene v Sloveniji, z aktivno dobro prebivanja v Avstraliji, na izplačevanje dajatev v drugo državo pogodbenico ter v tretje države in na enako obravnavanje ter izračun dajatev. Poudariti je potrebno, da bodo po uveljavitvi sporazuma lahko Slovenci, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev avstralske pokojnine, le-to uveljavljali preko Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, ne da bi jim bilo treba tako kot doslej v Avstraliji nanjo čakati do 65. leta starosti. Prvi krog uradnih pogajanj je konec oktobra v Avstraliji vodila Nataša Belopavlovič, državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Drugi krog pogajanj bo predvidoma aprila in maja potekal v Ljubljani, poleg sporazuma bodo obravnavali še osnutek določb, ki naj bi preprečile dvojno plačevanje prispevkov. Pričakujejo, da bo s tem pogajanje na strokovni ravni zaključeno. Točka GSM v Ljubljani Kranj, nov. - Družba Mobitel je v prodajalni DZS na Čopovi v Ljubljani odprl "Točko GSM", prvo tovrstno prodajalno, kjer lahko izberete telefonski aparat in dodatno opremo ter sklenete naročniško razmerje ter o tem dobite vse potrebne informacije. Osnovni namen teh prodajaln je, da kupec dobi vse na enem mestu, zaživele pa bodo po vsej Sloveniji, na najbolj obiskanih lokacijah mestnih središč. Drugo bodo kmalu odprli v Celju. Ker je priklop terminala, kupljenega v Mobitelovi "Točki GSM" možen v manj kot devetdesetih minutah, montažo v vozilo pa opravi najbližji pooblaščeni servis, novi naročnik lahko uporablja mobilni telefon še isti dan. Novo vodstvo Mediapoola Kranj, nov. - Novi direktor Mediapoola je novembra postal Robert Hernec, ki prihaja iz Metropolis Media, najuspešnejšega slovenskega podjetja za oglaševanje na prostem. Šest slovenskih oglaševalskih agencij (Avanta, Formitas, Futura, Imelda 8000, Pristop in Studio 3S) je v začetku letošnjega leta ustanovilo prvo specializirano podjetje za zakup medijskega prostora in časa Mediapool. Doslej ga je vodil Marko Vičič iz Future. Specializirano medijski zakupnik je v slabem letu v slovenski medijski prostor vnesel nekaj novosti, najpomembnejša je brez dvoma, da naročniki poznajo ceno, po kateri Mediapool kupuje medije in glede na promet dobi ustrezen popust. Novi direktor Robert Hernes obljublja še boljše pogoje zakupa medijev in redne spremljanje branosti, gledanosti in poslušanosti medijev, ki naj bi se v prihodnje bolj prilagajali željam naročnikov, kakor je to običajno v zahodnih državah. PEUGEOT ¥f OHIŠJI Ki UGODNE AKCIJSKE CENE! Peugeot 1 06 od Peugeot 306 qd Peugeot 306 BREAK 1,6 Peugeot 4D6 od Peugeot BOXER 1 2m2 1.41 6,0CID SIT 2.1 29,oaa SIT 2.575,aOD SIT 2.B76,ODO SIT 3.0B9,3 1 □ SIT NUDIMO KOMPLETNO SERVISIRANJE MIUE 45 PRI KRANJU, tel., fcix:064/43M42 ODZIVNIK :'žGu^,09075 05 NUMERO LOG UA ASTROLOGIJA 3D VEDEŽEVANJE IZ KART. HOROSKOP. 24 ur na dan, tudi prazniki [£A MEŠETAR Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodali sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram). * hruške 160 - 240 * jabolka 55 - 80 * kivi 200 - 370 * kaki 180 ,«n * bučke 200 - 250 * blitva 150 en * cvetača 180 - 250 * čebula 60 - w * česen 240 - 330 * hren 350 -HYUnDfll AVTOKADIVMC SUBARU p.p. 30, ŠENČUR Tel.: 064/418-000 NOVO - AVTOMATSKA AVTOPRALNICA NOVO - UPORABA SESALCA NA ŽETONE NOVO - MENJAVA GUM NOVO - AVTOOPTIKA Pri nakupu Lantre vam podarimo gorsko kolo ali 1000 DEM UGODNO - SONATA S PODARJENIM ABS-om 2000 DEM CENEJE ftM< MD 97 1-500 DEM popusta inm "VV^ NOVO MD 98 že v prodaji s promocijskim popust°" 1000 DEM popusta pri nakupu Coupeja, Kombija ali GjiHop^E-, [hyunpajev krepit T+iT staro za Ngy°]J HITRE KLEPARSKE IN LIČARSKE STORŽI JASNOVIDKA POGLEJTE RESNICI V OČI 090 43 02 NOM STOP PLANET S.P. 156 SIT/MIN i_i Letence 4a, Golnik NOVA TEL. ŠTEVILKA 461-410 090/41-29 ku-A.$ 090/42-38 BODITE TUDI POZIMI NA TOPLEM Izkoristite ugodno ponudbo kurilnega olja! GOTOVINSKO PLAČILO IN PLAČILO S KARTICO MAGNA: pri nakupu nad 1000 litrov 45,80 S IT/liter brezplačen prevoz pri nakupu nad 2000 litrov 45,30 SIT/liter brezplačen prevoz OBROČNO ODPLAČILO: pri nakupu nad 1000 litrov v 3 obrokih v S obrokih 46,60 SIT/liter 47,60 SIT/liter brezplačen prevoz brezplačen prevoz MOŽNOST PLAČILA OB DOSTAVI, NAROČENO KURILNO OLJE VAM BOMO PRIPELJALI OB DOGOVORJENEM ČASU. Za naročilo pokličite: BENCINSKI SERVIS od 8.00 do 20.00 ure: BS Radovljica 064/715-242 SKLADIŠČE od 7.00 do 15.00 ure: skladišče Medvode 061/611-340 VREME frernenosloud nam za danes obljubljajo Predvsem veliko dežja. Prav tako deževno bo tudi Mri, vmes bo tudi kdaj zagrmelo. Padavine bodo Ponehale v noči na nedeljo. V nedeljo bo potem večinoma suho in nekoliko hladneje. Popoldne ali zvečer pa bo ponovno začelo deževati LUNINE SPREMEMBE Danes bo prvi krajec nastopil ob 22.43, kar pa nam glede na Herschlov vremenski ključ no-poveduje lepo vreme. ^lAŽEK VINČKA, HEJ Ne pride Mart'n '2 jame več v'n. & je v nebesa P« kar t'ko brez vsega slovesa... S/o tit&u !mamo v svo)i zakladnici ljudski pesmi največ žalostnih, Enoličnih pesmi, takoj za njimi pa so nedvomno tiste, ki Q° rujno kapljico, trto... Vs . I0' da smo Slovenci narod pevcev - smo, ampak prej moramo StJ "'"J0 Pognati v kozarec. Zcit^u vPra^h zakaj Sa Slovenci tako radi pijejo? Mo ji6 *e ^re^eren ugotovil, da vince rajno utopi vse skrbi... jy ,a le znameniti doktor fig res v vincu rujnem utapljal skrbi, a i ;v/0' ,° So se skrbi z leti naučile plavati.. ; f0r ■ a Veste, kakšna je razlika med etnologom in enologom? ff. j o» Zanima sod, '08<* pa, kaj je not! • gosi ° °ddajo Glasba je življenje bomo obarvali času primerno -10J* ^e oddaje bosta Fran Milčinski Ježek (s svojimi deli) in Ustvaz. Pengov, ki je pred kratkim dobil za svoje glasbeno penarjanje laskavo JEŽKOVO nagrado. Saj se spomnite b0J°Vove Uvedbe ljudske pesmi Rodovnik vinca? Nanjo vas ^,° pomnili tudi v jutrišnji oddaji na Radiu TRIGLAV in POSLOVNI VAL. Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA. Vseeno mije, če užalim svetega Martina -ampak voda EDINA je bojša od vsakega vina.,. Francelj Abstlnentski, Vinska gora LESTVICA RADIA KRANJ MEGAMILK OM ureja: IGOR ŠTEFANČIČ Danes, v petek, 7. 11. 1997, ob 19.30 0rT»ača-1 • '• M2 HEKTOR & DADI: KALIMERO £ w,^A RUPEL: PLAŠČ LJUBEZNI a ''GREŠNIK: NE BODI ŽALOSTNA 4; ^RPjhersI'fullgas 7\i5* ČAKAM TE 6 Tu^2 ATTAČkrPREPOZNO JE ' \,5,PR'NKERS: DESET MAJHNIH JAGROV a: 1 BABILON: VROČA LINIJA • CHliMDAf?,8, VSPOP: SHADOWS OF THE NIGHT AQUA' LeANN lA AMBA: TUBTHUMPING BABRIBE GIRL cnH£SJREET BOYS: AS I ON • ERnQwD':l.cc 1 B0YS: AS LONG AS YOU LOVE ME • Hansom MAZZ0TTI: OUANTO AMORE SEI ŠANSON: I WILl cdmp t« vni i B □ c □ <=> 0 (Q)W [MtMlsz Logatec • Triaška 148 • tel.:061 /741 632 • fax:061/741612 V" nedeljo, 9. 11., praznuje oddaja 99' za obešanje &8V za grde, umazane, zle svojo drugo obletnico. Prisluhnite! Pokličite! Čakajo vas lepe nagrade. ISKRENE ČESTITKE Gorenjski glas. Nedeljski klepet ob kavi Pred prazniki smo za prejšnjo nedeljo najavili jutranji radijski Klepet ob kavi Jane Debeljak z MINKO DEMŠAR. Oddaja bo dejansko na sporedu Radia Kranj pojutrišnjem, v nedeljo, 9. novembra. TRGOVINSKO PODJETJE d.d. ŠKOFJA LOKA LOKA KAVA - ZDRAMI IN PREMAMI 2H UR 006M GIA28EM od 10. 11. 1997 do 15. 11. 1997 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. VILI RESNIK - EN KORAK NAPREJ 2. LUTRICIA MC NEAL - AINT THAT JUST THE WAY 3. DANIEL SHEFFERD - YESTERDAY ONCE MORE 4. OASIS - STAND BY ME 5. SPICE GIRLS - SPICE UP YOUR LIFE 6. THE BRAND NEW HEAVIES - YOUVE GOTA FRIEND 7. NEVV/DOMINIK KOZARIČ - VSEMU SE LAHKO 8. THE VERVE - DRUGS DONT WORK 9. M PEOPLE - JUST FOR YOU 10. NEW/BOOTSY COLLINS feat. MC LYTE - l'M LEAVING U.. 11. NANA- HE'SCOMIN' 12. X-PERIENCE -1 DONT CARE 13. ANJA RUPEL - PLAŠČA LJUBEZNI 14. NEVVAVILL SMITH - JUST CRUISIN' 15. NEVV/ALL SAINTS - I KNOW WHERE IT'S AT LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. AOUA - BARBIE GIRL 2. MZ HEKTOR + DADI-DAZ-KALIMERO 3. ENCORE - LE DISC JOCKEY 4. SOUND ATTACK - PREPOZNO JE 5. RUN D.M. C. US. JASON LEVINS - IT'S LIKE THAT 6. COLONIA PROJECT- SVE OKO MENE JE GRIJEH 7. SACH feat. LA TREC - STAY 8. DJ VISAGE - FORMULA 9. SLO ACTIVE - BRIGA ME 10. N-TRANCE feat. ROD STEVVART- DO YATHINK l'M SEXY? 11. DARIO G. - SUNCHYME 12. FUTURE BREEZE - HOW JUCH CAN YOU TAKE 13. DA HOOL - MEET HERE AT THE LOVE PARADE 14. THE RIU PALAČE - THE SOUND OF MALLORCA 15. B-ONE - PLAY THE GAME 16. NEVV/CELVIN ROTANE - BENVENUE 17. NEVV/GINA G. - GIMME SOME LOVE 18. DJ THE CROW - FLYAWAY 19. NEVV/SLK - MY BACK 20. CHASE - STAY VVITH ME 21. DJ ANDY - BASE 22. NEVV/ARMAND VAN HELDEN - ULfRAFUNKULA 23. MULU - PUSSY CAT 24. NEVV/DE BOS - ON THE RUN 25. NEVV/ADVENTURES OF STIVIE V - DIRTY CASH '97 26. COMMANDER TOM - EYE BEE M 27. SEOUENTIAL ONE - DREAMS 28. NIKOLAI - READY TO FLOW '97 29. T2 feat. ROBIN S. - YOU GOTT THE LOVE 30. NEVV/KAI TRACID - YOUR OWN REALITY TRŽIŠKI HIT LESTVICA POPULARNE GLASBE RADIA TRŽIČ vsak drugi ponedeljek ob 17.35 na 88,98 in 95,0 MHz 1. Because it's love - KELLY FAMILY (1) 2. En korak naprej - VILI RESNIK (14) 3. Tubthoumping - CHUMBAVVAMBA (7) 4. Candle in the wind 97 - ELTON JOHN (2) 5. Formula - DJ. VISAGE (12) 6. The age of love - SCOOTER (3) 7. Kiss you ali over - NO MERCY (5) 8. Just for you - M. PEOPLE (9) 9. Gib mir noch zeit - BLUMCHEN (15) 10. I want you back, I want vour heart - TOUCHE (predlog) 11. The god of house - CENTRAL SEVEN (predlog) 12. Janie, don't take your love to tovvn - BON JOVI (predloa) 13. Cherish - PAPA BEAR (predlog) 14. You won't forget me - LA BOUCHE (predlog) 15. Plašč ljubezni - ANJA RUPEL (predlog) Lestvica se do odvrtela v ponedeljek, 10. novembra, ob 17. uri in 35 minut. Vabljeni k poslušanju. Današnje kupone pošljite kar na Radio Tržič, Balos 4, Tržič. Lep pozdrav od Vesne & Dušana Pokrovitelj oddaje: GOSTILNA ČEŠNAR, Cerklje Nagrajenka oddaje: Blaž Cerin, Tržič KUPON TRZISKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: RADIO LE8TTICAS + S RADIA SORA UREJA SAŠA PIVK I. DEL: 1. VILI RESNIK: En korak naprej 2. LINTVERN: Čete srečam 3. AVIA BAND: Dve sonci 4. AGROPOP: Srečni smo Slovenčki 5. ALENKA GODEC: Čas zaceli rane II. DEL: 1. ANJA RUPEL: Plašč ljubezni 2. FLIRT: Jutranji striptis 3. ERAZEM: Zakaj v deželi je maj 4. BABILON: Banana blues 5. PARNI VALJAK IN VLADO KRESLIN: To ni političen song Živio! Tokrat se bosta nagrad veselili Barbara Šepetavc, Kersnikova 32, Celje in Zinka Sušnik, Tenetiše 4, Golnik, čestitamo! V sredo pa smo gostili Marjana Zgonca in popularno hrvaško ročk skupino Psihomodopop. Preživite prijetne jesenske dneve in nam pošljite kupončke na naslov Radio Sora, Trg svobode 2, 4226 Žiri. Lepo in radi se imejte. Vaša Saša Pivk. KUPON Glasujem za: Moj naslov: SOBOTA, 8. NOVEMBRA 1997 NEDELJA, 9. NOVEMBRA 1997 8.00 Včeraj, danes, jutri 8.05 Radovedni Taček: Pilot 8.25 Sprehodi v naravo 8.40 Taborniki in skavti 9.00 Naša pesem '97 9.40 Vžigalice, francoska nadaljevanka 10.30 Hugo, TV igrica 11.00 Tednik 12.00 Parada plesa 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja, ponovitev 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 15.35 Čarobna preproga, dansko-turški film 17.00 Obzornik 17.10 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 18.05 4 x4, oddaja o ljudeh in žvalih 18.30 Ozare 18.35 Prodaja 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 Šport 19.50 Utrip 20.10 Popevka meseca 21.25 Novice iz sveta razvedrila 22.00 Poročila, vreme 22.10 Šport 22.30 Wyclife, angleška nanizanka 22.15 Opazovalnica 22.55 Halifax F.P., avstralska nanizanka 0.30 Zaupno, zaupni pogovori 1.20 Psi faktor, amer-išk2.05 Hipnotični svet Paula McKenne 2.40 Koncort 4.00 Boks: Hollifield -Moorer, prenos iz Las Vegasa 7.00 Jazz HTV 2 13.55 TV koledar 14.05 Dosjeji X, ponovitev 14.50 Pozdravljena Dolly, ponovitev ameriškega filma 17.50 Narava: Človekov najboljši prijatelj, poljudnoznanstveni film 18.45 Kukljica - mesto na koncu otoka, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Zlati gong 21.00 Poročila 21.10 Trilček 22.10 Potovanja, dokumentarna oddaja 23.05 Oprah Show, ponovitev AVSTRIJA 1 TVS2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Euro-news 10.10 Tedenski izbor 10.10 Pod klobukom 11.00 Zgodbe iz školjke 11.30 Rosemaryjin otrok, ameriški film 13.50 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 14.15 Pomp, ponovitev 15.15 Staro in novo, ponovitev slovenskega dokumentarnega filma 16.25 Košarka: NBA -action 16.55 Evrogol 17.55 Liga prvakinj v rokometu: Krim Electa : Ferenvaros, prenos iz Ljubljane 19.30 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Obljuba, nemški film 21.50 National geographic, ameriška dokumentarna serija 22.40 Zlata šestdeseta: Nostalgija z beatniki -Tomai Domicelj 23.40 V vrtincu 0.15 Sobotna noč 6.00 Otroški program 12.00 Harrv in Hendersonovi 12.25 Vse je O.K., Corkv 13.15 Življenje in jaz 13.40 Čudovita leta 14.00 Princ z Bel Aira 14.25 Divji bratje s šarmom 14.50 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 15.40 Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka 16.25 Melrose Place, ameriška nanizanka 17.10 Urgenca, ameriška nanizanka 18.00 Šport: Nogomet, avstrijska zvezna liga 19.30 Čas v sliki 20.02 Šport 20.15 Jezero, avstrijska TV kriminalka 22.15 V-oče noči v L.A., ameriški triler 23.50 Bermuda Cops, angleško-amer-iška TV kriminalka 1.20 Kosec, ponovitev ameriškega fantazijskega filma 3.05 Jerry Cotton: Brooklynski klub morilcev, nemška kriminalka 4.30 Melrose Place 5.15 Divji bratje s šarmom, ponovitev 5.45 Neznani svet, dokumentarni film videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Marijana Koželja 24.00 Zaključek programa Radia Kranj TVS 1 HTV 1 R TRŽIČ Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95.0 Mhz. Program iz studia bo stekel ob 13:30. Takoj na začetku programa bomo povedali nekaj o... naj do sobote to ostane 8.15 Včeraj, danes, jutri 8.20 Ozare, ponovitev 8.30 Čebelica Maja, risana nanizanka 8.55 Živ žav 9.40 Spreminjajoči stroj, poljska nanizanka 10.10 Plesalec, angleška serija 11.00 Divja Avstralija, avstralska poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 12.30 4 x 4, ponovitev oddaje o ljudeh in živalih 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper Capodistria 13.35 Agencija, ponovitev 15.15 Obraz na tetrapaku, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.35 Razgledi s slovenskih vrhov: Krn -utrdbe pod nebom 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.25 Intervju 8.05 Tv koledar 8.15 Poročila 8.25 Najbolj nevarne živali na svetu, poljudnoznanstveni film 9.25 Otroški program 11.30 Filipovi otroci 12.00 Dnevnik 12.20 Kmetijska oddaja 13.15 Folklorna oddaja 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera Box 14.45 Poročila 14.55 Oprah Show 15.45 Cody: Napačna ženska, avstralski barvni film 17.20 Poročila 17.30 Beverlv Hills, 90210 18.20 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Na zdravje!, ameriška humoristična nanizanka 20.55 Umazana pokvarjena prevaranta, ameriški barvni film; Michael Caine, Steve Martin 22.45 Opazovalnica 23.15 Vrnite nam naše žene, dokumentarni film 0.10 Poročila HTV 2 22.25 Upor v Adalenu, švedski film TVS 2 AVSTRIJA 2 KANALA 7.00 Video strani 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Mačke z groma 10.25 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka 10.50 Disney predstavlja: Aladin, ameriška risana nanizanka; Račje zgodbe 11.35 Muppet show, lutkovna serija 12.05 Sobotna matineja: Od obale do obale 13.50 Charles je glavni, ameriška humoristična nanizanka 14.15 Mantis, ponovitev ameirške humoristične nanizanka 15.05 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 16.05 Očka major,-ponovitev 16.35 Nimaš pojma, ponovitev 17.00 Ta čudna znanost, nanizanka 17.30 Pri zlati opici, ameriška humoristična nanizanka 18.25 Atlantis, glasbena oddaja 19.10 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 20.00 Sobotni večerni film: Zvezdne steze 3 22.00 Levje srce, ameriški barvni film 23.40 Klic dolžnosti, ponovitev ameriške nanizanke 0.35 Joannina zgodba, erotični film 2.00 Videostrani POPTV 6.00 Videostrani 8.00 Reboot, risana serija 8.30 Munkci, risana serija 9.00 Zverinice, risana serija 9.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Morska deklica, mladinska serija 10.30 Pover Rangers, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Priden kuža, mladinski film 12.30 Mali filmar, 2. del nanizanke 13.00 Obraz tedna, ponovitev 13.30 Smrtonosni mikrobi, ponovitev ameriške nadaljevanke 14.30 Snežni prelaz, ameriški film 16.00 POP party, glasbena oddaja 17.00 High-lander, ameriška nanizanka 17.45 Robo-cop, ameriška akcijska nanizanka 18.30 Herkul, ameriška nanaizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Patriotske igre, ameriški film; Harrison Ford; Anne Archer 22.00- Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 23.00 Brez pomoči, kanadsko-avstralski film 1.00 Playboy special 2.00 24 ur, ponovitev 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Lonček na poti, kuharski magazin 9.30 Mala čajnica, ameriška komedija 11.30 Neverjetna ugrabitev nore gospe Stoen, ponovitev ameriške kriminalistične komedije 13.00 Čas v sliki 13.10 8/15, nemška vojna drama 14.45 Robinson naj ne bi umrl, nemški mladinski film 16.20 Salve smeha 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me želi? 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.02 Pogledi od strani 20.15 Stavite, da...?, zabavna oddaja 22.15 Čas v sliki 22.20 Predhodna razmerja, komedija 23.15 Čas v sliki/Po premieri 23.20 Gospodarji šibe 1.00 Biti ali ne biti, ameriška komedija 2.35 Pogledi od strani 2.40 Modern times 3.20Vsak dan s Schiejokom 2.15 Nogomet 4.20 Nogomet, ponovitev 5.45 Živalski raj TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Test napovendik TELE-TV 19.05 EPP blok - 1 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.40 TV izložba 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Popotovanja, komenatira Janin Klemenčič 20.40 Podelitev priznanj naj inovatorjem 96 (ponovitev reportaže) 21.05 Vložitev kandidature Milana Kučana za predsednika R Slovenije 21.10 Poročila Gorenjske 605 (ponoviev) 21.25 EPP blok - 3 21.30 Izbor iz produkcije združenja lokalnih televizij Slovenije 22.10 Kamera presenečenja: 97. oddaja: Ozara presenetila Abrahama Toneta Resnika 22.10 Skrivnost je v človeku (ponovitev): Spremljanje umiranja 23.10 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) 00.10 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.11 Nočni zabavni erotični program ... Videostrani skrivnost.' Ob 14:30 se bo začela oddaja 22-15 Poročila, vreme Ta dobr'h deset radia Tržič, uro kasneje bomo spremljali in komentirali. Obvestilom ob 16:10, bodo sledile glasbene čestitke, prenos oddaje Deutsche VVelle poroča pa bo na sporedu ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, oddajo je omogočila Stanovanjska zadruga Gorenjske Kranj. Sobotni program bomo končali s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. Tudi horoskopa, ki ga pripravlja Majda, nismo pozabili. 14.40 TV koledar 14.50 PSI faktor, ponovitev 15.35 Halifax F.P, ponovitev 17.10 National Geographic 18.05 Alpe -Donava - Jadran 18.35 Stik 19.05 Popaj in sin 19.30 Dnevnik 20.15 Kronika varaždinskih baročnih večerov 21.00 Poročila 21.10 Vidikon 22.05 Družina za umret, ameriška humoristična nanizanka 22.35 Poliester, ameriški barvni film 19.05 Otroški program: Ura pravic: 1* Ponovitve 20.00 Top spot 20.05jW£L mix 20.30 Potovanja 21.00 VideoW* 40 22.00 Top spot 22.05 Nočne viaw trani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvo^a V poved 5.50 EPP 6.00 Napoved^, grama 6.50 EPP 7.00 Radio fW£M Druga jutranja kronika JeJEm? dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 NaP° nik nmnranu B 90 n-nramO S6 B*W , -- 11.00 Napovednik programa '"'$01 domače na kranjskem ra°lUJi gpP narodnozabavne glasbe .aJfl 12.00 Brezplačni mali oglasi . w Osmrtnice, zahvale 12.40 Krna j^, oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila EPP 14.00 Voščila 14.50 EpK ' #| Napovednik programa 15.25 fc^r/pj Dogodki in odmevi RS 16.20 r<» i Gorenjska 16.50 EPP 17.00 Napo* jj programa 17.20 Hitro, daleč, a 17.50 EPP 18.20 Nagradni kV&Sf] Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni P'°| - Glasba po izboru Marijana ^ ■ 24.00 Zaključek programa Radia rw« R TRŽIČ AVSTRIJA 1 R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 10.30 Novice 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, vreme, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Pogled v jutrišnji dan 17.00 Čez pregrade do Mer-kurjeve nagrade 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila 8.00 Ewronews 11.30 V vrtincu, ponovitev 12.00 Lahkih nog naokrog 12.45 Zlata šestdeseta: Nostalgija z beatniki: Faraoni, 1. del 13.45 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 14.15 Bajadera, balet Pariške opere 16.30 Košarka NBA -action 17.00 Teniški magazin 17.25 Državno prvenstvo v nogometu: Maribor Teatanic - Mura, prenos iz Maribora 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Svilena obleka, valižanska nadaljevanka 20.50 Alpe Jadran 21.25 Prelomni trenutki zgodovine, ameriška dokumentarna serija 21.55 Šport v nedeljo 22.40 Festival Okarina 1997: Fenoamby - Madagaskar, 1. oddaja 23.25 Tok noč tok, ponovitev 0.25 Alpe Jadran, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. 6.00 Otroški program 12.00 Športni pregled 12.30 Milijonski zaklad, ameriški pustolovski film 14.25 Dekle služi na veliko, ameriška TV komedija 15.55 Številka 5 živi, ameriška akcijska komedija 17.30 Pogledi od strani -posebna oddaja, ples športnikov J8.00 Srček 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Schr-manski: Švadron, nemška TV kriminalka 21.45 Columbo, ameriška TV kriminalka 22.55 šport 23.00 Čas v sliki 23.10 Umor s sistemom, ameriška kriminalistična komedija AVSTRIJA 2 KANALA LOKA TV TV 3 8.00 rv prodaja 8.15 TV shop predstavlja 11.00 Videospoti in risanke 12.45 TV prodaja 13.00 TV shop predstavlja 17.15 TV razglednica 18.15 TV prodaja 18.30 Videoboom 40, mladinska glasbena oddaja 19.30 Risanke 20.00 Ponos Jesse Halluma, film 21.30 Skrivnostni kraji, dokumentarna serija 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop 10.00 Napovednik 10.01 Spot tedna 10.05 EPP blok 10.10 Too much - kontaktna mladinska oddaja Iz vsebine: Ekskluzivno iz največje discoteke v Sloveniji, Ni blema -samoobramba, Noč čarovnic, Milošev polčas, Teen talk, Novičke, Zanimivosti... TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Sobotno popoldne 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Gost v studiu Tomo Križnar 19.00 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Spoznajmo svojega soseda, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani R SORA 5.30 Prva jutranja kronika FtA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Radijski trg 10.00 Servisne informacije 10.10 Utrip iz Goriških brd 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.20 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 18.00 študentska napetost 19.30 Nočni odpovedni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.27 Otroški radio 7.35 Vreme 8.00 Dobro jutro Slovenija 11.40 Kam danes v Ljubljani 11.50 Misel dneva 14.05 Pasji radio 16.00 Spica, oddaja z mladimi 18.45 Vreme 18.50 Otroški radio 19.00 Rick dees 23.05 Misel dneva 1.05 Skriti mikrofon 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija 2.30 Anketa R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.30 Poročila 8.00 Božje poti na Slovenskem oz. Jaz pa pojdem 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica - otroška oddaja 11.10 Za življenje, za danes in jutri: 1. sobota BESEDE MIČEJO, ZGLEDI VLEČEJO, 2. sobota ODDAJA ZA ZAROČENCE IN ZAKONCE, 3. sobota ODDAJA O ZASVOJENOSTI, 4. sobota DRUŽINSKI CENTER BETANIJ 12.00 Zvonjenje 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Slovenci po svetu in domovini 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev in duhovni nagovor pred nedeljo 21.15 Glas miru oz. Naši svetniški kandidati 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Mačke z groma, risana serija 10.25 Super samuraj, nanizanka 10.50 Disney predstavlja; Mala detektiva, ameriški barvni film 11.40 Muppet Show, lutkovna serija 12.10 Nedeljska matineja: Ledena dama, film 13.45 Bravo, maestro, ponovitev 13.55 Atlantis, ponovitev 14.45 Daktari 15.40 Novo življenje, avstralska nadaljevanka 16.40 Pot v raj, nanizanka 17.40 Vojna svetov, nanizanka 18.30 Kung fu, ameriška nanizanka 19.20 Odklop, ponovitev 20.00 Policijska kamera 20.30 Nedeljski večerni film: El Dorado, ameriški barvni film; John Wayne 22.45 Beli bizon, ameriški barvni film 0.20 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 0.55 Videostrani POPTV 7.30 Kje je Wally, risana serija 8.00 Dogodiščine medvedka Ruxpina, risana serija 8.30 Zvezdne steze, risana serija 9.00 Kasper in prijatelji, risana serija 9.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Mladi Superman, risana serija 10.30 Povver Rangers, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Herkul, ponovitev 12.00 Brez zapor z Jonasom, ponovitev 13.00 Biblija, ameriški film; John Huston, Richard Harris 16.00 Radijska postaja, ameriška nanizanka 16.30 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 17.30 Častna beseda, ameriški film, 1980; Kari Mal-den 19.30 24 ur 20.00 Za konec tedna: Spletke, ameriški film, 1995; James McCaffrey, Pollv Draper 21.45 Športna scena 23.00 Možje iz Shervvoodskega gozda, ameriški film 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 Videostrani 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Zemeljski blagoslov, avstrijski TV film 10.40 Teden kulture 11.00 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, večjezični magazin 14.00 Pogledi od strani 14.40 VVildlife: Izgubljena morja Pacifika, dokumentarni film 15.10 Policijska inšpekcija 1 15.25 Mulci iz porve klopi 5 - potolkli bomo prfokse, nemška komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki 19.54 Pogledi od strani 20.15 Sanjska ladja: MaTdivi, nemški TV film 21.50 Čas v sliki 22.00 K stvari 23.15 Vizije TELE-TV KRANJ ... Videostrani 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.05 EPP blok - 1 9.10 Mini pet - otroška lestvica 9.40 Tedenski izbor: Vroča kolesa -oddaja o avtomobilizmu 10.10 Krila na nebu: Dan slvoenskih letalcev - Maribor (Produkcija Marko Malec) 10.50 Naj spot tedna 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 605 (ponovitev) 11.15 Kuharski recepti: Rolade iz govejih filejev 11.30 Župan z vami: (ponovitev) - Občina Kranjska Gora - pogovor z županom Jožetom Kotnikom 12.10 EPP blok - 3 12.15 Čudovite lepote jesenske narave 12.30 Narodnozabavne viže 13.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj ... Videostrani Oddajamo od 10.00 do 15.30 na stereo 88,9 in 95.0 Mhz. Ifl(ji!i Pozdravu iz studia ob 10:00 bc s j. Klepetalnica, nato pa neka) * ^ vosti iz ponudbe potovalne ag t Alpetoru. Sledil bo Planinski ž°P%s 12:00, se bomo sprehodili po '* | kem mozaiku in pregledali v* ^ membnejše dogodke, ki so se g okolici zgodili v preteklem teon ^f 12:10 vas vabimo, da prisluhne'8 u deljski duhovni misli. P°9OVO',°1M nem dogajanju v občini Tržič z Pavlom Ruparjem, bo prav taK°.|j0| len. Obvestilom boste lahko pr|S'u';,g 12:50. 13:10 je čas za Osmrtn^, zahvale. Sledile bodo glasbenece nato pa bo v gosteh založba IgoryjL zvoki. Za prijeten zaključek | bomo ob 14:30, poskrbeli wr bomo zavrteli Kolovrat domačin R TRIGLAV 6.30 Dobro jutro 7.00 Druga Mfl kronika 7.50 OKC 8.00 Minn. »a 9.30 Uvod 11.00 Mali oglasi J Osmrtnice, BBC, voščila 13.0° | ki klepet 14.00 Voščila 14.45 Koz" ; nasvet Zdenke " Kahne 15.30 Dog°° odmevi 16.00 Voščila ^■00.,,zrre'. tema 19.00 Minute za ljubiie|£ glasbe 19.30 Zaključek program" R SORA 8.00 Napoved programa 8.40 ^^gfii dovinski spomin 9.00 Aktualna A Poslanska pisarna 10.00 Krnet? daja 10.30 Narodno zabavne vb ,,*» Škofjeloški tednik 11.30 0by«"S 0 Nedeljska duhovna misej ■ VgfLm 13.00 Čestitke in pozdravi 14.0" 1&) ko popoldne 15.30 RA Slov*1?' (V Horizont - Jože Brus «1 TnVdaM 17.30 Igra besed 19.30 Nočm y program FtA Sora GAJBA TV ŠIŠKA na Euro PTV, RTS in Idea TV 15.00 Zeleno zlato, film 17.00 Šolska košarkarska liga 18.00 Gola resnica, 9. del ameriške humoristične nanizanke 18.30 Zapp, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 19.30 Mulci, ameriška mladinska nanizanka 20.00 Kaskaderji, ameriška nanizanka 21.00 Zatemnitev, ameriški barvni film 23.00 Lovec na glave, ameriška nanizanka, 5. del 0.00 Zapp, regionalni program, ponovitev 8.15 TV koledar 8.25 Poročila 8.35 Povver Rangers 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.25 Gino, avstralski barvni film 14.05 Pot v Avonleo, mladinska nanizanka 14.50 Zverinjak v Bronxu, mladinska nanizanka 15.40 Televizija o televiziji 16.20 Dr. Ouinnova 17.10 Vesoljčki v družini, otroška nanizanka 17.40 Turbo Limatch Shovv 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.30 Pred sodnikom, ameriški barvni film ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino -ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.08 Otroški program: Zajček Jaka, ponovitev 18.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Borut prerokuje, v živo 21.30 Video boom 40 22.30 Film 24.00 Top spot 00.00 Nočne HALO KAVALIR V CENTRU PLANINE tel.330-133 tel.:331-206 TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 11.00 Videospoti in risanke 12.00 Ange-lus 12.20 Video kolaž 13.00 TV shop predstavlja 15.45 Videoboom, ponovitev glasbene oddaje 16.45 Šport, mednarodni športni dogodki 17.15 Žabec in prijhatelii, risani film 18.15 TV prodaja 18.30 Živali, ponovitev oddaje 19.00 Videostrani 19.30 Risanke 20.00 Materija 3/3, dokumentarni film 21.00 TV razglednica, ponovitev oddaje 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop predstavlja LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.35 Konvencija predsedniškega kandidata Milana Kučana 21.25 EPP blok 21.30 Ob dnevu OZN 21.47 Nedeljski film: Past za Gottija TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 19.20 Športni utrinek 20.00 Glasbeni koncert 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 16.17 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.50 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Gost v studiju Tomo Križnar, ponovitev 20.30 Satelitski program Detusche VVelle 22.00Videostrani R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 9& M LJUBLJANA: 105,1 MHz ' el? jutro 7.27 Otroški radio 7.35i Vre' Dolenjski utrip 8.50 Misle dne* g0 Duhovna misel 10.30 Nedelja ijgfl 13.30 Čestitke in pozdravi Jf^jjM ka 16.30 Nedeljska reportaža ' Time 19.30 Vreme 19.50 0VP%* 20.00 Dvoglavi Levji car 2]^0s utrip 23.05 Misel dneva mikrofon 1.45 Ljubezen, 6 pornografija 2.30 Anketa rotika. R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program misel, svetnik dneva 7.30 P°!" Kmetijska oddaja 8.30 ^JSgđm 9.00 Prenos svete maše f0.W»' ,# reportaža 11.00 Poročila 12-°"; jn ?■ 12.15 Naši poslušalci čestita« ^ dravljajo 15.00 Dopoldanska > na oddaja 15.30 Naši pos ušaio 18 in pozdravljajo - nadaljevali Večerna informativna oddaj $ Radio Vatikan 20.35 Sakralna^ 21.35 Radijski roman 22.00 -verske oddaje lokalnih radijs* 22.30 Nočni glasbeni program TV ŠIŠKA GAJBA KINO CENTER amer. rom. kom. MOJ BIVŠI SE POROČI ob 17., 19. in 21 uri STORŽIČ amer akcij, thrill. HITROST 2 ob 15.30, 17.45 in 22. uri, amer. grozij. KRIK ob 20 if ™r- mind pu-?L£? WILLY 3 00 16. uri, amer. akcij, thrill. BREZ 17.30 m 20. uri TRŽIČ angl. amer. kom. BEAN ob 16., 18 in 20 uri ---r, _wKA amer. film WILLY 3 ob 17. in 19. uri, amer film BEAN oh 21' uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. g ozlj KRK ob 18 t 20 uri *^?.*™(; 1°m- BEAN ob 18- in 20- u" «W amer. znan'fant. spekt PETI FLEMENT ob 20. uri na Euro PTV, RTS in Idea TV 15.