Zadovoljni vse življenje
Z razvojem dnižbe se je ne le povečalo število različnih poklicev, marveč so ti postaK tudi odgovornejši in zahtevnejši zaradi njihove na-daljnje razdeHtve in spedaKzadje. Pri delu vse bolj prihaja do veljave človeški dejavnik. Zato danes na poklic ne gledamo le z gospodarske in sodološke strani, lemveč tudi s psihološke in pedagoške. Ker vemo, kako pomembna je izbira poklica, posvečamo zdaj temu tudi vse več pozornosti.
Vse osnovne šole v naši občini imajo dobro razvite svetovalne službe, ki s pomočjo strokovnja-kov zavoda za zaposlovanje usmerjajo in svetujejo mladini pri tej življenjski odločitvi. Mlade pričnemo poklicno usmerjati šele v sedmem razredu osnovne šole, morali pa bi jih že prej. Opažamo namreč, da je kar precej učencev, ki zadnji trenu-tek pred odločitvijo še niso do-volj seznanjeni z raznimi vrstami poklicev in različnimi deli, njiho-vimi posebnostmi in zahtevami. Tudi ne vedo, kakšna so njihova lastna nagnjenja in sposobnosti ter kaj jih sploh veseli. Pri tem pa jim starši velikokrat ne morejo ali jim niso sposobni pomagati. Starši včasih želijo, da bi se nji-hov otrok odločil za poklic, za katerega se sami iz različnih vzrokov niso mogli usposobiti, pa zato svoje želje in pričakova-nja prenašajo na otroka.
Kako poteka poklicno usmer-janje v praksi, kaj vse je treba storiti, da se odkrijejo .učenčeve sposobnosti in nagnjenja, da se to dvoje uskladi z njegovimi že-ljami in možnostmi, sta nam po-
vedali psihologinja Katarina Grča ter socialna delavka Zvonka Mencinger z OŠ Polje. Prav na tej šoli je poklicno usmerjanje že dalj časa dobro organizirano in uspešno.
Učence v 7. razredu osnovne šole obišče poklicni svetovalec z zavoda za zaposlovanje, ki se na sestankih pogovori tudi z njiho-vimi stafši. Potem učence testira-jo, to je ugotovijo njihove spo-sobnosti in nagnjenja, ter jih pe-ljejo na ogled različnih tovam in podjetij, kar je namenjeno bolj-šemu spoznavanju poklicev.
V prvih mesecih pouka v 8. ra-zredu učenci izpolnijo posebno anketo, v kateri napišejo, s čim bi se najraje ukvarjali, kateri po-klici jih najbolj veselijo, na kate-rih področjih menijo, da bi bili uspešni, pa tudi kakšne želje imajo njihovi starši. Mnenje o zdravstvenem stanju učenca po-vedo v šolski amublanti, psiholo-ginja pa se z vsakim učencem po-razgovori. Torej želje otroka, njegove sposobnosti in nagnje-nja, mnenje zdravnika in povze-tek pogovora s psihologinjo vpli-vajo na odločitev  komisije,  ki
svetuje učencu, za kateri poklic naj se odloči.
»Že vsa leta imava s socialno delavko razdeljeno delo tako,« je povedala psihologinja Kata-rina Grča, »da se jaz ukvarjam s tistimi, ki se odločajo za nadalje-vanje šolanja na srednjih šolah, socialna delavka pa ima na skrbi učence, ki želijo v poklicne šole.«
Vse več osmošolcev se odloča za nadaljevanje šolanja na sred-njih šolah in vse manj je takih, ki se želijo izučiti kakega poklica, čeprav so stiki osnovne šole v Polju z delovnimi organizacijami v naši občini zelo dobri.
Marsikaterega učenca veseli poklic, za katerega pa svetovalna služba ugotovi, da zanj nima do-volj spospbnosti. Vendar je ta-kega učenca težko pregovoriti, še zlasti, če ga v tej želji podpirajo tudi starši.
Sicer pa nikogar ne silijo v poklic, ki ga ne veseli, kajti mnogi izmed takih kasneje sami spoznajo, da se niso pravilno odločili. Težko pa je v primerih, ko bistri in sposobni otroci zaradi domačih razmer ne morejo nadaljevati šolanja, čeprav si to želi-jo. Morda se tisti trenutek niti sami niti njihovi starši ne zavedajo vseh posledic, ki jih prinaša napačnaodlo-čitev za bodoči poklic. Vsi namreč večkrat pravimo in tako tudi misli-, mo, da želitno otrokom vso srečo v življenju. Veselje in uspeh v poklic-nem delu pa sta prav zagotovo velik del življenjske sreče.
D. J.