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 16.00 Nor od strasti, ameriški film 18.00 Gola resnica, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci, ameriška mladinska nanizanka 20.00 Proti vetru, nemška nanizanka, 5. del 21.00 Kariera preko trupel, 1. del nemškega filma 23.00 Vse o groznem, ameriška nanizanka 0.00 Živa, regionalni program Ljubljana, ponovitev ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja Verjemite ali RADIO OGNJIŠČE KINO CENTER amer. rom. kom. MOJ BIVŠI SE POROČI ob 17., 19. in 21.j! amer. akcij, thrill. HITROST 2 ob 15.30 in 19.45 uri, amer. grozij. KHi* WQ 22. uri ŽELEZAR amer. mlad. pust. film WILLY 3 ob 16. uri, «JJ*h 16- 1L( BREZ OBRAZA ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ angl. amer. kom. BEAN! of.' |CAaftf 20. uri BOHINJ amer. film SLEEPERS ob 20.30 uri BOHINJSKA BlSi ^' 17 i , akcij, trhil. BREZ OBRAZA ob 18. uri ŠKOFJA LOKA amer. film ^^OMI^ 2\ in 21. uri ŽELEZNIKI amer. mlad. spekt. WILLY 3 ob 19-LINHARTOVA DVORANA amer. kom. BEAN ob 18. in 20. uri BLED w $m KRIK ob 18. in 20. uri DOVJE črna kom. MOŽJE V ČRNEM ob ^maS' amer. znan. fant. spekt. PETI ELEMENT ob 17. uri, amer. znan. fani-ob 20. uri MENGEŠ ris. film DAMA in POTEPUH ob 17. uri [SNOVANJA VSEBINA 100 ^ARKO JENŠTERLE: Kaj s kulturo na prelomu tisočletja? ]OŽE DEŽMAN: Več kapitala in samozavesti tiOR KAVČIČ: Mike, ob katerih čutiš, kako so nastajale Beseda urednice Govorjenje o novi kulturni politiki, ki jo nova slovenska država seveda Potrebuje, ni nastalo zaradi bližnjega prehoda v novo tisočletje, pač pa iz Preprostega dejstva, da mora nova država s kulturo najti primeren odnos -k temu je vsekakor svoj del prispeval nedavni strokovni simpozij v Ljub-Whi; to pa je bila tudi iztočnica za uvodno razmišljanje Marka Jenšterleta. °Že Dežman s tokratnim prispevkom nadaljuje že pred leti zastavljena kulturno politično vprašanja, ki si jih v svojem razvoju zastavljajo v marsikateri ne le radovljiški občini. Igor Kavčič pa predstavlja slikarja mlajše generacije Marka Tuška iz Kranja. • Lea Mencinger Pred stotridesetimi leti se je v Sorici rodil Ivan Grohar, slikar impresionist, katerega dela vzbujajo nedeljeno občudovanje. Izbor slikarjevih del je prav zdaj predstavljen na razstavi v Narodni galeriji in v Kulturno informacijskem centru Križanke v Ljubljani. Na sliki je ena najbolj poznanih Groharjevih slik z naslovom Macesen, nastala leta 1904. Harko Jenšterle ? Kaj s kulturo na prelomu tisočletja] j° so se junija letos v Rimu sestali kulturni ministri Španije, Francije, Grčije, Italije in Portugalske, so med drugim opozorili na zanimivo ^jstvo, da je v proračunu procesa evropske integracije kulturi namenjeno le 0,0018 odstotka vseh sredstev, kar je več kot zgovoren podatek, da 0 ludi v prihodnje skrb za kulturo predvsem stvar vsake posamezne države. kuiPUcu na nedavnem simpoziju o slovenski trstUrni Pontiki, ki je v organizaciji Minis-Muhr 23 lculturo in Sveta Evrope potekal v uVod ani' Je Peter Kovačic Peršin, eden od za oh ar^ev' °Pozoril na t0> da Je danes "&rb Ved nJanJe posameznih jezikov in kultur še Prisot prePuščena samim državam", ob tem pa drža n sPomml> da smo Slovenci svojo je pV° d°bili tako rekoč na zatonu epohe, ki naCJQr°dija proces konstituiranja evropskih Perg.natoih držav. Temeljno vprašanje se po tistQnu Stasi: "Kaj bo z nacionalno kulturo kot narodraz,očuJočo in samosvojo kategorijo in cj °.v v nastajajočih procesih globalizacije ta^o • lZaciJskega poenotenja. Ne le, da se le je lmen°vana individualnost krči tako rekoč Jezik na 'astm Jez'k m njegovo kulturo, tudi ta ja, tuH°Sta^a vse Jez'k domačije, leposlov-^utria \ ^C ^°kkega izobraževanja in morda poutj,nist'čnih ved, ne pa več tudi jezik Sije t6' gospodarstva, znanosti in tehnolo-tudi „aiProces prizadeva skorajda v enaki meri ■a SlQ> »Tiperialne nacije Evrope." ln 8lobal^Ve"^° ^e Proces združevanja Evrope 2a \ult*,U,aC1Je sveta °^ sPoznanJu, da Evropa den«:- Uro Praktično ne namenja nobenega c\r* 'Ja. več kot F*av0 tevil0 Več kot vzrok za alarm, saj gre za 1 dvema milijonoma prebivalcev, od ^J*1 toreJ> ki ustreza predmestju katerega ^cvii^°^ni.n velemest, pa vendar se za to skriva narod, ki mu je skozi stoletja, ilko brez ------, — •«"• jw —«~«« —~—'m-i jW r0rnoči lastne države, uspelo ohraniti svoj jLln svojo kulturo. k0nx 0vcr»ija je po dolgih stoletjih hrepenenja Jutri d°bila SV°J° državo, ki pa naj bi jo že £Vf razPustila in se zatekla v okrilje Združene Posh ki pa očilno nima nckc8a pretiranega °rne Za Posamicne kulture. Na začetku nJcni kulturni ministri so namreč opozorili tudi na to, da gre v evropskem združevanju predvsem za gospodarske in politične interese, še posebej pa so opazili, da se kontinent ne ločuje več na Zahod in Vzhod, ampak na bogati Sever in revni Jug. Slovenija je imela ob zamenjavi svojega političnega sistema dve dokaj enostavni možnosti. Po eni bi se lahko še bolj hermetično zaprla in začela v tem prostoru poveličevati lastno nacijo, po drugi pa bi lahko popolnoma nekritično odprla vrata novim trendom in mamljivim vplivom kapitalizma zahodnega sveta. Ker se v Sloveniji očitno le zavedamo nevarnosti obeh ekstremov, smo se odločili za nekakšno srednjo pot, ki se nam kaže v tem, da multikulturalizma in nacionalne identitete ne razvrščamo na dva različna konca, ampak ju obravnavamo skupaj. Na dve nevarni obliki provincializma je opozoril tudi dr. Aleš Debeljak, saj je na simpoziju dejal: "Prva se kaže v konzervativni nazadnjaški formuli, se pravi, v avtarktičnem in često nasilnem opazovanju lastnega popka, ki se od tujih ne more, noče in ne zna ničesar naučiti. Drugo obliko utelešajo tisti dobromisleči, a nič manj kratkovidni literarni "internacionalisti"; ki prezirajo sleherni vidik nacionalne identitete spričo strahu, da ne bi bili strpani v isti koš z narodnjaki. Prav to jih žene k nekritičnemu kimanju, ko servilno hitijo vzklikati "na zdravje", kadar kakšen guru modnih kulturnih trendov kihne v New Yorku, Parizu ali Berlinu". Simpozij, ki smo ga lahko spremljali v Ljubljani, je bil vsekakor ena od tistih točk, ki je potrdila usmeritev objektivne kulturne politike, saj o naši kulturi niso razpravljali le slovenski kulturniki, ampak tudi tujci, ki so k nam prišli pod okriljem Sveta Evrope. Toda že dober teden pred začetkom simpozija, je Slovenija doživela svojevrstno potrditev svoje kulturne politike, ki ji jo je izrekel generalni sekretar Sveta Evrope Daniel Tarschvs, ko je za dva dni obiskal Slovenijo. Tarschvs je ob koncu pogovorov izjavil, da je naša država "zelo dejavna v Svetu Evrope in ima vodilno vlogo pri oblikovanju njegove socialne in kulturne poilitike". Ne dogaja se ravno pogosto, da svetovni politiki v svoje kratke izjave vključujejo tudi pohvale kulturi.Pogosteje se raje omejijo na gospodarstvo ali samo politiko, zato so besede generalnega sekretarja toliko bolj dobrodošle. Kako tudi ne bi bile, ko pa ima Slovenija zaradi svoje zgodovine res vrsto prednosti pred mnogimi večjimi in močnejšimi evropskimi državami. Navsezadnje smo bili med tistimi narodi, ki so znali kulturo varovati brez lastne državne pomoči in v razmerah, kjer so bili drugi narodi močnejši in vplivnejši (recimo v času Avstro-Ogrske, pa tudi Jugoslavije). Poleg tega je bila pri nas kultura tista, ki je pomembno vplivala na spremembo sistema, saj je v času enostrankarskega režima opravljala pomembno vlogo opozicije. Slovenija se poleg tega dovolj dobro zaveda vseh prednosti in slabosti, ki jih s seboj prinaša geografska majhnost. Na eni strani so to klanovstvo in cehovstvo, pa tudi to, da za ključne pozicije v kulturi enostavno ni dovolj strokovnih kadrov, ki bi jih lahko menjavali v skladu s spremembami politike na najvišji ravni. Ravno majhost pa je lahko velika prednost pri mobilnosti in hitrem prilagajanju evropskim družbenim spremembam, kar bo v prihodnosti vedno pomembneje. €j*Hobalizacija sveta žal ne dopušča več oklevanja. Novi množični mediji so že zdavnaj podrli državne bariere in na svetu praktično ni več države, ki bi svoje ljudstvo še lahko držala v nevednosti, tako kot se je še nekaj let nazaj dogajalo v totalitarnih državah s komunističnim ali fašističnim predznakom. Še ni dolgo tega, ko je "sovražna propaganda" k nam lahko vstopala le skrita v osebni prtljagi tistih, ki so hoteli vedeti še kaj več od tega, kar je učil sistem. Zdaj se je z vsem "sovražnim" mogoče seznaniti že s pomočjo računalnikov in recimo Interneta. "Sovražniki" so zato danes povsem drugi, kot so bili nekoč. Španci se recimo pritožujejo nad tem, ker na Internetu prevladuje angleščina. Zaradi nje ne morejo pisati svojih posebnih črk. Za nas, Slovence, so takšne pravde prava malenkost, saj nas skrbijo druge, življenjsko precej bolj pomembne stvari. Recimo, ali bo tudi slovenščina med tistimi 80 odstotki vseh jezikov na svetu, ki naj bi po napovedih svetovnih jezikoslovcev izginili že v naslednjih stotih letih? Kaj nam pomaga sedanje jadi kovanje nad tem, da po Internetu ne moremo pošiljati črk, kot so Č, Š in Ž, če pa se lahko kmalu zgodi, da celo slovenščine nihče ne bo več govoril? Vprašanja, ki se nam zastavljajo ob prelomu tisočletja, so izjemno dramatična in težka. Na simpoziju o slovenski kulturni politiki nanje nikakor ni bilo mogoče odgovoriti. Toda veliko je že v tem, da so jih ljudje sploh zastavili in nanje opozorili. Odgovori nanje so navsezadnje povezani s tem, če bomo tudi sami znali prisluhniti tistim, ki jih danes mogoče niti ne opazimo, ali pa menimo, da zaradi njihovega zaostanka za tehnološkim razvojem, niso vredni naše pozornosti. Jože Dežman Več kapitala in samozavesti Od leta 1988 sem v Gorenjskem glasu objavil več kot deset spisov, v katerih sem obravnaval nekatera kulturno-politična vprašanja, kib[ T jim veljalo na Gorenjskem in posebej v občini Radovljica (prejšnji in sedanji) v okviru oblikovanja občinskih in deželnih politik namenit1 k posebno pozornost Gre predvsem za povezavo med identiteto (ustvarjalno domoznanstvo) in globalizacijo (global village - vas Zemlja)- s» V okviru participacije pri občinski oblasti v Radovljici smo dosegli, da je v občinski politiki sprejet koncept Radovljice kot Linhartovega mesta kulture, da je bil realiziran investicijski cikel, ki Radovljici zagotavlja dodatno mestno strukturo (dvorana, del obnove starega mestnega jedra, šole), nadgradili smo program prireditev, ki omogoča možnost promocije tako domačih izvajalcev in ustvarjalcev, obenem pa odmevni dogodki opozarjajo na Radovljico. Projekti, ki so bili zastavljeni v mandatu, ko je vodil izvršni svet Jože Resman, skupščino pa Vladimir Černe, so v glavnem realizirani. Z volitvami v letu 1992 se je zgodilo, da je večino v občinskem svetu prevzela koalicija, ki sicer nima svoje programske vizije, ima pa močno razvit refleks pubertetniške negacije. Sami nimajo pozitivnih programov, tistih, ki jih predlaga opozicija, pa nočejo uvrščati na dnevni red. Potem ko se skoraj dve leti zaman trudimo, da bi strateško razpravo o razvojnih opredelitvah občine Radovljica uvrstili na dnevni red občinskega sveta, sem na ponudbo župana Vladimirja Čer-neta sprejel predsednikovanje njegovi komisiji za kulturo. Černe razume, da se zgolj z NE občine ne da razvijati, ampak da občina potrebuje programski DA - svojo razvojno ideologijo kot odziv na bolečo tranzicijo na eni in razcvet ustvarjalnih energij na drugi strani. Ta nekoliko pragmatični uvod sem napisal zato, da pojasnim svoje izhodišče pri pisanju tega besedila. Pišem o logiki razvoja programa, ki je po svoji vrednosti toliko tehten, da je predmet javne razprave in seveda tudi političnih programov zaradi svoje vsebinske teže in ne zaradi takega ali drugačnega ideološkega predznaka. Kultura prostora in prostor kulture Kulturo določene dobe, prostora in oblastne elite ocenjujemo po tem, koliko zna odgovoriti na odzive svoje dobe. Živimo v času, ko od elit pričakujemo odgovore ne zgolj na eno ali drugo revolucionarno ali odrešeniško vprašanje, ampak želimo vzpostaviti celostno, holistično razumevanje sveta. Zato so novi časi občutljivi za vsa vprašanja, ki se tičejo sleherne manifestacije stvarnosti, pa naj bo to odkrivanje skrivnosti vesolja ali novo razumevanje in spoštovanje pravic rastlin, živali in ljudi. Odgovornost do okolja in občutljivost za silovite spremembe, ki ji prinaša s seboj informacijska revolucija, je za tisto merilo, s katerimi je treba meriti sleherno politik'o. Ta nova senzibilnost me vodi pri oblikovanju prispevka za pogovor o strategiji razvoja v občmi Radovljica. Moj dolgoletni sogovornik pri tem je arhitekt Marko Smrckar. Ko sva razčlenjevala vprašanja, ki bi jim morali v občinskem svetu nameniti največ pozornosti, sva po analitskem razčlenjevanju opredelila kot osrednji interes občine prostor in kulturo. Stanje prostora je odraz kulture. Karlo Pesjak - IGRA Narava Človek je s svojo prisotnostjo toliko posegel v naravno okolje Gorenjske, da je narava le kultura. Kmetijstvo in gozdarstvo sta s kolonizacijskimi in eksploatacijskimi procesi segla prav v sleherni kotiček (npr. planšarije, Jelovico je preoblikovalo železarstvo-name-sto listavcev iglavci). Zato je prvi pogovor o kulturi prostora pogovor o (kulturni) naravi, ki jo telimo obvarovati pred nadaljnjim bistvenim poseganjem človeka. Država Slovenija teli slediti razvitim evropskim državam in zaščititi najbolj dragocena območja narave. Eden od predvidenih projektov je zaščiteno območje Karavanke-Kamniške Alpe. Ta na državni ravni verjetno Še nekaj časa ne bo prišel na vrsto. Zato je prav, da bi občine na lastno pobudo začele z razglašanjem svojih delov Karavank in Kamniških Alp za občinske krajinske parke. Za občino Radovljica to pomeni zaščito Begunjščice, Rebra, Dobrče, doline Drage Ob tem je potrebno upoštevati občansko pobudo za zaščito območja Peračice, ki je nastala zato, da tam ne bi bilo odlagališča in predelovalnice smeti. Drugo območje, ki ga velja temeljiteje zaščiti, je sotočje Save Bohinjke in Dolinke, pa tudi reke Save nasploh. Naravni fenomen, ki mu nismo posvečali posebne pozornosti, je kraška Jelovica. Če ne drugega, bi bilo potrebno opredeliti njeno zaščito pred pogoltnimi cestarji, da bi nehali vrtati v njene boke pri Kamni Gorici. Kulturna krajina Naslednja raven regulacije narave je opredelitev varovanja in razvoja kulturne krajine in spomenikov. Tu je stičišče naravovarstvenih interesov in bivalnih interesov Človeške skupnosti. Radovljiška občina ima nekaj odličnih primerov, ob katerih bi lahko razvila svoje politike. Prvi interes okolja je urejena infrastruktura in omejevanje škod, ki jih s svojimi odpadki ljudje povzročajo naravi. Razprava o teh vprašanjih je v občini zastala. Ni še dokončne odločitve niti v zvezi z odlagališčem in predelovalnico smeti, niti centralno čistilno napravo, niti traso avtoceste, niti mirujočim prometom Ni strategije! V Slovenije so se začele prireditve ob Venerini poti, ki povezujejo Radovljico, Škofjo Loko, Ljubljano, Postojno. Gre za pritegnitev obiskovalcev s ponudbo srednjeveške dediščine. Grajska os (Glanz, Kamen, graščini v Begunjah in Radovljici, Drnča, Podvin, Pusti grad) lahko postane izletniška tranverzala z odlično ponudbo. Vendar za začetek je potrebno objekte vsaj minimalno urediti. Vsega naenkrat se ne, da, zato je potrebno prednostno zaščititi in programsko osmisliti grad Kamen in graščino v Radovljici. Druga staroveška in obenem še kako v sodobnost vpeta prvina duhovne kulture so romanja. Brezje se odpirajo tako, da se povezujeta cerkev in krajevna skupnost, frančiškani pa z bogatim kulturnim programom ob verskih vsebinah ponujajo roko tudi vsem drugače mislečim in verujočim. Brezje so današnje duhovno središče Slovencev, vendar bogato je romarsko izročilo čaščenja Marije tudi v Lescah, Ljubnem, Kropi. Tretji programski splet,, ki ga lahko zaobjamemo s prostorom kulture in kulturo prostora, je ljudsko izročilo in njegova nadgradnja, ki jo monumentalno uteleša ansambel bratov Avsenik. Avseniki v Begunjah gradijo kulturno-turistični center, ki še nima dokončne oblike. Sam se zavzemam za to, da bi bila občina aktivni sogovornik in podpornik družine Avsenikov. Ob Avsenikih pa imamo v občini vrsto etnografskih programov, ki naj dobijo svoja stalna prizorišča (folklorne skupine, koledniki, lučke na Gregorjevo, vlečenje ploha, Večno mladi fantje ). Četrti element je že omenjeni razvoj Radovljice kot urbanega kulturnega središča (kultura, šolstvo, uprava). Peti element je bogastvo tradicionalnih kulturnih dogodkov v občini (Radolško poletje, Rešte se rešte starga leta, Festival Radovljica, občinski zborniki, programi v Linhartovi dvorani). Vse to in še marsikaj druga opredeljuje občino Radovljica kot prostor kulture. Vendar svoje kulturne strategije, razdelane tako, da bi imeli prioritetno razvrstitev aktivnosti in rezervirane prostore zanje, občina še nima. Občina Radovljica ima imeniten športno-rekreacijski prstan. Naravno okolje Karavank, Kamniških Alp, Jelovice, Save, odlični športno-rekreacijski (objekti letališče, golf, hipodrom, Šobec, centralno športno območje v Radovljici) so prizorišča, s katerimi se občina Radovljica lahko uveljavi kot občina športa in rekreacije. Športne kulture torej! Tudi te strategije občina še nima. Kapital dogovoriti. Zato je temeljni razmislek vsake občinske politike, katere priložnosti bo ponudila kapitalu-Zato vsaka občina pod določenim1 pogoji ponuja kapitalu v svojih razvojnih načrtih prostorske m druge pogoje, s katerimi ga želi pritegniti. Drugi temeljni razmislek nem*; kih občinskih politik je, kateri kapital pritegovati. Bojijo se internacionalnega kapitala, ta ni zvest. Pride, ko je zanj profitna stopnja ugodna in odide, če je prof11 ogrožen. Zato v občinah želijo imeti kapital, ki je vezan na kraj, ki upošteva razvojne tendence občinskih politik. Za samoupravljanje je bilo značilno aktivno poseganje tudi občinske politike v gospodarstvo. P° demokratičnem prevratu pa mnoge občine puščajo kapital povsem vnemar. Tako je tudi v občin1 Radovljica. Občinske vezi s pos3' meznimi podjetji, ki so bile vzpostavljene predvsem s projektom občinskih obveznic, so tako z neaktivnostjo županstva kot vodstva občinskega sveta v glavnem pretrgane. Nove logike sporazume; gradi dlagi vanja pa ni. Občina ne g^r prostorske politike, na p° katere bi lahko kapitalu ponudil3 svoje pogoje. Če bi zdaj v občino Radovljica (pa tudi v marsikatero drugo občino) prišel kapital 111 vprašal: "Tu je pet milijon^, mark. Kje in pod kakšnimi po0 jih lahko investiram?", bi v občinskem vodstvu ne našel sogovornik3. Zato je pogovor o tem, kakšefj kapital želimo imeti v občini, v svoj1 osnovni strukturi nnonvnr O kulturi- O poslovni kulturi, ki jo razvijati v občinskem prostoru. Za začetek je potrebno vsem Jf' . elementom, ki smo jih našteli, & konkretno podlago v sprejel občinskih prostorskih dokument1 • Saj, če seštejemo zgornje elefflfj < potem lahko rečemo, da se v obe1 Radovljica splača živeti, da sm. lahko ponosni nanjo. Vendar tu pri izbiri prostora, kjer bi se hot naseliti, bi imeli podobne teza kot poslovno-investicijski kap11, Prostorskih načrtov, ki bi o?x&6\0 jevali nove naselitve, ali ni ali P3 taki, da bi jih veljalo temelj1^ spremeniti. Seveda v skladu občinsko politiko pozidave in P selitve. Te pa tudi ni. Kapital je energija, ki ni enoznačna. Kapital je tisti univerzalni prevodnik, ki oblikuje temeljne značilnosti sleherne civilizacije. S padcem berlinskega zidu je kapital začel iskati nove forme svoje globalne dominacije. Vzpostavlja svetovno mrežo, s katero bi čimbolj dominiral nad svetom. Ko smo bili pred nekaj leti na političnem šolanju o občinski samoupravi v Nemčiji, smo si ogledali različne tipe občin v okolici Bonna: od podeželskih do velemestnih. Vsem je bilo skupno to, da so razmišljale, kako pritegniti investicijski, poslovni kapital in predvsem, kako pritegniti tistega, od katerega bo občina imela največ koristi. Če prevedemo to v komunikacijski žargon, bi rekli, da občina išče kapital, s katerim se je mogoče čimveč sporazumeti, se Samozavest Upam, da sem na kratko orisal logiko, po kateri naj & napisali strategije razvoja v občini Radovljica. Z upoŠ& vanjem pretekosti, sedanjosj1 in prihodnosti naj bi nastal*, občinska strategija, s katero v1 dosegli cilje, ki sem jih leta 1988 opredelil kot renesans0 bivalno-proizvodnega okoty< čvrstejše duhov no-kulturn° tkivo in več domačijsko-hiS' torične samozavesti, Gre za zavzemanje za tako kulturu? politiko, s pomočjo katere & Uveli močneje, zreleje. Zat° ima danes moje razmišljal naslov: Več kapitala in samozavesti. Da bi se zavedali, a« je predvsem od rias (samo)zavesti odvisno, kolj* kapitalov bomo izkoristi11 svoj prid. Marko Tušek, akademski slikar Slike, ob katerih čutiš, kako so nastajale Ne hodim več rad v velike galerije, ker se v njih počutim kot na pokopališču slik. Slika bi v bistvu morala biti v tistem življenjskem prostoru, ki je bila namenjena. Mi pa kot, da jih hočemo pokazati na preveč vzvišen način. Slika ni nekaj vzvišenega, slika je stvar za med ljudi." Tisti "vedno me je privlačilo vizualno" pri Marku Tušku, akademskem yrJu iz KranJa ni ostal le izrečen, a neizpolnjen stavek. Nasprotno, Marko je svoj ustvarjalni izraz našel v raziskovanju vizualnega v širšem s^lu, bodisi na začetku v scenografiji bodisi v tistem, s čimer se ukvarja hnes. V fotografiji, grafičnem oblikovanju in slikarstvu. Ni se odločil zgolj la eno od vizualnih disciplin, kot se ni odločil za sliko na steni, sliko v °kvirju, sliko, ki je naš pogled skozi okno. Marko Tušek ustvarja iz Mnogoterih materialov, ki napolnjujejo zemeljsko oblo in napolnjujejo nlegove slike, slike, ki imajo tri dimenzije in so..., ja, v svoji pojavnosti Povprečnemu gledalcu morebiti nekoliko neobičajne. Trenutno vaše slike razstavljate v galeriji Sava v poslovni stavbi Kr<*njske Save. Razstavljena dela J* rodijo med vaše novejše stvar- *>&re torej za retrospektivo... l. Dela, ki jih razstavljam, so v istvu retrospektivna, je pa res, da p Predvsem za manjše formate. V 0 me je prisilil tudi razstavni rr°stor, to je avla poslovne stavbe. • .Prvem obdobju sem sicer ustvar-J 1 Predvsem velike formate. Če namreč želiš, da je neka materija j?rePriČljiva, da deluje masivno, tek •' Potem mora biti večja od °e, ocj gledalca. Ko njena masa J,escga maso gledalca, ta dobi D;futek, da je stvar velika in g'na. Na začetku moje slike niso ylle mišljene kot iluzionistične slike. maniri modernizma me je zani-t ?l0 le, kako pokazati materijo kot J}0' šele kasneje sem začel v svoja sliP UvaJati iluzijo, natančneje, v isti 1Kl sem iskal istočasnost obojega, iatenalnosti in iluzije. 0i° večjih formatih iz prvega Se °.bJa sem opazil še eno stvar, ki n„mi zdi v slikarstvu zelo pomemb-lj • Namreč slika mora biti, če ^too. da je prepričljiva, da je UStv ,° napolnjena. Sele takrat se v»bri • PSlriična opna, ki začne ratl- Slika je najprej le skupek erialov, šele ko jo toliko napol- stvar, ki je enostavno fizično in psihično ne zmoreš. Zato zadnje čase tudi manjšim stvarem skušam poklanjati vse večjo pozornost, sploh zato, ker me ne zanima zgolj materialnost slike, ampak še kaj drugega. Poskušam uskladiti svoje psihofizične sposobnosti s tem, kako veliko sliko naredim. Optimalna nastavitev je predpogoj za dobro sliko. Boljše je, da stvar realiziraš v manjšem obsegu, kot pa, da jo realiziraš slabo ali pa sploh ne." Tudi množica materialov, ki jih uporabljate pri slikanju na neki način privlačijo gledalčev pogled, njegovo pozornost. V vašem slikarskem zorenju* pa želite materialom dati tudi življenje? "Še vedno pri svojem slikanju uporabljam množico različnih materialov, le da jih uporabljam z vsemi pomenskimi vrednostmi, ki jih nosijo v sebi ali pa jih v določeni kombinaciji lahko nudijo gledalcu. To je osnovna razlika. Nekaj časa sem samo odkrival in si nisem dovolil, da bi stvar malo sprostil in jo tudi uporabil. Zdaj v tej ekspresivni fazi izsledke, do katerih sem prišel, tudi uporabljam. Nisem pristaš tega, da si postaviš neki določen koncept, ki se ga potem držiš v vsem svojem ustvarjanju. Mislim, da si moraš dati ravno toliko svobode, da malo sprejeti in nositi naše misli, če smo jih le mi sposobni vtisniti. Sam sprejemam sliko takšno, kot je, in skušam upoštevati vse njene "karakterne poteze". Ohlapno rečeno je slika ploščata stvar na steni." Materiale, ki jih pri slikanju uporabljate, iščete v naravi in urbanem okolju. Mnogi od teh materialov so nekoč že imeli funkcijo, kot naprimer del starih grabelj, zavržene keramične ploščice... Vaš atelje je očitno prava delavnica. Na kakšen način pravzaprav "sestavljate" svoje slike, bržkone potrebujete precej raznoliko orodje od kladiva do vrtalnega stroja? "Zakaj jemljem stvari iz človekove okolice, iz narave. Ti predmeti Marko Tušek, Kanjon, slika 330 x 130 cm spet ?»* Prekineš, pa spet delaš in ele tat lS' "aneseš novo plast, nJej je*rat slika začne vibrirati. V stvarj d"akopičenih toliko misli in !rav 'zat ni več zSolJ materija. Jolgo ,fst° Posamezne slike zelo Manjgj fVarJam, tudi po leto dni. °bvladjiv°rmati so seveda bolj i°ŠUCnr^a 8re tu tudi za tehno- Probl em em, če slikaš samo s ČiCcrn> si rečeš, tukaj bom zaklju-in L Sev> potegneš recimo z rdečo nafti se Jaz odločim, si moram °džLUStrezno desko, poiskati žago, nj naiv^-P"1^"* in če vidim, da to &23? *še' naredim drugače." "o dp/ Ste> da ustvarjate posamez-PH , tudi po leto in več. Seveda Pois!*™ rie gre za inspiracijo, dl *«n morate tudi prave materije forme. ^Ofioi če delaš sliko eno leto, iitia« že iz&ubiŠ prvi navdih in Hal Vmes razne, recimo temu, slik0 ' trenutne navdihe, ki ti celo Havdifre°krenejo drugam, osnovni ^nkm Pa že popusti. Ujameš se v *°> saj hočeš narediti preveliko variiraš. V eni fazi si razpoložen bolj sistematično - analitično, v drugi spet bolj ekspresivno. Tako kot ti prija in ne tako, kot si si začrtal recimo pred petimi leti. Pravzaprav je smešno narediti načrt o nečem vnaprej, ker takrat še nisi vedel toliko, kot veš danes." Vaše slike so obče gledano nekje na meji med slikarstvom in kiparstvom. Slike imajo tretjo dimenzijo, ravno ploskev razširja fizična globina. Odkod usmeritev v "te vrste" slikarstvo? "To izvira iz mojega pragmatičnega pogleda na to, kaj je slika. Na sliko ne gledam s stališča renesančnega pogleda, ki sliko dobesedno pojmuje kot okno. Zato ima renesančna slika debel, zlat okvir, torej okenski okvir, ki pa hkrati zamaskira rob slike. Prav rob slike pa je zadnji podatek, da je slika tridimenzionalna. Okvir je v bistvu le maskiranje robu in ustvarjanje vtisa, da je to okno. Sam pa sem mnenja, da je slika tako resnična materija, kot nosilec iluzije hkrati, predvsem pa medij, ki je sposoben Foto: Irena Jerala misliš, tukaj je pa enkrat moralo biti precej divje." Vaše barve so modra, odtenki med modro in sivo, zelena. Ni rdeče, oranžne, rumene, barv sonca in ognja. Zakaj? "Izbiro barv so narekovali materiali, ki sem jih uporabljal za slike. Če material, ki je že sam po sebi konkreten, pobarvaš naprimer z zemeljskimi barvami, torej v rjavkastih odtenkih do rdeče, te sliko naredijo še bolj zaprto, neprodušno. Slike delujejo težko. Modrikaste barve pa materijo razpršijo, sliko dematerializirajo. Ko me je kasneje začela zanimati dvojnost iluzije in konkretnosti, pa so v poštev prišle sploh samo modrikaste barve. Hkrati sem ugotovil, da je to povezano tudi z morjem, Dalmacijo, skalnatimi, ne-poraščenimi otoki... To mi je ostalo v spominu še iz otroških let. Zdi se mi, da je v teh modrih celo več sonca kot v rumeni. " Tudi danes je "morsko okolje" na neki način vaše drugo življenje, ena izmed vaših ljubezni. "Impresionirajo me stvari, ki so preproste, primarne, zelo enostavne, take, kot so jih ljudje živeli pred civilizacijo. Danes je življenje bolj komplicirano, da zadostiš eni od svojih povsem preprostih potreb, moraš iti po ne vem koliko ovinkih." Ste se že na akademiji odločili za "vaš" način slikanja? "O tem se nisem odločil zavestno. Med počitnicami med 3. in 4. letnikom akademije smo šli na dvomesečni izlet na Kitajsko. Takrat je bilo to Še zelo nenavadno. Ko sem prišel nazaj, sem enostavno postal bolj velikopotezen, hkrati pa sem občutil povsem iracionalno potrebo po nečem drugačnem." V kakšni meri bi v vašem ustvar-me provocirajo s svojo obliko in janju, vaših slikah lahko govorili o zahtevajo od mene, da jih sprejmem očetovem vplivu? dogaja nič. Kranj ima še to nesrečno pozicijo, da vse, kar je v zvezi s kulturo, odteka v Ljubljano, ki je preblizu, da bi si Kranj lahko ustvaril svojo lastno identiteto. Ampak, ko sem bil nekaj časa doma, sem opazil, da prav zato, ker sem ločen od centra, uspem zadržati zdravo distanco do dogajanj na tem področju. Če na razne razstave, strokovne stvari, trenutne trende, aktualne probleme gledaš z distance, jih lahko vidiš precej bolj razločno. Ko si v centru, si na neki način zaslepljen in podzavestno misliš, da se problematika, ki je trenutno aktualna tiče tudi tebe in da se mora zrcaliti v tvojih delih. Z nekaj distance se lahko posvetiš samo svojim problemom, tistim, ki zanimajo le tebe in jih razrešiš z lastno senzibilnostjo. Prav senzibilnost je danes pri umetnosti dostikrat zanemarjena, celo prezirana, češ da je to nekaj arhaičnega. A se vedno vračamo k svojim občutkom. Če nisi vezan na strokovne kroge, si lahko sam pri sebi dosti bolj razčistiš stvari in ko prideš v stik s temi ljudmi, lahko nastopaš iz svojih spoznanj bistveno bolj prepričljivo." Poleg slikarstva se ukvarjate tudi z grafičnim oblikovanjem, prebral sem, da ste se pred leti posvečali tudi videu, gledališki in filmski scenografiji... Koliko danes delujete v tej smeri? "Nasplošno gledano me je vizualno vedno zanimalo, vizualni postor, vizualni problemi... Kako neka stvar izgleda in kakšni so občutki v zvezi s tem. Po končani srednji šoli za oblikovanje sem nihal med slikarstvom in študijem na visoki šoli za grafično oblikovanje. OdloČil sem se za slikarstvo, kar se je na koncu izkazalo kot zelo posrečena kombinacija. Slikarstvo je namreč povsem v jedru vizualnega in je neke vrste vizualni laboratorij. Vedno pa so me zanimale stvari, ki so pol vizualne, pol pa se tičejo drugega problema, to je grafično oblikovanje, fotografija, nekaj časa sem poskušal tudi z gledališko in filmsko scenografijo. Nagrade: nagrada majskega salona '92, galerija Rihard Jakopič, razstava ZDSLV; l. nagrada na Ex - tempote '92, Kranj; priznanje Lucas *93 na natečaju malega formata -"Mini prix Lucas '93", Vila Bled; nagrada Lucas '95 na bienalu male slike - "Mini prix Lucas '95", Smelt - Ljubljana, take, kot so. Predmet te prisili, da si pozoren tudi na drugo logiko oziroma na drugačen izgled, kot bi si ga sam želel. S tem samemu sebi preprečujem, da bi blodil v čisto svojem zaprtem svetu, hkrati pa s tem ohranjam stik z drugo logiko, z drugim načinom, z drugim pogledom. S tem se tudi izogibam shematizmu, ki se ti lahko prikrade v sliko, če delaš le z vidika svojega sveta. Kar pa se tiče razbijanja, žaganja in lepljenja. Na akademiji, ko sem imel v roki samo čopič, me je motilo, da to delo s sliko ni bilo celovito. Bilo je zgolj umsko, psihološko. Pogrešal sem fizično komponento. Mogoče sem prav zato tudi začel uporabljati razne druge materiale. Čutil sem, da tudi sam fizični postopek, to da nekaj vzameš, prineseš, pribiješ..., na ta način bolj izraža ustroj materije. Že to opazovalcu lahko veliko pove. V kupu materialov, ki so na sliki povezani v celoto, je mogoče čutiti intenzivnost dogajanja ob nastajanju slike. In si "Osnova mojega ustvarjanja je zelo povezana z očetovo, njegova spoznanja še danes jemljem za veljavna Enostavno ne morem samo slikati. Zato, ker hočem imeti stik tudi z malo bolj "normalnim" pogledom na svet. Grafično oblikovanje je v tem smislu precej bolj konkretna zadeva. Nočem biti, kot ljudje na slikarje radi gledajo - "glejte ga umetnika". Sem pač človek, kot vsak drug, in nočem, da sem nekaj posebnega, vsaj ne na tak način. Po drugi strani pa se mi zdi zelo zanimivo, da delam stvari, ki zahtevajo pozornost tako z Pravzaprav mi je edino profesor vizulane plati kot s plati uporabnosti. Emerik Bernard z akademije uspel povedati še nekaj drugačnih stvari, kot oče. Na akademiji sem prišel v absurd, ko so me poskušali naučiti nekaj, na kar sem jaz že ves čas tako gledal. Učili so me gledati figuro, ki smo jo risali, na abstrakten način. Jaz sem že ves čas gledal tako." Od abstraktnega k realnemu? "Ja. Običajen postopek je ravno obraten, ljudje gredo od realističnega k abstraktnemu." Živite in ustvarjate v Kranju. Je to kvaliteta ali manko v nasprotju z umetniki, ki ustvarjajo v centru, bodisi v Ljubljani ali Mariboru, trendovski je naprimer Kras? "Ko sem končal študij in študiral podiplomskega, me je nekoliko skrbelo, kako bo, če ne bom več v Ljubljani. Ker se zdi, da se tam ogromno dogaja, v primerjavi s Kranjem, kjer se tako rekoč ne Grafično oblikovanje je seveda tudi tisto, s katerim se preživljam. Vsaj na začetku je s slikanjem to nemogoče. Nekaj časa sem se ukvarjal tudi s filmsko in gledališko scenografijo, nakar sem ugotovil, da imam premalo vpliva na končni izdelek, to je namreč timsko delo. Seveda pa v filmu ali v gledališču običajno prevlada verbalni del. Ker sem bolj individualen značaj, se mi zdi, da so moje ideje dovolj močne in ni potrebno, da bi se prezentirale na tak način." Trenutno torej ostajate na dveh bregovih, v slikarstvu in grafičnem oblikovanju? "In fotografiji. Seveda pa je osnova, da lahko sploh druge stvari funkcionirajo, slikarstvo. Če ne bi ustvarjal v slikarstvu, tudi fotografije in grafičnega oblikovanja ne bi mogel delati dobro." Igor K. Še ena gorenjska fotografija in še ena nagradna igra Simona obkroži in Gorenjski glas nagradi Eno od naših priložnostnih fotografij z enega od gorenjskih dogodkov tudi tokrat izkoriščamo za nagradno igro. Na sliki je naša sodelavka Simona - s pomočjo skenerja in računalnika - obkrožila eno udeleženko neke prireditve, o kateri je pisalo v Gorenjskem glasu. Če nas oseba, kije na fotografiji OBKROŽENA, sama pokliče v uredništvo, jo čaka super nagrada: GLASOV IZLET po izbiri, kadarkoli v prihodnjem 1998. letu. Tudi za PRVIH PET - ampak samo za pet in nič več, ki boste tudi ugotovili, koga je Simona tokrat obkrožila in nam boste to sporočili, pa so pripravljene tolažilne nagrade: ekskluzivne modne reklamne majice Gorenjskega glasa. Za sodelovanje v nagradni igri obstajata še dva pogoja: treba bo tudi povedati, kje in ob kateri priložnosti je nastala fotografija; in čas za Vaš telefonski klic je omejen, odgovore sprejemamo le do prihodnjega torka, 11. novembra 1997, samo do 14.00 ure. Naša telefonska številka za Vaš klic: 064/ 223 - 111 - izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odzivnik na isti številki. Z Gorenjskim glasom ob vinu in Martinu Še dva Glasova Martinova izleta v "drugem polčasu" Jutri, v soboto, 8. novembra, je "prvi polčas" martinovanj po vsej Sloveniji in zato bo jutri nekaj Glasovih Martinovih izletov. Na pokušine novega vina, na degustacije vrhunskih vin posameznih vinorodnih okolišev - in zlasti na vesela martlnovanja - jutri rajžamo: v Pomurje, natančneje na martinovanje v Zdravilišču Radenska; v Goriška Brda do Kmetije Prinčič, do Kmečkega turzima Pri Mariotu in na prireditev "Medana Novo"; v Slovenske Konjice in v Zreče k vinarjem Zlatega Griča in v Uniorjeve Terme Zreče; na Ptuj in naprej do Petrolovega motela Podlehnik, kjer vsako leto pripravijo perfektno martinovanje; ter po Dolenjskem, na obisk k Zivilinim trgovcem v Brežice, na Bizeljsko k Isteničevim in na martinovanje v Dolenjske Toplice. Za vseh pet Glasovih avtobusov smo takoj po prvem objavljenem razpisu posameznega izleta prejeli veliko (celo preveč) predprijav, vsem te predvčerajšnjim poslali še dodatna navodila o urniku odhodov. * VeČina martinovanj po Sloveniji bo sicer jutri, pravzaprav v precejšnjem številu slovenskih krajev potekajo Martinovi tedni. Marsikje so turistični delavci pripravili tudi Martinov "drugi polčas", ki bo teden dni kasneje, prihodnjo soboto, 15. novembra. Za ta dan smo že razpisali prima Glasov Martinov izlet, ki ga bomo zaključili na martinovanju v Mostu na Soči. Za ta izlet prijav ne zbiramo več; pač pa Vas vabimo tudi 15. novembra na Martinov izlet na Bizeljsko, s podobnim programom, kot bo jutrišnji izlet. Poleg tega bo Glasov Martinov izlet prihodnjo soboto tudi v Vipavo. Natanko na ta dan bodo Vipavci zaključili Martinov teden; pripravili bodo Vipavsko klet na protem, ki jo bo popestrila Godba na pihata iz Žirov. Zatem bo v Vipavskem hramu veselo martinovanje ob glasbi ansambla Kalamari. Tudi tokrat velja: "kdor prvi pride, prvi melje" - oziroma, s prijavo za enega od obeh dodatnih »Glasovih Martinovih izletov se splača pohiteti. * Tudi v soboto, 22. novembra, lahko lep dan preživite na rajŽi z Gorenjskim glasom. Pozna jesen je v vinorodnih krajih najlepša, kar še posebej velja za prelepe dolenjske griče. Tja se bomo peljali z naj udobnejši m turističnim avtobusom podjetja JEREB iz LuČin, obiskali pa bomo: Šentjernej in vinsko klet Štemberger, kjer imajo poleg vrhunskega vina tudi poznane domače specialitete. V lončarski delavnici Pungerčar boste lahko kupili unikatne lončene izdelke, kot nalašč za Miklavževa, božična ali novoletna darila. Po ogledu Kostanjevice, slovenskih Benetk, bomo gostje Gostilne Luzar v Škocjanu. Jerebov avtobus bo imel odhod v Radovljici, s postanki v Kranju, Škofji Loki in Medvodah. Prispevek k stroškom izleta: za osnovnošolce in dijake zgolj 2.500 SIT; za naročnike Gorenjskerga glasa 3.500 SIT in za nenaročnike 4.500 tolarjev. * Informacije in prijave za navedene Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 - malooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/ 223 -111 = tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo veČino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta • verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Za prijetno počutje na Glasovih izletih v letu 1997 skrbita: ARWAJ PIV^ARI^UN.^N Novembra izbiramo GORENJKO/GORENJCA meseca OKTOBRA 1997 Jožko Kavalar je Gorenjec meseca septembra 1991 KRSTO TRIPIC Pet let bo že, odkar na Gorenjskem redno, vsak mesec, poteka NAJ-NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/ GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci dveh televizij: gorenjske TELE-TV Kranj in televizije ATM Kranjska Gora. V novembru do vključno sobote, 29. 11., bo trajal izbor GORENJKE/ GORENJCA za mesec OKTOBER 1997. Radijski poslušalci lahko glasujete vsak petek neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut čez osem na Radiu Kranj z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderatorjem Petjem KOGOVŠKOM; zgodaj JUŠA BERCE popoldan na Radiu Tržič z moderatorko Andrejo MEGLIC; popoldan na Radiu Sora v oddaji, ki jo vodita Bojana PIVK ali Jože BRUS. Seveda se občasno zgodi, da kdo od naštetih priljubljenih radijskih moder-atork in moderatorjev v terminu za petkovo glasovanje nima "turnusa" - zato Vaše glasove v radijskih kontaktnih oddajah sem ter tja sprejema tudi kdo drug izmed gorenjskih radijcev. Televizijski glasovanji: vsak petek zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure SINK; v programu kranjskogorsko-jese-niške televizije ATM Kranjska Gora lahko glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, vodi jo Marsel GOMBOC. Najbolj enostav- Vsakič, ko objavimo priložnostno fotografijo z enega od gorenjskih dogodkov in na sliki naša sodelavka Simona, ki skenira fotografije, nekoga obkroži, je naša telefonska številka 064/ 223-111 med najbolj klicanimi. Na priložnostni fotogfrafiji z odprtja novega Marijinega vrtca v Cerkljah je Simona obkrožita mamico z otroškim vozičkom - v krogcu se je prepoznata POLONA PAVŠER iz Cerkelj in nagrado smo ji že poslali; kdaj bo našla Čas za Glasov izlet, se bo odloČila sama. O tem, da Je bita obkrožena prav Polona, pa nas je v uredništvo '"cato.še vsaj 50 njenih znancev, pr priznamo pa, da smo šteli samo do številke 5, vsem naslednjim poklici pa uspeli povedati le, da je prvih pet ie na cilju. Dogodek pred Marijinim vrtcem v Cerkljah je bil pač zelo odmeven; šaljivci pravijo, da so se zbrale vse Cerkljanke in okoličanke s svojim naraščajem. Presenetljivo malo pa je bilo Vaših klicev glede nagradne fotografije s plesišča v eni od gorenjskih diskotek. Sliko smo posneli v DISKOTEKI PRIMADONA na Trebtji -to je tista diskoteka, v kateri bo nocoj, torej 7. novembra ob 21. uri, Pop party. Simona je obkrožila plesalca, ki je rajši ostal anonimen; in nihče od tistih, ki nas je poklical, ni vedel njegovega imena in priimka. Nič ne de - važno, da se je dobro zabaval, kar pa v Primadoni ne težko. Tudi danes Imamo nagradno rubriko s krogcem na fotografiji in tudi tokrat boste lahko sodelovali; vendar pa velja: le tisti, ki je obkrožen, in prvih pet s pravilnim odgovorom ima možnost nagrade. Knjiga, ki jo je treba imeti in psovke Novinar, publicist in sociolog dr. Bernard Nežmah je izdal knjigo "Kletvice in psovke". V njej je poiskal odgovore na vprašanja: V čem je smisel preklinjanja? Ali so slovenske kletvice res tujke? Od kod njihova tisočletna trdoživost? Kaj pravzaprav počnemo, ko preklinjamo in psujemo? Zakaj so "spolne" kletvice tako priljubljene in učinkovite? Kako preklinjati, ne da bi preklinjali? NAROČILNICA Naročam____________ izvod(-ov) knjige dr. Bernarda Nežmaha Kletvice in psovke po ceni 2.990 SIT. Moj naslov:______________._____________ Naročilnico pošljite na: NOVA REVIJA, d.o.o., Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana Knjigo po ceni 2.990 tolarjev (poštnina vključena) lahko naročite tudi po telefonu 061/13-34-306 in jo plačate po povzetju. Po zaključenem oktobrskem glasovanju za GORENJKO/ GORENJCA MESECA SEPTEMBRA je KONČNI rezultat: MANCI VRBANC ste namenili skupaj 424 glasov (v zadnjem krogu 143); JOŽKU KAVALAR-JU pa skupaj 514 glasov (od teh 197 v zadnjem glasovalnem krogu). JOŽKU KAVA L ARJu ste za rekordni dosežek - Štiri osvojene vrhove v Julijskih Alpah v enem samem dnevu, natančneje v neprekinjenih 22 urah teka, vzponov, spustov in kolesarjenja - namenili naslov GORENJEC MESECA SEPTEMBRA 1997. no glasovanje, saj je možno kadarkoli v posameznem glasovalnem mesecu, pa je z dopisnico. Na dopisnico vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Če boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi sodelujemo, pa privarčujete tudi pri znamkah. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Mer-idian Jesenice in Veronika Kamnik. Pravilo: vse Vaše glasove, ki jih boste oddali pri njih vsak teden do vključno srede, bomo pravočasno prejeli in upoštevali pri vmesnem tedenskem glasovalnem rezultatu. Glasove namreč preštevamo - in objavljamo začasne rezultate - vsak teden. Danes začenjamo novembrs- ko glasovanje. Zato uvodna predstavitev, koga smo predlagali za GORENJKO/ GORENJCA meseca OKTOBRA 1997: 1/ JUŠA BERCE, dramska igralka, članica amaterskega fledališča Loški oder 'z kofje Loke, ki ljubitelj« teatra letošnjo jesen razveseljuje z vlogo Emilic DucotelJ komediji Naši trije angel'! Juša Berce je oktobra obeležila imeniten jubilej: 35-lel"1' co ljubiteljskega gledališkega ustvarjanja 21 KRSTO TRIPIČ, gostij iz Bohinjske Bistrice, lastni* Penziona Tripič, ki mu / Območna obrtna zbornu* Radovljica za dve desetletJ' uspešnega dela prejšnji m&f podelila posebno priznanj"! Tripičevi so namreč, kot družinsko podjetje, bohinjsfj turistično ponudbo oboga!"1 z novimi 50 ležišči v sodobnj opremljenem penzionu ter ' I „^/„«i y> merjenje buče z največjim obsegom, pa tudi "jahanje buče v šatrg > po^,^ namreč poteka v Cerkljah. Ker se bo na sončni strani Alp z^nf'je po ^ zanimanje za Noč čarovnic, se bo povečalo tudi povpraseva 0y , Mimogrede: na milijone velikih oranžnih buč so v zadnjem prodali ameriški trgovci... PONEDELJEK, 10. NOVEMBRA 1997 TVS 1 7-30 Vremenska panorama 10 12 ?,menki. ameriška nanizanka t?S Hpor na Adalenu, švedski film '»•JO Utrip u% Žrcal° tedna 1M P°r0Čila ifSJ "."80, TV igrica, ponovitev «3S ^judie in zemlia »•10 Intervju «5 Dober dan, Koroška '•00 Obzornik 17 in _trf>ški P^ram 17'I" Radovedni Taček: Mleko ».j,,. Pouka je konec, nizozemska '^aljevanka 17.45 Mejniki, nemška 19 in klngo' ™ '9rica fett £lsanka 20in Snevnik' vreme 2o'_c Predsedniške volitve '97 3° Dannyjeve zvezde, pono-živlišn 30 TV Prodaja 14.00 Novo 1S30 Ai 14-55 Nora niša' nanizanka nanb _' nanizanka 15.55 Srečni časi, 16 4«fnr nadaljevanka 18.35 Dru-Bei t zadeve, nanizanka 19.00 Princ z slahi xlra> nanizanka 19.30 Dobri časi, W nadaljevanka 20.00 Ponedeljku 9* erni 'i'm: Angie, ameriški barvni ■»2,21,50 Sam svoj mojster, nanizanka Nuini nrimeri nanizanka 23.10 :elite ""u'ni Pnmer arneri'*Drosim' nanizanka 23.45 Lovec ^e?ri_ nanizanka 0.40 Dannvjeve Je- ponovitev 1.40 TV prodaja POPTV 7-00 n ProQrar°bro jutro, Slovenija, jutranji 10.00 o na MMTV- Tele 59 in TV Robin 'Op ,?an,a Barbara, ponovitev 10.50 Ograj^o^ televizijska prodaja 11.00 arWi*Jl 69a mesta, ponovitev 6. dela Dnr, nanizanke 12.00 Otroški zdrav-popkvi, tev nemške nanizanke 13.00 ?a, a Ponovitev 13.30 Morska dekli-sPortna » mladinska serija 14.00 arn©ri*k_ a- Ponovitev 15.00 Lassie, 9a mes,ananizanka 15.30 Ograje naše-1 n,a BaKamenška nanizanka 16.30 17.30 Pni ara' ameriška nadaljevanka _Jlttori_Sx Vtz 18-°° Cosby, ameriška ?,traia 9 nanizanka 18.30 Obalna ,rerr>e 10 2 ameriške nanizanke 19.20 ?dr,a- 1^.7 24 ur 20.00 Poslastica plitve ien_|< d nanizanka 23.30 Poltergeist, v 1.30 v?5nizanka 1.00 24 ur, ponovi-V|deostrani 8-°0 TV Rlasben| P^°d.aja 8-15 TV shop 11.00 <*anke imoA?rcek in risanke 11.30 b.0p 17 00 "cL™ Podaja 13.00 TV ?_3rn 40 nV'deo kolaž 17.15 Vodeni 5 GirnnP?novitev glasbene oddaje finske n^a,v Alpah. 11/24 epizoda k_,a 19.00 rada_evanke 18.50 TV pro-J.,0cldaia io .^6ni motorček, mladins-I°na Mon. ,! Rlsanke 20.00 Nasveti iz nad9aLkontak,na oddaia 21 00 3-°0 TV ankae 22-30 TV prodaja shop Predstavlja ?^WDR0TS'n'deaTV ft S? Prorn°.Vi,ev 930 B°rzni monitor C°° Z*k' nemška nanizanka rnka 18.00 n ? Ponovitev nemškega n„?dir,ska n_o ektlva 10 PoL ameriška H"i Proqrna"IZanka 18-30 Živa, regio- J0„lelni 'n'adlnska nanizanka 20.00 MI a5 Noant! periska nanizanka (..^H, arr,„ _, °PansKa liga 22.30 van> 230_mpenška humoristična nani-iSk!1 O."oo >aSllci' avstralska nadalje-ilna PonovViaevre9iona,ni pr0Qram am HL0OPMff H-30 Otroški pro-uo Poročda 12.25 Santa Bar- bara 13.10 Pol ure kulture, ponovitev 13.40 Opera Box 14.15 Poročila 14.20 Otroški program 16.05 Poročila 16.15 Krivda 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Smerokaz 19.05 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Snemanje božiča, hrvaški dokumentarni film 21.05 Hrvati v Italiji, dokumentarna serija 21.40 Opazovalnica 22.15 Filmska noč s Tommyjem Leejem Jonesom: Nebo in zemlja, ameriški barvni film 0.30 Poročila HTV 2 13.35 TV koledar 13.56 Mestece Peyton, nanizanka 14.35 Kralj in jaz, ponovitev ameriškega filma 16.45 Otroški program 17.15 Risanka 17.30 Acapulco s telesom in dušo, mehiška nadaljevanka 17.55 Tudi letos 18.25 Risanka 18.25 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Murphy Brown, ameriška humoristična nanizanka 20.55 Poročila 21.05 Švicarska izubljena čast, dokumentarni film 22.30 Na prvi strani, ameriška nanizanka 23.20 Clive James, dokumentarna serija: Nashville, Tennessee AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 10.20 Dekle služi na veliko, ponovitev ameriške komedije 11.50 Otroški program 14.50 Dr. Ouinnova 15.40 Knight Rider 16.25 Obalna straža 17.15 Na jug 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Družina za umret 19.00 Carolinev velemestu 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Ljubezen v troje, ameriška komedija 21.55 Otrok strahu, ameriški psihološki TV triler 23.20 Čas v sliki 23.25 Daltonovi jezdijo zadnjič, ameriški vestem 1.00 Umor s sistemom, ponovitev ameriške kriminalistične komedije 2.20 Gorila in operacija Poker, francoska TV kriminalka 3.50 Družina za umret, ponovitev 4.15 Knight Rider 5.00 Na jug AVSTRIJA 2 6.20 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.10 Mulci iz prve klopi 5 - potolkli bomo prfokse, ponovitev nemške komedije 10.30 Salve smeha 10.35 Drzni in lepi 11.15 Spori 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Slika Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gorski zdravnik 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lerpi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.02 Pogledi od strani 20.15 Vse moje hčerke 21.05 Tema 22.00 čas v sliki 22.30 Srečanje - kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Čas v sliki 2.05 Schiejok 3.05 Dobrodošla. Avtrija, ponovitev 4.50 Lipova ulica 5.20 Čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.05 EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 606 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 TV izložba 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Ameriški marinci in gorska enota slovenske vojske (reportaža) 20.30 Skrbimo za zdravje o praktičnem zdravljenju (vodi: Maja Zagor-ičnik; v živo; pokličite po teleofnu 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 606 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku in za mlade po srcu, vodi: Filip Kocjančič; v živo; pokličite po telefonu 33 11 56) 22.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.45 Poročila Gorenjske 606 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.10 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Dediščina sončnih bogov 20.50 EPP blok 20.55 Davča - avtor kratkega filma o Davči in njenih značilnostih je Marko Oblak 21.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.35 Vložitev kandidature Milana Kučana 21.40 Iz arhiva akademski slikar, Domen Slana TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagf Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Odrska predstava ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Razstava likovnih del članov likovnega kluba Dlik 18.45 Mini 5 19.07 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino -kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove- dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Videostrani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Ura pravljic, ponovitev 19.30 Potovanja, ponovitev KINO 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.55 Top spot 22.00 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zavarovalnica Triglav, kontaktna oddaja 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni progrma z Robertom Baumanom 19.50 EPP 20.00 Napovednik programa 21.00 Vedeževanje 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz in 95 Mhz. Ponedeljek začenjamo z oddajo, posvečeno zanimivostim iz fonoteke. Nadaljevali bomo z zanimivimi priporočili iz firme Favn. Spremljali in komentriali bomo ob 15:30, informativno oddajo pa bomo nadgradili z Gorenjsko črno kroniko. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanjepolitične dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Ob 17:30 se bo začela oddaja Tržiški hit, pokrovitelj pa bo poskrbel tuid za nagrado. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.00 Aktualno 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 12.45 Šport -novice o nastopih gorenjskih športnikov 13.30 Na gorenjskih cestah 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila 19.30 Zaključek R SORA 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Radijski trg 10.00 Servisne informacije 10.10 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.20 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 18.00 Otroški program 19.30Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški radio 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je tudi takšno 8.50 Misel dneva 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Spot na RGL 11.30 Uganka 12.00 BBC novice 13.30 Globus, zunanje pol. pregled 14.00 Pasji radio 14.50 Skriti mikrofon 15.00 RGL obvešča - komentira 15.50 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.30 Avtomobilizem 18.45 Vreme 18.50 Otroški radio 20.10 Globus 21.00 Sršenovo gnezdo 23.50 Skriti mikrofon 1.05 Misel dneva 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - možnost tudi za komercialno predstavitev podjetij 8.30 Dopoldanska informativna oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 11.10 Predstavljamo vam: ... (komercialna oddaja, namenjena predstavitvam podjetij,...) 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbnei odmor 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.30 Izbiramo Vašo pesem - glasbena oddaja s predlogi pesmi za vašo pesem tedna 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 19.40 Otorška pesme tredna in Pravljica 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatleji radia Ognjišče - oddaja za poslušalce, člane PRO (podporni člani radia) 22.00 Poročila 22.10 Poezija za lahko noč 22.30 Nočni glasbeni program ' CENTER amer. rom. kom. MOJ BIVŠI SE POROČI ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. HITROST 2 ob 16.30 uri, amer. grozij. KRIK ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. mlad. pust. film WILLY 3 ob 18. uri, amer. akcij, thrill. BREZ OBRAZA ob 20. uri TOREK, 11. NOVEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.40 Včeraj, danes, jutri 9.45 Videoring 10.15 Lovejoy, angleška nanizanka 11.05 Barva večera, ameriški film 12.35 Razgledi slovenskih vrhov: Krn -utrdbe pod nebom 13.00 Poročila 13.05 Lingo, TV igrica, ponovitev 13.35 Videostrani 14.05 Po domače 15.05 Dosje 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.30 Spreminjajoči stroj, poljska nanizanka 18.00 Državna odlikovanja znanstvenikom, prenos iz CD 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.10 Predsedniške volitve '97 20.40 Prizori iz življenja pri Hlebanje, dokumentarna oddaja 21.35 Studio City 22.25 Odmevi, Vreme 23.05 Šport 23.10 Martin Luther, nemška nadaljevanka 0.45 Svet poroča 1.15 Studio City, ponovitev 2.00 Videoring 2.30 Videostrani TVS 2 8.45 Sobotna noč 10.45 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 11.15 Recept za zdravo življenje 11.45 Newyorška vročica, ameriška nanizanka 12.10 Osmi dan 12.40 Sloves, angleška dokumentarna serija 13.30 Alpe Jadran 14.00 Tenis ATP turnir, prenos 16.45 Banan ni, angleška nadaljevanka 17.35 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.00 Havajski detektiv, ameriška nanizanka 19.00 Prisluhnimo tišini 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Neporočena ženska, ameriški film 22.05 (Ne)znani oder 22.35 Dario Fo: Sedma zapoved - kradi malo manj, posnetek predstave SNG Trst TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 8.00 TV prodaja 9.30 Mačke z groma, risana serija 9.55 Srečni časi, ponovitev 10.20 Dobri časi, slabi časi, ponovitev 10.50 Drzni in lepi, ponovitev 11.15 Oprah Show, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.30 Atlantis, ponovitev 13.30 TV prodaja 14.00 Nujni primeri 15.00 Nora hiša, nanizanka 15.30 Alf, nanizanka 15.50 Srečni časi, nanizanka 18.15 Rajska obala 16.45 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Oprah Show: Lekcije 18.05 Družinske vezi, nadaljevanka 18.35 Družinske zadeve, nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 19.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 20.00 Odklop, Izganjalec urokov 20.45 MacGvver, nanizanka 21.35 Psi faktor, nanizanka 22.25 Babilon 5, nanizanka 23.10 Želite, prosim, nanizanka 23.50 Mali bogovi, nanizanka 0.40 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 1.10 TV prodaja 1.30 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 Top Shop 11.00 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 12.00 Na nebu, ponovitev avstralske nanizanke 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Glavni kuhar, angleška humoristična nanizanka 14.00 POP party, ponovitev glasbene oddaje 15.00 Lassie, ameriška nanizanka 15.30 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Varljive oči, ameriška drama 21.45 Volitve 1997 22.15 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 23.00 Na nebu, avstralska nanizanka 0.00 Poltergeist, ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 11.00 Glasbeni motorček in risanke 12.45 TV prodaja 13.00 TV shop 17.00 Video kolaž 17.15 Nasveti iz salona Mogy, ponovitev 18.15 Gimnazija v Alpah, mladinska nadaljevanka 18.50 TV prodaja 19.00 Glasbeni motorček 19.30 Risanke 20.00 Vera in čas 21.00 Martinovanje, dokumentarna oddaja 21.30 Sirene, nadaljevanka 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop predstavlja GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 Gasilci, ponovitev 16.00 Detektiva in pol, ameriška mladinska nanizanka 16.30 Nogomet: Španska liga, ponovitev 18.00 Detektiva in pol, ameriška mladinska nanizanka 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci, ameriška mladinska nanizanka 20.00 Severna obzorja, 11. in 12. del ameriške nanizanke 22.00 Detektivka in pol, ponovitev 22.30 M.A.S.H., 27. del 23.00 Reševalci, 1. del asvtralske nanizanke 0.00 Živa, ponovitev regionalnega programa HTV 1 jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.30 Klovn, mladinska nanizanka 12.00 Dnevnik 12.25 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 13.10 Snemanje božiča, ponovitev dokumentarne oddaje 14.15 Poročila 14.20 Klovn, mladinska nanizanka 16.05 Poročila 16.15 Krivda, ameriško-mehiška nadaljevanka 17.00 HrvaŠka danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Poročila iz sveta znanosti 19.05 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Preteklost v sedanjosti, dokumentarna oddaja 21.00 Press klub 22.35 Opazovalnica 23.10 Filmska noč s Tommyjem Leejem Jonesom: Zgodba o Tyu Cobbu, ameriški barvni film 1.15 Poročila HTV 2 14.55 TV koledar 15.05 Cahill, zvezni šerif, ponovitev ameriškega filma 16.45 Otroški program 17.20 Acapulco s telesom in dušo, mehiška nadaljevanka 17.45 Prizma 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 21.15 Poročila 21.25 Črno-belo v barvah: Divja horda, ameriški barvni film; Človek iz železa - Sam Peckinmpah, dokumentarni film AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 10.15 Številka 5 živi, ponovitev ameriške akcijske komedije 11.50 Otroški program 14.50 Dr. Ouinnova 15.40 Knight Rider 16.25 Obalna straža 17.15 Na jug 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Družina za umret 19.00 Varuška 19.30 Čas v sliki 19.02 Šport 20.15 Obožujem tvojega sina, ameriška TV drama 21.40 Selfman 21.45 Polje ljubezni, ameriška filmska drama 23.20 Čas v sliki 23.25 Zakaj mama ne opusti umorov?, ameriška kriminalistična komedija 0.50 Daltonovi jezdijo zadnjič, ponovitev ameriškega vestema 2.25 Otrok strahu, ponovitev ameriškega pustolovskega TV trilerja 4.00 Slovo od Tadjire, francoska komedija AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Robinson naj ne bi umrl, ponovitev nemškega mladinskega filma 10.40 Drzni in lepi 11.20 Živali našega sveta 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling 12.35 Tednik, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gorski zdravnik 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.02 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Kamčatka -grizliji v Sibiriji, dokumentarni film 21.05 Selfman 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.00 Picasso v Munchnu, nemški dokumentarni film 0.40 AIDS - potepuh, francoski video kolaž 1.00 Dobrodošla^ Avstrija 2.30 Pogledi od strani 2.35 Čas v sliki 3.05 Vsak dan s Schiejokom 4.00 Dobrodošla, Avstrija TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Naj spot tedna 19.05 EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 607 19.25 TV izložba 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.30 Znani in neznani obrazi: Alenka Bole - Vrabec 21.10 Poročila Gorenske 607 21.25 EPP blok - 3 21.30 Popotovanja: komentira Janin Klemenčič 22.00 Na Martinovo ... (reportaža) 22.40 Poročila Gorenjske 607 23.45 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet, ponovitev 20.10 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Iz produkcije LTV Slovenije - studio Signal Ljubljana 20.50 EPP blok 20.55 Videoboom 40, glasbena lestvica, videospoti 21.50 Milan Kučan v vojašnici Novo mesto 21.55 Nedeljski film: Past za Gortija TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Danes Špela svetuje 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Gorenjec in Gorenjka meseca (kontaktna oddaja, telefon 881 910) 18.50 Torkov športni pregled 19.00 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Razstava likovnih del članov likovnega kluba Dolik, ponovitev 20.27 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne rlase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani KINO IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, Mini 5 19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.00 Zdravniški nasveti - ponovitev 22.30 Top spot 22.35 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik pro- Srama 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -ruga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Zdravstvemi nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz in 95 Mhz. Prvi del programa bomo posvetili delu Invalidskih organizacij. Pregled dogajanj iz Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddcjf Spremljamo in komentiramo. Nato se bomo ponovno vključili v prenos iz Cerkelj.«Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete še pogorovu, ki se bo nanašal na varnost v cestnem prometu. Ob 18:00 bo tu redna torkova oddaja Športni obzornik, še prej pa bomo izpopolnjevali znanje nemškega jezika v 10. lekciji nadalejvalnega tečaja Deutsche VVelle. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Drgu z drugim - oddaja za invalide 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 13.00 Tečaj angleščine 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 14.50 Akcija Vive "Naj zdravnik" 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Aktualno 18.00 Občinski tednik 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 8.30 Ponovitev jutranjega pogovora 9.00 Crna kronika 9.30 Radijski trg 10.00 Servisne informacije 10.30 25. letnica društva zdravljenih alkoholikov šk. Loka 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom občine Gor. vas Poljane 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški radio 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko... 8.50 Misel dneva 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka - izlet RGL 12.00 BBC novice 13.30 Gospodarski pregled 14.00 Pasji radio 14.50 Anketa 15.00 RGL obvešča in komentira 16.00 Črna kronika 17.55 Osir 18.45 Vreme 18.50 Otroški radio 19.00 DJ Dekky 20.00 Zaprta vrata 21.05 Osir 21.50 Gospodarski pregled 23.50 Anketa 1.05 Misel dneva 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam -bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema -namenjena kulturi 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Nedeljska reportaža 10.15 Predstavljamo vam... - komercialne predstavitve podjetij,... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... - prodsetavi-tev novih projektov glasbenikov 12.00 Zvoinjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalic čestitajo in pozdravljajo 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja namenjena študentom 22.30 Nočni glasbeni program 7.40 TV koledar 7.50 Poročila 8.00 Dobro CENTER, amer. rom. kom. MOJ BIVŠI SE POROČI ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. HITROST 2 ob 16.30 uri, amer. grozij. KRIK ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. mlad. pust. film WILLY 3 ob 18. uri, amer. akcij, thrill. BREZ OBRAZA ob 20. uri IN A D A - nepravilno delovanje telesa - kemična sredstva (šamponi) - prehrana (vitamini) - krvna cirkulacija, ročna in laserska biostimulacija Toniki in vitaminski preparati NE učinkujejo brezustrezne masaže, saj ne prodrejo do lasne korenine! Z masažo je dosežena ustrezna prekrvitev! POSEBNA PRODAJNA PONUDBA NAŠEGA SALONAIII NEGOVALNI PROGRAM ZA VSO DRUŽINO ŠAMPONI, GEU, BALZAMI, LAKI IN BARVNI ŠAMPONI. ŠOK TERAPIJA - OKREPI OBOGATI IN UPOČASNI IZPADANJE LAS VISOKA KVALITETA PROIZVODOV IN IZJEMNO UGODNE CENE! NADA FRIZERSKI STUDIO Frankovo nas. 68, Šk. Loka tel.: 064/631-906 Nagrade: 1. nagrada: trajna AFRO LOOK 2. nagrada: zdravljenje lasišča 3. nagrada: nega lasišča Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz j*j z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanj®) pošljite na dopisnicah do srede, 19. novembra 19°'' na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje -Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Skofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glas0V nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1v Kranju. ■ NADA FRIZERSKI STUDIO Frankovo nas. 68, Šk. Loka tel.: 064/631-906 ek, 7. novembra 1997 POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak_______ Obveznice NLB kmalu na borzi Minister Frlec v klubu Dvor N,6. nov. Veznice V Novi Ljubljanski banki pričakujejo, da bodo jjm""™** d0 srede novembra vpisane v centralni register ja ,n.°^'h papirjev pri Klirinško depotni družbi. Na Ljubiti borzi naj bi začele kotirati do konca letošnjega leta. )bv°Va- 4UDl)anska banka je 1. junija začela z javno prodajo iSDe?niC Z zaPadlostjo čez pet let. Prodaja je bila 1. novembra v no zaključena, prodali so celotno izdajo obveznic, ki jih .Pisalo in vplačalo 408 osebe, od tega 45 pravnih in 363 Paznikov. ,| Qaja obveznic je razdeljena v dva ločena dela in sicer na itv I re.valorizacijsko klavzulo in na del devizno klavzulo. Pri dl°nzaciiski klavzuli je letna obrestna mera 6,75 odstotka tOM), valutna klavzula se nanaša na nemško marko, oLTv °brestna mera je 7-odstotna. Obrestna mera se pjcunaya na konformni način. °uanih je bilo 27.300 obveznic z revalorizacijsko klavzulo soč h nommalni vrednosti 2.730 milijonov tolarjev in 20 ) veznic z valutno klavzulo v skupni nominalni vrednosti odi t • °nov mark- Miran Vičič, direktor sektorja za I Wniške finance pri NLB pravi, da bodo obresti in Ne'00 *zP'a^evali v skladu z amortizacijskim načrtom. To im jy> da bodo realne obresti na valorizirano glavnico \ fVau dvakrat letno, valorizirana vrednost glavnice pa bo ^g.13 v izplačilo 1. junija 2002. Prvi kupon obveznic Nove Janske banke bo v plačilo zapadel 1. decembra letos. ]etna Jdria kupila kanadski letali ljoanJ> nov. - Slovenski letalski prevoznik Adria Airvvavs h Novembra in decembra dobil dve letali Canadair j^gional Jez serije 200 LR, pogodbo z Bombardier za j'°na' Aircraft Division iz Kanade pa je podpisala še yVe opcijski letali. aiTJ^dnost prvih dveh letal znaša približno 37 milijonov (je n^ih dolarjev, dobava je predvidena novembra in °Pc" ra ^etos- ^a preostali dve letali je podpisala šele Airvv3' c'0^avUeni naJ bi bili prihodnje leto. Adria 7 Ways bo z novimi letali nadomestila dve letali Dash l(aPnh°dnje leto pa verjetno še eno letalo DC-9. iiirj3 ^eta^a so okolju prijazna, porabijo manj goriva iZr ?s^gaJo višinske, hitrostne in daljinske zmogljivosti ob flot ekonomičnosti. Adria Airvvavs bo tako v svojo w Ul° vključil sodobna letala. Kranj, nov. - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor bodo tokrat gostili ministra za zunanje zadeve dr. Borisa Frleca. Srečanje bo v četrtek, 20. novembra, v hotelu Bor v Preddvoru, pogovor se bo začel ob 18. uri. Dr. Boris Frlec je za gospodarstvenike posebej zanimiv kot človek, ki prihaja iz znanosti in širše razume tehnologijo, saj je bil raziskovalec in nato direktor na Inštitutu Jožef Štefan. Ob koncu osemdesetih let je bil podpredsednik v Šinigojevi vladi in izjemno veliko prispeval k mirni transformaciji slovenske družbe. Nato je bil veleposlanik v Bonnu, naprej jugoslovanski in nato slovenski, njegovo imenovanje za zunanjega ministra pa je priložnost, da se diplomacija v Sloveniji profesionalizira in postopoma osvoji zavest, da so diplomatski stiki namenjeni predvsem gospodarskemu sodelovanju in ne političnemu paradiranju. Smučarska vozovnica 3.500 tolarjev Kranj, nov. - Dnevna mučaska vozovnica bo najdražja na Krvavcu, v Kranjski Gori in v Voglu, kjer bo stala 3.500 tolarjev. Združenje za turizem in gostinstvo je pred kratkim objavilo cenik žičnic v novi smučarski sezoni. Tako kot že doslej bodo dnevne smučarske vozovnice na Gorenjskem najdražje na Krvavcu, v Kranjski Gori in na Voglu, kjer bo stala 3.500 tolarjev; na Voglu bo do začetka decembra sto tolarjev cenejša, na Krvavcu pa bo do 19. januarja dvesto tolarjev cenejša. Na Črnem vrhu nad Cerknim bo dnevna vozovnica veljala 3 tisoč tolarjev, na Kobli 2.800 tolarjev, na Soriški planini 2.100 tolarjev, na Starem vrhu 2.500 tolarjev in na blejski Straži 1.400 tolarjev. J stresu in ljudeh, inam 9rec*0 na živce "3Ži|e ^0t* nudim stresom" in "Ta tip, ta ženska mi gre Str Ce"*" 'n kaj boste Vi storili glede tega? Nlju11 'anko podležete, lahko si kaj naredite, lahko pa se ga i'vce PrePoznavati in se mu izogibati. In če vam gre kdo na i ePo ne &a lahko izogibate, lahko se prepirate z njim ali pa se hbai^govarjate in dosežete, kar želite. Vsi tisti, ki ste P Uciln«1Z^rau 3- odgovor ste 10. novembra ob 18. uri vabljeni jNovn 0 DRFD. (Prešernova 11, Kranj), kjer Klub !Ns|0v e8a komuniciranja prireja seminar s kombiniranim ^....•"V Kako prepoznati in se izogniti stresu in kako Stružnikoua 19 4208 ŠENČUR Tel., Fax: 064/411 016 . mobitel AVTOALARM električni pomik stekel centralno zaklepanje Na "icirati prepoznati ljudmi, ki r cogniti gredo na AVTOHIŠA MAGISTER d.o.o. mL JPVJPMMP Radovljica Prešernova 21, 4240 Radovljica, tel.:064/715-256, fax:064/715-190, AVT0SAL0N: tel.:064/715-015, fax:064/715-015 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIl CITROEN živce. Gre za |M_ -••■»»! i. IJUUIlll, KI nam gituu •■«• ---- —-- I La?ailJe, kjer boste spoznali, kako v resnici komuniciramo "W° brez kakršnega koli razloga oviramo drug drugega, P2V? spIoh ni potrebno. Tekmovalnost na delovnih mestih s°člov i 0 naPredku, kakor tudi vam in vašim odnosom do kte • a' do sodelavca. Na dokaj zabaven in izviren način Sit i2VedeI>, kako tako tekmovalnost spremeniti v učinko-ln dobre odnose. • I.K. VOZILA NA ZALOGI! BI CITROEN - AVTO, KI VAM ZLEZE POD KOŽO. Prinašamo Vam varnost, ekonomičnost, udobje in dobro ceno. OBIŠČITE NAS v torek, 11. novembra CITROEN Karavana Citroenovih dostavnih vozil, v kateri so AX Enterprise, C 15, Berlingo, Jumpy in Jumper se bo v torek, 11. novembra, ustavila tudi v Merkurjevem Salonu vozil. Ta dan boste lahko vsa vozila tudi preizkusili, naši prodajalci pa vam bodo svetovali in odgovarjali na vaša vprašanja. Veselimo se ecanja z vami! ire i cm«** KOLIKO JE VREDEN TOLAR h K RAN I 6 11.19'J7 NAKUWWtODAM NAKUFNVHIODAINI NAKUM/reODAJNl MENJALNICA 1 DEM 1 ATS ioo m. A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 93,30 94,60 AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 94,20 tHOS(Stan Mayr), Kranj 94,30 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,80 HRANILNICA LON. d.d.Kranj 94,30 HKSVigred Medvode 94,00 HIDA-tržnica Ljubljana 94,40 HRAM ROŽICE Mengeš 94,30 lURIKA Jesenice 94,20 INVEST škofja Loka 94,35 KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka 94,10 LEMA Kranj 94,20 LJUDSKA BANKA d.d., Lj 94,25 MIKEL Stražišče 94,25 NEPOS (Šk. Loka, Trata) 94,40 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 94,41 PBS d.d. (na vseh poštah) 92,90 PRIMUS Medvode 94,30 ROBSON Mengeš 94,30 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 94,30 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 94,10 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 93,80 SLOVENUATURIST Jesenice 94,20 SZKB Blag. mesto Zri 94,00 ŠUM Kranj TALON let postaja. Trata, Šk-Loka, Zg. Brtnje 94,43 TENTOURS Domžale 94,00 TRORCAL Kamnik • Bakovnik 94,45 WILFAN JESENICE M*matot UMON WILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič povmtm nč/u 94,70 94,60 95,00 94,70 94,80 94,50 94,58 94,60 94,59 94,70 94,60 94,55 94,65 94,60 94,91 94,55 94,60 94,70 94,65 94,70 94,60 94,95 94,59 94,80 94,65 13,31 13,44 741-220 881 039 13,20 13,60 9,54 9,70 13,44 13,50 13,45 13,50 13,41 13,45 13,44 13,41 13,45 13,44 13,49 13,44 13,43 13,61 13,40 13,44 13,50 13,43 13,45 13,44 13,48 13,36 13,06 13,35 13,00 13,38 13,37 13,34 13,36 13,31 13,36 13,32 13,35 13,38 13,41 12,00 13,36 13,40 13,36 13,32 13,06 13,34 13,15 211-339 13,38 13,42 13,40 13,60 13J9 13,42 862 69* 360-260 704-040 53-816 13,26 13,46 9,40 9,60 9,20 9,60 9,50 9,63 9,60 9,55 9,66 9,52 9,60 9,51 9,60 9,65 9,64 9,00 9,60 9,55 9,60 9,50 9,20 9,55 9,35 9;6S 9,50 9,64 9,90 9,70 10,09 9,70 9,80 9,68 9,69 9,70 9,71 9,70 9,70 9,67 9,70 9,72 9,93 9,65 9,70 9,70 9,70 9,67 9,70 10,07 9,75 9,80 9,69 9,52 9,75 94,15 94,69 Pri Špamvcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo m povpraševanje po tujih valutari. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, nahtcnh lahko dobite podtvbnejše informacije o menjalniških tečajih. MENJALNICA M Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supermarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel. .064/704-040 P.E. TRŽIČ klet Veletekstil tel.:53-816 LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, tel.: 715-265, fax: 710-058 Vpisujemo v 20-urne tečaje - začetni tečaj računalništva, - Word for Windows, - Excel, - slikanja na svilo in steklo, - osnove risanja, - oblikovanja iz gline. In novost 10-urni tečaj izdelovanja modnih dodatkov iz FIMO mase. Dijaki, študenti in upokojenci imajo popust. Pokličite in se nam pridružite S 715-265, SalOn VOZU, Gregorčičeva 8, KRANJ radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA CUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz GORENJSKI GLAS • 26. STRAN Mladi raziskovalci na delu Zaraščanje senožeti na Kriški gori Križe - Člani geografskega krožka kriške osnovne šole so v minulem šolskem letu pod vodstvom mentorice Milene Muzik raziskovali, zakaj se zaraščajo senožeti na Kriški gori. Ugotovitve so strnili v raziskovalno nalogo in pripravili na to temo tudi razstavo. V nalogi so trinajst lastnikov parcel na območju senožeti med drugim vprašali, do kdaj so jih še kosili. Odgovori so bili različni, največ vprašanih pa je povedalo, da so s košnjo prenehali med 1959. in 1967. letom. Večina kmetov zdaj senožeti ne izkorišča več, nekateri pasejo le še drobnico, gozdno drevje, ki prerašča površine, pa Še. ni primerno za posek. Dve petini vprašanih je odgovorilo, da jih zaraščanje ne moti, ostali so menili, da bi bilo bolje, če bi se senožeti ohranile. Na vprašanje, kaj bi bilo najbolje, je kmetijski svetovalec Majaž Meglic odgovoril takole: "Dobro bi bilo pasti največ 250 do 300 ovc. Prav bi bilo, da bi se med ovcami pasle tudi koze, da bi popasle podmladek dreves in preprečevale zaraščanje. Vsaj enkrat na leto bi bilo senožeti dobro kositi. Ker tega nihče več ne počne, jih porašča smreka in najbolj agresivna trava rušnata mastnica, ki zamori rast ostalih trav in alpskega cvetja." Gozdar Karel Pečnik je mladim raziskovalcem povedal, da kot gozdar nima nič proti zaraščanju, kot lovec in krajan pa nad njim ni navdušen. Če sc bo Kriška gora zarasla, bo manj zanimiva za turiste, ne bo več naravnih pogojev za ruševca in srnjad, nekatere živali bodo kljub zaraščanju ostale na severni strani gore. V vsakem slabem je tudi nekaj dobrega, v tem primeru je dobro to, da je zaradi zaraščanja na gori manj snežnih plazov in erozije. • CZ. KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Petek, 7. novembra j Ustanovni zbor združenja turističnih kmetij I V združenju dvajset I gorenjskih kmetij Zreče - Članica upravnega odbora je Damjana Mulej s \ Sela, nadzornega pa Vida Rozman - Habinc s Poljšice I pri Podnartu. V Sloveniji je okoli štiristo kmetij, ki se že ukvarjajo s stacionarnin ali izletniškim turizmom, še približno tristo kmetij pa se na to dejavnost pripravlja. Za njihovo promocijo na domačem in tujem trgu je vrsto let skrbela turistična agecnija Vas, ki pa je šla decembra lani v stečaj, ker podjetja zadružnega poslovnega sistema kot večinski lastniki niso več hotela pokrivati izgube. Turistične kmetije so bile potlej prepuščene same sebi in lastni iznadljivosti, v sredo pa so na pobudo kmetij s celjskega območja in s podporo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na zboru v hotelu Terme Zreče ustanovile Združenje slovenskih turističnih kmetij. V združenje se je včlanilo 139 turističnih kmetij iz vse Slovenije. Z Gorenjskega, kjer je 75 kmetij s stacionarnim in izletniškim turizmom, se je v združenje vključilo 20 kmetij. Na ustanovnem zboru so sprejeli statut združenja in program dela za prihodnje leto, določili, da bo sedež združenja v Celju, in izvolili organe združenja. Za predsednico društva so izvolili Vilmo Topolšek iz znane turistične kmetije Urška pri Zrečah, v upravnem odboru je tudi Damjana Mulej s Sela pri Bledu, v nadzornem odboru pa Vida Rozman - Habinc s Poljšice pri Podnartu. Gospodarji in gospodinje z gorenjskih turističnih kmetij, ki so se na ustanovni zbor odpeljali z malim avtobusom, so med vožnjo razmišljali tudi o tem, da bi ob izkazanem zanimanju morebiti ustanovili še regionalno združenje. Glavne naloge združenja so povezovanje turističnih kmetij, skupna promocija podeželja in turizma na kmetiji, oblikovanje blagovne znamke, pomoč pri izboljšanju ponudbe, spremljanje razvoja turizma na kmetijah v tujini, izobraževanje članstva - in tako dalje. • CZ. Bosta blejsko kmetijstvo in turizem poiskala skupne koristi? Veliko pridelkov bi lahko prodali hotelom Blejski hoteli se iz različnih razlogov zelo malo oskrbujejo precejšnje predvsem pri mesu, mesnih izdelkih in vrtninah Bled - V blejski občini je 528 kmetij, od katerih jih samo 58 ali enajst odstotkov pridobiva dohodek iz kmetijstva, vse ostale pa iščejo vire za preživljanje v drugih dejavnostih in tudi zunaj kmetijstva. Razlog za to je predvsem majhnost kmetij. Povprečna blejska kmetija obsega le 4,93 hektarja kmetijskih zemljišč (zasebna gozdna posest meri povprečno malo manj kot tri hektarje) in je sicer po velikosti nad slovenskim povprečjem, še vedno pa precej manjša od povprečne evropske kmetije (EGS), ki ima 13,3 hektarja kmetijske zemlje. Ker imajo kmetije (pre)malo kmetijskih zemljišč, predstavljajo pomemben krmni vir za živino skupni pašniki in planine, ki so večinoma na Jelovici, Pokljuki in Mežakli. Vseh uporabnih in neuporabnih pašnikov ter pašnikov v zaraščanju je 1.521 hektarjev, uporabnih je 1.405, od tega 255 hektarjev nižinskih in 1.150 hektarjev višinskih, registriranih pa 241 hektarjev nižinskih in 601 hektar planinskih pašnikov. Lani se je na planinskih pašnikih paslo 920 glav drobnice, 830 goved in 37 konj, na nižinskih pašnikih pa 240 molznic. Mleko oddaja 64 rejcev Po podatkih iz strategije razvoja kmetijstva in gozdarstva v občini je na Manj vredni les je težko prodati V blejski občini je vrednost lesa in ostalih gozdnih sortimentov dvakrat večja od vrednosti kmetijskih pridelkov, Iz gozdov prodajo na leto od 30 do 35 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega iz zasebnih 8 do 10 tisoč kubičnih metrov. Večino hlodovine iglavcev porabi LIP Rečica, les Izjemne kakovosti prodajajo tudi drugim. Cene iglavcev, ki so zadnjih petnajst let padale, se počasi popravljajo. Večji problemi so pri prodaji hlodovine listavcev in vsega manj vrednega lesa: cene na evropskem trgu so zelo nizke, potrebe po drveh in ostalem lesu za kurjavo pa so se zaradi uporabe kurilnega olja in plina bistveno zmanjšale. Blejska prednost: pridelki iz zdravega okolja Blejski hoteli se s kmetijskimi pridelki, ki jih potrebujejo za pripravo hrane in pijače, oskrbujejo pri različnih dobaviteljih. Čeprav imajo kmetije na blejskem območju pred ostalimi dobavitelji to prednost, da lahko oridelujejo hrano v zdravem okolju, le malo hotelov kupuje hrano neposredno na kmetijah. Za to je več razlogov, najpomembnejši pa so premajhne količine, neorganizirana ponudba, odstopanja pri kakovosti ter nekonkur-enčnost pri cenah in plačilnih pogojih. Primerjave med tem, kar bi kmetijstvo v občini lahko ponudilo hotelom in kar hoteli potrebujejo, so pokazale, da so največje motnosti za prodajo oz. nakup mesa, mesnih izdelkov in zelenjave, a tudi to le pod pogojem, če bi kmetije svojo ponudbo organizirale, zagotavljale kakovost ter redno in pravočasno dobavo in bile tudi cenovno konkurenčne. Blejski hoteli potrebujejo na leto približno 107 ton krompirja, 136 ton vrtnin in zelenjave, 168 isoČ litrov mleka, 114 ton mesa in mesnih izdelkov, 363 litrov zganja, 624 isoč jajc, 1.287 kilogramov medu,.. na kmetijah, možnosti pa so območju občine 2.340 goved (od tega 1.050 krav), 75 konj, 850 ovc, 350 prašičev, 5.500 kokoši in sto koz. M rejcev redno dnevno oddaja mleko v Gorenjsko mlekarno, skupno ga oddajo okoli 1,65 milijona litrov na leto. Pet kmetij je z lastno zbiralnico neposredno vključeno v "mlečno cesto", dva ga dostavljata v premičnih bazenih, ostali pa ga vozijo v šest vaških zbiralnic-Sedanja tržna ponudba blejskih kmetij količinsko ni posebno velika (p°'e8 mleka lahko ponudijo približno 85 ton mesa na leto, 140 ton krompirja, 90 ton jabolk, osem ton vrtnin in zelenjave, deset ton črnega ribeza, 300 tisoč jajc-pet ton medu, štiri tisoč litrov mošta, tisoč litrov domačega žganja, 400 ki'0' gramov ovčje volne itd.), je pa zel° raznolika. Pa ne le to! Njena glavna prednost je v tem, da izhaja iz dokaj zdravega okolja in iz okolju prijaznega kmetovanja. Šestnajst kmetij se ukvarja s kmečkim turizmom Ker so kmetije majhne, poskušaj0 pridobiti dodatni vir zaslužka z dopo^ nilnimi in ostalimi dejavnostmi- v občini je šestnajst kmetij, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Največ jih J. na Selu in na Mlinem, sicer pa so tuo na Bledu, v Koritnem, v Spodnjih ij Zgornjih Gorjah, na Bohinjski Beli. Podhomu, v Zasipu in v Sebenja'1' Njihova skupna zmogljivost je že ka precejšnja - 71 sob in skupno 148 leži* j Na dveh kmetijah v Srednji Radovn na uven Kmenjan v sreanji nuv»-izdelujejo mlečne izdelke. S predelaj mesa se ukvarjajo le turistične kmeU) in kmetije za lastno porabo, medtem j? registrirane predelave za javno uPra^ izdelkov ni, ker so predpisi n.a. s0 področju zelo strogi. Več je obrti, Ki povezane s kmetijstvom. Z žagarstv°' se ukvarja sedem obrtnikov, s kova.^ vom eden, s popravilom kmetijske gozdne mehanizacije en obrtnik in e podjetje. Turistične storitve, kot s kočijaštvo in vožnja s pletnami P jezeru, večinoma opravljajo KlT1^n' trije izdelujejo grablje ; zvonce... • C. Zaplotnik VABILO Vaška skupnost Luže Občina Šenčur vabi jutri, v soboto, 8. novembra, ob 19. uri v Gasilski dom na sestanek vaščanov. Dnevni red: - Ustanovitev Agrarne skupnosti Luže - Izvolitev odbora skupnosti - Razno Gospodarjenje z zadružnim premoženjem ^ Strojni dom ■ za strojno skupnost ali v najenj* Kmetijska zadruga Cerklje želi s svojim premoženjem čimbolje gospodariti in doseči, da b0 objekti ohranjali svojo vrednost in pokrivali vsaj stroške vzdrževanja. ^"^GEEEEBBl Gomnjcsavskii 15, Kranj irjn^fl\CR tel.:064/223-820 ^^UULrV&J 064/223-830 aparati za (t pranje i J y |T\ **^J proizvajanje } grelci zraka !^J| ^M.^J s mmcum Cerklje - To je bil tudi razlog, da je zadruga v sredini oktobra objavila javni razpis za oddajo Zadružnega doma Velesovo v najem, razpis za prodajo ali oddajo v najem Strojnega doma v Šenčurju ter javni poziv Strojni skupnosti Šenčur, da naj se v osmih dneh ustanovi in predloži zadrugi zapisnik ustanovnega občnega zbora. Zakaj je zadruga objavila tudi javni poziv? Kot je povedala direktorica Marjeta Mohorič - Šilar, je strojni dom prazen in propada. Ko ga je zadruga že hotela oddati v najem, so se oglasili kmetje, češ da bodo ustanovili strojno skupnost (krožek) in dom potlej uporabljali za potrebe skupnosti. Da bi v zadrugi preverili, ali kmetje s tem mislijo resno, so jih z javnim pozivom pozvali k ustanovitvi. Na ustanovnem zboru se je sicer zbralo trideset kmetov in ustanovilo skupnost, vendar postopek ni bil usklajen z Marjeta Mohorič zakonom o društvih. Zadruga je zato kmetom dala možnost, da do konca leta napako popravijo in ustanovijo strojno skupnost v skladu z zakonodajo. Če bodo to storili, jim bo dom dala v uporabo, ne pa tudi v last, kot si nekateri želijo, saj je zadružno premoženje nedeljivo. V primeru, da Pismo o nameri ta v Kmetijska zadruga Cerklje in Občina Cerklje "p sredo podpisali pismo o nameri za skupen P ^ ureditve trgovsko poslovnega centra Cerklje na v ^ dva hektarja velikem zemljišu med Marijinitn Jr ie0 zdravstvenim domom ln pokopališčem. Kako bo izs ^ center, bo pokazala študija, ki bo končana do *onc* effit Zadruga naj bi v okviru centra pridobila Prl prostore za svojo dejavnost. Skromna ponudba krompirja n0 Cerkljanska zadruga odkupuje tudi krompir* ^ ponudba od kmetov zdaj ni posebno velika. Km JoffiP bržkone sami poskušajo spraviti v promet, say^re nMiadi-jesen precej bolje v prodajo, kot je šel Uto* « Zadruga ga kmetom zdaj plačuje po 20 kilogram, sicer pa odkupna cena letošnje U nikoli nižja od 18 tolarjev. kmetje strojne skupnosti (krožka) ne bodo ustanovili in registrirali, ga bo zadruga oddala v najem, tako kot bo tudi oddala zadružni dom v Velesovem. Na razpis je bil odziv, upravni odbor zadruge je že odločil o najemniku, v m zadrugi pa bodo izdali šele potlej, *° iefl{ njim sklenili tudi ^ ^ pogodbo. Najemnik J • h močja o^Ujanjto^j domu pa bo preovi t « naprej živilska trgov** \\ Zaplotnik VKra UREJA: Vilma Stanovnik nju bo od danes do nedelje potekala tekma svetovnega pokala v športnem plezanju h ZLATEM POLJU VSA SVETOVNA ELITA je le nekaj dni pred tekmovanjem zbolela naša najboljša športna plezalka Martina Čufar, zato |N trener Tomo Česen ne upa napovedati boja za najvišja mesta - Pri fantih največ pričakujemo Aljoše Groma in Jureta Goloba, Tomaž Valjavec pa je za nastop med elito se premlad a»j. 7. novembra - Z današnjim "Opnom" za moške in s tnalom za ženske se bo na umetni steni v športni dvorani /"»tem polju začela letošnja tretja tekma za svetovni pokal sPortnem plezanju. Organizator tekmovanja je Planinska 'e*a Slovenije, vodja tekmovanja in tisti, ki praktično skrbi za I J. Pa je Tomo Česen, ki je zadnje priprave na tekmo opisal P na priložnostni tiskovni konferenci v prostorih Planinske e*e Slovenije. Tik pred prireditvijo lahko eir>> da je vse pripravljeno, to1?0 kljub množici dela 5rfeli, da bodo tako tekmo- 1 kot gledalci na naši tekmi PreifJ ali> ZadnJi hiP smo W"Prijavi še iz dveh držav, mJu naJ bi v KranJu P° W- Podatkih nastopali g™» plezalci iz kar 23 držav. Sjj Pravilih Mednarodne komi-vSaL tekmovalno plezanje ima a država pravico do nasto- ^vo\rel1 tekmovalcev, izven te "ajborJL3 nastoPa še dcset 5aSv V tekmovalcev lanske-»(jr ^°vnega pokala. Tako bo »astn okol» 150 udeležencev, Sov ° tudi sedem naših iMfen eden na OPnu) i" "astn Pravic° bi imeli sicer vendpm s sedmimi dekleti, tp0r7r. toliko res kvalitetnih niti, i(Plezalk Pri nas še tektnU10'" Je povedal vodja Rvanja Tomo Česen. vten' osem naših 5astoS'OVensko moško ekipo za llin,f V branju so se uvrstili: ^"s.a.Grom, Jure Golob, vani "Open" tekmi, ki je priložnost za tekmovalce, ki se želijo uveljaviti in nastopiti, čeprav niso izbrani v reprezentanco. Seveda imajo naši v elitni druščini, ko v Kranj prihajajo odlični Francozi "ha čelu z vodilnimi na trenutni svetovni računalniški lestvici Francoi-som Petitom, Francoisom Le-grandom, Arnauldom Petitom, izvrstnimi Italijani Christianom Brcnno, Christianom Corom, Luco /a rdi n i j «in, Švicarjem Elicjcm Chcvicuxom in ostalimi, za najvišja mesta malo Tomo Česen, vodja tekmovanja v Kranju. možnosti, največ pa seveda (Jufarjeva z vročino Pričakujen10 od n,ašefan^olJ: Mladost pa je ena od značil- K li f nster,e, David Stepan-I Stait JAs°va, Urh Čehovin Sn jS židan.' mladi Škofje-skuja] *"r,rnož Žitnik pa si bo loviti nSto v četrtfinalu zago-na današnji tako imeno- Šega Športnega plezalca Aljose Groma (osmega v lanski skupni uvrstitvi svetovnega pokala), ki pa se mu lani nastop v Kranju sicer ni najbolje posrečil, trenutno pa je na svetovni računalniški lestvici na 20. mestu. Za lepo presenečnje zna poskrbeti tudi Jure Golob (trenutno 35. na svetovni računalniški lestvici), seveda pa bi se pred domačimi gledalci radi izkazali tudi ostali naši. Žal na tekmi ne bomo videli mladega nadarjenega Tržičana Tomaža Valjavca, kajti pravilo na tekmah svetovnega pokala je, da udeleženci ne smejo biti mlajši od 16 let. nosti naše ženske ekipe, v kateri je seveda glavni adut Mojstran- čanka Martina Čufar, lani sku- je 25 tlSOC IlCIllsklh nfark Leflem, Natalie Richer...), v boju za zmago pa bo najbrž tudi Belgijka Muriel Sarkanv, vodilna po dveh tekmah letošnjega svetovnega pokala in druga na trenutni svetovni računalniški lestvici. V polfinale 26, v finale 8 najboljših Tekmovanje v športni dvorani na Zlatem polju se bo začelo danes ob 17. uri z Opnom moških in četrtfinalom žensk. Po današnjem četrtfinalu za ženske se bo v jutrišnji popoldanski polfinale uvrstilo 26 najboljših plezalk. Jutri dopoldne (z začetkom ob 9. uri) pa bo v četrtfinalu nastopilo 61 tekmovalcev, njim pa se bo pridružilo še 10 najboljših iz današnjega Opna. 26 najboljših bo nato plezalo na jutrišnjem večernem polfinalu. V nedeljski finale pa se uvrsti osem najboljših v ženski in osem najboljših v moški konkurenci. Nagradni sklad tekme TEKMOVANJA }nes> petek, ob 17. uri: start 1/4 finala ženske Open moški }Utri> sobota, ob 9. uri: start 1/4 finala moški ob 18. uri: start 1/2 finala ženske ob 20. uri: start 1/2 finala moški nedel)a ob 18. uri: finale ženske in moški NAMIZNI TENIS >iu "amiznoteniška državna liga - ženske C^GA ZA MERKURJEVKE »*'«n].TiAR,GON,4:3 ^petosrf.^„a • .vodslvo klima kot igralke so pričakovali trdo in paj deseta v tekmah svetovnega pokala (letos po dveh tekmah tretja) in trenutno sedma na svetovni računalniški lestvici. Poleg nje se bodo danes v Kranju predstavile še Katarina Štremfelj, Romana Savič, Saša Truden in Blaža Klcmenčič. "Žal je pred tremi dnevi dobila vročino ravno naša najboljša, Martina Čufar, in na včerajš-nem treningu ni plezala, kot smo pričakovali. Seveda je pred tekmo ne bi rad "odpisal" kot finalistko, zagotovo pa ji bo to uspelo težje, kot če bi bila zdrava," je povedal njen trener Tomo Česen. Tudi pri dekletih naj bi nastopila vsa svetovna ženska elita, morda bo manjkala le 16-letna Američanka Brownova, ki se menda po "shujševalni kuri" še ni opomogla in tehta borih 33 kilogramov. Ostale plezalke pa se bodo predstavile prvič že danes ob 17. uri. Tudi v ženski konkurenci je med favoritkami največ Francozinj (Stephanie Bodet, Cecile Izvedba tako velikega tekmovanja, kot je svetovni pokal pa za organizatorje ne pomeni le veliko dela (že za pritrjevanje okoli 600 oprimkov gre veliko časa), zato je tehnična ekipa sestavljena iz kar 25 ljudi, glavno breme pa je seveda na vodji tekmovanja Tomu Česnu, ki se bori tudi s pridobivanjem potrebnega denarja. "Naša glava sponzorja sta Zavarovalnica Triglav in Telekom Slovenije, imamo pa tudi nekaj drugih sponzorjev. Skupni strošek tekmovanja je sicer velik, vendar precej stvari dobimo od sponzorjev v materialu (hrana, pijača...), veliko potrebnega materiala (oprimki, kamere, računalnik...) za čas tekmovanja posodim kar sam, največja težava pa je pri pridobivanju denarja, saj je samo nagradni sklad 25 tisoč DEM. Poleg tega je še vrsto drugih stroškov, tako da za tekmo rabimo okoli 60 tisoč nemških mark," pravi Tomo Česen. • V. Stanovnik, foto: G.Šinik rezultat srečanja vse napovedi potrjuje. Primorke z 0:2, Fojkarjeva je izgubila z Jauševčevo in L^jčeva 7Vn z 0;2> Fojkarjeva je izgubila z, llTi Kran'Vmer^evo' ^° ten dven iSrari Je prišlo do preobrata v jpdnjo jpj. aJ}ke so zmagale v vseh štirih igrah ter povedle s 4:2. Ja°ncu je r!yZ. an°tinovo je izgubila pionirka Roti Holvnski in na t UWC i in,malna zmaga ostala v Kranju. Rezultati: Fojkar -.°Jkar * V2./etirč - Umer 1:2. Čehovin - Rahotin 2:0. Čehovin, ukvec 2n-ec> Rehtin 2:0, Fojkar - Umer 2:0, Čehovin -u m Holynski - Rahotin 0:2. • N. Antonič š?&i alpetour BANDAG V?renicL: L°ka,'7. nnvcmhrn . Pn Štirih nrlioranih krogih kAet°Ur barn^Zn°teniški ligi je z enim porazom v vodstvu ekipa «ki mi in Lokaa|^Pred Ko.ndorJem> Sava PNKC, Gumarjem, tak*! ki so in,«?. Af ^jski nX*™' novembra - Po štirih odigranih h/6' ki so jo i avo s P° dvema zmagama. V tem krogu so vse j^ur prel 2 doma zmagale, medtem ko je bil dvoboj Kondor Lok Cda8 • Kri* I*88 kro8a: Sava PNKC : Šenčur 2 7:3, Alpetour in okur: Lnl i 4' Loka kava : Šenčur 1 7:3; pari petega kroga: VUmar s a ka*a. Križe : Kondor, Šenčur 2 : Alpetour Bandag i2 drugj i: •.■■* '"au ®i,a v Šknf- t četrte8a kroga vodilna ekipa Predoselj gladko ^rS1Žar> 1 št tako' daie po štirih kro8ih v vodstvu ekipa Pr«jh : Par*-mi zmagami. Rezultati Četrtega kroga: Jesenice SJNtJe Tn^aP 3 9:1, Duplje 2 : Šenčur 3 4:6, Partizan 1 : 83$ Predrir ln Duplje 1 : Jesenice Čufar 10:0; pari petega PlJe2inMJV DuP,Je 2. šenčur 3 : Partizan 1, Partizan 2 : Merkur 2 : Jesenice - Prežih. • J. Starman KARATI dS?1 TEKMUJEJO *o| 0rilne v!Sx.embra " Karate klub Kranj vabi vse, ki se zanimajo l^^njske^rlnf-' da*s' °8lcdaJ° Prvenstvo osnovnih in srednjih V ki bo rCglJe v šP°rtnih borbah in katah posamezno za leto tri x°Vanie«VunedelJ°' 9- novembra, v OŠ France Prešeren. ' vston il bo začel° ob 10. uri, končalo pa predvidoma ob 15. p Je prost! • A. Kožuh VABILA, PRIREDITVE Vpis v koledar športa za vse - Športna unija Slovenije pripravlja koledar športa za vse, ki bo že peto leto služil kot pripomoček boljšemu načrtovanju športnih aktivnosti preko vsega leta. Zadnji dan za oddajo podatkov o športnih prireditvah je 15. november, zato ŠOU vabi vse, ki le-te pripravljate, da čimprej pokličete na številki 061-311-728 ali 061-13-19-277. Mladi hokejisti že na kranjskem drsališču - Ta teden so s treningi na kranjskem drsališču začele vse mlade selekcije HK Triglav. Najmlajša ekipa, cicibani letnik 1990 in mlajši, pa v svoje vrste ta mesec sprejemajo nove člane. Vpis je vsak ponedeljek v novembru med 15.45 in 17. uro pri Darijanu Grilancu. Živahno na kranjskem kegljišču - Jutri, v soboto, bodo ljubitelji kegljanja v Kranju prišli na svoj račun. Ob 9. uri bo na kegljišču tretjeligaško srečanje moških ekip Triglava in Domžal, ob 13. uri bo sledil kranjsko - ljubljanski derbi v 1. državni ligi, ko se bosta pomerili ženski ekipi Triglava in Norik Prosola, ob 16. uri pa bo dvoboj moških ekip Iskraemeca in Norik Prosoia. Tudi letos po Levstikovi poti • Jutri, s startom med 6. in 9. uro se bo na Levstikovi ulici v Litiji začelo letošnje 11. popotovanje po Levstikovi poti. Obvezne prijave sprejemajo na startu. Več po telefonu GSM 041 649 351. Košarkarski spored - V l.B slovenski košarkarski ligi za moške bo tokrat na sporedu gorenjski derbi. V dvorani gimnazije na Jesenicah se bosta jutri, 8. novembra, ob 19. uri pomerili ekipi Radovljice in Loka kave. Ekipa Triglava že danes odhaja na gostovanje k Zagorju. V l.SKL za ženske ekipa Odeje Marmorja jUtri gostuje pri ekipi Pomurie Skiny. Rokometni spored - V l.B državni ligi za moške ekipa Škofje Loke jutri, v soboto, ob 20. uri v dvorani na Podnu gosti ekipo Ajdovščine. Ekipa Chio Besnice gostuje pri Inles Ribnici. Ekipa Gradbinca Preddvor je s Cehe Pivovarno Laško B igrala že v torek. V II. državni ligi za moške bo v Kranju gorenjski derbi. Ob 18. uri se bosta pomerili ekipi Save Kranj in Radovljice. V II. B državni ligi za moške bo ekipa Dupeli jutri ob 19. uri gostila B.K.Hrvatini, Jezersko pa bo v nedeljo ob 11. uri igralo z Žabnico. Ekipa Alples gostuje pri Krasu. V II. državni ligi za ženske ekipa Sava Kranj jutri ob 16. uri v dvorani na Planini gosti E. Senčar Ptuj, ekipa Škofje Loke pa se bo jutri ob 16.30 uri pomerila s Sevnico. Redne kroge igrajo tudi mladinci, kadeti in starejše deklice. • V.S. Tečaj za neplavalce - 17. novembra se bo v kranjskem bazenu začel dvajseturni tečaj za neplavalce. Pripravlja ga Plavalni klub Triglav Kranj, ki je v dosedanjih tečajih pomagal splavati že velikemu številu neplavalcev, zlasti otrokom. Vse nadaljnje informacije o tečaju lahko dobite na sedežu kluba, telefon 064/ 222-003, vsak delavnik od 18. do 20. ure. ALPINIZEM —........ ______ PO USPEŠNEM VZPONU OMAHNIL Z VRHA Ljubljana, 4. novembra - Eden od zahodnih vrhov himalajske gore Nuptse je bil usoden za vrhunskega slovenskega alpinista in člana športne čete Slovenske vojske Janeza Jegliča iz Domžal. Potem ko je pet članov Alpinističnega odseka Kamnik sredi oktobra kronalo 40. obletnico dejavnosti z vzponom na 7165 metrov visoki Pumori, so se Tomaž Humar, Janez Jeglič in Marjan Kovač podali še proti Nuptseju. Iz skopih sporočil je znano le to, da sta se prva dva 27. oktobra 1997 odpravila v še nepreplezano zahodno steno himalajskega sedemtisočaka, ki ima več vrhov. Jeglič je 31. oktobra ob 14.15 priplezal na vrh stene in stopil na 7742 metrov visoki drugi zahodni vrh. Samo četrt ure pozneje je vzpon končal Humar, ki pa je zaman iskal prijatelja. Našel je le njegovo radijsko postajo in v grebenu proti prvemu zahodnemu vrhu opazil odlom napihanega snega in ledu. Tam je verjetno padel čez južno steno nesrečni Jeglič, ki je med vzponom zaupal Humarju namero, da bi se vzpel še na deviški prvi zahodni vrh in morda tudi na 7861 metrov visoki glavni vrh gore Nuptse. Žal je usoda hotela drugače, verjetno pa je nesreči botrovalo tudi viharno vreme. Tako je v Himalaji ostal še en Slovenec, ki je z izjemo od mnogih kolegov dosegal vrhunske rezultate na vseh področjih alpinizma in plezanja. Leta 1991 se je zapisal v zgodovino predvsem po težavnem vzponu na Cerro Torre v navezi s Silvom Karom, v sezoni 94/95 pa je osvojil laskavi naslov najboljšega slovenskega alpinista. • S. Saje. Na Bledu sta sedaj tudi uradno dve hoKejski ekipi RUDI HITI SKRBI ZA MLADE Bled, 5. novembra - Na seji izvršnega odbora Hokejske zveze Slovenije so prejšnji teden (z glasovanjem 7:0 za) sprejeli v svoje članstvo še en hokejski klub z Bleda, tako imenovani HDK Bled. Trener v tem klubu je znani slovenski hokejski strokovnjak Rudi Hiti, direktor kluba pa je Brane Tergliv. "Na Bledu želimo imeti ekipo domačih fantov, ki bodo znali igrati hokej tudi, potem ko bodo Bled zapustili sedanji igralci iz drugih krajev. V ekipi je trenutno 25 fantov, najstarejši pa je star 22 let. Trener Rudi Hiti jih pripravlja za nastopanje v državnem prvenstvu, odigrali pa so že nekaj pripravljalnih tekem. Naš cilj v tej sezoni prvotno ni rezultat, pomembno je, da mladi igrajo in da sčasoma postanje pravo domače moštvo," pravi Brane Terglav. Sicer pa si bo ta konec tedna (kljub prekinitvi alpske lige) v blejski dvorani moč ogledati zanimivo tekmo, ko se bosta jutri, v soboto ob 19. uri, na prijateljski tekmi pomenli naša in italijanska reprezentanca. Vstopnice za odrasle so 1.000 tolarjev, otroci do 12. leat pa imajo vstop prost. Italijani, sicer člani skupine A, so na Bled prišli že v začetku tedna, danes zvečer pa bodo igrali prijateljsko tekmo z našimi reprezentanti tudi na Jesenicah. • V. Stanovnik KRANJČANI ŠE ZADNJIČ DOMA Kranj, 7. novembra - Ta konec tedna, jutri in v nedeljo, nogometaša v 2. slovenski ligi čaka 14. krog. To pa hkrati pomeni tudi predzadnji krog v jesenskem delu tekmovanja. Ekipa Triglava Tele Tv se bo tokrat zadnjič to jesen predstavila na domačem štadionu. Na njem Kranjčani to sezono še niso bili poraženi, v skupaj trinajstih tekmah pa so doživeli le en poraz in s 34 točkami vodijo na drugoligaški lestvici. Ekipa, ki sodi med najmlajše ekipe v ligi, je večina "gorenjska", fantje igrajo borben nogomet, nedeljsko srečanje z Dravo pa bo že odločilno v boju za naslov jesenskega prvaka. Tekma na kranjskem štadionu se bo začela ob 13.30 uri, sodili pa jo bodo: Šart, Koletnik in Medved. Ekipa BS Tehnika iz Domžal že jutri odhaja na gostovanje v Renče h Goriškim opekarnam. Jutri pa igrajo 13. krog tudi kadeti in mladinci. Ekipi Triglav Megamilka gostujeta pri mariborskem Braniku. Nogometaši v 3. slovenski nogometni ligi - zahod jutri in v nedeljo igrajo 12. krog. Ekipa Naklo - Triglav jutri gostuje pri Biljah, Casino Bled v nedeljo ob 14. uri na Bledu gosti Telmont Šmarje, Komenda Hramgor pa se bo na štadionu v Mengšu istočasno pomerila s Koperinvestom. • V.S. VATERPO DVA PORAZA V BRATISLAVI Kranj, 6. novembra - Vaterpolisti Triglava so po zmagoslavju na kvalifikacijskem turnirju državnih prvakov v Sofiji odpotovali naravnost na mednarodni turnir v Bratslavo. Na njem poleg Kranjčanov sodelujejo tudi ekipa Bečeja iz Jugoslavije, Egerja iz Madžarske in Slovaška Slavija. Naši vaterpolisti so se najprej pomerili z ekipo Bečeja in po dobri igri izgubili 10:8 (1:1, 3:1, 3:2,3:4). V sredo so igrali še s Slavijo in izgubili 9:8 (4:1, 2:3,2:3, 1:1). • V.S. START MLAJŠIH KATEGORIJ Kranj, 7. novembra - Kar tri mlajše kategorije bodo državno prvenstvo za sezono 1997/98 igrale po ligaškem sistemu. Dečki do 13. in do 17 let bodo s tekmovanjem začeli že to nedeljo, 9. novembra, dečki do 15 let pa naslednjo nedeljo. V kategoriji do 13 let nastopa devet ekip, v kategoriji do 15 let osem in v kategoriji do 17 let šest. To nedeljo bo v kategoriji do 17 let odigrano le eno srečanje. V nedeljo, 9. novembra 1998, bodo odigrana naslednja srečanja: DP do 13 let: Kranj - Pokriti olimpijski bazen ob 9.00 uri KAMNIK - ŽUSTHRNA, ob 10.00 uri TRIGLAV -KOPER, ob 11.00 uri KOKRA - EDERA. Ostale tekme bodo v Trstu. • J. M. Kako dohiteti Milana Kučana? Mar/co Jenšterle, z. nna nj i sodelavec Trenutki našega vsakdana Kam plovemo? F*eter Colncir, z.n ircirrj i sodelavec PREJELI SMO Kmalu potem, ko je bilo znanih osem predsedniških kandidatov, so v osrednjem slovenskem dnevniku Delo izvedli anketo in ljudi povprašali, kako bi se odločali, če bi bile volitve ie zdaj. Rezutati so pokazali, da sicer sedanji predsednik Milan Kučan močno vodi pred ostalimi kandidati, vendar ne toliko, da bi si zmago lahko zagotovil le v prvem krogu volitev. Kučan naj bi zdaj dobil 43,5 odstotka glasov, potem pa je ogromna razlika do naslednjega -Janeza Podobnika, ki bi dobil 7,2 odstotka glasov. Nato se razlike še naprej zmanjšujejo, saj naj bi za Marjana Cerarja glasovalo 2,8 odstotka, za Joleta Bernika 1,8 odstotka, Bogomirja Kovača 1,3 odstotka ter za Marjana Poljšaka in Toneta Peršaka po 0,7 odstotka volivcev. Franc Miklavčič po teh prvih prognozah ne bi dobil nič glasov. Objavljeni rezultati so seveda še daleč od tistih, ki bodo znani po volitvah, pomembni pa so predvsem zaradi tega, ker nam kažejo, kakšno je današnje razpoloženje med volivci. To pa je najbolj vidno iz tega, da jih kar 35 odstotkov še vedno ne ve, za koga bodo glasovali, 7,1 odstotka pa jih ni hotelo povedati svoje odločitve. Tretjina slovenskih volivcev torej še vedno ne ve, koga bi imeli za svojega prihodnjega predsednika in na te ljudi se bo v prihodnjih dneh usmerila volilna kampanja. Sedanji predsednik Kučan je tu vsekakor v prednosti, saj ne potrebuje več veliko glasov, njegovi protikandidati pa imajo zelo težko nalogo, ker morajo v času do volitev osvojiti čimveč ljudi iz omenjene volilne tretjine, poleg tega pa s svojimi programi in nastopi prepričati še sedanje Kučanove volivce, da se namesto zanj raje odločijo zanje. Takšno prepričevanje ni lahko tudi zato, ker so Kučanovi volivci vsekakor zelo trdni v svojem prepričanju, saj so imeli več kot dovollj priložnosti, da so videli, kako sedanji slovenski predsednik uresničuje svoje volilne obljube. Pri vseh drugih je to veliko bolj negotovo. Volivci nimajo garancije, da jih izbrani politiki ne bodo na cedilu pustili že ob prvi priložnosti. Kučanova prednost pred konkurenti je tudi v tem, da je brez dvoma politik z najbogatejšo preteklostjo in neprecenljivimi izkušnjami, ki si jih je začel nabirati že v času Jugoslavije. Tako kot premier dr. Drnovšek se je tudi on kalil v beograjski politični "mafiji"; to pa je šola, kakršne za seboj nima nihče od ostalih predsedniških kandidatov. Nasprotniki v Jugoslaviji so bili namreč precej bolj pregnani in zahrbtni od tistih, s katerimi se zdaj sooča v Sloveniji, pa čeprav se bodo zatekali k nizkim udarcem. Naslednja stvar, ki gre Kučanu na roko, je predvolilna razbitost pomladnih strank, saj SKD in SDS podpirata dr. Jožeta Bernika, SLS pa Janeza Podobnika. Zanimivo je, da ima kandidat LDS dr. Bogomir Kovač zdaj komaj 1,3 odstotka volilnih glasov, čeprav je ravno LDS prva krenila v volilno kampanjo, seveda, če izvzamemo tisto, ki jo Kučan potiho izvaja že nekaj mesecev. Kmalu potem ko so liberalni demokrati objavili ime svojega kandidata, so se na ulicah pojavili plakati z njegovim likom, v časopisih pa plačani oglasi, v katerih dr. Kovač sporoča, da ga je mogoče poklicati po telefonu in povprašati o njegovih stališčih. LDS je znana po tem, da veliko pozornost posveča medijem, zdaj pa se dogaja nekaj podobnega, kot pred leti, ko so na medije prisegali demokrati, na koncu pa doživeli velik volilni poraz. Slovenijo se namreč, zaradi njene majhnostih, še vednndo najbolj uspešno osvaja kar po terenu in tudi na tem področju je Kučan svojevrsten mojster. Začetek volilne kampanje je zaenkrat še zelo nedolžen, v prihodnje se bo sicer razvnela, vendar kakšnih hudih pretresov verjetno ni pričakovati. Za Slovenijo je po vseh teh letih samostojnosti navsezadnje že jasno, da je to precej mirna in stabilna država, predvsem neprimerljiva s kakšno sosednjo Hrvaško, kjer so šli iz enega v drug ekstrem. Pri nas se na srečo to ni zgodilo, veliko tudi po zaslugi tega, da so morale doslej v vladnih koalicijah sodelovati stranke z zelo različnimi političnimi stališči in programi. In v takšni deželi si tudi volivci za predsednika želijo nekoga, ki jim bo zagotavljal predvsem stabilnost. Slovenci niso za hitre in radikalne spremembe, prihodnosti se lotevajo počasi ter s preudarkom in verjetno se jim tudi zato v tem trenutku ne zdi vredno menjati sedanjega predsednika. Toliko bolj, ker je očitno tudi sam Še naprej pripravljen sodelovati v igri. "Kam plovemo" se je v romanu s tem naslovom spraševal Že pesnik in pisatelj Franc Ksa-ver Meško. Od takrat je minilo Že skoraj stoletje, v tem času pa smo si Slovenci kar nekajkrat postavili to vprašanje. Tudi ob evforičnem razpoloženju nekaterih, ko je naša mlada država dobila dveletni mandat kot nestalna članica Varnostnega sveta, ni odveč ponoviti to vprašanje. Vsekakor gre za priznanje in izkazano prijaznost do Slovenije in Slovencev in ne posameznikov. Izjave naših glasnogovorni-kov kažejo, kot da bi se ne zavedali, da se je Slovenija s tem znašla v popolnoma drugačnem položaju. Ne bo več samo tista, ki bo nagovarjala posamezne države v korist svojih Življenjskih interesov, ampak si bo morala takšno podporo "prislužiti" tudi v praksi. To pa ne bo niti najmanj enostavno. Postaviti bo treba mejo med pragmatičnostjo in načelnostjo. Če bomo hoteli ali ne, ocene naše prakse in s tem simpatije in antipatije, bodo najbolj ali pa tudi izključno izhajale iz glasovanja v Varnostnem svetu v povsem konkretnih primerih. V tem primeru zares ne bo nič več tako, kot je nekoč bilo. Tako se bomo naprimer morali izreči in morda tudi glasovati o tem ali naj Nemčija postane stalna članica Varnostnega sveta ali ne. Če bomo za to, bo lepo in prav za odnose z Nemčije, zelo nerodno pa v odnosu do Italije, ki tudi teli takšen položaj in zato nasprotuje Nemčiji. Kako se izogniti, da se ne bi zamerili vsaj na eni strani in tako dobili nasprotnika za naš sprejem v Nato in Evropsko skupnost? Tudi v drugih primerih bo morala Slovenija z besedo na dan. Tako bo lahko prišlo do položaja, ko se bo morala izreči do IRE in nasprotij na Irskem, ne da bi se s tem zamerila Ircem ali Angležem. Nas bo zaradi simpatij do Baskov postrani gledala Španija? Z Izraelom bomo težko veliki prijatelji, ne da bi se s tem zamerili Arabcem. Kako bomo trgovali z Iranci, v Varnostnem svetu pa glasovati proti njim? Naj glasujemo za priznanje Čečenije in s tem tvegamo nasprotovanje Rusije? Bomo uradno obsodili odnos do demokracije in človekovih pravic na Kitajskem? Bomo obsodili genocid nad Kurdi in se zato zamerili Iranu, Iraku in Turčiji? Ali sploh lahko glasujemo proti interesom ZDA? Slovenci smo se le večkrat znašli pred vprašanjem, kam plovemo. Prejšnji teden je neopazno minila ena od najpomembnejših obletnic, ko smo se odločali o naši prihodnosti. Šlo je za obletnico, ko je leta 1918 v Ljubljani slovenski Narodni svet razglasil odcepitev Slovenije od avstrijske monarhije in vključitev v Drlavo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Slovenci smo se s Hrvati združili v skupno samostojno drlavo, v kateri pa je bilo tudi precej Srbov na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Verjetno je bil to tudi vzrok, da drtava Narodnega sveta ni mogla obstati. Že takrat so si Srbi z obeh strani Drine prizadevali za združitev vseh Srbov v eni državi. Na drugi strani so Slovenci in Hrvati čutili pritiske in apetite Italijanov po Primorju in Dalmaciji in so se zato hitro združili s Kraljevino Srbijo. Že sam prvotni naziv nove države pa je pokazal, kdo bo imel prvo besedo. Drlava SHS je takoj zamenjala v nazivu vrstni red tako, da prvi S ni več pomenil Slovencev, ampak Srbe. Kasneje je s kraljevim dekretom postala Jugoslavija. To so bili časi, ko se je zares odločalo o tem, kam plovemo. Leta 1918 se je praktično začelo oblikovati ozemlje Slovenije. Z računi, ki so vključevale vpliv Srbije na evropske zaveznice, ni bilo nič, pač pa so skupine slovenskih prostovoljcev zasedle pomembnejše vojaške in pror metne točke na Kranjskem. Naslednji dan je to naredil v Mariboru tudi bivši major star-oavstrijske vojske in kasnejši general Rudolf Maister. Prostovoljni borci za severno mejo, ki jih popularno imenujemo tudi Maistrovi borci, so se udelelili bojev za priključitev slovenskega narodnega ozemlja na Štajerskem in Koroškem. To, kar je pesnik in general Rudolf Maister dosegel z vojsko, je mednarodna skupnost priznala. Je bila njegova skrivnostna odstranitev iz političnega Življenja in prezgodnja upokojitev nekakšno znamenje nepriznavanja odločnih velikih mol na Slovenskem na račun ljudi, ki se kitijo s tujim perjem? Se zgodovina ponavlja? Kam plovemo? 196 Ob reki želja Naj se pogovor še tako kritično vrti okoli politike, gospodarstva, žensk ali lumparij, I beseda slej ko prej nanese tudi na otroke. Vsak B rad pove, kakšni so njegovi, se pohvali, ali pa I samo omeni, da je lepo, ker so otroci zdravi in J pridni. In tako je bilo tudi zadnjič, ko sem bila na [ obisku pri Igorju, ki ste ga spoznali v prejšnji zgodbi. Toda včasih se najde kdo, ki otrok ne mara, me je prepričeval Igor. Nejeverno sem ga V pogledala, rekla pa nisem nič, le čakala sem, kaj mi bo še povedal. "Ti bom kar sam "zrihtai" •"1 tale pogovor," se mi je ponudil, ne da bi še I naprej po nepotrebnem izgubljal besede. Tako sem spoznala Marijo, Duško in Ivana. I Majhno družinico, na videz srečno in zadovoljno. Posebej me je očarala Duška, ki ji ni bilo prav nič nerodno, da mi je zlezla na kolena in mi postavljala (skoraj) nemogoča vprašanja. Ko smo se potem začeli pogovarjati o najrazličnejših problemih, ki so doleteli ene in druge, sta i bila začudena, ker sem njune težave sprejela brez odvečnih besed. Po pravici sem jima zaupala, da se je nekaj podobnega dogajalo j tudi v mojem daljnem sorodstvu. Ljudje ne moremo zmeraj krotiti svojih čustev z razumom, v tem je problem, je bila misel, ki smo ji vsi rade volje pritrdili. Med Marijo in Ivanom je kar precejšnja starostna razlika - skoraj dvanajst let. Marija je komaj zaključila srednjo tekstilno šolo, že je doma oznanila novico, da se bo poročila. Ali si noseča, jo je najprej vprašala marna, vsa USODE Piše: Milena Miklavčič Lintverna in občinski praznik na referendum Gorenjski glas, 24. oktobra 1997 Simbol in praznik Občine Žiri spet burita duhove. Tri leta bodo kmalu, odkar imamo na skrajnem jugu Gorenjske spet svojo lastno občino, vendar sta ščit, na katerem naj bi se blestel njen simbol, in stolpec, v katerega bi vpisali datum novega občinskega praznika, še vedno prazna. Mea culpa, priznam, tudi sam sem kriv, da je tako, ko sem se poklican nepoklicno vmešaval v te reči. A zdaj je, kar je; občinski svet je, kakor sem zvedel iz našega časopisa, 'sklenil svoj večinski predlog staviti na referendum. In stara debata se je znova razplamtela. "Kot se bo morda kdo spomnil, je bila vroča debata najprej okrog tega, ali naj bo simbol občine pravi grb, ki bo oblikovan po grboslovnih pravilih, ali znak, kjer teh pravil ni potrebno upoštevati. Ko je bil grb po razpisu izbran, se je pokazalo, da je njegov avtor tisti svetnik, ki je celoten postopek vodil in pripravljal, zato je na vse skupaj padla velika senca suma nekorektnosti in celo goljufije. Kljub javnim pozivom in zahtevam pri odgovornih ni bilo volje, da bi to raziskali, občinski svet pa se je odločil, da naj se vse skupaj razveljavi in postopek ponovi. Včeraj smo slišali, da komisija, ki naj bi to ponovitev izvedla, pač ne dela, in da jo na občini k temu ne morejo prisiliti. Le tega, kdaj bo svetnik, ki je na splošno ugotovljen dvomljiv način dobil nagrado, to nagrado vrnil, ni nihče vprašal ..." (Gorenjski glas, 24. oktobra 1997) Zdi se mi, da je Glasov novinar korektno povzel to nekorektno reč. Tudi v tistem, ko zapiše, "da komisija ... pač ne dela". To drži. Kot njen član bi rad dodal s.amo kratko pojasnilo, zakaj ne dela. Komisija se je na pobudo občinskega sveta sestala in pisno predlagala, naj se ponovi razpis za pridobitev občinskega "simbola" - ta pojem je dovolj širok, da zajema tako tradicionalni grb kot moderni znak. Vendar pisnega odziv"1 strani pobudnika ni bilo. tako je vse skupaj obstalo. VeČini v občinskem svetj razširitev razpisnega obrnoci j" z grba na simbol pač ustrezala. Medtem sem f pogovorih z nekaterimi P01 navalci teh ' /J" Bernik, Peter Hawlina> sm reči (dr. Stant lina, Stm Kosmač, Tomaž Kriišni*. tudi sam ugotovil, da pono^ tev razpisa ne bi bila smotrn* Ze prvi razpis je pokazal, «1 je bilo število prispelih Pr(J dlogov razmeroma velikoj, noben ni bil res dober. No^ nega jamstva ni, da bi ga J primeru ponovitve dob"1 Smotrno bi tedaj bilo, da I najprej razčistili, kaj ■■- , v simbolu prikazati i* j "atribute": žir, bukev, U>"..... na, šilo in kopito ...), Pc pa izvedbo naročiti pri aH dveh, treh priznan vrhunskih oblikovalcih. Prn nagrajeni rešitvi iz PrVf razpisa sta bili sicer grbo** no pravilni, vendar oba*9 valsko nedodelani; Erže'^J pošast nas, denimo, ne mfl prepričati, da je žirovski Lm vern, ker je le slaba kom ljubljanskega zmaja ... Zanimiva, dobra in ko", promisna bi bila rešitev, M predlagata Muzejsko dnM v Škofji Loki in Peter $4 na, avtor letos odmevne m stave Loka in zamore s kro* v imenitnem katalogu.fl strani IX predlaga, da bi J tudi novonastale občine "J območju nekdanjega lošrn gospostva freisinških škf vključile v "freisinške \^ referendum ljudsko h ^ vanje "o posebno jjjt državnih vprašanjih, vlada sama ne more tu m rešiti". V našem pri"*"* J Nadaljevanje na 29.stl globoko v sebi tudi sovražil. Enkrat je *riv'> •■> / da se ne more "normalno" obnašati, drug'c 'fM starše. Toda nikogar ni imel, da bi mu zaupal svoje težave. it je "Potem je srečal mene, ha, ha," s ^ zasmejala Marija. Ko sem pri tem °PaZ aVl\0 njen obraz, sem razumela, zakaj je bila ra ona tista, ki je "zmešala" in osvojila IvanJf' ali "V trenutku sem se zaljubila vanj. j^V^, nobeden, sem rekla sošolkam, ki so me Z0au -t Všeč mi je bilo, ko me je razvajal. Doma nu>> bilo veliko, z denarjem smo bili kar napre!^ tesnem in česa podobnega nisem bila v lahko še zmeraj posvojiva," sem razmisli ^g je "Oh, res sem mu pritrjevala, toda v src ^ bolj malo brigalo za take resne P°Sov0L'bi & sem zaljubljena in še preveč otročja, au $ zavedala resnosti, ki se je dala razo ^. j Ivanovih besed. Na vse sem pristala. L^gii />' rekel, da se bova po poroki preselila v pač prikimala. Taka sem bila." . l del" Poroka je bila za njima, zaključila še prvo stopnjo fakultete, z ■ | sta se čudovito razumela, le njun 'i0' vedno bolj prazen in tih. (konec prihod i" krivd »I01 č lahko zgrožena od šoka. Ne, jima je odgovorila Marija, poročila se bova zato, ker se imava rada. Otrok pa verjetno ne bova nikoli imela. Toda s tem mame ni potolažila. Povzročila ji je še več skrbi. "Oče se je nekaj časa tolažil, da sva zaletava in da se nama je zaradi ljubezni malo zasukalo. Toda Ivan je bil že zrel moški, ki se je za zakon Z mano odločil po treznem premisleku. O tem, da ne bova imela otrok, sva se že pred poroko velikokrat pogovarjala. Mož je imel "srečo", da sta se pri nas staršem že v poznih letih rodili dvojčki in meni se je takrat zdelo, da sta mi, kljub temu da sem ju imela silno rada, "uničila" mladost. Morala sem ju varovati - največkrat prav takrat, ko so me prijateljice povabile na kakšno zabavo. Bilo je povsem razumljivo, da mi je bila že misel na svoje otroke tuja in je bila povezana s samimi neprijetnostmi. Pozneje se je izkazalo, da sem bila v Ivanovih očeh bolj odrasla in zrela, kot sem bila v resnici," je mirno razčlenjevala svojo mladostniško "pojavo" Marija. In kakšen je bil Ivan? Če bi vprašali njegove sošolce ali pozneje kolege na fakulteti in v službi, je bil edinec. Nikoli ni nikomur izdal, da ima še sestro. Tisto, kar je čutil v sebi, ni bil sram, razočaranje ali kaj podobnega. "Bilo je še veliko huje. Na neki poseben, nenavaden način sta jo starša skrivala pred drugimi in ne da bi mi kdaj rekla besedico o tem, sem se tudi sam nagonsko navzel njunega obnašanja. Doma, v krogu družine smo ji posvečali vso pozornost. Ljubili smo jo, da je bolj ne bi mogli. Zunaj pa...Ljudje znajo obsojati in se zgražati tudi, če nič ne rečejo. In potem smo verjetno to igro sprejeli oboji. Nekoč, zdi se mi, da je bilo to v petem ali šestem razredu, ko smo v osnovni šoli obravnavali človeka, je učitelj tolmačil nekaj o dednosti. Živo se spominjam, kako je eden izmed sošolcev "nedolžno" vprašal, ali je možno, da se še komu rodi prizadet otrok, če je že eden v hiši. Seveda je učitelj pritrdil. Temu je sledila salva smeha. Nekateri so začeli kazati name s prstom, češ poglej, kaj se ti obeta, učitelj pa je debelo gledal, ker ni vedel, za kaj gre. Seveda se je potem izgovarjal na vse možne načine, toda škoda je bila že narejena. Tisto uro sem se zaklel, da ne bom nikoli imel otrok. Ne. In pri tem sem vztrajal tudi takrat, ko sem spoznal Marijo," je počasi razkrival svojo plat zgodbe. Dolgo časa je celo mislil, da bo ostal samski. Toda dekleta so ga zanimala bolj, kot si je v sebi želel. Več let je imel "srečo", da je pri vsaki našel napake, zaradi katerih si je poiskal drugo. Življenje pa je neizprosno teklo naprej. Doštu-diral je, si našel dobro službo, s pomočjo staršev kupil stanovanje, potoval po svetu, smučal, plezal in počel še na tisoče drugih stvari, da bi se zamotil. Še zmeraj se je rad vračal domov, posebno zaradi sestre. Bila je že odrasla, toda njena otroška duša ga je zmeraj znova spravila v smeh in žalost hkrati. Oboževal jo je in nekje GORENJSKI GLAS Nadaljevanje z 28. strani s'cer samo za krajevno vprašanje, ki ga krajevna vlada °čitno ni mogla rešiti. Narobe Pri tem je, da to ni samo Politično, ampak tudi strokov-n° vprašanje. In če občanom Ponudiš, naj se referendumsko izrečejo za ali proti eni somi rešitvi, ki je z vidika Uroke slaba in vrh tega še koralno vprašljiva, jim pač ne Ponujaš kakšne posebno ve-«fce izbire. Škoda. Miha Naglic, Žiri Širitev balinišč na Zupančičevi ulici Marsikdo, ki pozna bali-nanje, ve, da si je Balinarski Klub Huje letos s prvim testom v prvi državni ligi Pridobil pravico, da tekmuje v super ligi. Naš trud je bil Poplačan, toda glavno bitko °ijemo za pridobitev osnovna sredstva tega športa, Karnreč za igrišče. Glavni P°goj tekmovanja v super so štiri tekmovalna bali-n<*rska igrišča. Iskali smo različne lokacije, vendar smo P^sod naleteli na težave. V bllžnjem gozdičku, ki leži v JPosredni bližini OŠ Stane ffiar, smo naleteli na pro-llem lastništva zemljišča, na K(lteri bi stalo balinišče. Poleg eSa bi bil poseg v naravo Povelik, hkrati pa ima nepos poseg ,. hkrati pa m interes za to zemljišče Šola. G. župan Vitomir r°s nam je velikodušno prr Kar bi naredili. Torej smo se ■pet vrnili na naše domače T}*če, ki si ga balinarji Jllrno z našimi najmlajšimi. f-e °bstoječe dvostezno igrišče ^° z minimalnimi posegi v »ostor želeli razširiti na štiri tako da bi bil poseg na tlfoško igrišče čim manjši. Na L^Šitev so se pritožil naj-!lzji stanovalci in predlagali, a igrišče obrnemo pravokot-f°- s to zadnjo rešitvijo, ki v gnici odvzame del otroškega °'l*Ča, smo počakali na loka-llsko odločbo, vendar se že ^ovarjamo z "lastniki" Mnjih vrtov, da bomo otro-n0fn vrnili izgubljeno površi-■ Pri širitvi balinišča, s rtero smo začeli 12. okto-/a> smo bili prisiljeni podreti (e*«j dreves. Vendar ker smo il rni zagovorniki ohranjan- Spoštovano uredništvo! K temu pisanju me je spodbudil vaš prispevek z naslovom Kranjsko "križišče smrti" bo krožno, ki je bil objavljen v Gorenjksem glasu 17. oktobral997. V njem sta namreč navedeni dve napačni informaciji: Naziv našega organa ni Družba RWS za državne ceste, temveč Direkcija Republike Slovenije za ceste in kot drugo investitor ni SCT, marveč Direkcija RS za ceste. Po 198. členu Zakon oo javnih cestah (Ur. 1. RS 29/ 79) Direkcija RS za ceste opravlja stroko v no teh ničn e, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo državnih cest in tako med drugim skrbi tudi za prometno ureditev vseh državnih cest in opravlja naloge v zvezi z investicijami v državne ceste. Anton Šajna, dipl. ing. Direktor Razstavlja Veno Dolenc Tržič - V Paviljonu NOB bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo perorisb slikarja Vena Dolenca z naslovom Spleen. Razstavo bo odprl predsednik Slovenske znanstvene fundacije prof. dr. Venče-slav Kaučič, na otvoritvi pa bosta glasbeni nastop pripravila Klarisa Jovanovič in Veno Dolenc. Kačarjeva razstava škofja Loka - V Galeriji Fara bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik Mira Kačarja iz Sorice z naslovom Na deželi. Utrinki moje poti Kamnik • V Razstavišču Veronika bo danes ob 19. uri otvoritev fotografske razstave z naslovom Utrinki iz moje poti avtorice Helene Mušič. V programu ob otvoritvi bodo nastopili Kamniški koledniki. Razstava bo odprta do 21. novembra. Ekslibrisi slovenskih knjižnic in knjižničarjev Skofja Loka - V Knjižnici Ivana Tanvarja bodo v ponedeljek, 10. novembra, ob 19. uri odprli razstavo eksilbrisov ob zaključku razpisa ter podelili nagrade. Prireditve D W*r?/^ Kroj modna konfekcija, d.d. škofja Loka, Kidričeva 81 Zaposlitev nudimo EKONOMISTU za opravljanje del s finančno-računovodskega področja (lahko tudi pripravnik) Poleg VI. stopnje strokovne izobrazbe ekonomske smeri želimo, da ima kandidat eno leto delovnih izkušenj s področja računovodstva in financ ter znanje excela. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo zaposlitve v primeru dobrih delovnih rezultatov. Kandidate vabimo, da nam pošljejo svojo ponudbo s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjih del in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Kroj modna konfekcija, d.d., Škofja Loka, Kidričeva 81. Počastitev obletnice slikarja Mežana Sp. Brnik - V Gasilskem domu bo v nedeljo, 9. novembra, ob 17. uri spominska slovesnost ob 100. obletnici rojstva akad. slikarja prof. Janeza Mežana. V kulturnem programu bodo nastopili Mešani pevski zbor Sp. Brnik in Ženski pevski zbor Cerklje. Na ogled bo tudi manjša razstava slikarjevih del. Slovesnosti se bodo udeležili gostje, vsi slikarjevi otroci, med njimi tudi slikarjeva starejša hči dramska igralka in dobitnica Borštnikovega prstana Ivanka Mežan. Popoldne istega dne ob 16.15 pa bo krajša slovesnost tudi na Mežanovem grobu na pokopališču na Sp. Brniku. Večer s pisateljem Jančarjem in prevajalcem Olofom Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bosta v torek, 11. novembra, ob 19. uri gosta tržiške knjižnice pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar in prevajalec dr. Klaus Detlef Olof. Martinovi dnevi na Pungertu Kranj - Na Martinovo soboto, jutri, 8. novembra, bo na Pungertu, na koncu starega dela mesta Kranja, vsakoletna družabna prireditev Martinova sobota. Tekmovanje v kuhanju golaža v kotličkih se bo začelo ob 10. uri, spremljala ga bo pokušina mladega vina, degustacija pršuta (MIP), zabavna igra kozja ruleta pa se bo začela ob 13. uri. Še za eno rundo daj, točajka za družbo staro Tržič - Zveza kulturnih organizacij Tržič vabi na zabavno-glasbeno prireditev še eno rundo daj, točajka, za družbo staro (Malokdaj se srečava 2.). Najlepše popevke vam bodo prepevale legende slovenske zabavne glasbe Irena Kohont, Lidija Kodrič, Ditka Haberl, Milan Petrovič, Jože Kobler in Edvin Fliser, nastopili bodo tudi: Plesna skupina Valkuta, plesni studio MGT in plesni pari. S "totimi Štajerci" bodo kramljali Vesna Štefe, Jelena Jukič in Bojan Veseli-novič. Prireditev bo v dvorani Kina Tržič v petek, 14. novembra, ob 19. uri. Dvodnevni seminar Gorje - Na Osnovni šoli Gorje bo danes in jutri potekal dvodnevni seminar Vključevanje v mednarodne šolske projekte, ki potekajo preko Interneta. Svetovni dan diabetikov Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi sladkorne bolnike in svojce na počastitev 20-letnice ustanovitve Društva diabetikov Kranj in svetovnega dneva diabetikov, ki bo v petek, 14. novembra. Prireditev bo v četrtek, 13. novembra, ob 16.30 uri v dvorani št. 15 Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1. Martinovanje Kranj - Komisija za družabne prireditve pri Društvu upokojencev Kranj vabi na martinovanje, ki bo v torek, 11. novembra, ob 16. uri v točilnici društva v Kranju na Tomšičevi 4. Zaplesali boste lahko ob živi glasbi in poskusili novo vino. Vstopnine ni! Po Levstikovi poti Litija - .Jutri, v soboto, bo se bo s starom med 6. in 9. uro na Levstikovi ulici začelo 11. Popotovanje po Levstikovi poti. Prijavite se lahko na startu. Osrednja prireditev bo ob 13. uri, gost bo dramski igralec Polde Bibič. Fit & sexy Kamnik - V Fitness klubu Fit & sexy bo jutri, v soboto, dan odprtih vrat za mlade od 7 do 12 let. ^ vec Slovencev v Camp America priifl*. naJlaž)ih in, v Sloveniji vse bolj soaei ienin načinov potovanja v Ameriko je Am VanJe v enem od programov Camp feL Nekoč namenjen izključno britans-deseti^afcom in študentom se je v minulih njeni razrasel d0 takih razsežnosti, da v llldi Da^eš bolj ali manj vse evropske narode, Siov e' Novake, Čehe, Madž are, seveda Sede?Ce' ^ot tud' Avstralce in Novozelandce. z°ira evro^e izpostave je v Londonu. Ta str0 m ocenjuje prijavnice, ki gredo skozi Arne ?roceduro> Preden )m potem pošljejo v direkt • ^er so na °Sled lastnikom in levex°[]em kampov. Čeprav jih je v Ameriki do p r:ot 12 tisoč in vsak od njih potrebuje tudi sitc, jdeset ljudi, gredo prijavljeni skozi pravo Porni ^ ^W^° selekcii0> da na koncu Gled marsikdo ostane brez delodajalca. tovar%m ^a sem bil v vl°Si nekakšnega Podatla' u^teli° QH varuške, se bom omejil le na lahko V °^viru te8a programa, seveda si pa Pribo mesto v enem od številnih kampov ttrnbuia^ctu^ Pomo^m* v kuhinji ali lo^d koncu sestavka bomo objavili naslov v stQvk°hU'- m ^atereSO lahko pišete in v treh kpoin- izrazite željo po prijavnici, katere Mjn\v ie potem nujno potrebna za na-Pr°ced s°del°vanje v okviru programa. S samo 4nr>/;-Uro se boste, ob sprejemu gradiva iz iokul' P°zabavaH sami, zbiranje potrebnih niese nt0v vam lahko vzame tudi kakšen ' c> Zato zainteresiranim svetujem, naj Piše: Iztok Golob Potovanje po Ameriki čimprej pošljejo omenjeno prošnjo. Iz Anglije vas bodo ves čas sproti obveščali, kako napredujete, nagrada za ves trud pa bo vsekakor sprejem v katerega od kampov. Pa ne le to. Camp America vam nudi brezplačno letalsko karto od Londona, do končne postaje pa denarno nadomestilo, letos v višini 250 Običajno vzdušje v kampu dolarjev, če boste potovali sami. V obeh primerih bodo poskrbeli za natančne informacije. Delo z ameriškimi otroki je lahko zelo naporno, pa tudi zelo zabavno, odvisno, v katerega od kampov vas bodo sprejeli. Ločijo jih na državne -m zasebne. Slednji so ponavadi bolje urejeni, ni pa nujno. Kampu si zavezan okrog dva meseca. Američani poskrbijo tako za nastanitev kot prehrano, ob tem pa vas nagrajujejo tudi z žepnino, ki pa ni ravno visoka. Finančno je precej bolj ugoden program Au pair, ki je prav tako v okviru Campa Americe, vendar pa lahko precej manj zabaven. Prav gotovo si med bivanjem z družino prikrajšan za nova poznanstva, nasploh mi po sodelovanju v kampu največ pomenijo prav nova prijateljstva. Dela z otroki, njihovega veselja in muhavosti sem bil vajen že doma, o ameriškem načinu življenja pa sem zvedel več kasneje na poti. Gre vsekakor za odlično življenjsko izkušnjo, združeno z obilo zabave. Na Čemšenik Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na rekreativni pohod na Čemšenik in sicer jutri, v soboto, z odhodom rednega avtobusa ob 9.40 uri iz Preddvora. Zbor pohodnikov je ob 10. uri pri Polajnarju v Kokri, odkoder se boste skupno napotili peš do koče na Čemšeniku. Če bo deževalo, pohoda ne bo. Na goro Oljko Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 13. novembra, izlet na goro Oljko (733 m) v Savinski dolini. Odhod posebnega avtobusa bo ob ■ 7.30 uri izpred Kina Center v Kranju. Hoje bo za štiri ure. Prijavite se lahko na sedežu društva do srede, 12 novembra, oziroma do zasedbe avtobusa. Na Miklavževe nakupe Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi na Miklavževe nakupe. 20. novembra ob 6. uri zjutraj se z njimi lahko podate v Gorico na sejem in v tovarno čokolade, popoldne pa boste obiskali še Palmanovo. V soboto, 29. novembra, pa se jim lahko pridružite pri nakupih na Madžarskem, v Lentiju. Odhod bo ob 3. uri. Prijavite se pri poverjenikih ali po tel.: 422-241. Govejek - Tošč -Grmada - Topol Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na planinski izlet, ki bo v soboto, 15. novembra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred Hotela Creina. Lažje planinske hoje bo za približno 6 ur, prijave pa sprejemajo v pisarni PD Kranj, Koroška 27, tel.: 225-184. Nadaljevanje na 33. strani Ameriški otroci so drugačni. Na prvi pogled precej razvajeni, vsekakor pa bolj neposredni in manj sramežljivi od slovenskih. V našem kampu Morgan Memorial, ki se nahaja v mestecu Alhol, nekje v osrčju države Massachusetts, gostijo v glavnem revne otroke iz Bostona. Verjetno ni treba poudarjati, da gre za črnsko populacijo, ki je v velikih mestih od malih nog prepuščena milosti in nemilosti ulic. Nekateri med njimi so v kampu v okviru širšega programa prevzgoje in pomoči, konkretneje na pogojni zaradi oboroženega ropa ali česa podobnega, da o posiljenih deklicah, pričah umorov niti ne govorimo. Moja naloga je bila na papirju zelo enostavna, povrniti jim vsaj del izgubljenega otroštva, v praksi pa je bilo delo naporno. Črnski otroci so nezaupljivi, nekateri, obremenjeni tudi z rasizmom, so le s težavo pokukali iz svoje lupinice. Uspeh po dolgotrajnem in mukotrpnem delu si lahko zlahka pokvaril s kakšno nepremišljeno gesto, nemalo kolegov in dobrih prijateljev je zaradi travm, ki so jih doživljali ob delu, kamp zapustilo. Večina je seveda ostala, mnogi se bodo zaradi številnih lepih doživetij prihodnje leto vrnili, osebno pa sem imel eno poletje dovolj. Pa ne zaradi otrok ali napornega dela, temveč časa, ki ga prebiješ na enem mestu. Devet tednov v majhnem mestecu Athol je bilo enostavno preveč, z mislimi sem se že dolgo pred tem odpravil na pot okrog ZDA. (Nadaljevanje prihodnjič) Naslov: CAMP AMERICA, 37A QUEENS GATE, LONDON SW7 5HR, UK NESREČE S kolesom v golfa Kranj - 5. novembra, približno dvajset minut pred deseto dopoldne, je 73-letni Nikola K. iz Kranja kolesaril po Bleiweissovi proti Koroški cesti, in to po levi kolesarski stezi. Ko je pripeljal do križišča z neprednostno cesto Staneta Žagarja, je z njegove leve strani na robni črti pred Bleiweissovo že ustavil voznik golfa, 68-letni Alojz Ž. iz Šenčurja. Kolear je trčil v avto in padel. Zdravniki so zlom opredelili za hujšo poškodbo. Sicer pa je bila prva polovica tega tedna na gorenjskih cestah dokaj neproblematična. • H. J. Oktobra ena žrtev prometa Kranj • V inšpektoratu policije UNZ Kranj so napravili pregled hujših prometnih nesreč, ki so se na Gorenjskem zgodile prejšnji mesec. V 41 hujših trkih je bil en udeleženec mrtev, devetnajst jih je bilo huje in 29 lažje ranjenih. Številke so podobne kot v lanskem oktobru, razen pri žrtvah, ki jih je bilo lani kar šest. Oktobra je kot vzporedni vzrok zelo močno izstopal alkohol, prisoten naj bi bil kar pri devetnajstih, torej skoraj pri polovici hujših prometnih nesreč. • H. J. KRIMINAL Vlom v hišo Kranjska Gora - Tukajšnji policisti obravnavajo primer vloma, storjenega med 18. in 26. oktobrom. Neznanec, za katerim še poizvedujejo, je vlomil v stanovanjsko hišo v Gozd Martuljku. Odnesel je nekaj zlatnine in žensko ročno uro, vse skupaj vredno okrog 70 tisočakov. "Svojega" vlomilca pa iščejo tudi kranjski policisti. V soboto, 1. novembra, je med 10. in 20. uro vlomil v stanovanjsko hišo v Seljakovem naselju v Strazišču. Vstopil je skozi okno, iz spalnice pa odnesel 10.000 avstrijskih šilingov. Izginil moped Škofja Loka • 26. oktobra med 7. in 15. uro je izpred trgovine v Groharjevem naselju izginil moped tomos APN 6. Moped je rdeče barve, na njem je odtisnjena številka 443 174, skupaj z njim pa je neznani tatic odpeljal tudi varnostno čelado nolan 27. Lastnika je oškodoval za 80 tisočakov. , Najetih koles nista vrnila Bled - Kaznivega dejanja goljufije sta osumljena slovenska državljana, za katerima je razpisana tudi tiralica. Primer od 27. oktobra, ko so zanj šele zvedeli, obravnavajo blejski policisti. Neznanca sta 30. julija v turistični agenciji Elgraf, d.o.o., najela dve kolesi scott, se izkazala s ponarejenimi dokumenti, se odpeljala in nič več vrnila. Enako sta storila 10. avgusta v rafting klubu Ekstrem ter 14. avgusta v Alpin sportu v Ribčevem Lazu. Osumljenca sta si z goljufijami pridobila 550.000 tolarjev premoženjske koristi. Več kaznivih dejanj naj bi na enak način storila tudi drugje na Gorenjskem in na Primorskem. BRDO VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE ■jjršn SERVIS ZA PROTOKOLARNE STORITVE H Predoslje 39 4000 KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. TEHNIK STREŽBE ALI NATAKAR - HOTEL KOKRA Pogoji: - V. ali IV. stopnja - srednja gostinska šola - smer tehnik strežbe ali natakar - dve oz. tri leta delovnih izkušenj - tečaj in izpit iz higienskega minimuma - znanje tujega jezika - 2-mesečno poskusno delo 2. TEHNIK KUHARSTVA ALI KUHAR - HOTEL KOKRA Pogoji: - V. ali IV. stopnja - srednja gostinska šola - smer tehnik kuharstva ali kuhar - dve oz. tri leta delovnih izkušenj - tečaj in izpit iz higienskega minimuma - 2-m'esečno poskusno delo Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Vlada Republike Slovenije, Servis za protokolarne storitve, Predoslje 39, 4000 Kranj. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. RADOVLJICA, Gorenjska c. 19a, Prešernova c. 2, tel. 714-100 Ob bližnjih božičnih in novoletnih praznikih Vam za obdaritev poslovnih partnerjev, prijateljev in znancev nudimo posebne polnitve buteljk SLOVENSKIH vinogradnikov s tiskom na steklenici, izvesku ali etiketi. V VINOTEKI lahko izbirate med 150 različnimi vini najboljših slovenskih kletarjev. Dobrodošli na artinovo soboto, 8. novembra. Kdaj bo lastnik InfoHip tudi posestnik doma v Strazišču Vlada razsodnica v sporu med lastnikom in stanovalci! Po skoraj dveh letih, kar je kranjsko zasebno podjetje InfoHip na javni dražbi kupil0 Tekstilindusov delavski dom v Strazišču, doma še vedno nima v posesti. Kranj, 7. novembra - Dveletna zgodovina dogajanj v domu na Delavski cesti 26 (prej 19) je sila razgibana. Med novim lastnikom in stanovalci je takoj zagrmelo, k sožitju pa niso mogli več pomagati nobeni pogovori in ne posredovanja sodišča. Stanovalci so izgubili tožbo, s katero so spodbijali legalnost nakupa doma, sledile so začasne odredbe zaradi odklopov električne energije, zasedbe kotlovnice in podobnih nesmislov z obeh strani. Po lanski "Miklavževi" eksploziji v trgovini Zapravljiv-cek, ki je v lasti Janeza Janše, tudi solastnika doma, pa so se razmere na Delavski cesti umirile. Mir je seveda le navidezen. Janez Janša in Peter Klofutar iz InfoHipa kot lastnika namenoma nista vlekla grobih potez, ker sta sprevidela, da zadeve nihče od poklicanih za reševanje sporov nima v rokah. Sodišče, na katero je InfoHip lani naslovil tožbe za izselitev, je papirje očitno spravilo v predal, saj kljub obljubljeni prioriteti ni ničesar rešilo. V prepričanju, da se jim pač ne more nič zgoditi oziroma da nimajo česa izgubiti, če se lastniku ne podredijo, so stanovalci v domu ustvarili svoj "geto". Prevzeli so nadzor nad kotlovnico, sami začeli zbirati denar za plačilo električne energije, vode in goriva za ogrevanje, samooklicali hišni svet in se - požvižgali na lastnika. Ta pa je ubral novo pot. Pot v Ljubljano "Šli smo v Ljubljano k podpredsedniku vlade Marjanu Podobniku. Šefici kabineta Vladimiri Verčkovnik smo posredovali celotno dokumentacijo s kronologijo dogajanj na Delavski 26, iz katere je razvidno, da kot lastniki ne moremo upravljati s svojo lastnino. Največja nesramnost zame pa je obnašanje Elektro Gorenjske, ki je očitno stopil v vlogo Unicefa. Po zakonu bi moral z nami kot lastniki skleniti pogodbo o dobavi električne energije, vendar pa brez pogodbe elektriko dobavlja v dom in sprejema plačila od stanovalcev," pravi Janez Janša. "Smešno je, da Delavska 26 v Strazišču, v ospredju novi trakt doma. v«P'-.:m»i.v.——i sodno pot po zakonu o obliga-I cijskih razmerjih, v "Ropo-vem" ministrstu pa se sploh niso poglobili. "Z odlaganjem problema ne bo mogoče rešiti. Cez pet let bo prav tak kot je danes ali bo čez štirinajst dni," pravi Janez Janša. Izigran poravnalni dogovor Kot kaže, je to v Ljubljani le uspel dopovedati. Pogajanja so končno stekla. InfoHip je v začetku septembra ponudil predlog poravnave, izdelan na podlagi pogovorov z nekater- valci iz novega trakta do 31-oktobra preselijo v stari del doma, da bi InfoHip lah*J začel s preureditvami sob novem delu ter se končno vsaj tam "šel" ekonomijo. "Do konca oktobra se j novega dela doma ni presc!! nihče. Nihče se tudi ni prijaV"» nihče sklenil najemne P0' godbe. Kdo se iz koga n°{' cuje? O socialnih stiskah # more biti več govora," Pr^ Janša. Najemnina s stroSK vred za eno sobo v domu ?' za tri stanovalce stala okrog''" 18.000 tolarjev. "Tako pogj se v Kranju ne da živeti nikj? drugje, niti v dijaškem ,D študentskem domu ne." , Janez Janša se je spet odpj'' jal v Ljubljano in povedal, ? sklenjeni dogovor ne velj* Vrnil se je z obljubo, da w država nekaj ukrenila. Kaj,D odločeno 13. novembra, 1,1 novembra pa tudi narejen^' Kakšno potezo bo poteg"'1! vlada, Janša ne ve, upa pa,0 se bo dogajanje končno obrnilo v prid lastniku. Zastonj se ne da živeti nikjer Koliko ljudi živi v domu JJ Delavski 26, verjetno nihče n • stan? ve natančno, valci ne lastnik da je ostalo ., niti sami - ( ^v^rfip^l še 84 nosili Janez Janša račune pošilja meni, ko vprašam, na kakšni podlagi, pa sledi molk. Elektro smo sredi aprila pismeno opozorili, naj delajo po zakonu. Zdaj je november..." O tem, kaj storiti, da uveljavijo svoje lastniške pravice, so se lastniki pogajali na ministrstvu za gospodarstvo. Maja je minister Metod Dragonja pozval še ministrstvo za delo, socialo in družinske zadeve, notranje ter pravosodno ministrstvo, naj problematiko z Delavske 26 obravnavajo vsak s svojega področja, predlagajo rešitve in nato sprejmejo dogovor za dokončno rešitev. V ministrstvu za gospodarske dejavnosti so tolmačili zakon tako, da se elektrika mora odklopiti, če lastnik zahteva, v notranjem ministrstvu so "ugotovili", da je stanovalce nemogoče popisati, v pravosodju so InfoHipu svetovali itevil" imi stanovalci doma. V njem je stanovanjske pravice in s bila zahteva po sklenitvi novih pomnožimo s tri, dobim nj najemnih pogodb in sprejetju rog 250 ljudi. Kot so bih e ob nastopu novega lastnl*0vntf se je prejšnji mesec P0"-:,, v pokazalo, da so Jugoslavi^ hišnega reda. Pooblaščenci stanovalcev so se strinjali z vsem, razen z višino najemnine. "Spet smo popustili mi. Zagotovili smo, da pet let po sklenitvi najemne pogodbe nikomur od stanovalcev ne bomo brez tehtnega razloga odpovedali pogodbe (čeravno ima lastnik tudi to pravico), pripravili smo nov predlog pogodbe in hišnega reda ter predlagali najemnino v višini osmih mark za kv. meter uporabne površine," pravi Janez Janša. 25. septembra je bil skupni sestanek med lastniki InfoHipa, stanovalci, njihovim odvetnikom, Verčkovnikovo in predstavnikom ministrstva za gospodarstvo. Dogovorili so se, da najemnino z osmih mark znižajo na pet mark, da upravljanje z domom prevzame nevtralno podjetje, ki obračuna tekoče stroške in da se stano- BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB a a B B B B B B B B B B B B B B B B B B D D B B B B B B D b fl B ©MiMolJMGtAS in Prometni kviz Tokrat smo pripravili še eno nagradno vprašanje v rubriki PROMETNI KVIZ. Tudi na zadnje vprašanje ste nam poslali veliko odgovorov, ki so bili večinoma pravilni. Še enkrat vas opozarjamo na spre-menbe vremena. Pojavljati se bo začela poledica na cestah, slabša vidljivost in tudi prvi sneg. V eni izmed naslednjih številk Gorenjskega glasa vam bomo pripravili več koristnih nasvetov za vožnjo v zimskih razmerah. Dobljeno nagrado (največ eno) lahko izkoristite pri opravljanju vozniškega izpita za B kategorijo. Gorenjski glas in avto šola QUEEN vam še naprej svetujeta previdno vožnjo. V avto šoli QUEEN nudimo tudi 6- in 10-urni tečaj za vse, ki že imate vozniški izpit, pa bi radi osvežili svoje znanje in se seznanili z varno vožnjo. NAGRADNO VPRAŠANJE 5^ 5^ KUPON MIUiW©]MGXAS št. 87 IME IN PRIIMEK:_ NASLOV: KRAJ IN POŠTNA ŠT: TELEFON:_ IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA NE Odgovor na prejšnje vprašanje: Za voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola, je denarna kazen in prepoved vožnje od 3 mesecev do 1 leta. Vprašanje: Koliko voznikom vsako leto odvzamejo vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom alkohola? a) do 15.000 voznikom b) do 23.000 voznikom c) do 35.000 voznikom B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B D B B B B B B B B B B malem. Ne samo, da se ni- v novega trakta ni prese i starega, očitno je, da e. nihče v starem traktu, ki ' ^ \ da po dve ali tri sobe. j> jtj nobene pripravljen °dsJ0sl drugemu. Podobna ne^n^avn" se je pokazala PretdJ,valci dražbo doma, ko stan" ^ niso uspeli zbrati d?n 7V0tfi bi dom kupili sami 01 stanovanjska zadruga, v j, i jih dveh letih pa se kaže ' ^ narodnostnimi menj "vladajočih" v domu. j^cp Na problematiko dela* . fJ doma v Strazišču smo i ^ zavestno pogledali le sk ' s oči, oči lastnika, k1 oSta'' popuščanjem ne more P g0 posestnik v svojem donWil3 rez, za katerega se D0.0trezni' vlada, končno prinesel yaStonj j tev - spoznanje, da se ne da nikjer živeti in z ag tudi ne večno uspevati H. Jelovčan, foto: I« v resi)°[ ki B BBBUBflBHianilHIimiillUllIlBBBBBBUBBHBBBBfl B IZŽREBANCI NAGRADNE IGRE Z ALPETOURJE^ DO IZPITA rf Tako, kot smo vam ooW% objavljamo nagrajence rwm vaše akcije, v kateri sode "R avto šoli B&B in QUEEN, ' potovalna agencija Alpel% čestitkam pa se pridružuje1 uredništvo Gorenjskega 0fg Vsem nagrajencem želimoi Ob tern liko uspeha pri vozniškega izpita, enkrat opozarjamo vse »'-^ nike Alpetourovih vozovnic, v omenjenih avto šolan i» uveljavijo poseben popusj- e 1. Nagrada 3 ure praf^ vožnje (avto šola B&W ' 2. TEJ ZELNIK, 4202 Nakf, Nagrada 2 uri P«&) vožnje (avto šo'a ŠPELA BOGATAJ. 4220 ja Loka, 3. Nagradai ' (<, praktične vožnje p*%0-OUEEN) KRISTINA ^\ -VIČ, 4224 Gorenja vas, (j i n Mo^aHa. malica (a*1 Ost obve 10 Nagrada-maji^ale nj B&B in OUEEN). Sni P* grajence pošti. borno Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija Tel: +386 064 361-300, 361-301 Fax: +386 064 211-889 • nakup in prodaja vrednostnih papirjev • prenosi lastništva delnic v KDD • odkup delnic iz privatizacije, tudi delnic skladov • upravljanje s finančnim premoženjem strank • izjemna priložnost za nakup delnic serije B "VARNOST, STROKOVNOST, DONOSNOST" CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? (31. del) Ka/;'e novega s certifikati? ^Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj so nam dali podatke, da po 1. 7. 1997 ni j, mogoče vložiti certifikate nikamor več, če niso to certifikati zaradi premalo ^Plačanih plač v negospodarstvu in ne gre za lastninjenje podjetja, v katerem ste bili, ali sre zaposleni. j|je ta mesec bo najbrž v parlamentu obravnava Zakona o zaključku lastninjenja, ki bo Predvidel tudi zapolnitev privatizacijske luknje in boljše čase za lastnike delnic PlD-ov. Kaj je vzajemni sklad? ° /e premoženje, naloženo v vrednostne papirje, de oblika varčevanja. Upravlja ga Qružba za upravljanje. Merilo njegove uspešnosti je letni donos vloženih sredstev. ffid seboj se razlikujejo po investicijski politiki, ki je določena v prospektu, ki je la9ateljem dostopen na vpogled na vsakem pooblaščenem vpisnem mestu. Si vPlačilu v vzajemni sklad postane vlagatelj lastnik sorazmernega deleža vzajemnega w3c/a. in sicer v obliki enot premoženja na vrednostnem papirju, ki mu pravimo 'nvesticijski kupon. ifctinost enote premoženja vzajemni skladi dnevno objavljajo in ga lahko spremljamo v pnevnem časopisju. Na finančni strani dnevnih časopisov poiščemo rubriko Uglednica vzajemnih skladov. tean/e v sklade je dolgoročna oblika varčevanja. Vlagatelj lahko svoje enote sicer ^varkoij proda, vendar se mu zaradi vstopne in izstopne provizije (nekateri je sicer 'mojo) največkrat ne izplača. Na dolgi rok se je doslej izkazalo, da je vrednost vsem jT^om naraščala. Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje predpisuje, v 3*ere vrednostne papirje je premoženje lahko naloženo. Z razpršenostjo naložb je Sotovljena tudi večja varnost. M o prednostih in slabostih naložb v vzajemni sklad pa v naslednjem nadaljevanju na«e rubrike. cTl06 Gorenjskega glasa vabimo, da nam vprašanja v zvezi z delnicami, obveznicami, rfjj'fikati... pošljejo po pošti na naslov Gorenjskega glasa s pripisom "CERTIFIKATI, ^NlCE, OBVEZNICE..." na voljo pa smo tudi po telefonu 064/380-10-40 vsak torek in perek ocf u.OO do 14.30 ure. Ani Klemenčič, borzna posrednica S« 5 03 > (D +■> >(/) N CD CD T— ro L. £ > O C J* o. ro .22, ti 2 a. a.._ P Q) R A 3 CO 00 CD tO c 2 9 E o ^ ajo $w ro ..b O) B N'c o>$ ro 'ta - N ,Q LO lil d) O N JC TJ 'OdJO . C 0- io ro _ co._ . co to o cd 3 C F" ro .ra ^ d>CO 00 TJ 3 Lil 12 co UJ o z o uj 3 z < I a O O O o a. 9 F-C OfflP d) t ■pra o o 21i5 ~-oco £ °-co »S P o C TJ > d) ._ O O tO o rac/) ro § c5 w i tO "o ca w o c č* oo ca ^ c o . 9 oo >5~ 2. in s*! o ca .£ 5 J E co > c TJ N>0 d> N F o čz® tj ca. _ ci c E TJ — .00 . -to o. =L- O TJ c ca o. "O a? to d) -n 3 <" 12 a> c JS Q) += 00 tj c > r* 2 = o ž a~ro 2 ■slS.2 ca._ co tj > tj c ro ra 3 > tj o c .12. £ O) o oo ca -t •o r? ca 00 (—' c ro S. g E 2 is Eo Si r" I »j' d) o (D TJ TJ O E CD C o ro:F> o c-o J* . CD ' 'CM "00 C0 O tO "M _y: o ■ 81 * 0.2 ca xi 00 IH o c F< CLO E Or"° ca p 9 811.1 ™ § .£ o.'^ a> c « o ra 2 E o XI N TJ TJ > ca ro ca n a) o "čT o c a> ro — a. „ ,g c: 'N w w TJ ro.S ro ro o ro n cd N._ > ro o ro 2-^0)-S - n E tj ra CD C0 O O O 00 o tn > ^ c ro ro d> o ca c._ N T" n N3JC 2 -* ^ W W O)" O- 3- 2 F w . Mi TJ F £ CD Čo ro2 o S S O r J O > £ Uit afi o E 2 "S O H o .2 O) Ct ro._ N £ ~ C ro ,m >N CD O C TJ 00 co o. C ♦= O 00 00 Q ._ CO TelekomV) Slovenije Nove telefonske številke Na Gorenjskem želimo realizirati program razvoja telekomunikacij z. minimalnimi spremembami, ki bi jih čutili naši uporabniki. Kljub velikim prizadevanjem pa določenih projektov ne moremo speljati brez posegov v obstoječi sistem oštevilčenja. Da bi bile spremembe čim manj moteče, bomo večino sprememb izvedli ob izidu novega Telefonskega imenika v letu 1998 in sicer: Občina TRŽIČ Zaradi povečanja telekomunikacijskih kapacitet bomo prešli s petmestnega na šestmestno oštevilčenje na območju občine Tržič oz. v oštevilčenju od 50 000 do 59 999. Spremembe se bodo izvedle aprila 1998, ob tziau novega Telefonskega imenika, v katerem bodo objavljene nove številke. Občini BLED in JESENICE Zaradi izključitve stare analogne centrale bodo vsi priključki s petmestnim oštevilčenjem na območju mesta Bleda in Jesenic, preključeni na digitalno centralo s šestmestnim oštevilčenjem. Preključitve bodo izvedene konec leta 1998. Nove številke bodo objavljene, poleg obstoječe številke, v novem Telefonskem imeniku Slovenije. Vsi telefonski naročniki, ki bodo imeli spi telefonsko številko, bodo o novi številki pisno do konca januarja 1998. ti o »ni Ker so spremembe številk nujne pri razvoju in digitalizaciji telekomunikacijskega omrežja, se uporabnikom že vnaprej zahvaljujemo za razumevanje. Poslovna enota KRANJ Sk o ro XI n ro "či5 tj 43 . ro "Se o _ Ju CD C £ o co E « c"R > ro > w m Sil ro 2 5 o ?! ^ (D C0 CD*TJ o '5* o 2- CD £ > ro £ x S a> 0 ro E CD Q."° ro ra ro r- N i- 1 rog Ćd E ^ o J) c O •= >N ^ Q.2 i iti .5 o S c c c ro cd o CL C ^ s 5* o > ■e»o^ o O c C 00 cn co — ° gf# E 5 V) d) ;* 2 E 2 E a^ ro: N li:! !Sgč O >00 3 tO > i J ca o * O N d) O-^ o O C r 3 10« «-> ro JS o>" o. 2 oE^^ tj d)~ >n E .S o on ro o, u > -—'TJ d) !9 c c w'2 w-2 t > ro ca — 00 c con c o c . ro CD 2 > o 2 p rofj o o o ro ^ TJ TJ C 6 » cn <" TJ oj O N 88 > o E J o 00 TJ TJ* cd 0 . 00 1 o5 s i« '5-2 « 213 o «8 -2 o o o w ro E o P CD 0 TJ ro, ro TJ CD tj2£ 2 ro > ■rz — O C0 ■3 ro > c 00 c o c CD ._ O) Jo X ČD E °- lili TJ C .cd, ro g "i co co o d) C 00 TJ 00 £ ro._- o d> N o $> co Jtf lili 2 O-o-E c ■ o o o o 0 ro c k lili 5f Sg 3 »lig '° « > o- > c *= D -00 E g cj ra Ena k T5 = ro C 2 E^ r* CO "t^ ~: (— 00 > o o C O) c co ro w >m N ca o c "Z tj — 2 p .2.5 a co ro 00 11 e o 2 o c 00 o. o o m * O. N m m O z o < -> z < cc F < o o lil 00 co o 5. P C0 O > N -^r cd ~ to .-ti © O>t0 TJ C v Ifo CD t TJ tO N ^m ^,-P roS>to !2 ro * •2 ro > t; n,S d> _g ro tj ^ c£ o ro * WS > w o1 o" O O) C c o o > D. N .rop: ©_g > O 00 ._ ro o> ca tj or_ c cd og>> ca o °-n n ro TJ ro d) c o tali g iS ro g £ r U ,h O.E O N * N ClO O o CD TJ -t X n p ~ —; 5 3 co UJ o z o II x o 55 I & o t: .N c o — O, CD 0-0 9 cd c cn r> c "2 -o ro ro o o _ o\ro c j; 00 ro ^ c ii4if* O "g 0 p D-iSJ CJ TJ C O •— 'C ■ >:^^? o E C CD cD cp ro o. . ,8 13 _ 3 .ro S2 . C i- E2 co CD ^ ro 00 N ro ro c >ni .^J o 0 00 O. CD čo CO CO o o 00 N >0 O co o X P * > o. o > CD ž £ 2. ra ra N TJ C O to .ro^^ ra co x •— 00 c > ^ ra 00 ili 0,y ,2 o>x O o ° ro ro w 2 5 c o ro J5 Nx g _ >cj ■— ro o >o C 7; x .el ir> to _ co co - cd CD^J -to'2 >CJ 00 >0 00 o rr O cr» T3 _• (D TJ • Om^(M CLJjcrjCM >N ^ CD rop< c Z 00 d-tj o -J a o CO O Z < Hi -> co UJ o Qd uj z 50 O- — N Z -, ' gi Eo o o a. cd d c £ E > 2 >o S .2 R ^2-2 o o « _ > c?'a S po._ ~ o 5 to .0' 2 13 ro g 1 o ^'^."> o-V> tj ^ ca Itigi c ro > o d) o a. d> dT ■* 0 c w,č ro ro v £ ro £ H-g ro c O.goo^.3i. ro 00 , 10 j* cd ^ 1/) O Cp N F* c X cm -r §0x0 g w 2 ro »O -g CD TJ S E S « g N ^gd,cr2 S Q- p to E co £ n o c UJ 12 co UJ O z o S G UJ cc a. CD CD C C C — iS O ro 00 c c; =5 ro *= c 2 oj.2 1 u _ 00 Ć?.E § ;0 m h= "tO CD -C C O ._ cd ro to o 'j- c? 2-1 d) o TJ d) cp, ' c ' 5 co ca ,-■ ra ><" 2 B a> o & o NC3 » .52. cd cd d> CD CJC »N 00 p^: D C S o o ra 2 ra C (0 v N 5 -o O) 45 c5x-Q 2 Ftjtj o ' N S - 0 CD — 3 . d) Qj >- _ «>y g to <^ a N ro >co P 5) o •° ^ co o co 0- > § ' ro ra^« v. ^ ro^ n cdS 2 2 ■nO O 3 *J > F/.C0 c ca co - — c > ra ro o , o ro raO MP m 0 00 CD > * n - g.tt o 9 c C C tO o o y o_ o. a. o. Z < 3 UJ -5 »O O ca o CL~~ o o - ® ra ©s o ro F o 1 > 2 CD c T-2 * cd ^ -2 S =i !2S o cd o CD d> CO 3 J* ro cd ;o lo >oo TJ ■fe O CD — »CO Ni X > 2 1^' o a'2 ~ > 2 d) £ 2 c >0 ■ ^ <5 co S ro co cn UJ ^ tocr P .53. o o C •2-° ro ro _ o o c 3 > a S. O CT) NS Hi § 2 8 ro S P.co 3 E >S o S cttj Ser^groOrogS ra to ^ l^3 2 ^_ 5 .2, ro ro CD CD O ~ d> tj j? ro P —ro co q t5 .t, N dJ čo 2 nJ čj 3 ra C O C\l > (O TJ I D-O o ra CO I -> CO r- TJ »O C 0.3 °-8,0^ _ w -v n ro o ro Z cdki co LIO lesna industrija in objekti Škofja Loka, d.d. Kidričeva 56 4220 Škofja Loka nudi zaposlitev VODJI PRIPRAVE DELA za področje lesnega stavbarstva Pogoj za uspešno delo je končan študij gradbeništva ali strojništva (VII. st.), poznavanje konstrukcij in statike konstrukcij, najmanj 3 - 5 let delovnih izkušenj na tem področju, organizacijske sposobnosti za vodenje skupine, sposobnost kritičnega in analitičnega mišljenja ter sposobnost uvidenja celotnega problema. Zaželeno je poznavanje konstruiranja s programskim orodjem AUTOCARD in znanje nemškega jezika. Delovno razmerje bo temeljilo na pogodbi. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj posredujte v 8 dneh po objavi na naslov: LIO, lesna industrija in objekti, d.d., Škofja Loka, Kidričeva 56, 4220 Škofja Loka. SREDNJA LESARSKA ŠOLA ŠKOFJA LOKA Kidričeva ul. 59 in DIJAŠKI DOM ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1a objavljata delovno mesto PSIHOLOGA Zaposlitev je za poln in določen čas. Nastop dela po dogovoru. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave v 8 dneh na naslov Srednja lesarska šola, Kidričeva 59, 4220 Škofja Loka. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNO SODIŠČE V ŠKOFJI LOKI zaposli SODNEGA IZVRŠITELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih določa Zakon o delavcih v državnih organih, izpolnjevati še naslednje pogoje: - V. stopnja izobrazbe - najmanj eno leto delovnih izkušenj - izpit B kategorije - poznavanje osnov računalništva Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite v 8 dneh na naslov Okrajno sodišče v Skofji Loki, Šolska ulica 4, urad predstojnice. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh. a co« 11 •■ CD —i O O) >otj iii O « 3 CD CD P v> o cr o< 3 M co co o_ ° CD O-3 p O O cr o« CO TJ TJ O 1| CD o o-o co _. 2cv w C C _, nT S o% cr ro O« 2 =• o. -j c <3 3 2 iS C -v) TJ ' co o ro u O« ro CO CD tO 51 3 CD (D o-o CD < tO o"2 si & CD 3 3 ro 3 — ro £ £ c £T jO -CO CD 3 ■ tu o< N CD CD 3 ca o N tj CD CD «8» 5?N d ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE BLED 4248 Lesce, Begunjska 10 Tel.: 064/733-431, 733-962; fax: 064/733-882 Alpski letalski center Lesce - Bled objavlja: Vpis v začetniški tečaj za jadralne in motorne pilote ter padalce. Prijave zbiramo do 22. 11. 1997 na zgoraj navedeni naslov ali telefon. Informativni dan bo 22. 11. 1997 ob 10. v učilnici na letališču v Lescah. uri OSNOVNA ŠOLA F. S. FINŽGARJA LESCE, Begunjska 7 4248 LESCE objavlja prosti delovni mesti DVEH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za določen čas, za čas nadomeščanja učiteljic na porodniškem dopustu čas nastopa takoj oziroma 2. decembra 1997. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene s 94. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite najkasneje v 8 dneh od dneva objave na naslov šole. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. ORPO, d.o.o. ORGANIZACIJA POSLOVANJA, PROIZVODNJA IN TRGOVINA Gorenjesavska 13b, Kranj vabi k sodelovanju ambiciozne in ustvarjalne sodelavce z možnostjo zaposlitve na sledečih delovnih mestih: SERVISER RAČUNALNIŠKE OPREME od katerega pričakujemo: • da ima srednjo izobrazbo elektrotehnične ali računalniške smeri • 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih • aktivno ali pasivno znanje angleščine ali nemščine • vozniški izpit B kategorije • poznavanje operacijskih sistemov? • urejenost, komunikativnost • 2-mesečno poskusno delo KNJIGOVODJA - ADMINISTRATOR od katerega pričakujemo: • da ima srednjo ali višjo izobrazbo ekonomsko-kornercialne smeri • 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih • aktivno ali pasivno znanje angleščine ali nemščine • zaželen vozniški izpit B kategorije in lastno vozilo • poznavanje dela na računalniku (Windows okolje, Word, Excel) • 2-mesečno poskusno delo KOMERCIALIST od katerega pričakujemo: • da ima srednjo ali višjo izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri • 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih • aktivno ali pasivno znanje angleščine ali nemščine • zaželen vozniški izpit B kategorije in lastno vozilo • poznavanje dela na računalniku (Windows okolje, Word, Excel) • urejenost, komunikativnost • 3-mesečno poskusno delo Delovno razmerje za vsa delovna mesta bomo sklenili _ določen čas, s polnim delovnim časom (s kasnej možnostjo zaposlitve za nedoločen čas). Pisne prijave z dokazili o zahtevanih pogojih in dosedanji delovnih izkušnjah, ter življenjepisom pošljite na 9° naslov najkasneje do 20. 11. 1997. 3JS S S o o --•3 CD o-5 °: °33 TJ 3" CD iS« TJ TJ Z O O CD tO CO O O TJ S. CL O cr cr 9: Silili N CD 1§ 8 ° o sr ■o S to to 5' cd Ris ¥ - CD Ql CD CO O 11 CD tO 3 O' CD 3 CD ro cd cd 3 - CO tO — CD 3 cd cr cd 'I* 3 S CD CD Cd cr 3 O 3 W ro.pr ro Q rt ro < jo W P CD CD _, < ĆD T? 3 cd ro ^' 3 tO 3 5-o'ro co cd -^ o ^ cl iS CD (D CD B £■ S 3 ćtTp 3 ru - _ CD < TJ CO — (D 3°- CD S O 3 TJ . — TJ CD O. CD CO -j 3" O fflli ll eo - < 3. CD o" P to S 2 0< 3 CD (D *f TJ 3 CD tO < - o'ro CD P. CD 3« O g- O Z o« z m o O r-O O 00 m CD IN 1 - w ~ ct ro tj co Oj ~ < p 5' S ro 5'_ cd' < n' 3 TJ < co •= o |. 3 I § - rt- 3 O CD —■ — ro cd to 3. ro • 3 E - "3 0< 3%; g« CD < CD CD W TJ S O 3 J— 3 TJ CD Ki« S 9-1 c cd 3 O O TJ m' i-i l CD CD 3 CD p : CO CO CD < CD. ĆD ĆD ^ O C 1 ' CO 3 „ < CD O. 9; TJ CD O. P w' O O 5' 2< 5' o< Sjj- cd ro 3S£ CD — 3—1 ro ro ro o »t S.O TJ O O CD < «2. CD ■"* CD 8". 5" S« = to § 81_i cd 3'ro --i- 3 co ŠT ro ^ CD CD 3 O CO 8. s CD CD CD OP ° O. 3 O 3 CD CD CO nj E ro Q) co O. CD CD < CD Qj —■ CD — 3— CJ CD w _ o to 3 — o o ča ~a 3 CD O 3 3 tO' x'I CD o N CO m 7T_ CD TJ si ll M1B iiii S." -i srf I So f fll 3 O J (D CD O O. 3 ^ 3 O ro 3 . o vi II ro — * o CD O- 8N < CD P S<3 ~ O • O. CD o O d -j- 11? cr cd O O m O z o m co c m CL CD a CL O 8< o O 3 < _. O 3 o§ CD CD 3 i" a a 8. CL J" TJ TJ o g S S o\f2. o O < ro' a o lili 0 5; n; CD 3'a 3 o CD CD CD 3 &g 3 & S" « S g =r 1 lil ^ .T" cd w co< oT ro 3 o 5' ro to w CD II o c 1 C 3 "O 3. < DJ CO < -■ w r!" Q' — o 2 cd CD o. O 3 C TJ on 3 3 CO CD 9 3*3. O« CD CD C 3.Q_ CD CD 3 3 > "O O O 03 I z § 3J 3 ? P. 8 IO < CD o' — -> CD O. (0 tO o« o ro 5 < I lil S. i i ro o< cd CD CD O O co cr ^"ro oj ll § ro CD CD ČD f— ro o< % i i cd' f*? F o < 0 tj 3 o r- ro 2 3 p S S ro 18.8.11 s. 3 0 a cd q>- ?r ItfffS i- ro § co ^ ~ 1 o §tj ro -co Jrt rt CD CO _ "Ris 5 Čl S] CD CO ^cj"^ 5 co 3 O. ^ CD 3 3 C -A " ?T O O« bij • O CO CD CD I CD 1 CO CO _ ^ :0 C~ CD C*.^. 'S5, PC" CD TJ JJ O 3" P < TJ CD Hllt CD rtP. N' -> °- m 2 ro CD >-2. O 3 i i 1.1 0 g o 3 1 B COCO-co > c 5' ? — CD dL C- lili ro« < o co g E1" ro r LTJ r^-b i^c ro tj • 9 o. o *£rt m CD CO CO tO ^— O . CD CD •n X -• CT O ro CO TJ -5= 3 ro 3 J CD —. P ^ ??« _ "S- • b c & TJ CD c8?Sk ^^13 1 CD CO<3 5" CD O CD O. 3 Z CD ju co_ r CD CD co'ro Ii o c E T) CO CD O <. < ° TJ O tO'tO rt.ro"O čd Ca°ro c^ISi ? CO CD P -O CO< CD 3 si p ro BI CD 1 a q o p 3 3O < o< o W9-. 3 3? ro P, & ro 3" S - 3 ?3 c o CO N o E5:ro o- 2.1 e: 0 oj to |o S ||i 01 ~ f^1 3' c* 2! 3 C 3 3 CD _ CD ro 8. O 1 §- o_ č?ro p ro 3 < O co CD A ^ CO« -P P ro Op O" 0*ThC ACftOBKC od 21.11. do 7.I2.'97(približno 10 ■ 12 dni) *a FAKUkTSTJ ZA SPOftT, Gortatjova 22, Ljubljana Prodamo: KRANJ - v novo pozidani hiši v mestnem jedru prodamo v pritličju hiše poslovne prostore (trgovina, servis, pisarne), v nadstropju stanovanja, cena - 1.570 DEM/m2 K3 KERN, d.o.o., tel.: 221-353, 222-566 in fax 221-785 BOSCH KLADIVO in VRTALNI STROJ št. 8, prodam. Cena 110 000 SIT. ©741-848 in ©0609/623- 835 25344 Podarim KUPPERSBUSCH. ©733- 241 25366 Prodam novo PEČ CK UF 30 B, 30 KW. ©634-924 25379 Prodam novo PEČ TVT 35, kombinirano, brez bojlerja. ©72 5-64 1 25384 Prodam večji VARILNI APARAT ali menjam za manjšega. ©59-10325390 Prodam TV Gorenje ekran 51 (barvni). ©327-800 25397 Ugodno prodam stoječo REZILKO (Maja), primerno za kovinarje. ©738- 421 25407 OPAŽ 710 SIT z dostavo, smrekov, suh, 7 cm, I. klasa. ©063/451-082 Andrej 24979 SNEGOLOVILCI po ugodni ceni. Možnost plačila nobroke. ©725-319 BOSCH KLADIVO in VRTALNI STROJ št.8, prodam. Cena 110 000 SIT. ©741-848 in ©0609/623-835 25345 Ugodno prodam nova VHODNA VRATA in oljno PEČ za CK moč 24 KW, rabljeno dve sezoni. ©730-731 I 25389 Suhe deske paralelno za ostrešje in plohi 83, prodam. ©221-872 25425 OPEKA, strešna, Trajanka, betonska, siva, naprodej. ©226-751, 041/ 662-552 25429 IZOBRAŽEVANJE Poučujem diatonično harmoniko. ©246-527 25279 Učitelj uspešno instruira matematiko in fiziko. ©311-471 25306 INSTRUIRAM MATEMATIKO na vašem domu. Ura 550 SIT. Dipl. str. ing. ©226-532 25339 Študentka uspešno instruira angleščino za osnovne in srednje šole. ©411-070 25362 Instruiram matematiko in fiziko za srednje šole (tudi na domu). ©730-072, po 15. uri 25377 Instruiram matematiko za srednje in osnovne šole. ©332-605 25451 Odkupujemo vse stare in umetniške predmete (pohištvo, ure, slike, kovance in razglednice). Vse te predmete tudi restauriramo. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj, O 221-037 ODKUPUJEMO vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA - ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj ©211-248 ali 471-534 18050 ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE, BORA, MACESNA, BUKVE, JESENA, JAVORA, HRUŠKE, OREHA, LIPE, JELŠE, KOSTANJA, ČEŠNJE, BRESTA. ŽAGA ŠVELC, Sp. Veterno 58-825, 58-04, Žaga Švelc, Kokrica 245-453, mobitel 0609/637-100 Edo 25028 Kupim večje količine salonitnih plošč za streho nove ali malo rabljene. Bašelj 16, ©451-329 25240 Odkupujem smrekovo HLODOVINO. Plačilo takoj. ©56-742 25252 Kupim navadna platišča za PEUGEOT 306. ©221-872 25423 Odkup, prodaja in restavriranje vseh starin. ©53-401 25442 Suhe HRASTOVE PLOHE kupim. ©620-057, zvečer 25524 V bližnji okolici Kranja prodam POSLOVNO PROIZVODNI PROSTOR 2 x 400 m2, parcela 1200 m2. ©66-158 24896 PRODAMO KRANJ gostinski lokal za industrijsko pripravo hrane; KRANJ cca 150 m2 pisarniških površin v I. nads. poslovne stavbe, KRANJ 60 m2 v pritličju in 60 m2 v I. nads. za proizvodno dejavnost na dobri lokaciji; PRODAMO KRANJ CENTER trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji, 67 m2, KRANJ CENTER ugodno prodamo več poslovnih površin za mirno dejavnost v pritličju obnovljene meščanske hiše 1550 DEM/m2, KRANJ CENTER v atriju meščanske hiše prodamo površine primerne za poslovno dejavnost, možen delni nakup, cca 1000 DEM/ m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24946 Prodamo KRANJ - POSLOVNI PROSTOR za trgovino oz. servis, 165 m2 v eni etaži, cena 15 DEM/ m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, in fax 221-785 20304 PRODAMO Zapuže - TOVARNIŠKI OBJEKT v dveh etažah, 445 m2, cena 450 000 DEM, možen nakup po delih. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-78 5 20824 PRODAMO KRANJ gostinski lokal v obratovanju, cena 390.000 DEM, prodamo trgovski lokal na Planini, 33 m2 v pritličju, cena z opremo = 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566.221-785 22135 ODDAMO KRANJ CENTER 100 m2 v atriju primernih ali trgovsko dejavnost, KRANJ Jelenov klanec manjši trgovski lokal, ca 30 m2, 400 DEM/ mes, poli. predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24947 Manjši lokal cca 10 m2, v Kranj" Planina II ali III, kupimo. LOCI m 25313 225-116 LOKAL poslovni prostor 15 m2, v starem delu Kranja, prodamo. LOOi ing. 225-116 V centru Kranja takoj kupimo prostor 10-20 m2, lahko potreben popolne obnovitve. LOCI ing. 225-116 Poslovni objekt trgovina 130 m2, bar 70 m2 in pisarne 120 m2 v Strazišču, prodamo. LOCI ing. 225-116 V Kranju K.S. Vodovodni stolp oddamo v najem nov poslovni pro|' tor, velikosti 18 m2. LOCI ing. 225' 116 Izjemno zanimiva in ugodna ponudba - nakup poslovnega prostora -Planina III., 34 m2, komple'"0 opremljena luksuzna pisarna + inter* ni lokal. ©212-347 254W V pritličju Cankarjeve ulice v Kranj PRODAMO loka! z vrtom, ne i. gostinstvo. SVET NEPREMIČNA 330-112. BEGUNJE - prodam samostojni lokal; TRAFIKA (prodaja na drobno), opremljen, vpeljan dobra lokacija. Inf. v lokalu ali na ©733-896 24977 Kranj okolica, ODDAMO poslovne prostore, primerne za trgovino ali mirno dejavnost, skupno 130 m2, tel., CK, namembnost urejena, parkirni prostori. MIKE & Comp., 226- 50 3 25189 V okolici Begunj PRODAMO indus trijsko halo, 450 m2, cena 225^ DEM. SVET NEPREMIČNINE, 3JU 112. V Kranju, na atraktivni lokaciji in !j parkiriščem prodamo GOSJIN^ LOKAL z vpeljanim poslom, 106 opremljen. Cena 390.000 DEM. =>vt NEPREMIČNINE, 330-112.____. V Kranju ODDAMO vpeljan frizff salon, 50 m2, na atraktivni loKS»B pogoj je odkup inventarja. =v NEPREMIČNINE, 330-112.__„ V Kranju prodamo gostinski obJekt! obratovanju, 100 m2 skupnih noir* ^ jih površin s pokrito teraso 60 m«-vsemi priključki in z vso opremo, dobri lokaciji, možnost prevze" takoj, cena po dogovoru.^_,: ^609) AGENT Kranj (064) 223-485 ali 643-493 V Kranju oddamo gostinski objektv to obratovanju, na cca. 200 m2 W t K abnih površin, z vsemi prikljUCN* odkupom inventarja, možnost vzema takoj, najemnina POSLOVNE PROSTORE PRODAMO: LJUBLJANA ŠIŠKA v dvostano-vanjski hiši prodamo pritličje in del kleti, 47+12 m2, primerno za mirno dejavnost, 106.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 25231 TV-ViDEO-AUDIO-HI-FI HI.? ZASTOPSTVO IN PRODAJA |(JD PIONEOl 0SlKTWM>d JESENSKA PONUDBA HI-FI KOMPONENTE IN APARATI MODELI '96 NA i ia 4.400 O^Lfli AGENT Kranj (064) 223-485 aH P>u 643-493 MOTORNA KOLESA Prodam avtomatik letnik 1987, vi^J3 barva, cena 350 DEM, lepo ohrani" ©620-211 PONUDBA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG U! PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA ŠONY VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 OTR. OPREMA --ržo-I* Prodam otroški kombinirani y^ 7 |fc ČEK, cena po dogovoru. ©461-J \ 25363 Prodam dobro ohranjeno OTRj^. POSTELJICO z vzmetnico. »J6iit 202 25 Zelo ugodno prodam otr°lk/7.262 LEKE, opremo od 0-6 leta. ©5' j 25467 Prodam otroški voziček zložljiv, ce^ 5000 SIT. ©227-134 PRIDELKI JABOLKA, neškropljena, Proda2623? jabolčni KIS. ©725-254 K Prodam krmilno PESO. @W ^3 25249____ Prodam KRMILNI KRO^toJ ©312-292 __—T tM. 1-N Prodam zelo dobro domače ^ v beli in rdeče iz dolenjskega 9<" ^ m ©736-619 ^ff.n —.____" lelje, CM, ZELJE za ribanje in zimsko prodam. Žabnica 39 - s ?st< LOKALI NAJEM - poslovne prostore za trgovino, pisarne, za proizvodnjo in skladišča na območju v Kranju oddamo v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 25246 TRŽIČ Bistrica 2 ss 57,5 m2 priti, popolnoma obnovljeno, primerno tudi za poslovne prostore (obroč, plačil.). AMBRAS NEPREMIČNINE, 064/22-66-39, 041/66-84-70 25299 BLED prodamo poslovne prostore (več pisarn za različne dejavnosti) izredno frekventni lokaciji. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ, 715-009, 0609/653-790 , 25493 JESENICE Tomšičeva ul. prodamo poslovno stanovanjske prostore, pritličje, 153 m2, urejeno dvorišče in parkirišče ter dovoz, na lepem kraju. Cena 188.000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009, 0609/653-790 25495 TRŽIČ prodamo izredno lep lokal brez opreme za različne trgovske dejavnosti, 45 m2, pritličje, centralno ogrevanje, dovoz urejen. Cena po dogovoru. GS5 STANIČ, 715-009, 0609/653-790 25501 Prodamo ZELJE (tudi na£D j4. kislo, kitajsko, KROMPI".sMk BOLKA, MOŠT, KIS in s ffi l92Po Matijovc-Jeglič, Podbrezje ©73-11-44 -- cena 65 000 S^1 W?P1d70Q°- 0221-353, ;Kop San= °KA Dolenja vas, novo EK pfe1'1 cca 1200 m2, 390.000 hvttvS^O BLED ZASIP dvos-»»sto^^hiSo s 140 m2 poslovnih BO kRAkParceli 900 m2, PRO-iStt^Nj Struievo 1/2 hiše S PRpr^orT1 m garažo, 95000 lQ v in 0SLJE dvostanovanjsko fml »8r fazi z delavnico, Si Rn^Nj STRUŽEVO na |tte m2 hišo s 100 m2 ■ NPfešH 130.000 DEM. ^/65oE^|MlCNINE, 22-33-00, I PrjjH--- bCh°*V0DlcE novo dvostano-? to-S&t2 9araži na parceli cca Klo^^NJ S v mirnem okolju P-Ota &tePritHčno hišo z vrtom, Nqs.?EM, KRANJ ČIRČE po-lNtawXha° v 'zgrednji, KRANJ L&arr^V9 nadomestno gradnjo Kg' 2500 m2, LJUBNO pri « (£' nadomestno gradnjo na urfu 500 m2. cena po dogo-NEPREMIČNINE, 22-33-toT***-- 24941 ^»rrio —--.-._ SrJ?2 v ap|!° kmetii° s Parcelo ^ DEMPoJJanski Dolini, cena ^fax22K3KERN, 221-353, '"'Hi} 22136 PRODAMO: v bližini KRANJA prodamo starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 580 m2, cena 165.000 DEM, K3 KERN © 221-353, 222-566, fax 221-785 22279 PRODAMO več parcel v okolici Begunj, cena 55 DEM/m2. K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 23070 PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & Comp., tel.fax 226-503 23274 PRODAMO: ŽIROVNICA - stanovanjsko HIŠO s parcelo 1200 m2, cena 390 000 DEM, JESENICE -poslovno stanovanjsko HIŠO (vilaHn 5000 m2, Kranj - nadstropno HIŠO do 3. GF, parcela 2500 m2, cena 300 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©222-566, 221 -353 in fax 221 -785 23720 V MOSTAH PRI ŽIROVNICI PRODAMO VEČ LEPIH, SONČNIH ZAZIDLJIVIH PARCEL Z LOKACIJSKIM DOVOLJENJEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 KUPIMO pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KUPIMO KRANJ ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM, KUPIMO GORENJSKA STAREJŠO HIŠO Z VRTOM, KUPIMO BLED enostanovanjsko na lepi, mirni lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24942 HIŠE ODDAMO RADOVLJICA: enostanovanjsko hišo z vrtom, 1500 DEM/mes, tudi za posl. dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24943 KRANJ Primskovo 2500 m2 ob cesti za poslovno stan. gradnjo, PRODAMO MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna vikend parcela, 65 DEM/ m2, lok. dok., PRODAMO Prebačevo manjšo zazidljivo parcelo na robu naselja, PRODAMO GOLNIK 959 m2 v hirbu, elek., voda, tel., ob parceli, PRODAMO HOTEMAŽE več manjših parcel ob zelenem pasu,PRODAMO RADOVLJICA tri parcele z lok. dok., cca 700 m2, 70 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24944 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo*, gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KUPIMO KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, KUPIMO GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24945 SILVEST . d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 45 (poslovna stavba STOL) - NEPREMIČNINE sprejemamo ponudbe za nakup, prodajo in posredovanje - priprava listin za VPIS ETAŽNE LASTNINE in druge poslovne storitve PONUDBA TEDNA: KRANJ - okolica Prodamo ali damo v najem TRGOVINO z mešanim blagom 380 m2, skladišče 70 m2, 900 m2 zemljišča. Trgovina dobro posluje. PIRAN - center Prodamo hišo, celo ali po delih: pritličje - gostinski lokal 66 m2, 2 trisobni stanovanji po 66 m2. Informacije: tel. 061-813-397, fax: 061-811-979 (od 9.00 do 12.00) HIŠO KUPIM: na relaciji KRANJ LJUBLJANA ali KRANJ BLED: kupim manjšo hišo z vrtom ali nadomestno gradnjo, brez posrednika. ©228-088 24948 RADOVLJICA enonadstropna stan. hiša, 200 m2 za poslovne prostore s stanovanjem oddamo. ©715-303, 715-378 25053 PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE &comp. 226- 50 3 25178 Kranj okolica prodamo hišo in gospodarsko poslopje, na večji parceli, možen je nakup samo hiše in dela parcele. Mike & comp., 226-503 25186 BITNJE - prodamo zazidljivo parcelo 655 m2. MIKE & comp., 226-503 25187 Kranj okolica, prodamo dve zazidljivi parceli. Mike & comp., 226-503 25188 BLED okolica 1. nadst. hišo, 170 m2, 900 m2 parcela, cena 250.000 DEM. AMBRAS NEPREMIČNINE 064/22 66 39, 041/66 84 70 25296 DOM NEPREMIČNINE KRANJ 22 33 00, 0609 6S0 123 PARCELE PRODAMO OREHEK ravna, sončna parcela 727 m2 + 1076 m2. DOM NEPREMIČNIE, 22-33-00, 0609/650-123 _25232 Prodamo starejšo HIŠO z vrtom v starem delu Kranja. ©331-898 25250 NEPREJVČNIISE domplan kranj, d.d. kranj,bleiweisova 14 p.p. 139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami PRODAMO dve zazidljivi parceli ^_621 m2 in 920 m2. CERKLJE OKOLICA prodamo starejšo hišo z 3,5 h zemljišča, cena 140.000 DEM. AMBRAS NEPREMIČNINE 064/22-66-39, 041/66-84-70 25297 PREDDVOR okolica prodamo zazidljivo parcelo 700 m2, cena 70.000 DEM. AMBRAS NEPREMIČNINE 064/22-66-39, 041/66-84-70 25298 Starejšo hišo, do 30 let, površine cca 100 m2, s parcelo cca 400 m2 v Šk. Loki ali bližnji okolici, kupimo. LOCI ing. 225-116 25314 JESENICE in okolica takoj za naše stranke kupimo več stanovanjskih hiš in stanovanj različnih cenovnih razredov. Plačilo v gotovini. GS 5 STANIČ, 715-009, 0609/653-790_25500 BOHINJ Podjelje: prodamo kmetijo, stan. hišo, gospodarsko poslopje in 40.000 m2 pripadajočega zemljišča na izredno lepi lokaciji. Kmetija je primerna za kmečki turizem. Čena zelo ugodna. GS 5 STANIČ, 715-009, 0609/653-790 25502 BOHINJ prodamo stanovanjsko hišo na izredno mirni in lepi lokaciji, 120 m2 stan. površine, CK, KTV, telefon, enonadstropna, 830 m2 parcele in dodatni objekt primeren za vikend. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ, 715-009,0609/653-790 25503 LJUBNO prodamo starejšo stan. hišo v mirni vasici, klasično ogrevanje, telefon in 400 m2 zemlje. Cena 85000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009, 0609/653-790 25504 Trstenik - na večji parceli v mirnem okolju prodamo HIŠO v 4. GF. ©22-33-00 in 0609/650-123_25513 Oddam GARAŽO v Strazišču. ©311-412_25519 V bližini Kranja prodamo starejšo HIŠO z gospodarskim poslopjem, parcela 600 m2, cena 130 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 25523 RADOVLJICA - LANCOVO: prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 2200 m2, ravna voda in elektrika za 40 DEM/ m2. POSING d.o.o. ©863-150 25559 GORENJSKA - KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO ali ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom za gotovino. ©227- 202 25557 Dvostanovanjsko, podkleteno hišo z delavnico za kovinsko dejavnost v Naklem, staro 27 let, na parceli 600 m2, prodamo. Cena ugodna. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V bližini RADOVLJICE prodamo novejšo, komfortno opremljeno stanovanjsko hišo z vrtom. Cena 480.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Agent - Kron} Glavni trg 16, Kron/ tel..•064/223-485; 0609/643-495 NEPREMIČNINE AGENCUA z najnižjimi stroški našega posredovanja \ N E P R E IVI 1 Ć N 1 N E | ------- dooV 064/226-503 TRG BLED NEPREMIČNINE Z VAMI PRI NAKUPU PN PRODAJI ^76-076, BLED, PREŠERNOVA 50 MENJALNICA, FOTOKOPIRANJE PONUDBA TEDNA NA RADIU TRIGLAV 96,00 FM, VSAKO NEDELJO OB 11.00 V Radovljici ODDAMO visokopritlično hišo, 200 m2, z vrtom in možnostjo poslovnih prostorov. Najemnina 1.800 DEM/mes. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Ribnem pri Bledu ODDAMO nov vikend, 80 m2, CK, tloris 7x6 m, najemnina 750 DEM/mes. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Žireh PRODAMO zazidljivo parcelo za stanovanjsko hišo ali vikend, ugodno. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Kranj-Tržič, poslovno stanovanjsko hišo v 3. gradbeni fazi, 570 m2 uporabne površine, parcela 877 m2, PRODAMO. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Kranja prodamo novo, večjo, vrstno hišo na 240 m2 zemljišča, komplet izdelano, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Podnartu prodamo starejšo hišo z novim poslovnostanovanjskim objektom cca. 40 m2 , na 1.800 m2 zemljišča, cena 200.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Žirovnici prodamo novejšo hišo caa. 100 m2 stanovanjske površine, lahko dvostanovanjska, na 1.200 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V okolici Kranja prodamo hišo cca 88 m2 stanovanjske površine, cela podkletena na 550 m2 zemljišča cena 370.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Strazišču prodamo novo neizdelano poslovnostanovanjsko hišo cca. 140 m2 uporabnih površin in hišo staro 30 let cca. 100 m2 uporabnih površin, vse skupaj na 930 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V RADOVLJICI prodamo garsonjero, 27 m2, v tretjem nadstropju, cena 2.000 DEM/m2, enosobno stanovanje, 50 M2, za 80.000 DEM, 2.5S stanovanje, 61 m2, za 94.000 DEM in 4S stanovanje, 73 m2, lepo ohranjeno, za 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PARCELO za vikend 700-900 m2, nad Trstenikom prodamo. LOCI ing. 225-116 25316 Starejšo hišo s parcelo ali zazidljivo parcelo. Relacija Šk. Loka-Medvode-Vodice-Ljubljana, kupimo. LOCI ing. 225-116 25318 Polovico starejše hiše v centru Bleda. Pritličje, lahko poslovni prostor ali stanovanje, nadstropje in mansarda cca 150 m2, prodamo. LOCI ing.,d.o.o., 225-116 25319 Prodamo PARCELO 2000 m2, s pritlično staro hišo tloris 90 m2. Rudno Železniki. LOCI ing. 225-116 25321 Na Gorenjskem v bližini avtoceste kupimo zazidljivo parcelo do 1000 m2. LOCI ing. 225-116 25323 Na Bledu ali okolici kupimo starejšo hišo s parcelo. LOCI ing. 225-116 25324 Prodam obnovljeno HIŠO z vrtom v Križah. Naslov v oglasnem oddelku. 25336 HRVAŠKA - CRIKVENICA (okolica) PRIMORSKA HIŠA, komfortna, takoj vseljiva, prodam ali menjam za stanovanje v Kranju ali okolici. ©332-181 25343 Najamem stanovanje ali hišo na relaciji Podnart-Lancovo (okolica). ©736-596 25355 Oddam v najem HLEV za skladišče ali podobno. ©451-832 25399 Prodam GOZD v nemiljah in Selških Lajšah, zelo lep teren. ©66-939 NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, statiko, gradnje, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCH1CAD NEPREMIČNINE posing 1 POSLOVNI W INŽENIRING d.o.o. Kranj, Poštna 3, tel.:224 210 J GARAŽO oddam v najem na Kidričevo c. v Kranju. ©324-641 25474 PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & Com. 226- 503 25484 RADOVLJICA prodamo izredno lepo takoj vseljivo stan. hišo in 1000 pripadajoče parcele, garaža, sadovnjak, poslovni prostor, CK, telefon, cena 239000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009, 0609/653-790 25488 BLED-DOBE prodamo večjo stanovanjsko hišo 400 m2+60 m2 balkonov, 1200 m2 parcele na mirnem idiličnem kraju. Hiša je primerna za tuje poslovne partnerje, predstavništva, počitniško dejavnost ali gostinstvo. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ, 715-009, 0609/653-790 25491_ BEGUNJE NA GORENJSKEM oddamo opremljeno hišo, CK, telefon, garaža, vrt, sadovnjak. Cena najema ugodna. GS 5 STANIČ, 715-009h, 0609/653-790 25494 RADOVLJICA Kamna Gorica prodamo izredno lepo stanovanjsko hišo na lepem in mirnem okolju 180 m2 površine in 400 m2 zemljišča. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ, 715-009. 0609/653-790 25496 PIA ŠKOFJA LOKA © 623-117,622-318 1. Prodamo Bohinj večje 1 sobno stanovanje, 55 m2 2. Prodamo Šk. Loka - Podlubnik garsonjero, 17.45 m2 3. Prodamo Šk. Loka spodnji del stanovanjske hiše s pripadajočo zemljo (klet + pritličje) 4. Prodamo Zg. Bitnje - zazidljivo parcelo 650 m2 5. Prodamo Škofja Loka - starejši objekt, nadomestna gradnja, 800 m2 6. Prodamo Šk.Loka - Groharjevo naselje 3 ss, obnovljeno 7. Prodamo vikend na parceli 910 m2, bližina smučišča Cerkno 8. Prodamo Gabrška gora lep stanovanjski vikend 9. Prodamo Podlubnik 3 ss, 75 m2 10. V Šk. Loki oddamo za daljši čas v najem opremljeno stan. hišo 11. Prodamo Frankovo naselje 2,5 ss z atrijem 12. Prodamo Frankovo naselje 1 sobno stanovanje, 40 m2 13. Prodamo Šk. Loka - Podlubnik 1 ss 14. Prodamo Škofja Loka - 3 ss v stanovanjski hiši 15. Prodamo Rudno pri Dražgošah starejšo hišo, potrebno popravila, na parceli 2000 m2 16. Prodamo Frankovo naselje -manjše 2 sobno stanovanje 17. Prodamo - Sr. Brdo nad Hotavljami - brunarico, 18 m2 18. Prodamo - Železniki na parceli 1200 m2, starejši, delno adaptirano hišo 19. Prodamo Škofja Loka - Podlubnik 2 ss + kabinet 20. Prodamo - Šk. Loka starejšo hišo z lokacijskim dovoljenjem za nadomestno gradnjo 21. Prodamo Gor. vas - staro kmečko stanovanjsko hišo, objekt adaptiran, možnost poslovnega prostora PIA KRANJ S 312-622 1. Prodamo 5 SS v centru Kranja, 111 m2,1.450 dem/m2 2. Prodamo več garsonjer (Planina, Šorlijevo nas.) 3. Prodamo 1 SS 45 m2, Planina, zelo lepo 4. Prodamo 1SS 36 m2, Zlato Polje, UGODNO! 5. Prodamo 1 SS, 33 m2, Planina, lepo 6. Kupimo enosobno in dvosobno stanovanje v Šorlijevem naselju in Zlatem polju za gotovino 7. Prodamo 2SS, Drulovka 64, m2, takoj vseljivo, 107.000 DEM 8. Menjamo 3SS, Golnik, 70 m2, za atrijsko v Kranju 9. Kupimo 2SS, na Vrečkovi oz. Planina II, za gotovino 10. Prodamo 2SS, Ob reki Savi, 55 m2 + 25 m2 galerije, 90.000 DEM 11. Menjamo 3 SS 69 m2, Zlato Polje za 1SS z doplačilom 12. Prodamo dva poslovna prostora v centru Kranja, pritličje 13. Kupimo 2S ali 3S atrijsko stanovanje 14. Prodamo 1,5 SS, 50 m2, Planina III. Gena po dogovoru 15. Prodamo pisarne, na atraktivni lokaciji, 350 m2,900 DEM/m2 16. Prodamo 4 Ss, Planina, 99 m2, zelo lepo, cena po dogovoru 17. Prodamo več stan. hiš v okolici Kranja 18. Oddamo hiše: Stražišče (900 DEM/mes.) 19. Oddamo 1,5 SS, Planina, 50 m2, 550 DEM/mes., opremljena 20. Oddamo 130 m2 - posl. prostor za salon ipd., Stražišče, odlična lokacija! 21. Prodamo parcelo (14.707 m2), Pod-brezje, Lancovo (2260 m2), 50 dem/m2 22. Najamemo hišo na rel. Id Kranja do Mengša, za znanega interes. 23. Kupimo več stan. hiš za gotovino! 24. V okolici Kranja NUJNO kupimo več parcel za znane kupce z gotovino! 25. V bližnji okolici Kranja prodamo več lepih parcel, od 600-1200 m2. PIA JESENICE S 863-145 1. Kr. Gora - prodam enostanovanjsko hišo, 120 m2, parcela 1880 m2, 400.000 DEM 2. Kranj - prodamo priznan gostinski lokal, 110 m2, cena 390.000 DEM 3. Kranj - prodamo 3 ss, 84 m2, balkon, 120.000 DEM 4. Bled - Krnica prodamo stan. hišo 300 m2 stan. pov„ 2000 m2 parcele, cena 370.000 DEM 5. Oddamo na Jesenicah v najem poslovni prostor, pritličje 200 m2, 1600 DEM/mesečno 6. Kr. gora - za penzion zbiramo rezervacije za najem v mesecu maju 98 7. Zgoša - prodamo 2 ss v hiši, 60 m2, 55.000 DEM 8. Prodamo 3 SS v Lescah, 76 m2,147.000 DEM 9. Rateče - dvostanovanjska hiša, 187 m2, parcela 400 m2, cena 125.000 DEM 10. Jesenice - prodamo 2 ss v hiši, 47 m2, cena 43.000 DEM 11. Bled - Dobe prodamo stan. hišo 400 m2 stan. povr. parcele 1200 m2, luksuzno opremljena 12. Javornik - prodamo 4 ss v hiši, 100 m2 + parcela, za 80.000 DEM 13. Ljubno - Podnart prodamo hišo 150 m2 stan. površ, 500 m2 parcele, cena 85.000 DEM 14. Jesenice - trostanovanjska hiša 210 m2 stanov, površine, 1226 m2 parcele, garaža 50 m2,200.000 DEM 15. V Kr. Gori oddamo v najem 2 in 3 SS 16. Radovljica: oddamo 2 ss v bloku, 53 m2,500 DEM/mes, 3 mes. predpl. 17. Oddamo v najem posl. prostor v hiši 53 m2, 500 DEM 18. Moste - Žirovnica dvostan.hiša, 300 m2 stan. pov„ parcele 360 m2 19. Gozd Martuljek - zbiramo rezervacije za najem za mesec marec 98. 20. V Kr. Gori prodamo garsonjero, 30 m2 v hiši, opremljena, 200 m od smučišča, 75.000 DEM V TRŽIČU, Pot na Zali rovt, prodamo dvosobno stanovanje, 53 m2, za 67.000 DEM, na Bistrici pri Tržiču pa dvosobno stanovanje, 57 m2, za 85.000 DEM in trisobno, 80 m2, za 97.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V PODLUBNIKU prodamo 3S stanovanje, v 8. nadstropju, 75 m2, za 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Prodam nov KOTEL ZA ŽGANJE-KUHO, 60 I. 0241-865_25404 Suha BUKOVA ali mešana DRVA po želji razžagam ali dostavim in dostavim. Q641-454 25406 Prodam popolnoma suha BUKOVA DRVA 20 m. Poženik 8, Cerklje, 422- 57 9 25437 Prodam suha KOSTANJEVA DRVA po zelo ugodni ceni. ©460-07925515 Panasonic Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-F1I00 BX/S 97.900 SIT V FRANKOVEM NASELJU prodamo enosobno stanovanje, pregrajeno v dvosobno, 41 m2, za 77.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Pri VODOVODNEM STOLPU v Kranju prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 63 m2, za 105.000 DEM in trisobno stanovanje s CK, 68 m2. za 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. POSLOVNI STIKI DELNICE: Telekom, Color, Merkur, Krka, Petrol, Union, Lek odkupujemo. Pridemo na dom, plačilo takoj z gotovino. ©312-385 22825 ODKUPUJEMO DELNICE Telekoma, Merkurja, Gorenjskega tiska, Gorenja, Aerodroma, in ostale. ©310-537, 041/68-68-19_23812 Največ nudimo za delnice: Colorja, Save, Aerodroma, Pivovarne Union, Gorenja in ostalih privatizacijskih delnic. Gorenjska borzno posredniška družba ©380-100 24993 Maksimalna cena za delnice Telekoma, Živil Kranj, Merkurja Kranj. ©041/64-97-98 24994 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.:06V211-847 STAN. OPREMA Prodam KOTNO SEDEŽNO G RT. in OMARO za dnevno sobo. ©881-674 25059 Prodam lepo KUHINJO s štedilnikom, koritom, jedilno mizo in 4 stole. ©324-289, do 8. ure zjutraj in po 20. Uri 25193 Prodam vrtno garnituro - leseno (mizo, dve klopi), cena ugodna. ©312-064, 312-050 po 19. uri 25275 Prodam KAVČ, raztegljiv 2mx90 cm, kuh. mizo 95x65, kombiniran štedilnik 88x60, vse lepo ohranjeno. ©323-354 od 13. do 19. ure 25295 Po ugodni ceni prodam OMARO za dnevno sobo. ©78-830 25328 Za polovično ceno prodam pomiv. korito Kolpasan ter klubsko mizico. ©310-780 25393 STORITVE TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancjje, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! ©061/813-553 3425 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. ©738-333 ali 0609/628-616 VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA PODJETJA in S.P. Tel.: 064/471-502 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in zabave nudi TRIO Bonsav in silvestrovanja. ©421-498 17387 RESTAVRACIJA "METULJČEK" Škofja Loka, Podlubnik, vas vabi na VESELO MARTINOVANJE 8.11.97 ob 20. uri igra TRIO GORENJSKI NAGELJ. Rezervacije 622-270 24406 Prijetno glasbo za Martinovanje, ohceti, obletnice, nudi TRIO, veliko petja, humorja. ©731-015 25367 POZNANSTVA Si želite življenjskega sopotnika pa ne veste kje ga srečati. Pokličite AFRODITO 324-258, ki vas obenem vabi NA PLES V SOBOTO, 8. 11. v hotel ILIRIJA V LJUBLJANI! 25400 RAZNO PRODAM 100 novoletnih LUČK z 8. različnimi melodijami, ugodno prodam. Na večje količine popust. ©422-193 Prodam suha bukova drva, razžagam in dostavim. ©460-010 25272 Prodam cisterno, kavč, televizor, silikatno opeko NF 500 kom 20 % ceneje. ©67-037_25287 BUKOVA ALI MEŠANA, lahko tudi razžagana DRVA, prodam in dostavim. ©061/714-909_25322 Prodam 2 soda po 70 I, 1000 kom strešne OPEKE (Bobrovec), 2 kolesa Rog (malo rabljena). ©7 1 4-36 1 25364 Prodam ZELJE v glavah in rabljena kovinska VRATA 300x330 cm. ©421-739 25380 ASFALTIRANJE IN tlakovanje, izkopi, nasipi dvorišč, cestišč in parkirnih prostorov. ZIDARSKA DELA komplet objektov ali adaptacije. S-Bor, d.o.o., tel.: 061/813- 870, GSM 041/667-076. LSTRiH J STROJNI ESTRIHI tel.: 064/330 142 Popravilo, prevoz in odkup poškodovanih vozil. Avto vleka -avtokleparstvo Jakša s.p., te!.: (064) 241-168 BIHI d.o.o., Zlato Polje 2, Kranj ©211-534, 041/626-643 - ugodno izvaja GRADBENO ZIDARSKA DELA, PREVOZI BETONA do 20 km brezplačno, strojno ometavanje notranjih ometov, kompresor. 24820 Dobavimo in montiramo ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE in PLISE ZAVESE. Lekero d.o.o., C. na Rupo 45 ©064/245-125 24893 Vodim poslovne knjige malim podjetjem in samostojnim podjetnikom ter TIPKAM diplomske in seminarske naloge. ©741-394 23076 Rolete, žaluzije, lamelne zavese, plise zavese, komarniki ter sereen senčila - izdelava, montaža, popravila. Možnost plačila na obroke. ©061/132 20 01, 041 676-041, 041 676-042 23320 DELAM VSA GRADBENA DELA s svojim ali vašim materiaom, tlakujem dvorišča, tudi vse vrste fasad. Možnost plačila na obroke. ©718-845 23366 TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, POLAGANJE robnikov in pralnih plošč. ©326-819 23943 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo in polaganje laminatov. ©422-193 24346 KERMIKO, PARKET, PVC, POLAGAM, BRUSIM IN LAKIRAM PARKET! TARLE, ©323-585, zvečer24458 Centralno ogrevanje z oljnimi gorilniki priznanih proizvajalcev. Dobava, montaža od cisterne do peči, servis, umeritve, garancija! BETA-Š,d.o.o., tel., fax 874-059 24576 POLAGAM parket in ladijski pod, brusim in lakiram. Kličite do 7. ure in zvečer po 20. uri na ©725-576 24741 ZASTEKLJUJEMO vse vrste balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. ©061/272-381,041/677-541 25093 OBDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ s predelnimi stenami -KNAUF ter montaža ARMSTRONG spuščenih stropov. ©491-425, 224- 3 7 3 25195 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rulete, žaluzije, lamelne zavese. ©621-443, po 18. uri 25206 BOJLERJI, PIPE, KOTLIČKI, VENTILI, PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, ELEKTROINSTALACIJE - popravila, montaža. ©325-815 25207 Sprejmem adaptacijska in druga zidarska dela. ©632-437 25238 K LJ U I\ II JV#%I%I hitro in poceni informacije:Tel.:061/841-846,Mob.:p609/629.514 Nudimo vam PEDIKURO NA DOMU. medicinska sestra kozmetičarka tel.: 064/738-446 Dobavimo in kvalitetno polagamo LAMINATNE TALNE PLOŠČE po ugodnih cenah. Lekero d.o.o., C. na Rupo 45 © 064/245-125 24894 Izvajamo vsa gradbena dela, tudi adaptacije stanovanj in razna popravila. Sprejemamo tudi naročila že za naslednje leto. ©461-609, Splošno zidarstv o, Golnik 46 24968 RODE STROJNI ESTRIHI Tel.: O64/411-605 0609/653-780 STKOJJVO IZDELOVANJE estvihov Klemene tel.471-813. 0609/632-047 (Pit ST3 &9g> 5S3§#Sal ^Sfh fpRBSflSff®^ I HHro, kvalitetno in po ceni s katero boste zadovoljni VI in mi INF:Tel.:06l/811-579 'Mob.:0609/619-615 SUK0PLESKARSTV0 KOŽUŠČEK • kvaliteta, zimski popusti Tel.: 222-313 PVC OKNA Zamenjava starih oken in novogradnje 3 MBA d.0.0. tel.:(064)861-062 fax: (064) 861-054 mobitel:0609 643-293 SCHIEDEL sanacijski dimnik procrom Informacije in naročila - tel.: 0609/645-581 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovzonih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. ©061/ 813-642 in 041/680-751_25251 ELEKTROINSTALACIJE EPNEZ S.P. izvaja vse vrste elketroinstalacij. ©311-53 0 25271 Ali potrebujete prevoz tovora ali potnikov? Se selite? KOMBI PREVOZI po najnižji ceni. ©621-609 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 in 041/691-221 21599 STROJNI TLAKI -ESTRIHI tel.:0609 625 474 061 812 60S SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na ©324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 7453 TV, VIDEO, KAMERE in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu, Bleiweisova 2, Kranj (kino Center). ©222-004 17574 STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA ©328-169 19873 IZPOSODITE SI VIDEO KAMERO SONY - uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. ©222-055 19874 SERVIS in popravila pralnih strojev, vseh tipov, tudi starejših. ©332-350, 325-917 25289 SMETNJAKI iz pocinkane pločevine ali plastični, 240 I. Dostava na dom. ©324-457 25341 Rolete, žaluzije, okna, harmonika vrata, tuš kabine - IZDELUJEMO, MONTIRAMO in POPRAVLJAMO. Možnost plačila na obroke. ©211-418 ali 714-519 25342 VEDEŽEVANJE, svetovanje, pomoč, uroki. ©686-240 Lara 25359 VODOVODNE INŠTALACIJE hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. KOŠNIK, s.p., 332-061 25391 Načrtovanje in zasaditve vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje. ©310-744 25439 Obnavljamo vse vrste oblazinjenega pohištva v usnje in blago. Hitro in poceni. ©53-826 25446 Nega in izdelava naravnih in umetnih nohtov. ©422-669 25447 Popravila vseh vrst TV aparatov TV GORENJE TUDI NA DOMU. ©331- 199 ŠinkO 25449 Imam proste kapacitete na 10 000 kg "ŠTANCI". ©741-606 25512 KNJIGOVODSKE STORITVE nudimo za mala podjetja. ©330-573 25532 STANOVANJA KUPIMO GARSONJERO na Planini, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na ZLATEM POLJU v Kranju prodamo 1S stanovanje, 36 m2, 65.000 DEM, adaptirano, CK, KATV, telefon, dvosobno stanovanje, 50 m2, za 85.000 DEM in trisobno stanovanje, 63 m2, za 82.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na KIDRIČEVI CESTI v Kranju prodamo dve trisobni stanovanji, 70 m2, za 110.000 DEM in 84 m2, za 120.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V ŠORLIJEVI ULICI v Kranju prodamo dvosobno stanovanje, 55 m2, za 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Kranju - Šorlijevo naselje, prodaj enosobno stanovanje 40 m^. * ^ priključki, možnost prevzema cena po dogovoru. AGtNi (064) 223-485 ali (06092643-49^ V Kranju prodamo dvosobno vanje 58 m2, v 4. nac1-4" CK, vseljivo takoj, cena AGENT Kranj (064) 223-485 ali 643-493 Bistrica pri Tržiču prodamo dvosjjj stanovanje 57,17 m2, v 2. nadsu ^ z zasteklenim balkonom, v* fyrf, jučki, cena 85.000 DEM . *■ g^l Kranj (064) 223-485 aH (0^> 493 V Kranju na Planini Pfod^°J$c Na DRULOVKI prodamo dvoetažno lepo, komplet prenovljeno, dvo mansardno stanovanje, z vsemi priključki, za 135.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Prodamo dvosobno stanovanje na PLANINI III, 53 m2, za 92.000 DEM in na Planini I, 65 m2, za 100.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Trisobno stanovanje na PLANINI III, 75 m2, prodamo za 122.000 DEM, na Planini I pa 77 m2 za 115.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Na PLANINI III, v 2. nadstropju, prodamo trisobno stanovanje, pregrajeno v štirisobno, 84 m2, za 136.000 DEM, v 12. nadstropju stolpnice na Planini I pa konfortno trisobno stanovanje z dvema balkonoma, 85 m2, za 1.450 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 - DEM, Kranj 1 ss »«» '"V* Na PLANINI prodamo enosobno Polju, cena 65 000 DEM,* m2 na Kebetovi, cena 91 uw stanovanje 53 m2 v 1. nadstropju.' vsemi priključki, cena po dogovor AGENT Kranj (064) 223-485 ali 643-493 V Kranju prodamo trisobno vane 84 m2, v priUit\u, komp* obnovljeno, vseljivo takoj. 120.000 DEM. AGENT Kran| 223-485 ali (0609) 643-493 v Škofja Loki na Spodnjem prodamo starejšo hišo cca. 175 p stanovanjske površine, v P"'|C obratuje trgovinska dejavnost prvem nadstropju dva stanovanj m2 in 100 m2, cena po dogovora AGENT Kranj (064) 223-485 ali (O* 84 m2 643-493 Prodamo Kranj 3 ss -Zlatem polju, cena 120 000 -0 možen dokup garaže za te« DEM, Kranj 1 ss 34 na *ja rj0j stanovanje v pritličju, z atrijem, 42,5 m2. za 80.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na CESTI STANETA ŽAGARJA v Kranju PRODAMO 3S stanovanje, 100 m2, primerno za poslovne prostore, z vrtom in garažo, za 175.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. ŠTIRISOBNO stanovanje v pritličju in v prvem nadstropju, v ulici GORENJSKEGA ODREDA in v VREČK-OVI ULICI v Kranju PRODAMO, cena 139 oziroma 145.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Na HUJAH v Kranju prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 84 m2, pritličje, klasično ogrevanje, cena 120.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V GORIČANAH PRI MEDVODAH prodamo 2-sobno stanovanje v starejši hiši, obnovljeno, 42 m2, za 67.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Radovljici v centru prodamo novo garsonjero 26,36 m2, vseljivo takoj, cena 56.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju na Planini, Zlatem polju in v Šbrlijevem naselju kupimo več garsonjer za znane interesente. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Mostah pri Žirovnici prodamo mansardno garsonjero 34,30 m2, komplet prenovljeno, telefon, brez CK, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V KRANJU KUPIMO VEČ ENOSOB-NIH STANOVANJ, LAHKO STAREJŠIH POTREBNO ADAPTACIJ, ZA ZNANE INTERESENTE. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Na Golniku nujno prodamo enosobno stanovanje 42,10 m2 visoko pritličje, vseljivo po dogovoru z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Kranj - ali okolica nujno kupimo več enosobnih stanovanj po možnosti z vsemi priključki, cene po dogovoru, za znane kupce. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo enosobno stanovanje 37 m2, v pritličju, z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Kranj - Planina, Šorlijevo naselje, Zlato polje kupimo več enosobnih stanovanj za znane interesente. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Kranj 3 ss 85,50 m2 Ranina y 124.000 DEM, 4 ss 82,40 rn* „ nadstr., na Planini 2, cena _jj DEM. K 3 KERN, 221-353, 22 fax 221-785 ___- Prodamo 2.5 ss v 2. n; 127 Planini 3, nizek blok, cena ^ DEM, ŠKOFJA LOKA (^V) naselje) - 1ss 41 m2 v 2. nau- „ 75 000 DEM, Kranj 2,5 ss TJ ' ( nadstr., na Planini 3, cena ijy DEM, Kranj 3.5 ss. 98 rtfv^ lastnim vhodom, cena uw'" g6 I 2l£' ,9) K 3 KERN 221-785 221-353, Prodamo v Kranju 2 sS^nnr)b pritličju na Planini 1, cena v* v 1 m2, v Kranju 3 ss 83 rn«. gS nadstr., cena 126.000 DEM. ci m2 na Planini 1 v 2. nadsvwi j 99 200 DEM; 3 ss 85 M v ^ K na Planini, cena 125.0M KERN, 221-353, 222-566, »* S 785 --^ Prodamo KRANJ 1,5 »4L*4* nads., cena 68.000 DEM;,4 s» v 1. nad, cena 150.000 DEM.fi sSit $ m2, na Planini v 6. nads., ^ 2 •• 1 m2 na Planini, 2.5 ss1» ,0ou nads., cena 110.000 DEM.!* ^ obrokih do konca leta 221-353, 222-566, fa* PIA nepremičnin* podružnica Škofja K ^ poslovna hiša, Kap1*' -(l trg 7, tet:064/623fh 064/622-318 Prodamo v KRANJU 3 ss Gorenjskega odreda v • cena 140.000 DEM, 2Jgflfi . pritličje, Planina, cena «° m* BLED - garsonjera 30 mZ 3 ^ blokih, cena 65 000 DEM- y&6 221-353, 222-566, faX — Prodamo v Kranju 2,5 ss Q^ nadstr., cena 115 uu" ^ ŽIROVNICI garsonjerai o ^ nadstropju, z garažni n pN cena 56.000 DEM- * g 353, 222-566, fax 221 -7W> h komfonl fR Oddamo 2 ss v Lescan, ^w^ 53 m2, 4. nadstr cena ^ mesečno. K3 KERNI d-O-J-g 566, 221-353 in fax^£J_^-^ ---*---atrij5 STANOVANJE Kranju, prodam. ODDAMO 2 ss_+ 2_£fl 7OO 5!»» Drulovki, etažna CK, cen1 ^ mes., predplačilo, možno N d.o šega odkupa. K3 1«' 22l^ ©221-353, 222-566jnja*^i V Železnikih prodam 3 ss^ stjj| no stanovanje, novo, v Z vanjski HIŠI, cena »J ©66-158 ATEJA Kranj |^*^*^ ?v nftOTiiii mii w otip min !j o Ja Ifi. m ~ teh: 222-800 »VA NAUC VSAK DAN od». A. 16., Nudimo vam veliko izbiro pizz, zrezkov, špageti, ^ra | rezanci, žabji kraki, postrvi, zelenjavni krožnik, slo VSE TO IN ŠE VEČ VAM PO NAROČILU HITRO IN TO PRIPEUEMO NA DOM VSAK DAN od 8.30 do 22J^'jj NEDEUA IN PRAZNIKI od 11. do 22. ure. <£0EZ^\ m i I 1 I <■■;. 'i? ,s tel.: 064/24 21 21 KRANJ Šuceva 27 SAMSUNG BftEZVRVIČNI TEL , SGH-200 , oO CENTRALE,GSM TEL , ob* MONTAŽE,ZAŠČITE,ISDN, * rtiri TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR ?>-x Nek, 7. JeprehicninE S ta n in g Kranj 064-242 754 MALI OGLASI 37. STRAN • GORENJSKI GLAS l°°DAMO: 2 ss v Radovljici, kom-rn°. 60 m2, cena 500 DEM $*?n°. 3 mes. predplačilo. K3 fj*< d.o.o., ©222-566. 221-353 HgX221-78 5 24898 PjiP IN PRODAJA NEPREMIČ-5 CENITVE, IZDELAVA POGODB, teiy ZEMLJIŠKO KNJIGO. DOM PREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, !«^no 24935 !^°DAMO KRANJ Planina III, 1 ss, ViK.fT2/,v-. 80.000 DEM; KRANJ ^NA II 2 ssA/., 78 m2, 1500 g*™-. KRANJ. ZLATO POLJE, 2 iHv7 m2. P|in do bloka' 85000 B SKOFJA LOKA novo 2 ss + 27 W 'ia- 115.000 DEM; KRANJ B«a II ugodno, 3 ss/XII., obnovl-85 m2| 2 balkona, 1400 DEM/ ^ KRANJ CENTER, meščansko 2 Bifflptt, CK, tel., 1600 DEM/m2, ^ŠORLIJEVO NAS. 2 ss, 60 JGnL95000 DEM, KRANJ CENTER CIN0 1550 DEM/m2! V popolni obnovljeni meščanski hiši n^fio tri stanovanja po 70 m2 (I. Vq ''n mansarda), KRANJ STRUZE-J^Oonn hi§i <60 m2) + garaža+vrt, J^Pcr-T^. možna menjava. DOM ■L^ICNINE, 22-33-00, 0609/ Jk^3 24936 $CAm 0: KRANJ- LESCE, RADOVL-'iklto \?2 ali 2 ss za znanega ' j^REM.ČNINE, 22- ^mAMEMo KRANJ okolica naja-Mlfcll^^o hišo. DOM NEPRE-4 blN|NE. 22-33-00. 0609/650-123 V Šorlijevem naselju prodamo 2 ss (vseljivco takoj) in 3 ss STANOVANJE. Cena po dogovoru. ©226- 797 25269 V centru Kranja prodam 4 ss STANOVANJE. ©325-880, zvečerđ 25270 Na Bledu oddam GARSONJERO. ©718-306 25288 UGODNO! 1550 DEM/m2 STANOVANJA - LOKALI v obnovljeni hiši v Kranju. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 RADOVLJICA prodamo 2 ss v pritličju 50 m2, brez CK, KTV, telefon, cena zelo ugodna, GS 5 STANIČ, 715-009, 0609/653-790_25490 BLED alpski bloki prodamo 3 ss 75 m, pritličje, vsi priključki, staro 12 let, kletni prostor, garažni boks. Cena 149.500 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009, 0609/653-790 25492 KRANJ PLANINA^ ZLATO POLJE prodamo več stanovanjskih enot po izredno ugodnih cenah. GS 5 STANIČ, 715-009, 0609/653-790 25497 JESENICE Koroška Bela prodamo pritlično 3 ss 80 m2 popolnoma prenovljeno, CK, KTV, telefon, cena zelo ugodna. GS 5 STANIČ, 715-009, 0609/653-790 25498 RADOVLJICA, BLED, JESENICE, KRANJSKA GORA - TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, 1 SS ali VEČ SS STANOVANJE ZA GOTOVINO. ©863-150 _25558 RADOVLJICA - prodamo novejše 2 ss STANOVANJE, 45 m2, komfortno, z vsemi priključki za 77 000 DEM. POSING d.o.o. ©863-150 25560 VARSTVO kupca. 33-00, 24937 PODLJUBELJ - 2 ss/popolnoma adaptirano, garaža, vrt, primerno tudi za vikend. AMBRAS NEPREMIČNINE, 064/22-66-39, 041/66-84- 70 253O0 KRANJ Zlato polje, 3 SS 62 m2, vselitev je možna takoj, cena 76000 DEM. AMBRAS NEPREMIČNINE, 064/22-66-39, 041/66-84-70 25301 RADOVLJICA, 2,5 ss/2. 61 m2, vsi priključki, lepo ohranjeno, možnost obročnega plačevanja, cena 93000 DEM. AMBRAS NEPREMIČNINE, 064/22-66-39, 041/66-84-70 25302 Oddam sobe na Bledu. ©78-693 25398 Oddam enosobno stanovanje. ©311-90 7 25411 Oddam 2 ss v Kranju. ©228-401, od 17.do 19. ure 25431 V Škofji Loki najamem enosobno stanovanje ali garsonjero. ©621-451 25460 Ženski ODDAM SOBO v Kranju na Planini. ©325-873 25461 KRANJ - Zupančičeva 1, prodamo 3 ss, 80 m2, CK, tel. KTV, popolnoma obnovljeno, cena 130.000 DEM, primerno tudi za posl. prostore, prepis in vselitev je možna takoj. AMBRAS NEPREMIČININE 064/22 66 39, 041/66 84 70. GRADBINEC KRANJ stanovanjskem bloku na Zlatem polju ob obvoznici v ^ranJu prodajamo dvosobna in trisobna stanovanja, 9arsonjere in garaže. Stanovanja bodo dokončana in vseljiva v mesecu novembru. , Dodatne informacije lahko dobite v našem 0fnercialnem sektorju pri g. Kernu (tel. 226-300). JESENICE Koroška Bela prodamo 3 ss 81 m2, CK, KTV, tel., visoko priti, lep pripadajoči vrt, dva balkona in garaža. Cena zelo ugodna. GS 5 STANIČ, 715-009, 0609/653-790 25499 Prodamo Radovljica - 3,5 ss 73 m2 v 1. nadstopju, na Gradnikovi, v celoti prenovljeno, cena 109 500 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 25522 Moški išče SOBO s souporabo kopalnice v okolici Radovljice, Lesc ali Bleda. Pripravljen tudi nuditi pomoč pri domačih opravilih. Šifra: ZAPOSLEN 25526 Prodamo STANOVANJE v ulici Trg rivoli v Kranju, 81 m2. ©326-323 25541 ODDAM STANOVANJE 30 m2, delno opremljeno, Lj. - okolica, 300 DEM mesečno + stroški. ©226-857 25545 Kranj - zlato Polje prodamo 1 ss stanovanje, 38 m2, komfortno, takoj vseljivo, 65 000 DEM. POSING d.o.o. ©224-210 25550 KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 2 ss STANOVANJE 54 m2, komfortno, obnovljeno, takoj vseljivo, za 95 000 DEM. POSING d.o.o. ©224-210 25551 KRANJ DRULOVKA prodamo GARSONJERO 33,5 m2, z balkonom in ločeno kuhinjo za 63 000 DEM. POSING d.o.o. ©224-210 25552 Iščem VARSTVO 11- mesečnega otroka na Bledu. ©041/624-321 25294 V varstvo sprejmem otroka na svojem domu. ©327-317 25310 Dolgoletna varuška sprejmem otroka na moj dom. ©226-394 25431 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. ©692-194 23874 Rabljeni deli. motorji, menjalniki, karoserijski deli, tudi kompletne karoserije. ©332-178, 0609/617-673 24647 GUME 4 kom., letne, rabljene in dve platišči, 175/65 R 14, prodam, primerne za avtoprikolice, cena simbolična. ©710-119 25365 Prodam GUME NOKIA ter SAVA m+S, nove in rabljene. ©460-087 25426 AVTOPRIKOLICO 180x100, prodam za 30.000 SIT. ©242-137 25440 aaaa aaaa ENO LETO BREZ STROŠKOV OBVEZNEGA ZAVAROVANJA IN REGISTRACIJE FIAT UNO 12.490 MAREA 326.990 SCUDO 32.990 24.*T6 »niionje -1.580 DUCATO MAXI 31.990 ^3JU»yD^ »ntkanio - 1.980 Rezervni deli ♦ dodatna oprema ♦ servis. BRAVA MANI A 1.6SX,2XAIRBAG, CENTR. ZAKLEPANJE, ELEKTR. POMIK STEKEL,' SERV0 VOLAN,... 24.940 J f**i I i n serviser vo« Bleivveisova 10, Kranj, tel.: 064/224-549 Servis: Struievo 1, telefon.: 0«4/a24-344 %S°,VANJA ODDAMO: KRANJ )1 " 3Jj 3 ss, 85 m2, opremljeno, ,utM/mes, 3 mes., predpl.. IJ Planina I 1 les. ^mplan,na1, ss+k, 50 m2, mes. predpl., 1 ss, 50 m2, J^es., polletno predpl. za 2 Kte^NJ zla*o polje 1 ss, 30 KbC? °Premljeno, 400 DEM/mes. V^P/edpl., KRANJ VODOVOD-V 1ss, cca 40m2, 400 DEM/ »s n no PredP'-. ŠENČUR 2 ss JM/mPOs-vhodom, opremljeno, 500 fcl™-. 3 mes.predpl., JESE-aarsonjero, 22 m2, balkon, mes.predpl. V Srednji vasi oddamo manjšo hišo za 350 DEM mesečno. Predplačilo eno leto. Naslov v oglasnem od-delku.___29483 RADOVLJICA Grad. nas. Padamo garsonjero 28 m2, I. nads., CK, KTV, tel. cena 49000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009,0609/653-790 25486 Trisobno stanovanje na Partizanski cesti v Škofji Loki nujno prodamo. Cena ugodna. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 l$M3M°cP|Wmes., 3 m i^0E?REMIČNINE, 22-33-00, 24939 iS ^GARSONJERO Bled-alpski &^ Z«yyieno- tel- CK, KATV, JSS^^ogovoru. ©0601/24-797 '^n?;2LATO POLJE 2 ss 61,50 !• takni 0 m2. Sorlijeva 2 ss 55 %Er0'deljivo ter 1 ss, 41 m2. [pj—^^226-503 25179 P?UNINA 2-5 ss 85 m2- 3 E& tako,' > ss 64 m2> 2 sobno 66 !S6-5r£Q| vseljivc • °--- ŠKOFJA LOKA - Fr. nas., prodamo 3 SS 66 m2 z atrijem, popolnoma urejeno, primerno tudi za poslovne dejavnosti, cena 120.000 DEM. AMBRAS NEPREMIČNINE, 064/22 66 39, 041/66 84 70 KRANJ - za Zdravstvenim domom prodamo 3 ss stanovanje, 69 m2, komfortno, kompletno obnovljeno za 105 000 DEM. POSING d.o.o. ©224-210 MIKE & Comp. 25180 KRANJ prodamo popolnoma opremljeno garsonjero, CK, KTV, telefon. Cena zelo ugodna. GS 5 STANIČ, 715-009, 0609/653-790 25487 RADOVLJICA Grad. nas. prodamo dvosobno stanovanje 50 m2, IV. nad., CK, KTV, telefon, cena 83.000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009, 0609763-790 25489 v Kranju 2 ss 55 m2, fe^streh^fnsardno 72 m2 s 40 JiJ3 airene. MIKE & Comp. 226- I -------__25181 ' fnie 75 r!S novo dvosobno stano-^P^26U590°3dnO Prodamo- MIKE i*s 47,v|,cE zelo ugodno prodamo 2 Wc takoi vse,i',vo' obnovljeno, ^s^^&copnp 226-503__ Kvarno 1 ss, 52 m2 z atrijem na \\ 'S'»za manjše 1 ss, I. ali i». nad. l^mn ? m a,i Sorlijeva. Mike & |<^226-503 25185 več garsonjer v Kranju in ^udente. K3 KERN d.o.o. ^566, 221-353 in fax 221-785 25183 PRODAMO: UUBL-• 2 ss, 47 m2+ MS. NEPrpm.I6- 106.000 DEM. s2^50^fMlCNlNE, 222-33-00, K&7>-—25230 ..Mera 4AI° pOUE l&0i. + OAr *40 1712 • cena 7300C Rff NEPRCŽ^,Abox 140°0 DEM. nova 73000 >lN balkSrIAN0VANJE 82 m2 z v ' a|konoma, I. nadstr. ©325- I^OrT"" C0^ odrtiSs Xšenčuriu s svojim 6toCPo možnosti dvema ' '-•411-75 3 25261 MAKLER BLED d.o.o. "ODAJA NEPREMIČNINI 4260 Bled, Ljubljanska cesta 3 tel.: 064/742-333, 742-334, fax: 064/742-335 Ob vznožju Julijskih Alp v Radovljici smo zasnovali in zgradili NASELJE SONCA. Sestavljajo ga dva trietažna in dva štirietažna objekta dvojčka, s tipično arhitekturo ter s po enim stanovanjem v vsaki posamični etaži. Stanovanja nudijo čudovit razgled na Triglav in okolico ter veliko sonca. Naselje je že dograjeno do III. faze, dokončanje pa je predvideno do februarja 1998. V NASELJU SONCA je skupaj šestnajst trisobnih stanovanj s površino okrog 81 m2, štiri dvoinpolsobna stanovanja s površino okrog 70 m2, in dve dvosobni stanovanji s površino okrog 60 m2. Pritlična stanovanja imajo tudi atrije oziroma terase. Če ljubite Gorenjsko, hkrati pa tudi mir in intimnost, nas pokličite po tel. 064/742-333 ali 0609/647-974, in z veseljem vam bomo razkazali naselje. Privoščite si svoj delček narave v NASELJU SONCA. PRODAJA IN , MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽ1LCEV ^MONROE? VOZILO KUPIM Kupim ŠKODO FAVORIT I. 90/91, dobro ohranjena. ©624-928 25262 Kupim karamboliran GOLF. ©725- 165 25278 VOZILA MITSUBISHI LANCER 1.5 GLXI, prvi lastnik, I. 90, bele barve, redno servisiran, ugodno prodam. ©061/ 716-221_ 24761 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1983, J lepo ohranjen, prodam. ©471-662 24814 DAIHATSU APOLAUSE 1.6 16 V, letnik 1991, prodam. Cena 7900 DEM. ©211-459 • 25118 Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 50.8, lahko s pogodbenim delom. ©211-951 25170 Prodam ŠKODO FAVORIT in Z 750 za rezervne dele. ©66-210 25192 Prodam garažiran, lepo ohranjen in stalno servisiran NISSAN SUNNY 1.6 SLX, I. 87, reg. do 7/98. »064/78- 072 25217 Prodam osebni avto SEAD IBIZA 1.6 GLX, letnik 1995, cena po dogovoru. ©741-410 25236 Prodam HYUNDAI PONY GLS, I. 90, reg. do 7/98. ©451-825 25242 Prodam GOLF I. 82, reg. do 10/98. ©81-269 25243 Prodam VW HROŠČA I. 76, reg. do oktobra 98, dobro ohranjen. ©330- 392 25256 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI HROŠČ 1303 J, letnik 1975, bele barve, lepo ohranjen, registriran do julija 1998, ugodno prodam. ©471- 266 25113 ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO 25553 Kranj Planina prodamo 3 ss stanovanje, 82 m2, komfortno, vzdrževano, z 150 m2 ograjenega urejenega atrija za 132 000 DEM. POSING d.O.O. 0224-210 25554 Železniki - prodamo novo 3 ss stanovanje, 84 m2, moderna gradnja, z vsemi priključki, za 93 000 DEM z možnostjo odkupa garaže. POS-ING d.o.o. ©224-210_25555 KRANJ, DRULOVKA, ŠK. LOKA takoj kupimo GARSONJERO, 1 SS ALI VEČ SS STANOVANJE ZA GOTOVINO. ©227-202 25556 GUMi PNEUMO CENTER ® Kidričeva cesta 72A, Škofja Loka (Trata) tel.: 064/634-022 • montaža in centriranje osebne in tovorne pnevmatike • prodaja osebne in tovorne pnevmatike (Michelm, Goodvear, Nokia, Fulda, Kleber, Sava, Matador) • avtooptika • hitri servis Delovni čas: od 8. do 18. ure; sobota od 7.30 do 12. ure HYUNDAI ACCENT 1.3 LS, 5 vrat, I. 95, cena 13.200 DEM, HYUNDAI PONY 1.5 GLS, 5 vrat, I. 90, cena 7200 DEM. MITSUBISHI L 300, KOMBI, letnik 1987, cena 8400 DEM. Prodamo AVTOHIŠA LUŠINA ŠKOFJA LOKA, Gosteče 8, ©652- 20 0 25258 Prodam karamboliran R 4, I. 88. ©451-325 25334 HONDA CIVIC 1.4 HB, I.89, met. siva, reg. do 5/98, 7900 DEM. AVTO LESCE d.o.o. ©719-118 25349 TVVINGO BASE, I.96, rdeč, 22 000 km, reg. do 10/89, nov motor, 1. lastnik, 1. barva. 13 200 DEM. AVTO LESCE d.o.o. ©719-118 25350 HONDA CIVIC 1.6 i SEDAN, I.90, rdeča, SV, CZ, ES, AR, 10 200 DEM. AVTO LESCE d.o.o. ©719-118 25351 PASSAT 1.8 GL, karavan, I.90, rdeč, SV, CZ, ROLO, SANI, 13 200 DEM. AVTO LESCE d.o.o. ©719-118 25352 NAKUP VOZIL NA KREDIT Z DOBO VRAČILA 5 LET. Stranke obveščamo, da imamo zimski delovni čas - 9 do 17 h, sobota 9 do 12. ure. AVTO LESCE d.o.o. ©719-118 25353 NISSAN PRIMERA 1.6 SLX I. 8/92, 4 vrata, prodam. ©242-277 25354 ASTRO 2.0 GSI, I. 92, prodam za 20.000 DEM. Možna menjava za cenejše vozilo. ©632-465 25357 Prodam CLIO 1.2 I. 95, 5 v, lepo ohranjen, cena po dogovoru. ©620- 460 25359 TALBOT SAMBA celega ali po delih, poceni prodam. ©50-570 25370 Prodamo ŠKODO I. 93, ŠKODO I. 94, MERCEDES 190 I. 85, AUDI COUPE 2.3 I. 90. Možen kredit, ©064/242-300 ali 242-600 25378 JUGO 55 KORAL, I. 90, nikoli karamboliran, 3300 DEM. ©421-191 popoldan 25381 Prodam Z 101 I. 84, karambolirana soredaj, reg. do 3/98. ©311-774 JUGO 45, I. 90, reg. do 5/98, bel, prodam za 1800 DEM. ©715-468 25383 m BOJIM SE MOKRE CESTE, IMA M DOBER Dušan Jerala s.p., Škofja Loka J od ponedeljka do petka od 730 dc119.ure, St"ori18. do 12. ure, nedelja m prazniki - ZAPRTO Delovni čas: UNO 1.0 FIRE, I. 93, bel, reg. 10/98, 7300 DEM, TOYOTA HIACE 2.4 DIESEL, I. 96, 8+1 sed., prvi lastnik, 25900 DEM, GOLF CL. I. 91, rdeč, reg. 10/98, 8900 DEM, KIA SEPHIA 1.6 GTX, I. 94/95, bela, kljma, CZ. ES, 13300 DEM, R 21 GTS NEVEDA, I. 92, rdeča, SV, ES, CZ, letve, rolo, 10700 DEM, LANCIA DELTA 1.6 I. 94/ 95, rdeča, klima, 16700 DEM, FIESTA 1.1 I, I. 94, bela, 50.000 km, 10800 DEM. AVTO LESCE, ©7 1 9-118 25385 Prodam CITROEN AX I. 88, registriran do maja, cena 4400 DEM. 0221-097 25387 Prodam BMW 316 I, I. 92, 87000 km, metalna barva (mišje siva), ohranjen, garažiran. Cena 21000 DEM. 054- 32 2 25388 Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, 0634-148 in 0609/632-577 3525 MITSUBISHI ECLIPSE TURBO, I. 91/4, 96500 km, servisiran, servisna knjižica, veliko dodatne opreme, 200 PS, lepo ohranjen, zelo ugodno prodam. 0041/644-991 1894S ODKUP, PRODAJA RABLJENIH VOZIL, UREDIMO PREPIS. 0323-298, 0609/643-202._23945 ODKUPUJEMO LADE gotovinsko plačilo, uredimo prepis. 0323-298, 0609/643-202_23946 AKUMULATORJE za vaš avto, brezplačna montaža, dveletna garancija, plačilo na več čekov, nudi AGROIZBIRA PROSEN Čirče, ©064/324-802 24053 nokian RENAULT SEMPERIT ® Tadej Draksler s.p. MICHEL.IIU UNIRDYAL Zasavska c. 30 4000 Kranj tel./fax: 064/33 27 28 snežne verige ® KONIG NOVO NOVO NOVO NOVO VSAKDAN HAPPTHOUR od 14 do 16. ure (PIZZA + 0,3 1 piva, Fante ali Coca-Cole) 700 SIT HALO KAVAH V CENTRU PLANINE R 1 LIL Nikole Tesle 1, Kranj, teL 330-133,331-206 Voznica Barbara Vam najboljše PIZZE, TIRAMISU, TESTENINE Z JURČKI, ĆEVAPČIĆE, SOLATO KAVAL4R z najlepšo KATRCO dostavi na dom. Kdor pa je od nje hitrejši in pride po jedi sam, dobi nagrado 0,2 1 piva ali Fante ali Coca Cole - GRATIS! ZA PRODAJO DODATNEGA ŠOLSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA NUDIMO DO 30% PROVIZIJE. TEDENSKA IZPLAČILA TER REDNA ZAPOSLITEV. ©634-064, 041/637-492 20484 Zaposlim AVTOKLEPARJA in FANTA za priučitev. Šifra: ZANESLJIV 24669 BISTRO DAMA na Planini zaposli dekle za delo v strežbi. Pisne vloge osebno ©331-206 24970 Za risanje notranje opreme ZAPOSLIM dekle ali fanta. Delo na računalniku. ©633-690 25005 Zaposlitev v ključavničarski delavnici dobi STROJNI KLJUČAVNIČAR -mehanik. ©227-178, 310-776 25048 Zanimivo, dinamično delo, tedenska izplačila, možna redna zaposlitev. ©57-211 danes od 14. do 16. ure 25056 Na območju Gorenjske in notranjske honorarno ali redno zaposlimo ZASTOPNIKE za atraktiven, komercialno uspešen artikel. Dodatne informacije na ©622-846, od 15. do 18. ure 25064 KV MIZARJA in POMOŽNEGA DELAVCA, zaposlimo. Pogoj: odslužen vojaški rok in dve leti delovnih izkušenj. ©58-802 25115 Prodam FORD FIESTO 1.93, ohranjena, elektro paket. ©411-348 25263 Prodam ALFA 155 1,8 twin park, 1.93, bele barve, dodatna oprema, cena 14 700 DEM. ©061/841-463 25264 Prodam JETTO 1,6 B, lepo ohranjena, garažirana, reg. do 1.9.98. ©874-185 25267 Prodam FIAT PUNTO 55, I.95, 26 000 km, 5 vrat, garažiran. ©411-893 25268 ROWER 216 GSI 93 ali 416 SI 96, prodam. ©325-754 25273 Prodam GOLFA I. 82. ©411-198 25276 Prodam GOLF diesel I. 91, rdeče barve, 5 v, 5 p, drugi lasnik. ©310-537, 041/68-68-19 25283 Prodam Z 128 I. 90, 70.000 km, karambolirana levo spredaj, neregistrirana, cena po dogovoru. ©66-745, popoldan 25284 Odkup, prodaja, prepis vozila. Možen kredit, menjava staro za staro. Takojšnje izplačilo v gotovini. AVTO AS, Polica 2, ©471-340, 312- 255 " 25290 ODKUP - PRODAJA RABLJENIH VOZIL, PRENOS LASTNIŠTVA -KREDITI. MARK-MOBIL KRANJ, ©242-600, 242-300 25293 Prodam RENAULT 4 GTL, I. 91. ©327-881 25304 Ugodno prodam JUGO 45, I. 89. ©461-819 25305 Prodam BX 16 TRS KARAVAN, reg. do 11/98, nove gume, akumulator, šibedah, radio in vlečna kljuka. ©401-363 25312 Prodam ali zamenjam registriran dobro ohranjen R 18 TL, I. 1982. ©451-916, 326-606 25326 ALFA ROMEO 145 1,8 TWIN SPARK, praktično nov, nujno in ugodno prodam. ©064/53-532 25327 AURISINA, d.o.o., proda: CUO 1.4 RT, 1.93; FIAT TIP01,6 SX, 1.93, klima; Opel ornega 1,8,1.87; M 190E, 2.0,1. 84; kadett 1,5 T, TO i, I. 89; T0Y0TA CELICA 2.0, GTI, I. 87; SAAB 9000 i 2.0; 16 V, I. 89; CITROEN BX 15 RE, I. 88, Alfa sprint 1,3, I. 88. Tel.: 061/123-25-63, 041/676-945 Prodam BX 1.6 TZS, I. 91, reg. do 6/ 98, metalik zeleno siv, servo volan, klima, elek. stekla, ogledala, daljinsko cen. zaklepanje, radio s 6 zvočniki, ohranjen, garažiran, cena 7600 DEM. ©224-182, dopoldan 25401 Prodam VW CARAVELO 8+1, I.89. ©312-248 25405 JUGO 55 AX I. 88, R CLIO 1.4 RT, prodamo. AVTOGARANT 634-231 25409 LIVADA.D.O.O. AVTOINTEX proda več vozil: MERCEDES benz 300 D I. 77, JUGO 60 KORAL I. 90, LANCIA Y 10 1.1 IE I. 93, ASTRA 1.6 IGL KARAVAN, I. 92, BX 16 I. 89, 90, ASCONA 1.6 D I. 85, GOLF I. 84, 85, SUZUKI SWIFT 1.3 GL I. 93/94, NIVA 1600 L. 86, UNO 90 CS I. 90. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. ©224-029 25414 Prodam JETTO letnik 1987. ©212- 200 25417 Odkup vozil - prenos lastništva krediti. AVTOGARANT 634-231 25418 AUDI 1.8 I. 88, FORD FIESTA 1.1 C I. 91, prodamo. AVTOGARANT 634- 23 1 25419 DAEVVOO RACER 1500 I. 94, NISSAN MICRA GL I. 86. prodamo. AVTOGARANT 634-231 25420 BMW 318 IS I. 93, AX 1.1 TGE I. 90, prodamo. A^OGARANT 634-231 25421 PASSAT GL I. 92, R 5 CAMPUS, I. 90, prodamo. AVTOGARANT 634- 23 1 25422 ALFA 1.3 I. 90, ALFA 1.3 I. 92, prodamo. AVTOGARANT 634-231 25427 OPEL SENATRO 2800 I. 80, FORD TRANSIT FT 100 LD I. 90. AVTOGARANT 634-231 25432 R 4 GTL I. 87, prodamo. AVTOGAR-ANT 634-231_25433 Prodam FIAT UNO 1.0 IE, I. 93. ©622-165 25435 Prodam karambolirano vozilo R 9 diesel. ©241-588 2543a CORDOBA 1.8 CLX 94, metalik, veliko opreme, 61000 km, odlično ohranjen prvi lastnik. ©325-077 25457 126 P, I. 90, reg. do 2/98, rdeče barve, prodam. ©421-687 25462 "A ^ I C" SERVIS"5-J--* fi^CEVI VGRAJEVANJE NADOMESTNIH DELOV V MOTORNA VOZILA Grosova ul. 25,4000 Kranj Tel.: 064/245-450 Prodam R4,1.91, ugodno! ©52-124 25508 Ugodno prodamo: CLIO 1.2 RN 5 v, I. 94, LADA SAMARA 1500 I 4 v, I. 96, FORD ESCORT 1.8 16 v, 3 v I. 92, JUGO 45 KORAL I. 88. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. ©428-0011 ali 428-0012 RENAULT Preša Cerklje. 25510 Ugodno prodam ohranjen HROŠČ 1200, reg. do 10/98, I.75. ©741-606 25611 ŠKODA FELICIA GLXi, I.95, srebrna, GOLF JXB, I.88, rdeče barve, DAIHATSU APPLAUSE 12.6 1.91, kovinsko grafitne barve, ŠKODA FORMAN GLX, I.93, ugodno prodamo. Možnost kredita. ©863-430 od 9-12 in 14-17. ure 25521 Prodam R 4 GTL, I.87. ©864-032 25527 Prodam LADO NIVO, I.92, reg. do maja 98. ©451-236 25528 NAJUSPEŠNEJŠA AVTOSOLA priporoča vam jO tudi Primož @311-035l MAHE, do.o., Gasilska c. 9, 4208 Šenčur tel.: 064-415-020, faks: 064-415-021 išče podjetje ali zunanje sodelavce za razvoj elektronske naprave na podlagi mikroprocesorja ST 6 in PIC serije - Hardware in Software. Od ponudnikov pričakujemo samostojnost pri izpeljavi projektov. Inf. po tel. ali pisno do 14. 11. 1997. GOLF JGLD, I. 83, modre barve, nereg., prodam. ©421-687 25463 Prodam GOLF JGL, I. 83, bencinar, reg. do marca 1998, cena po dogovoru, lepo ohranjen. ©861-967 25465 Prodam Z 101 SKALA I. 89, prvi lastnik. ©061/612-851 25475 Prodam KAMION Z 35-8 I. 88. ©061/612-851_25477 C AX FIRST 1.1 I, I. 93, reg. 6/98, bele barve, lepo ohranjen. ©328-854, 860, 038 25479 Prodam JETTO diesel, I. 86 ali menjam za kombi 8+1 z mojim doplačilom. ©58-324, Jesenko 25506 Prodam JUGO 45,1.90, rdeče barve, reg. do 10/98. ©328-056 25507 OPEL KADETT SOLZA 1.4, 1.91, prevoženih 117 000 km, temno sive metal barve, cena 9200 DEM. ©061/ 883-656 25538 POPRAVILO AVTOPLASTIKE in PRODAJA VEČ TIPOV ODBIJAČEV. ©451-621 in ©411-062 25539 Takoj dobi dele dekle za delo v strežbi. ©310-155 25221 Zaposlim MESARJA sekača lahko tudi priučenega. ©247-100 25226 V mesecu decembru zaposlimo več TRGOVK! Šifra: DEŽELA IGRARIJE 25248 Zaposlimo več MIZARJEV. ©471- 739 25255 Za delo v živilski trgovini v okolici Kranja zaposlimo KV PRODAJALKO. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in delovnimi izkušnjami pošljite na METULJ,d.o.o., Tavčarjeva 20, Kranj, ©332-848 25259 Zaposlimo VOZNIKA za dostavo pizz in NATAKARJA z izkušnjami. F 1, ©323-007 25260 Če na domu želite dober zaslužek ter lahko delo, pošljite kuverto z znamko in vašim naslovom: Kavčič, Prešernova 5, Radovljica 4240 25286 Delo na domu. Sestavljanje igrač, šivanje itd. Informacije brezplačne. Šifra: GARANCIJA 25311 IŠČEMO prodajalko - prodajalca za prodajo v drogeriji, parfumeriji. Delovno mesto je v Kranju. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: DOM MUELLER Kranj Rok za prijavo je 8 dni. Prešernova 1 4000 Kranj Vse, ki ste mladi, vedri, ieljni dokazovanja ter letite svoje znanje z veseljem uveljaviti v praksi, vas vabimo k sodelovanju. ZAPOSLIMO: - KOMERCIALISTA z dokončano višjo ali visoko šolo z aktivnim znanjem italijanskega jezika in triletnimi delovnimi izkušnjami Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Vaše prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi pošljite na naslov: SPORTINA BLED, d.o.o., Ljubljanska 4, 4260 Bled, s pripisom za razpisno komisijo. FIAT PANDA 750 FIRE, 1.91/6, reg. do 6/98, bele barve, uvožen, hard top 2 x, 70 000 km, izredno lepo ohranjen, cena 3700 DEM. ©801- 009 25536 MAZDA 121 i, 1.3, kat., rdeča, I.90/6, reg. do 6/98, 47 000 km, dodatna oprema, cena 6600 DEM. ©801-009 25537 Prodam RENAULT 25 V6 z vso dodatno opremo. ©222-541 25544 Prodam VW JETTA 1,8 i GL, 1.91, dodatna oprema, cena ugodna. ©401-473 25549 ZAPOSLITVE Iščemo ZASTOPNIKE za terensko prodajo medicinskih pripomočkov. ©55-446, 50-274 in 0609/651-737 KAVA BAR v Škofji Loki honorarno zaposli dekle. ©634-133 25456 Zaposlimo mlajšega poklicnega VOZNIKA C kategorije za delo po Sloveniji. ©332-073 25466 Zaposlim KV MIZARJA priučenega in delavca vajenega mizarskih del, pripravnika. ©061/612-851 25476 Ali vam terensko delo ni odveč? Za dober zaslužek mesečno in tedensko izplačilo! Nas lahko pokličete na ©064/472-768 ali GSM 041 691-255 25478 Iščemo potnike za terensko prodajo masažnih pripomočkov. ©226-394, pO 21. Uri 25480 Gostišče zaposli NATAKARJA - ICO, honorarno ali redno. Izkušnje v restavraciji in znanje enega tujega jezika. ©686-000 25509 IŠČEM delo ŠOFERJA (kombi ali podobno). Delo lahko v nočnih ali zgodnjih jutranjih urah. ©332-706, zvečer 25347 DISCOTEKA ART Radovljica išče sposobne redarje. Informacije v soboto! 25360 TRGOVSKO urejeno in vestno zaposlimo v trgovini na Bledu. ©718-853 25368 Iščem delo na domu, lepljenje, sestavljanje. ©632-506 Sabina 25372 Iščemo prijetno mlado dekle za delo v strežbi, v piceriji. Vikendi prosti. ©461-878 25392 Zaposlimo MESARJA s prakso v predelavi. Delo je v Mengšu. ©068/ 44-765 25394 V kolikor potrebujete redno zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo, pokličite na © 311-131 25408 FELIKS - priprava in razvoz jedi objavlja prosto delovno mesto ŠOFERJA ZA RAZVOZ JEDI Pogoj: izpit B kategorije Tel.: 634-545 KV KUHARICO in VOZNIKA za razvoz jedi z lastnim avtom zaposlimo. Informacije na ©225-207 25520 PIZZERIJA MORENA iz Žirovnice takoj zaposli KUHARJA. ©802-211 25525 Potrebujemo osebo za ČIŠČENJE SKUPNIH PROSTOROV. Informacije na ©326-017 od 9 do 11. ure dopoldan 25529 Z zaslužkom 100 DEM dnevno lahko postanete zastopnik znane slovenske firme. ©311-101 25530 KOMERCIALISTKA išče PRIPRAVNIŠTVO v okolici Kranja. ©431-436 25540 Nujno zaposlimo DELAVCA V PREDELAVI PLASTIČNIH MAS. Istočasno iščemo tudi VODILNEGA DELAVCA z znanjem za nastavljanje računalniško krmilnih strojev za plastiko. Od po dogovoru. Nastop dela možen takoj. Pisne ponudbe pod Šifra: NUJNO IN STROKOVNO 25542 ŽIVALI Oddamo 6 KUŽKOV, mešančki, dobrim ljudem. Stari cca 6 tednov. 0801-626 25219 Kupim bikca simentalca starega 6 do 8 tednov. ©460-031 25235 Prodam več BIKCEV črnobelih, starih en teden. ©451-336 25239 r Prodam BIKCA simentalca, star dva meseca. ©061/613-047 25241 Prodam KOZLA srnaste pasme z rodovnikom. ©721-584 25244 Prodam brejo pašno TELICO sim., mlado brejo KRAVO ciko in ŽREBETA Norik. Šmid, Dražgoše 30, ©67-245 25247 Prodam 250 kg težko TELICO, A kontrola. ©421-303 25257 Prodam težjega BIKCA po izbiri. Bergant, Godešič 79 25255 MESO mladega bika prodam po 600 SIT/kg. ©691-503 25282 TELIČKO sim. 200 kg, prodam. ©061/825-180 25373 Prodam več črnobelih BIKCEV, starih 7 do 10 dni. Konc Janez, Letence 6, Golnik, ©461-398 25375 Prodam črnobelega BIKCA starega teden dni. ©422-088 25376 Prodam 9 mesecev brejo TELICO sim. ali ciko. ©715-503 25386 TELICO sim., staro 6 mesecev menjam za bikca. ©66-630 25396 Kupim BIKCA težkega 150 - 250 kg. ©731-302 25403 Prodam BIKCA simentalca cca 120 kg, prodam. Olševek 48 25413 Prodam TELICO v 8. mesecu brejosti simentalka. ©471-726 25415 Prodam ŽREBICO norik, staro 7 mesecev. Struževo 12, Kranj 25416 Prodam ZAJCE in kupim KRAVO; 451-115 ____ Kupim teličko simentalko, kg. ©736-455 __^ Prodam mladega PAVA, ZAJC^ BIKCA 110 kg. ©421___ Prodam črnobelo TELICO, brjj mesecev in črnobelo teličko, si m mesecev ter črnobelo en teden j teličko. ©401-355______3 Prodam MESO od bika. Wi ©451-457 ___Z Prodam dva črnobela BIKCA, ^ 10 dni in pralni stroj v okvari. * 761 ___J Prodam BIKCA simentalca 1"J starega. ©241-182 __M Prodam JAGENJČKE. ©411-'- 25335 Enoletne KOKOŠI za »Jjj| n^adaljno rejo, prodam. ZaDn^-, Prodam 14 dni staro 'ri^J brezova DRVA. ©460-036__^ Kupim TELETA simentalca, 50 - 120 kg. ©431-483 ___> -----7w Prodam malega nemškegai» „, samičko, rodovniško, staro a sece. ©312-564 Prodam rodovniške KOZE pasme. ©78-412_____^ Po ugodni ceni prodam dva J ZIJSKA MUCKA, stara 2 j ©862-105 smo JEKOVEC PETER Senično 27 pri Golnik Strojimo In prodajamo razne vrste kož ter šivam0 krznene preproge pong^ delovni čas: . vsakdan: 6-13.30ure,sob.. pon., čet.: tudi od 16-18 ure Prodam 10 dni starega nadaljno rejo. ©721-1^ TELILI Kupim 10 dni starega J ©731-028 Prodam TELIČKO sim., ?y tednov za nadaljno rejo a" J ©66-323 _____A Kupim bikca sim. težkega (P I 300 kg. ©061/841 -lOJL^ MERKUR' TC DOM Cesta na Okroglo 8, Naklo, telefon: 064 488 303 delovni čas od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure NOVEMBRSKA PONUDBA SADIK SADNEGA DREVJA In sadovi vašega sadovnjaka vam bodo v ponos. 800,00 JABLANE: James Grive, Julvred, Alkmene, Fantazija, Elstar, Gala, Jonatan, zlati delišes, rdeči boskop, Jonagold, Gloster, Melrose, Mutsu, Idared, Majda... Tradicionalne, odporne sorte jablan: zlata parmena, carjevič, krivopecelj, dolenjskavoščenka, Ontario, mošancelj, Lonjon ... 1.000,00 HRUŠKE: Zgodnja Moretinijeva, vinska moštnica viljamovka, Conferanse, Kleržo, krasanka BRESKVE: Spring Lady, Red Heaven MARELICE: San Castrese NEKTARI NE: Flavortop SLIVE: California Blue, domača sliva ČEŠNJE: Majerjeva češnja, Butnerjeva češnja 1.200,00 1.100,00 1.200,00 1.100,oo 1.000,00 1.100,00 In še: NEŠPLJE, RIBEZ, MALINE, AMERIŠKE BOROVNICE, KIVI, JOSTA, KUTINE... Poleg drevesnih sadik in jagodičevja po ugodni ceni tudi: gnojilo, BIOPOST, 25 kg 850,00 V zalogi tudi mreže za zaščito sadik pred voluharji. Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-^ K Abrahamu z Aferah Mlaka - V tokratni Kameri presenečenja smo se odpravili na Mlako. Na predvečer srečanja z Abrahamom smo obiskali Toneta Resnika. Idejo za presenečenje je dala kulturna skupina Ozara s Primskovega, saj Tone z njimi sodeluje že dolgo let. Tone je namreč mojster za ozvočenje, mimo njega pa gre bore malo prireditev, da jih ne bi ozvočil prav on. Nastope Ozare pa v celoti ozvoči prav on. In za svoje delo od njih ne zahteva plačila, tako da ga imajo za svojega sponzorja. Tone sam pravi, da so v skupini njegovi stari prijatelji, zato tudi je njihov sponzor. Člani skupine pa so dodali: "Pa še denarja nimamo." Ob obisku na njegovem domu je Tone tudi spregovoril in to kar obširno, v svojih besedah pa je strnil občutke in spomine na svoje delo in predvsem na njegovo sodelovanje in prijateljstvo s kulturno skupino Ozaro. Skupino, ki že 45 let na Primskovem skuša ohraniti ljudsko dediščino, kar jim tudi dobro uspeva. In ker člani skupine cenijo T°n pomoč, so ga presenetili z obiskon ^ predvečer njegovega rojstnega "nl'j0nili srečanju z Abrahamom pa so mu p° zj, kipec Abrahama z dvignjeno roko. * "j:jut kot so v šali rekli Primskovljani, v kakrs tudi Tone včasih požuga. Psefle' Oglejte si torej tokratno Kamero 2[g.fV čenja, ki jo bo Gorenjska televizija J^r predvajala v petek ob 20.20. • S. Sutm-^ .■■.:■:<■■■■<: •:..y.v.;.:.y Denarne storitve lahko opravite na vseh poštah - največje omrežje bančnih okenc - denarne storitve za 23 poslovnih bank - pričakujemo vas Vaša PoŠta "MiDiO «Anj i SvfeiStEO RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN